je'oštnina plačana v gotovini. Posamezna itav. Oin Štev. 49. V Liubljani, dne 4. decembra 1930. Leto XIII, Upravnlitvo »Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11,, telefon 3(22 do 312« Naročilu u tliemitvo: Cctrtlctao t DI«, potletao It IHa, ctloletu M 01«; u i**> »trajtr« r«M Amerike: Cetrtleta« 12 Din, polletno 24 DI«, »loletao « Dta, Ameriki leta* I (Mm. — Riča« poštae krullaica, ptilrtlilet t tjtkljiai, it lO.TlT Pred ustanovitvijo kmetijskih zbornic Kmetijsko ministrstvo je te dni razposlalo Vsem kmetijskim in ostalim gospodarskim orga-flizacijam in ustanovam v izjavo načrt zakona o kmetijskih zbornicah. Ta zakonski načrt ima naslednje glavne odredbe: "Y svrho organizacije kmetovalcev za zastopanje in za obrambo njihovih koristi se imajo ustanoviti kmetijske zbornice. Te kmetijske zbornice lahko vzdržujejo ustanove in* zavode za kmetijski pouk in prosveto, zavode za proučevanje kmetijskih pridelkov in za proučevanje do-bičkanosnosti kmetijstva. Neposredna udeležba v tpekulatlvnih podjetjih je kmetijskim zbornicam zabranjena. Kmetijske zbornice so samostojna samoupravna telesa, ki vršijo svoje naloge po odredbah tega zakona. Organizacija predstavništva kmetijskih koristi obsega občinske ln sresjte kmetijske odbore, banovlnske In kmetijske zbornice ln glavno kmetijsko zbornico v Beogradu. Občinski in sreski kmetijski odbori imajo nalogo, zastopati koristi kmetovalcev in skrbeti za uresničenje načrtov v pogledu pospeševanja poljedelstva in . živinoreje, strokovne izobrazbe kmetovalcev, razvoja prometa, izvajanja izboljšanj (melioracij), namakanja polj, izkoriščanja vodnih sil, širjenja zadružništva, zbiranja podatkov ia dajanja mišljenj in predlogov o vsem, kar se nanaša na kmetijstvo. Občinski in sreski kmetijski odbor sestavljajo člani, ki se vOUJo, ln člani, ki pripadajo temu odboru po svojem položaju. V kmetijski občinski odbor se voli sedem do 15 članov po številu vpisanih volilcev. Vrhu tega pride v občinski kmetijski odbor po en predstavnik vsake kmetijske ustanove (zadruge in društva) z ozemlja občine in po en predstavnik imovnih občin, zemljiških zajednic iti podobnih organizacij. Občinski kmetijski odbor je dolžan, izvoliti enega člana in namestnika za.sreski kmetijski kmetijski odbor. V ta odbor določi po enega zastopnika vsaka sreska kmetijska ustanova. Kot posvetovalni člani pa se imenujejo tudi posamezniki, ki po svojem poklicu delujejo za pospeševanje kmetijstva (profesorji, učitelji kmetijskih šol, upravniki državnih in samoupravnih posestev, kmetijski referenti in živinozdravnlki). Izvoljeni člani občinskih iti sreskih odborov vršijo svojo aalogo štiri leta. Občinska in sreska oblastva so dolžna zahtevati pred izdajo vsake odredbe, ki se tiče kmetijstva, mišljenje odbora svojega pod-ročjai. Nadzorstvo nad občinskim kmetijskim odborom vodi sreski kmetijski odbor, nad s reškim kmetijskim odborom pa banovinska kmetijska tbornica. V vsaki banovini se ima po zakonu ustanoviti na sedežu banovine kmetijska zbornica. Naloga teh zbornic je, da skrbijo za pospeševanje in napredek kmetijskega gospodarstva v vseh smereh, da proučujejo pogoje za delovanje in razvoj posameznih panog kmetijstva, da ustvar- jajo tržišča za kmetijske pridelke, da predlagajo poročila, mišljenja, želje in proteste zakonodajnemu telesu, vladi in kmetijskemu ministru o zakonskih načrtih, uredbah in naredbah, da posredujejo v vseh primerih, kadar gre za zaščito koristi kmetijske proizvodnje in kmetovalcev, in da pomagajo vladi in kmetijski upravi v pogledu zboljšanja kmetijskega pridelovanja in življenja na vasi. Poleg predstavnikov sreskih kmetijskih odborov pridejo v banovinske kmetijske zbornice kot redni člani po en zastopnik vsake zveze kmetijskih zadrug ali osrednjega kmetijskega društva s sedežem v banovini. Mandat rednih članov kmetijskih zbornic traja štiri leta. Vsaka kmetijska zbornica lahko zaradi delitve dela osnuje odseke, katerih delovno območje se določi s posebnimi pravili. Služba zborničnih članov je. častna. Člani izven sedišča zbornice imajo pravico na povračilo stroškov. Kot najvišja organizacija za zaščito kmetijskih koristi se v Beogradu osnuje glavna ,. kmetijska zbornica. . . , Ta zbornica bo imela nalogo, da proučuje splošna kmetisko-politjčua vprašanja in ukrepe za pospe- ševanje kmetijskega gospodarstva in za zaščito koristi kmetovalcev, da spravi v sklad delovanje banovinskih zbornic in zastopa njihove koristi pred pristojnimi oblastvi, da pregleda in prouči vse važnejše predloge in sklepe banovinskih zbornic in jih dostavlja s svojim mišljenjem pristojnim oblastvorn, odnosno vladi, da daje mišljenja o kmetijskih zakonskih načrtih in o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na kmetijstvo, da daje lastne predloge, prireja razne sestanke in zbore in naposled, da vrši naloge, ki jih bo zbornici poverilo kmetijsko ministrstvo. Glavno kmetijsko zbornico sestavljajo predstavniki banovinskih kmetijskih zbornic, ki jih te zbornice določijo. Mandat zastopnikov znaša prav tako Štiri leta. Polovica stroškov za glavno kmetijsko zbornico gre na breme kmetijskega tonda pri ministrstvu za kmetijstvo, druga polovica pa na breme banovinskih kmetijskih .*.;; : .". zbornic. • ' V •' •; . Banovinske kmetijske zbornice pa se vzdržujejo iz sredstev banovinskih kmetijskih fondov. Čim stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati členi 50 do 61 zakona o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929. Sokolstvo in treznost Pravila Sokola kraljevine Jugoslavije pravijo med drugim, da mora Sokol podpirati treznostno gibanje, navajati ljudi k varčevanju in širiti med ljudmi razumevanje za zdravstvo v najširšem smislu besede. Sokolstvo je v splošnem že ponovno poudarjalo treznostno gibanje. Zadnje čase pa opažamo v sokolstvu še posebno odločne protialkoholne nastope, ki jih bo brez izjeme pozdravil ne le treznostnik, temveč tudi vsak drug iskren prijatelj naroda. Sokolstvo se začenja resno zanimati za vprašanje alkoholizma in prehaja do korenitih ukrepov, ki so se do danes izvajali le v čisto treznostnih društvih. Tako so se zbrali v Bosni odlični sokolski delavci in so pričeli ustanavljati vaške treznostno sokol-ske čete. Te čete zajemajo v svoj delovni načrt vse delo za napredek vasi in posvečajo vso svojo pažnjo izboljšanju kmetijstva .in narodovega zdravja. Organizirane so na osnovi treznosti kot čvrste borbene čete proti pijanstvu. V tej smeri so že mnogo dosegle z ustanavljanjem vaških čitalnic in knjižnic in so primorale tako mnogo zakotnih gostiln in žganjarn, ki so tako postale nepotrebne, da so izginile. Največji uspeh, ki ga je dosegla treznostna misel v sokolstvu, je pa vsekakor Sklep Sokolske župe v Banji Luki, da smejo biti na ozemlju te župe samo trez-nostne vaške sokolske čete. Glavni širitelj teh čet, znani narodni borec Ceda Milic, ki je zapisal: Sokole za delo na vasi je treba izbrati, ker Sokol, ki živi kakor drugi državljani in pije čezmerno alkoholne pijače, nI sposoben za večja dela in ne sme na vas. Kdor ne živi pametno, varčno in trezno s svrho, da pomaga narodu, je nevarnejši zanj kakor naj-opasneJša kuga. Perica, ki hoče obeliti perilo, si mora sama najprej očistiti roke. > V prvi red dela za našo vas spada zdravstvo vasi, v drugi red prosveta in v tretji gospodarski napredek vasi. K zdravstvenemu vprašanju vasi spada pa v prvi vrsti vprašanje pijanstva, ki ga je treba korenito rešiti in postaviti delo sokolstva na treznostno podlago. Brez treznosti je vse delo sokolstva kakor zgradba na pesku. Mi s posebnim zadovoljstvom beležimo te prve znake nove dobe našega sokolstva. Posebno nam je drago, da izhaja to gibanje naravnost iz naroda, kar jasno kaže, da treznostno gibanje ni kaka umetna tvorba, temveč notranja potreba našega narodnega življenja, upor naroda samega nad vedno večjim pijančevanjem najširših narodovih plasti. To gibanje je največji dokaz življenjske moči našega naroda. Upamo, da najde ta sijajni vzgled bratov Bosancev tudi med Slovenci živahen odziv. Na delo, bratje Sokoli, za vaške treznostne sokolske čete, da preženemo Iz naših vasi pre-številna svetišča hudega duha Alkohola, da zrase nov treznosten slovenski rod in se umaknejo kvante, nož in kol resnični prosveti. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Zatiranje zakotnih bikov Okrajno načelstvo v Kranju je izdalo na vsa županstva, živinorejske zadruge in kmetijske podružnice razglas, s katerim poziva v interesu napredka živinoreje, da kmetijske korporacije stalno poizvedujejo s pomočjo odbornikov in članov, kdo redi in pripušča nelicenciranega zakotnega bika na tuje krave bodisi proti plačilo ali brezplačno. Vsak tak primer se naj naznani nemudoma okrajnemu načelstva v zaprtem pismu, na kar bo načelstvo postopalo proti lastniku zakotnega bika kazensko po določilih zakona o pospeševanju živinoreje, če se izkaže njegova krivda. Ime naznanilca ostane tajno ter se mu zaradi naznanila ni bati prav nobenih neprilik. Vodstva korporacij naj odbornikom in članom razložijo, da je prijavljanje lastnikov zakotnih bikov nujna gospodarska potreba, katere je treba vršiti brez vseh ozirov, ako želimo napredek v živinoreji. i Pri ovadbah naj se navedeta točen naslov in bivališče dotičnega posestnika, a tudi naslovi lastnikov prizadetih krav, da se olajša uradno postopanje. Vsi ukrepi, vsa prizadevanja in žrtve posameznikov kakor tudi občin in živinorejskih organizacij nimajo zadostnega uspeha ali pa ostanejo celo brezuspešne, če se ne zatirajo zakotni biki. Zakotni biki pokvarijo in uničijo ono dobro, kar z velikimi žrtvami ustvarijo umni živinorejci pri izreji dobrih licenciranih plemenjakov. Zakotni biki delajo neopravičeno konkurenco licenciranim bikom, ker so pri njih skočnine navadno cenejše, tako da se reja dobrih bikov komaj več izplača in zaradi tega izgubljajo dobri bikorejci veselje do bikoreje. Posledica teh okol-nosti je velika gospodarska škoda in so zakotni biki kakor rak rana na telesu naše živinoreje. Iz teh razlogov odobrava vsak pameten živinorejec razglas okrajnega načelstva v Kranju in se bo pozivu gotovo tudi odzval. in sicer sta dva zločinca ustrelila voditelja proto« gerovskih makedonstvujuščih Nauma Tomalev-skega. Morilca, ki so ju prijeli, sta makedonstvu-jušča smeri voditelja Mihajlovega in sta Izvršila zločin gotovo iz maščevanja zaradi sodbe, ki je bila nedavno izrečena v sodni razpravi proti morilcem Pundevega. Makedonstvujušči, ki sta jim puška in revolver vsakdanja zabava, se že nekaj let sem koljejo med seboj. Bolgarski opozicijski listi, ki opisujejo ta umor, odločno zahtevajo od vlade, naj že enkrat napravi red. Politični pregled y Kakor druga leta je tudi letos na 1. decembra Vsa Jugoslavija slovesno praznovala praznik uedlnjenja. Po vseh večjih krajih so se ob tej priliki vršile večje slovesnosti, katerih prireditelji so bila po večini sokolska društva, ki so s tem obenem praznovala svoj sokolski praznik. Sokolske slovesnosti so bile združene s primernimi predavanji, pevskimi, glasbenimi in telovadnimi točkami. V Ženevi je bil po posvetovanju državnikov, zbranih na pripravljalni razorožitveni konferenci, dosežen sporazum, da se bo splošna razorožitvena konferenca vršila na Dunaju. Dan sklicanja konference bo najbrže določen Že na januarskem zasedanju sveta Društva narodov. Pravijo, da se bodo morda začela razorožitvena posvetovanja v začetku februarja in da bodo trajala do srede poletja. Na konferenci bo zastopanih 60 držav in bo to ena največjih konferenc, kar jih pozna zgodovina. Uspeh te konference pa je seveda dvomljiv, ker se bo na njej kresalo toliko misli, da bo težko najti enotno podlago, čeprav si ves svet želi omejitve blaznega oboroževanja. V Avstriji Je nastopila po volitvah vladna kriza. Stara vlada je odstopila in nalogo za sestavo nove vlade je prejel krščanski socialist dr. Ender, kateremu pa sestavljenje ni šlo srečno od roke, zaradi česar je moral pustiti to delo drugim. Fašistični heimwehrovci, ki so v svoji politiki in v vsem svojem početju do pičice enako smešni in komedijantski kakor njihovi fašistični somišljeniki v Nemčiji in drugod po svetu, so v Avstriji za enkrat odžagani in nimajo nad za vstop v vlado. V Bolgariji se razmere nikakor nočejo ustaliti. Te dni je bil zopet s sredi Sofije izvršen političen umor, neomajno stanovitne pri vlažnem zraku aH potenju, dosežejo dame ln gospodje brez žjalnlh Skarlj s pomo Jo Hela-ko-dralne esence. Tudi najbolj zalo bubi-glavo polepša Hela, ln je vsaka ondulacija nepotrebna. Ve ik prihranek na času in denarju ter pospeSu e rast las. Pogled v zrcalo Vas bo zadivil. Takoj po uporabi obilno buinth kodrov, mline frizure. Mnogo zahvalnih pisem. Posebno gledališki Igralci so polni hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, ,6 steklenic 40 Din. Dr. NIc.Keminy,Košice H, poštni predal 12/210, Češkoslovaška. Kmetijski pouk VAŽNOST KALIJEVIH GNOJIL, Danes je mnenje o učinkovanju umetnih gnojil mnogo ugodnejše kakor pred letL Dognano je, da dosežemo največ uspeha z različnimi umetnimi gnojili, ako jih skupno rabimo. Fosfatna obenem s kalijevimi in dušičnatimi gnojili. Tako «polno> gnojenje se glede svojega učinkovanja približuje vrednosti hlevskega gnoja. Zastopniki tvornic za umetna gnojila hvalijo predvsem svoje blago in tako se godi, da hvalijo prodajalci dušičnatih gnojil svoja gnojila kot najt olj učinkovita, zastopniki ostalih tvornic pa fosfatna in kalijeva gnojila. V resnici je pa treba vseh in je vsako gnojenje s posameznimi gnojili več ali manj pomanjkljivo in nezadostno. Primeroma najmanj reklame se dela za kalijeva gnojila, dasi so za naše razmere prav tako važna in potrebna kakor druga umetna gnojila. Kalij je sestavni del rastline, ki ga v zemlji rado primanjkuje in ki ga moramo dodajati v gnojilih, če hočemo kaj več pridelati. V rahli in lahko propustni zemlji je zanj še bolj skrbeti kakor v težki ilovici. Kot kalijeva gnojila prihajajo v poštev kalijeva sol, kajnit in žvepleno-kisli kalij. Za nas je najbolj važna kalijeva sol, ki se danes splošno rabi. | Velika važnost kalijevih gnojil tiči za nas v tem, ker pridelujemo veliko korenstva in drugih krmskih rastlin, kakor detelj, ki so vse potrebne kalija. Zlasti ga je pa treba za krompir, peso in 1 repo, ki so prave kalijeve rastline. Če hočemo pri teh rastlinah kaj več doseči, si moramo pomagati tudi s kalijevimi gnojili. Da bo pa učinek takega gojenja popoln, je treba s takimi gnojili pravo- Gustav Strniša: Klic zemlje (Dalje.) Kako naj cuje jadikovanje svoje skrbne kuharice, če odmeva v njegovi duši glas drugega, glas Onega, ki mu je zvesto služil vse življenje in ki je zahteval, da mora popolnoma pozabiti in zatajiti samega sebe, če hoče ostati Njegov vredni služabnik. Mirno in počasi je stopal stari župnik v dolino. K sebi je pa stiskal svojega Boga. Povsod je naraščala voda. Župnik je ni videl. Zatopljen v molitev je hitel dalje. * Stari Vrečar je bil tisto nedeljo zelo nemiren. Sedel je v svoji hišici na gričku. Opazoval je švigajoče strele in kmalu ujel tudi divje hru-menje hudournika, ki mu je udarilo na uho. Prestrašil se ga je. Vedel je, da je hudournik nosilec povodnji. j Starec je začutil lahen potres. Modroval je: cMoja hiša stoji na hribu. Ne bo sile! Kaj bodo pa oni, ki so v dolini? Morda še kdo semkaj prihiti ?> Pograbil je debel molek in pričel moliti rožni venec. Hipoma se je spomnil svoje vdovele sinahe In njenega malega otroka. V dolini stanujeta. Morda bosta potrebne njegove pomoči. Se je čas, da jih spravi k sebi na hrib. Pustil je vežo odprto, da bi labko vsak našel v nji zavetišče, če bi tjekaj pribežal. Sam je urno odcapljal v dolino. Ko je dospel, je voda že naraščala in pokrila pot. Strec ni pomišljal. V svojih visokih škornjih je kar zabredel proti hiši svoje sinahe. Ona se je pravkar odpravljala k njemu. «Hiti! Podvizaj se, da ne bo prepoznob je priganjal starec. Sinaha je vzela dete in ga skrbno povila v veliko toplo ruto.. Odšla sta. Ko sta dospela na cesto, je bila voda že globlja. Zdaj nista vedela ne naprej ne nazaj. Stari Vrečar je pa ostal vse življenje pogumen. «Pojdimob je zakričal nad sinaho. Ze jo je z otrokom v naročju pričel drzno potiskati pred seboj skozi naraščajoče valove. Voda je segala do trebuha. cHitimo, kolikor moremob je silil starec. Krepkeje je držal sinaho zadaj za pleča. Hrbet je napel kakor lok in jo silil dalje. Naposled sta dospela do brega, ki se je vzpenjal v strmino. Ze je sinaha z otrokom hitela v reber. Starec se je trenutek oddahnil. Prav tedaj se je zagnal vanj velik val, ki se je razbil na njegovi plešasti glavi. Starec je zakolebal korak nazaj. cHitita v mojo kočo! Za ne nikar ne skrbi b ie kriknil sinahi. ko se ie uruo pognal proti bregu. Vendar ga ni mogel doseči. Voda mu je zdaj izpodnašala noge. Zagledal je tik sebe hru-ševo drevo, ki ga je nesla reka. Pograbil se je za debelo vejo. S težavo je zlezel na deblo in ga zajezdil. Valovi so ga odnesli proti sredini. Hudournik se je spojil z naraščajočo reko, ki je vedno bolj poplavljala okolico. Komaj je reka zavila okoli ovinka, je Vrečar zagledal starega župnika. Z dvignjenimi rokami je krilil okoli sebe in se često pograbil za prsa, kjer je imel privezan ciborij. Šklepetal je i zob* mi in molil. cKesam se jih, gospod župnik. Vsega slabega mi je žal. 3> ^Blagoslavljam te in te odvežem vseh grehov, Ali hočeš sprejeti telo Gospodovo?* cHočemb je odvrnil starec. Oba sta se poslavljala od življenja. Nevihta je nekoliko ponehavala. De« je še vedno lil. Voda je pa nesla oba starca v objem smrti, časno v zemljo, na njivah na vsak način pred setvijo, in sicer najmanj 14 dni ali pa še en teden prej. Kalijeva gnojila so jedka in bi lahko škodovala nežnim rastlinam ob času kalen ja, če bi prišla v dotiko z razvijajočo se klico. Prav temu dejstvu je tudi pripisati, če se niso povsod pokazali enako ugodni uspehi s kalijevimi gnojili. V splošnem so se izkazala kalijeva gnojila tudi pri nas kot jako uspešna, če jih rabimo pravočasno in pravilno. Zato jih danes prodajajo tudi že v izgotovljenih mešanicah poleg dušika iu fosforne kisline, kakor n. pr. v nitrofoskalu. Komur je na tem, da sam preizkuša vrednost kalijevih gnojil v zvezi z drugimi gnojili in pri raznih sadežih, temu priporočam, da prireja na svojih zemljiščih sam potrebne gnojilne poizkuse po navodilih, kakor jih prinašajo naši strokovni listi. Sicer je pa njih ugodna učinkovitost in važnost že splošno znana. i POCENITEV KMETIJSKEGA OBRATA. V težkem položaju, v katerem se nahaja naša kmetija, se moramo vprašati, kaj in kako bi se dalo ceneje pridelovati, da bi kmetija več nesla. Stroški postajajo čim dalje večji, dočim se nam dohodki krčijo. Kako naj znižamo stroške pridelovanja? Tj vprašanje je danes pereče. Glavni stroški za kmetijo so stroški za delavce in posle. V tem pogledu so danes najbolj prizadeti gospodarji, ki morajo delati z najetimi močmi. Mali posestnik, ki dela z domačimi močmi, ima veliko ugodnejše stališče. Zato so male kmetije še najbolj na varnem in prenašajo še najlaže današnji položaj. Izmed ostalih strpSkov na kmetiji je navesti stroške za nakup in popravo orodja, za nakup gnojil, za semena in razne druge gospodarske potrebščine. Glavno načelo današnjega gospodarstva mora biti, da smo pri vseh teh stroških do skrajnosti varčni in da se ogibljemo vsega, kar nam nič ne nese. čim manjši so naši dohodki zaradi slabe prodaje in nizkih cen, tem bolj je treba s stroški računati. Varčen gospodar bo vse stroške točno zapisoval, da bo laže računal in kalkuliral. — Če ima gospodar z delom največ stroškov, potem se kaže ti dve možnosti za znižanje teh strjškov. Po eni strani zamoremo stroške za delo znižati s tem, da nadomeščamo drago ročno delo s cenejšim vprežnim delom in pripravnimi stroji, in Česar ne moremo sami storiti, da si pomagamo z združenimi močmi. Tudi se priporoča, da se v ta namen poprimemo izboljšanega načina pridelovanja. Pri okopavinah, h katerim spada vse naše korenstvo in ki so velikega pomena za naše razmere, se je treba splošno poprijeti setve, od-nosno saditve v pravilne vrste in obdelovanja (okopavanja, osipovanja) z vprežno živino. Na ta način se je v zadnjem času že veliko dobrega doseglo in marsikatero delo izboljšalo in poce nilo. Po d r u g i s t r a n i si zamoremo pomagati z omejitvijo sadežev (kultur), ki zahtevajo veliko dela in ki premalo prinašajo. Od takih izpre-memb in preureditev je v posameznih primerih in krajih tudi nekaj uspeha pričakovati, vobče pa seveda ne, ker so naše kulture večidel prav prikrojene našim razmeram in potrebam. Delno opuščanje žita prihaja le tam v poštev, kjer ga sejemo preko domače potrebe. Razmeroma veliko prostora zavzemajo pri nas različne okopa-vine, ki potrebujejo največ dela, ki so pa važne za našo prehrano, prašičerejo itd. Marsikje bo kazalo omejiti dragocene vinograde in jih nadomestiti z nasadi sadnega drevja, ki zahtevajo najmanj dela. Pa tudi pri drugih stroških se bo treba omejevati le na najpotrebnejše izdatke, da bomo laže izhajali. Kožni sejmi v Ljubljani Dne 26. januarja se bo vršila v prostorih Ljubljanskega velesejma zopet velika dražba kož vseh vrst divjačine. Priredi jo lovska prodajna organizacija «Divja lcoža>, katere skrb in naloga je, da naša dobra kožuhovina doseže vredne cene. Pred vojno Ljubljana ni prišla v poštev kot zbirališče kožuhovine iz več pokrajin. Vsaka po- ^ Pomladitev v 24 urah je, kakor sporoč« njeno zahvalno p smo, dosegla ga. dr. A. v Pragi: Deset lončkov Erojicieme, ki sein jih doolla od vas, sem morala prepustiti znancem. Moj obraz je dobra reklama za vaio kremo, kajti kljub svojim 49 letom sem videti lepa ln mladostna. Eros-krerna odstrani naglo In sigurno vse zaje alce, gube, pege, nosno rdečico, rjave in rumene lise, solnčne regc. Garancija ali denar nazaj, če ni uspeha. Cena 12 Din, 3 lončki 26 Din, 6 lončkov 40 Din. Dr. Nic. kemenv, Košlce C, poštni predal 12/E 10. CeikoMovsik*. krajina je prodajala zase. Gorenjci so prodajali kože na Koroško, dolenjsko blago so pokupili Štajerci, Notranjci pa so trgovali s Trstom. Največ kožuhovine od nas je šlo na Tirolsko. Po deželi so nakupovali kožubovino razni kupci, ki so si s tem služili lep denar. Kdor tem ni zaupal, je nesel svoje blago v Ljubljano, kjer je bil glavni sejem na dan sv. Neže. Sejmarili so po ulicah, raznih dvoriščih in po gostilnah. Pa tudi tukaj je prišlo blago navadno zopet v roke pre-kupcev, ki so plačevali cene, kakor je bilo prav njim. Vsako leto so bile tako za naše lovce izgubljene ogromne vsote. Ko se je ustanovila «Divja koža>, ki posluje po vzorcu velikih kožuhovinskih tržišč, so pre-kupci večinoma odpadli. «Divja koža» deluje v korist lovstva brez kakega posebnega lastnega dobička; le za kritje svojih režijskih stroškov si zaračuna mal odstotek od prodanega blaga, kar bi seveda prekupčevalcem ne moglo zadostovati, če bi hoteli od tega živeti. Dolžnost slovenskih lovcev je, da oddajajo divje kože svoji organizaciji in ne prodajajo podeželskim prekupčevalcem, ker si s tem le škodujejo. Cim več blaga je zbranega na dražbi, tem večji kupci pridejo iz inozemstva, ki plačujejo svetovnemu trgu ustrezajoče cene. Sejmi 8. decembra: Litija. 9. decembra: Dobrova, Metlika, Mokronog. 10. decembra: Sv. Jurij ob južni železnici. 13. decembra: Mengeš, Jurklošter, Mišji dol, Gor* nji Logatec, Radovljica, Sv. Lovrenc pri Pro-žinu, Žalec, Sv. Duh pri Ljutomeru, Studenico pri Poljčanah, Sv. Peter pod Sv. gorami. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so prodajali za kilogram žive teže: vole po 7 do 9 Din, bike po 7 do 7 50 Din, krave po 3 do 625 Din, mlado živino po 7"50 do 9 Din. Kupcev za inozemstvo ni bilo. ŽITO. Razpoloženje za žito zopet čvrsto. Na ljubljanski borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško. cKrepko me primi za eno roko, da ne izgineva oba v valovih!> je dejal župnik. Vrečar ga je prijel. Župnik je odprl kelih, ki ga je imel na prs:h. Sredi valov je zablestela bela hostija. Stari duhovnik je obhajal najprej Vrečarja, potem še samega sebe. Trenutek sla oba molčala in tiho pomolila. Župnik je povzel besedo: Drevo je bilo že blizu vodopada. Oba sta mahoma začutila silen sunek. Komaj sla obdržala ravnovesje. Drevo se je treuutno ustavilo. Začula sta glasove. Več krepkih rok, oboroženih z dolgimi kavlji, je potegnilo drevo k bregu. «.Rešena sva!» se je razveselil Vrečar. cRešen sem na vekomaj, amen!> je komaj slišno odvrnil župnik in se mrtev zgrudil v valove. Zadel ga je mrtvoud. * Pri Ferjanovih je mlada poštarica pridno delala v svojem uradu. Le včasi je pogledala venkaj v razburkano naravo. Videla je nevihto, ki je divjala že več tednov, ni pa mislila na povodenj. Tedaj je pričela voda teči v sobo. Vanda je kriknila in preplašena zbežala v zgornjico. cHiša je močno zidana. Upam, da je voda ne odnese b je mrmral stari Ferjan, dočim je sin hitel reševat živino. Stara krava sivka ni hotela iz hleva. Šiloma so jo spravili venkaj in jo gnali v hrib. Žalostno je mukala, kakor bi se poslavljala od svojega doma. V dolini je nastala medtem prava zmešnjava. Repičkov hlapec, star fant, je obsedel v hlevu na postelji in ni hotel nikamor. Ko je segla voda že do postelje in jo dvignila, se je šele premislil. Lezel je iz hleva in dospel pod skedenj. Bil je že zelo star. Pri hiši so ga imeli bolj iz usmiljenja. Zdaj se mu je kar nekako zbledlo. Kamor je stopil, povsod je bila sama voda. Sam ni vedel, kaj počenja, saj ga je voda popolnoma zbegala. Kar capljal je okoli hiše. Pod skednjem je našel star plug. Pograbil ga je in ga pričel tiščati na tla, prav kakor bi orai. Medtem mu je voda že segala do vratu. Stari hlapec je pa hripal: cPreorati moram zemljo! Vso moram pre-oratil Prekopati jo moram! Voda bo odtekla v tla. Premalo našega znoja smo še dolili materi zemlji! Žejna je! Strašno je žejna! Krvav pot bi bili morali potiti, pa bi nam ostala vsa priroda dobra. Zdaj nas je pa prepustila zemlja divji vodi, ki burka okoli nas!> Vedno krčeviteje je stiskal plug. Voda mu je že silila v usta, še je tiščal plug in hrkal: «Zemljica, moja rodna, ne maram, da bi me odnesla voda! Vedno sem ljubil tvojo grudo! Nikoli se ne bom ločil od nje, nikoli ne! Plug, moj stari, le orajva v smrt! Pri oral a bova do neba. Razmetala bova črue gruče oblakov in zarezala v zlato zarjo!* Še je hropel. Naposled se je otožno skremžil in obstal v vodi tesno združen s plugom. Ko je voda odtekla, so našli starega hlapca mrtvega. Držal je krčevito za plug. Njegovo staro, nagubane lice je bilo resno. Vzločen je slonel na plugu. Izruvana trava se je zapletla med plug in starčeve noge in roke ter jih okrasita z zelenjem. Okoli vratu se mu je ovil tenek šlakr kakor bi ga zemlja ovila z lovorjevim vencem, ker ji je ostal zvest tudi v smrti. Šiloma so mu iztrgali plug iz rok in ga položili k večnemu počitku. Bahačeva krava liska je zašla med potjo, ko so jo gnali v hrib, pregloboko v vodo. Zapietla se je med veje zelene jelše, ki jo je vlekla voda s seboj. Krava je plavala še mrtva z njo. Ko je odtekala voda, je krava še vedno z dvignjeno glavo silila v jelšo, kakor bi se pasla po njenih vejah. Hiša nemega Andraža, ki je bila lesena in majhna, velika za dobro pasjo kočo, je plavala kakor lesena škatla po valovih. Nemi Andraž je stal na bregu. Mahal je z rokami in nerazločno grgral. Po licih so mu dirkamo lile solze. Ni si mogel misliti, da mu hudournik odnaša njegov skromni dom. Frtačev Cene, deček, ki je delal preglavica vsej vasi, je jezdil na vodi debel tram. Imel jo samo hlače na sebi. Smejal se je valovom in drsno lovil ravnotežje z močnim drogom, ki ga je komaj držal v svoj h otroških rokah. Imel je pač svojo posebno strečol Preden je švignil tram po 185 do 202"50 Din, t u r g 5 i c o, baško, umetno sušeno, po 132"50 do 135 Din. HMELJ. V Zatcu so nakupovali hmelj po 350 do 500 češkoslovaških kron za 50 kg. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 79522 do 79822 Din; 100 nemških mark za 1347 do 1350 Din; 100 madžarskih pengov za okrog 989T5 Din; 100 italijanskih lir za 295 12 do 29712 Din; 1 dolar za 56'36 do 56'56 Din; 100 francoskih frankov za 221'25 do 22325 Din; 100 češkoslovaških kron za 167 39 do 16819 Din. Vojna škoda se je trgovala po 424'25 Din, a investicijsko posojilo po okrog 81 "20 Din. DOPISI SODRAŽICA. Naši tržani so letos, kakor običajno, proslavili praznik uedinjenja in osvobo-jenja na najsvečanejši način. Raz vseh hiš so vihrale državne trobojnice in vse je bilo v svečanem razpoloženju. Sokolsko društvo je priredilo na predvečer telovadno akademijo, pri kateri so nastopili vsi oddelki z izbranimi vajami in spremljevanjem društvenega tamburaškega zbora. Brat starosta Oberstar je pojasnil pomen tega slavnostnega dne. Z vznesenimi besedami je v daljšem govoru razložil vso zgodovino in ves razvoj sokolstva od početka do danes kakor tudi trpljenje našega naroda pod suženjstvom bivše Avstrije do naše osvoboditve. Njegov govor so vsi z zanimanjem poslušali ter vzklikali našemu kraljevskemu dvoru iskreni bratski «Zdravo!» Bile so tudi razne deklamacije. Posebno pa je omeniti, da se je slovesnost vršila v novi društveni dvorani posojilnice, ki je baš v sredini trga. Odprl se nam je nov hram prosvete in kulturnega dela, ki je nam vsem v ponos in veselje. Slavnostne maše, ki se je vršila ob 8. dopoldne, so se udeležili šolska mladina, oblastva in depu-tacija Sokola. Po maši je bila svečana proslava šolske mladine v tukajšnji šoli. Šolski upravitelj, br. Vodopivec, je govoril z vzpodbudnimi bese- čez vodopad, se je trenutno zadri v ilovnato zemljo na bregu. To je dečka rešilo. Drzno je skočil s trama in se pognal h kraju. Še mnoge verjetne in neverjetne reči so si ljudje pripovedovali o povodnji. Vrnimo se k Ferjanoviml Gospodar in poštarica sta v zgornjici opazovala divjanje povodnji. Ferjan je pač mislil, da je doma še najbolj varen. Upal je, da bo divjanje vode kmalu ponehalo, ker ni skoro nič več deževalo. Prav tako je upala tudi Vanda. Pa sta se oba motila. Voda je naraščala in divjala vedno bolj. Spet je začelo liti. Valovi so se kupičili, se penili in se razburkani zaletavali na vse strani. Odnašali so vse, kar jim je prišlo na pot. Ferjana je pričelo skrbeti. Vas je ležala v kotanji, zaključeni med dvema gorama. Naraščajoča reka ni mogla dovolj hitro odteči. Vse je poplavila in se dvigala višje in višje. Manjkalo je še kak meter do Ferjanovega okna v zgornjici. Ko je Ferjan opazil razdejanj?, ki ga je pro-vzročala voda, je žalostno pogledal Vando in pripomnil: i nadaljeval pot proti domu. Splazil se je pod neki kozolec in tam prebil noč. Naslednji dan se je zglasil v rudniški bolnici v Trbovljah, kjer mu je g. dr. Baumgarten nudil zdravniško pomoč. Rana ni smrtno nevarna, vendar zelo huda. Zločinca zasleduje orožništvo. * Sirov napad. Na zadevno vest v »Domovini« smo prejeli naslednje pojasnilo: Podpisani sem že več let v nasprotstvu zaradi cementne strešne opeke z družino Ponikvarjevo v Dobrovi pri Škocjanu. Član te družine, Feliks Ponikvar, bratranec moje žene, je bil pred dvema letoma pri nas na brezplačni hrani. Ko mi je bilo tega dovolj, sem ga napodil. Dne 17. septembra 1.1. ob 4. uri popoldne sem se vrnil po mesečni odsotnosti domov in našel v naši hiši pri jedi in pijači Feliksa Ponikvarja. Zahteval sem, naj se takoj odstrani in zapusti hišo, toda on je potegnil žepni nož in me napadel. Zadeva pa se je za takrat poravnala. V mraku sem šel po opravilih v škocjan in se vrnil zvečer ob 10. uri domov. Ko sem hotel stopiti v hišo, so bila glavna vrata zaklenjena. Na klic, naj mi žena odpre, so stopili izza ogla hiše trije moški, oboroženi s koli, med njimi brata Feliks in Alojzij Ponikvar. Začeli so vsi trije tolči po meni in bi mi bili gotovo zdrobili glavo, da nisem nastavil na glavo levo roko v obrambo. Zaradi udarcev imam večkrat zlomljeno roko in počeno kost in bom pri izvrševanju svojega poklica najbrže oviran za vse življenje. Franc Mulej, izdelovatelj cementnih izdelkov v Dobrovi pri Škocjanu. * Vlom v ormoški poštni urad. V noči od sobote na nedeljo so v ormoški poštni urad vlomili neznani zlikovci ter odnesli razne vrednosti. Za storilci sicer ni sledu, vendar pa je zanimivo, da so se v Ormožu ukradene znamke našle v Ptuju pred magistratom. Vloma sta osumljena cigan Marko Goman iz Mačkovcev v srezu Čakovcu ter ciganska tolpa Štefana Jurjeviča. Ni pa izključeno, da je ta vlom v zvezi z vlomilci, ki so v zadnjem času izvršili več vlomov po Slovenskih goricah. • Truplo umorjcnca v mlaki. V Kosezah se nahaja opuščena opekarna Stavbne družbe. Sredi jame, kjer so svoječasno kopali ilovico za opeko, se nahaja vodnjak za odtekanje vode. Tam so v preteklem tednu našli neki mladi dijaki v vodi plavajočo vrečo, iz katere so molele človeške noge. Tjakaj došla ljubljanska policija je potegnila vrečo na suho ter ugotovila, da se nahaja v njej neznan mrtvec. Truplo je bilo v zelo razpadlem stanju in je imelo črepinjo vzadaj razbito, kar priča, da se je zgodil umor. Pri mrtvecu niso našli ničesar v praznih žepih. Policija je kmalu dognala, da je umorjenec 271etni Smail Vojnikovič, po roju iz Bosanske Dubice, prekupčevalec s staro obleko, ki je dospel šele dne 29. septembra v Ljubljano. Kot zločina osumljeni so bili aretirani bivši uradnik Josip L. iz Zgornje Šiške, njegova žena in neki krošnjar. • Pretep zaradi žen. V Nemški vasi pri Trebnjem je krojač Josip Ceh prišel s svojo ženo Ano vasovat k posestniku Mežanu, ki je oba pogostil s pijačo. Kmalu nato je prišel tudi 301etni gostilničar in krojač Alojzij Opara iz Nemške vasi, ki ga je Mežan kot dobrega prijatelja prav tako pogostil s kozarcem vina. Opara je pri tej priliki vprašal Cehovo ženo Ano, zakaj se vedno prepira i njegovo ženo Marijo. Pri tem ga je Cehova porinila v stran, da je pljusknilo iz njegovega kozarca vino, nakar je Opara dejal: «Pa ne bom pil, Se mi ga ne privoščiš!* Z naglim zaokretom Dobro voljo • •. dosežemo najlaže z glasbo, posebno če jo lahko poslušamo ugodno doma. Tudi Vi lahko igrate pdtem naših poučnih pisem, ki so Vam brezplačno na razpolago. — Zahtevajte neobvezno brezplačno knjižico: »Kako postanem dober godbenik?* MEINEL & HEROLD tvornlca glasbil In harmonik, prodajna podružnica Maribor it. 104. je skočil nato mož Cehove proti Opari, ga zgrabil za vrat, udaril s pestjo po glavi, pahnil v vežo, nato pa pred hišo, kjer je Opara obležal nezavesten in dobil tudi hude poškodbe na desni nogi. Morali so ga prenesti domov, nato pa v bolnico. * Zasledovan mednarodni tat. Orožniki v okolici Šoštanja zasledujejo 541etnega Franca Wer-daua, po poklicu cirkuškega glumača, ki je doma v Št. Juriju ob južni železnici. Možak je že dolgo zasledovani mednarodni tat in ima na vesti tudi večji vlom, ki ga je izvršil nedavno v sresko sodišče v Šoštanju. Werdau ali pravilno Verdan, ki je že desetkrat predkaznovan, je srednje postave, okroglega obraza, črnih las, gladko obrit in vedno elegantno oblečen. S seboj nosi navadno tudi aktovko. , * Nadležni gostje t Slovenskih goricah. Prejeli smo: Po dobri sadni letini so se naenkrat pojavili v Slovenskih goricah vsiljivi krošnjarji, največ menda iz Savske banovine. Vozili so 6e z avtomobilom. Prodajali so sukna, ki ni za nobeno rabo in krojači sploh ne morejo izgotavljati oblek iz tako ničvredne tkanine. Ti krošnjarji so že več ljudi opeharili za lepe denarce. Žalostno je, da vsa svarila nič ne zaležejo. šele, ko so ljudje že opeharjeni, spoznajo, da je vendarle najbolje kupiti pri domačih trgovcih, ki jih imajo stalno pred očmi in od katerih lahko tudi zahtevajo odškodnino, če dobe pri njih slabo blago, dočim krošnjarji izginejo in jih ni več videti. * Sleparstva nekih izseljenskih agencij. Neke ameriške agencije razglašajo po evropskih časnikih, da posredujejo delo v Ameriki, agencija «Hugo Kals» v San Paolu v Braziliji pa obeta celo brezplačen prevoz v Brazilijo. Opozarjamo naše ljudi, da je to nemogoče, ker je v Zedinjenih državah in Kanadi izključena vsaka zasebna agencija za vseljevanje, ona v San Paolu pa v resnici ne more nuditi nikomur brezplačne vožnje. Namen vseh teh'agencij je edino, da izvabijo od naših delavcev pristojbine, ki jih vedno zahtevajo naprej. * Žrtve junakov noža. Ne le v vinorodnih krajih, tudi v sami Ljubljani in okolici se je pričel uveljavljati nož. V ponedeljek zvečer so prišli v gostilno »Trnovski zvon» na Krakovskem nasipu v Ljubljani zidarja Dominik Arčon, Felicijan Mu-zetič in tesar France Boltar. Vsi trije so pristojni v Gorico. V gostilni je neki dolgin začel brez povoda izzivati, pograbil tudi nož in sunil vse tri po vrsti v zadnji del telesa. — Vinko Osel, pečarski pomočnik z Viča, se je v nedeljo zvečer z avtobusom odpeljal v Zgornji Kašelj. Tam so neznani fantje začeli avtobus obmetavati s kamenjem, nakar je šofer voz ustavil. V nastali prepir se je vmešal tudi Osel; nenadoma ga je pa nekdo z nožem sunil v glavo za levo uho in ga hudo poškodoval. — Peta žrtev junakov noža je bil 231etni mlinar Alojzij Lah iz Srednjih Gameljnov. Njega je na cesti brez povoda v nedeljo ponoči nekdo napadel in ga z nožem sunil v glavo in hrbet. Lahove poškodbe so zelo nevarne. * Cigani so se stepll na Kamnem vrhu pr! Novem mestu in sta bila dva hudo ranjena. V kandijsko bolnico prepeljani Miha Brajdič je kmalu podlegel poškodbam, a najbrže bo umrl tudi drugi ranjenec Jože Brajdič. Ko je skupina pristašev umorjenega Mihe iskala morilca, so se cigani ponovno zbili ter prestrelili nogo Jožetu Brajdiču drugemu, ki so ga nato kar v samokol-nici privlekli v bolnico. * Na deset let težke leče ie bil obsoiea pred j senatom petorice v Mariboru posestnik Karel Rojko iz Grajenšaka, ki je v zvezi s svojo ženo Barbaro ubil svojega zeta Lesjaka. Barbara dobila štiri leta strogega zapora. * Z nožem v hrbet. V Zalogu so pijane siro-vine napadle 251etnega Franca Zupančiča, delavca v vevški papirnici, stanujočega v Spodnjem Kašlju, in mu prizadejale tri sunke z nožem v hrbet. Noževske smrkoline so orožniki že po* lovili. * Zborovanje mesarskih zadrug. Te dni se je v prostorih restavracije hotela «Slona» v Ljubljani vršilo važno zborovanje predstavnikov mesarskih zadrug iz Slovenije, na katerem se je razpravljalo o važnih vprašanjih mesarske obrti. Zlasti se je konferenca pečala z davčnimi vprašanji, s klanjem živine pri kmetovalcih in pri Špeharjih, z načrtom obrtnega zakona (v pogledu določevanja cen), z vprašanjem reforme davka na poslovni promet in z drugimi zadevam*. Razprava se je vršila tudi o potrebi zboljšanja organizacije mesarjev, predvsem o ustanovitvi Zveze mesarskih zadrug, ki naj bi sodelovala s sorodnimi organizacijami v ostali državi. Tako zborovanje je glasen opomin živinorejcem, da se tudi oni zganejo. * Rimski grobovi ob Dunajski cesti. Pri kopanju jarka poleg prelazov Dunajske ceste v Ljubljani so delavci ob desni strani naleteli na čudno položene plošče iz opeke. Pri nadaljnjem kopanju so se plošče razdrobile in iz votline so se privalile pred nje v jarek stare glinaste posode, iz katerih so se vsipali različni predmeti. Pri nadaljnjem kopanju so delavci naleteli na enake grobove, v katerih so našli prav tako različne žare in drugo posodo, v kateri so bili shranjeni rimski novci, največ bakreni, pa tudi iz dragocenejše kovine. V enem grobu so našli veliko srebrno ploščo, na eni strani z lepimi, vrezanimi krogi, dočim je bila prednja stran popolnoma gladka in je najbrže služila za ogledalo. Poleg tega je bilo najdenega več krasno brušenega, izredno finega barvastega stekla. Priložene so bile tudi steklene tube, v katerih so se najbrž nahajale dišave, ki so jih Rimljani polagali v grobove. Dalje je bilo izkopanih tudi več iz gline pečenih in zelo lepo oblikovanih leščerb, v katerih je gorelo olje. • Divja lovca. Čuvaj Andrej Oitzel iz Zgornje Kokre, ki je uslužben pri družbi «Jezer?ko», je zasačil v loviščih te družbe pod tako zvano Gam-zovo planino dva moška, ki sta drla košuto. Ko se jima je na tihem približal, sta ga opazila in zbežala, odrto košuto pa pustila na licu mesta. Lovec Oitzel je v enem izmed divjih lovcev spoznal Meglica Franca iz Loma pri Sv. Katarini. O vsem je obvestil orožništvo, ki je z njegovo pomočjo začelo zasledovanje. Tam v bližini sta že dalje časa zaposlena kot gozdna delavca brata Franc in Aleš Meglič iz Loma. Oba sta znana kot strastna divja lovca. Orožniki so v navzočnosti lovskih čuvajev izvedli na domu bratov Megličev hišno in osebno preiskavo. Našli so svežo kožo, loj divjega kozla, dva para svežih rogov divjega kozla in par svežih srnjakovih rogov. Dalje so našli na stanovanju 21 ostrih nabojev za lovsko puško enocevko. Vse te predmete so orožniki takoj zaplenili in oddali sreskemu načelstvu v Kranju. Franc in Aleš Meglič vsako krivdo zanikata. • Neupravičena posest lovske puške. Grm Franc iz Mačjega dola pri Trebnjem je navdušen lovec. Nabavil si je protipravno lovsko puško in si je prisvajal po tujih loviščih divjačino. Pri tem divjem lovu je bil zasačen in prijavljen orožni-Žtvu. Ker je pa dosledno tajil, da bi imel lovsko puško, je orožništvo izvršilo hišno preiskavo in je našlo puško v kleti za vrati. Divji lovec je moral puško oddati orožništvu in se bo moral zagovarjati pri sodišču. * Za uboj deset let ježe. Kovač Josip Medved iz Drenovice pri Vinici je 15. septembra letos na Vinici pred gostilno Ivana Mihelčiča zabodel z nožem lastnika v levo stran prsi in mu prizadel med tretjim in četrtim rebrom 4 cm dolgo ter 2 cm široko rano. Prerezal mu je pri tem tudi pljuča in žilo odvodnico, zaradi česar je napa-denec izkrvavel. Medved je bil obsojen pred novomeškim 9odiščem na deset let ječe in trajno izgubo častnih pravic. • Žrtev pretepa. V Zapužah je prišlo do hudega prepira med krojaškim mojstrom, 411etnim Antonom Jakšetom, in njegovim svakom Jožefom Krmeem. Prepir se je slednjič poostril in fe Krmec naenkrat pograbil nož, s katerim je ijakšeta večkrat zabodel v hrbet. Jakšeta so mo- rali odpraviti v ljubljansko bolnico, dočim bo Krmec zagovarjal svoje dejanje pri sodišču. * Vest se mu je v ječi zbudila. Ob lanskih velikih počitnicah so vlomilci izropali stanovanje učiteljice Cončeve v št. Juriju v Slovensksih goricah. Nazaj je dobila Cončeva le šivalni stroj, katerega so tatovi prodali v Mursko Soboto. Tički so bili polovljeni in februarja letos jim je mariborsko okrožno sodišče odmerilo zasluženo kazen. Največjo pokoro izmed štirih tovarišev je prejel neki Lozinšek Alojz, in sicer 7 let ječe in 3 leta prisilne delavnice. Te dni pa ga je menda zapekla vest, kajti učiteljica Cončeva je prejela od Lozinška iz ječe nemški pisano dopisnico, s katero naznanja oškodovanki, da ji hoče vrniti ukradene reči. Seveda je bila dopisnica takoj poslana okrožnemu sodišču, da ukrene vse potrebno. Morda imajo ukradene reči še kje skrite in bo Lozinšek izdal skrivališče. * Tatvina v vlaku. Pred dnevi se je pripetila v vlaku od Grahovega do Ljubljane velika tatvina in je žrtev tatu postala gostilničarka Frančiška Oblakova, doma iz Grahovega pri Cerknici. Oblakova, ki je imela opravke v Ljubljani, je odšla zjutraj na vse zgodaj na vlak na postajo na Rakeku. S seboj je vzela hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke, glasečo se na 18.000 Din, dalje ameriški ček, glaseč se na 300 dolarjev, in pa v gotovini 150 Din in 150 italijanskih lir. Vse skupaj je spravila v torbico, ki jo je pozneje v vlaku držala v rokah. Ko pa je na nadaljnjih postajah gneča nekoliko odnehala, Oblakova ni bila več tako pozorna. Zazrla se je skozi okno in položila torbico na klop poleg sebe. Šele tik pred prihodom v Ljubljano je hotela Oblakova zopet vzeti torbico v roko, je pa vsa prestrašena opazila, da se nahaja torbica sicer še vedno na klopi poleg nje, a prazna. Ljubljanska varnostna oblastva so takoj pregledala vse potnike, vendar niso mogla izslediti tatu. * Na meji zasačena zločinca. Te dni sta v Ja-neppe sur Meusse v Belgiji ukradla svojemu rojaku Štipi Durnjaku iz kovčega 57.000 frankov neka Popovič in Bačič, oba sezonska delavca iz Dalmacije. Nesrečni Durnjak je malo poprej prodal svojo hišo in sta mu zločinca, ki sta se mu poprej predstavila kot dobra znanca, ukradla vse do zadnjega beliča. Po zločinu sta takoj pobegnila preko Holandije, Nemčije in Avstrije. Z vlakom sta potovala do Beljaka, od tam pa sta se napotila z avtomobilom na Korensko sedlo. Naša oblastva so bila opozorjena na zločinca in so skrbno stražila mejo. Naposled so orožniki in graničarji le zasačili oba zločinca ob meji. Zločinca sta potovala pod tujima imenoma in sta sprva odločno zanikala, da bi bil eden Milorad Popovič, star 26 let, iz Bradice, drugi pa 371etni Mate Bačič iz Drinovca v Dalmaciji. Trdila sta oba, da nista bila nikdar v Belgiji, ampak da prihajata iz Avstrije. Opisa in fotografiji pa so se popolnoma ujemali in tako sta se morala tudi zločinca vdati pod težo dokazov. Na noben način pa nočeta povedati, kam sta skrila ukradeni denar. Pri sebi sta imela le manjšo vsoto v raznih valutah. Zasačena zločinca so odpremili v zapore ljubljanskega sodišča. * Čuden lekarnar. V hrastniški okolici se je pojavil neki prodajalec zdravil in mu je v okoliških vaseh nasedlo več kmetov. Neki kmetici je prodal svoja zdravila za 230 Din, drugi dan pa se je zopet zglasil ter pobral vsa zdravila, češ, da jih bo izmenjal z boljšimi. Kmetica seveda zaman čaka na zdravila na na svoj težko prislu-ženi denar. * Alkohol na zatožni klopi. V Košakih v neki tamošnji gostilni je letos 28. junija dejal France Šmidl slikarskemu pomočniku Francu štravsu, da bi bilo bolje, če bi se ne pečal s slikarskimi posli, ker jih ne razume, štravs je v odgovor zamahnil s kolom proti šmidlu ter mu prelomil podlehtnico na levi roki. Štravs priznava dejanje, pravi pa, da je Šmidla zato napadel, ker se je bal, da bo sicer Šmidl njega. Te dni je Štravs sedel na zatožni klopi. Obsojen je bil na tri mesece strogega zapora in dveletno prepoved gostilniškega obiska. . * Obsodba zaradi zločinov pred 21 leti. Pred senatom petorice v Mariboru je bil končan proces proti Antonu Kozjeku, ki je bil v decembru 1928. pred mariborsko poroto obsojen na smrt na vešalih zaradi umora svojega brata Andreja leta 1909., zaradi požiga v Racah in zaradi napeljevanja h krivemu pričevanju. Z njim je bil kot njegov sokrivec pred poroto tudi obsojen na smrt njegov prijatelj Ivan Presnitz. V aprilu 1929. sta bila pomiloščena, in sicer Kozjek na 20, Presnitz pa na 15 let težke ječe. Presnitz je 8. novembra 1929. v kaznilnici umrl, Kozjek pa je vložil prošnjo za obnovitev procesa. Višje deželno sodišče v Ljubljani je v tej zadevi odredilo novo razpravo, ki je trajala tri dni. Zanimivo je, da se proti obsodbi zaradi požiga v Račah, kjer je leta 1913. zgorela hiša njegove žene, katero je dal Kozjek malo poprej visoko zavarovati, pa je pozabil plačati premijo, kakor tudi zaradi na-, peljevanja prijatelja Presnitza h krivemu pričevanju ni pritožil. Senat je po zaslišanju nad 50 prič ter po daljšem posvetovanju razglasil ob- j sodbo, s katero se Kozjek glede umora brata Andreja oprošča, ker se njegova krivda ni dala nedvomno ugotoviti. Zaradi oprostilne sodbe v vprašanju umora je sodišče moralo izreči novo obsodbo glede zločina požiga in napeljevanja krivemu pričevanju ter je obsodilo Kozjeka za«; radi teh dveh dejanj na osem let težke ječe. * Vlom v občinski urad. V Šmarci pri Kam* niku je bil izvršen pretekli petek ponoči izredna drzen vlom. Ko so zjutraj prišli v občinski urad, so opazili, da je v pisarni vse razmetano. Istočasno so videli, da je odprta tudi železna blagaj« na. Storilec je prišel v pisarno skozi okno in ukradel iz blagajne več bankovcev po 100 Din, nato pa je odprl še neko miznico, v kateri je tudi našel nekaj drobiža. Pobral je skupno nekaj nad 8000 Din. Orožniki so takoj uvedli najstrožjo preiskavo. .j * «Kako postanem dober godec.» To brezplačno knjižico pošljeta Meinel & Herold v Mariboru št. 104 vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu godcu. Zahtevajte knjižico takoj z običajno dopisnico! * Gospa, ne odrecite se kaki dobrini vsled komoditete drugih. Ako želite imeti pravo ter-pentinovo milo Gazela, tedaj ga zahtevajte toliko časa, da ga dobite. * Nosečim ženam in mladim materam po« more naravna po nekaterih krajih še premalo poznana. So vasi, ki je ne poznajo, a drugod je že zelo priljubljena. Tukaj naj primejo za delo naši narodni in prosvetni delavci; povsod in pri vsaki priliki naj opozarjajo svoje prijatelje kmete in obrtnike na ta izvrsten in cenen ljudski tednik in vplivajo, da si ga naroče. To bo vsekakor v eliko narodno in prosvetno delo, ki pa se bo tudi bogato obrestovalo. Le priznajmo si, da v tem oziru morda res nismo storili mnogo ali pa celo ničesar. Morda smo v resnici le več govorili, kako naj bi bilo to in ono, kakor pa pokazali dejanj. Zapomniti si je treba, da se včasih jezimo in godrnjamo po krivici, ker se nočemo poslužiti orožja, kakor ga ima nasprotnik. Te odkrite besede ne govore v prid podjetja, ampak v prid ljudski izobrazbi, v prid jugoslo-venski ideji, v prid narodni akciji v Prekmurju, v prid nas samih. Kdor tega ne uvidi, ne razume časa. Kdor tu ne zastavi svojih sil, ni pravi na-rodnoprosvetni delavec. Na delo torej za «Domo-vino», da novi duh čimprej izpodrine staro miselnost. Delo bo sedaj toliko lažje, ker ima «Do-movina> že mnogo prijateljev po Prekmurju. V FRANCIJI NASTAJAJOČE SLOVENSKE NASELBINE. Montceau les Mineš, v novembru. Dosedaj nas je bilo tukaj okrog 30 Slovencev iz Dravske banovine, a v zadnjem času 3e je naselilo tu še okrog 30 Slovencev, ki pa niso prišli iz Jugoslavije, temveč iz Julijske Krajine, iz Gorice in Vipave. Z njimi se prav dobro razumemo. V naslednjem hočemo pojasniti bralcem naše ljube «Domovine» delavske razmere v tukajšnjem okolišu. Montceau les Mineš ima 34 premogovnikov, ki so vsi last ene družbe. Zato si tudi ne more noben delavec dosti izbirati, da bi v kateri drugi jami dobil boljši zaslužek. Zabavišč in podpornih društev v tem kraju ni; edina zabava so kinematografske predstave in tu in tam kakšna hotelska veselica. Pač pa bi lahko Slovenci, ki nas je že toliko tukaj, ustanovili kako podporno ali prosvetno društvo, da bi ne bili tu v tujini povsem osamljeni. Najtežje za nas Slovence je v Franciji, ker se težko navadimo francoščine. Za mladino bo pa že bolje, ker hodi tukaj v šolo. Videti je, da se bo v Montceau les Mineš razvila cela slovenska naselbina, kakor jih je dosti na Vestfalskem ali v Ameriki. Pisec teh vrst mora tudi potožiti, kako ga je speljal na led tovariš, ki ga je imel za poštenjaka. Izdajal se je ta nepridiprav za Miklavžetovega Jožeta, v resnici pa se je pisal Jože Levar in je doma v Šmartnem v Savinjski dolini. Dlje časa mu je pisec teh vrst dajal hrano in stanovanje, a nepridiprav je na lepem 7. avgusta 1.1. ponoči pobegnil skozi okno, ko je že prej spravil svoj kov-čeg na varno. O nepoštenem činu obveščena policija je sledila Levarja do Strassbourga, tam pa je sled izgubila, da ni danes ne duha ne sluha o njem. «Domovino» prav radi čitamo. Želimo, da bi dobil vsak naročnik «Domovine» še enega novega naročnika. Ignac O m e r z e 1. pozidal lepo hišo. Najprej vozi z ročnim vozičkom mleko, meso in kruh po delavskih kolonijah, potem si kupi voz in mulo, nazadnje pa avto. Mleko, meso in kruh se namreč vsak dan pripeljejo na dom. Tudi pivovarna vozi pivo po hišah in stane 20 litrskih steklenic 20 frankov. Trgovec, ki pripelje blago z avtom vsak dan v hišo, da vse na kredit, še ne vpraša ne za denar, temveč samo za ime. Prej so bile tukaj tri gostilne in dve trgovini, sedaj pa je čez 70 gostilniških in trgovinskih obratov, ki vsi dobro uspevajo, posebno ker je dosti inozemskih delavcev. Kdor ima nekaj tisoč frankov, dobi tu lahko vsak obrt, če je izučen ali ne. Tudi dalmatinski krošnjarji pridejo večkrat k nam. Tako je prodal zadnjič neki tak krošnjar na en plačilni dan 30 ur s prav lepim dobičkom. Te ure pa so vse v nekaj dneh obstale. Tako nas tudi rojaki pomagajo pehariti. Še marsikaj bi imel poročati, kako živimo na tujem, vendar moram odložiti za drugič. Vse bralce ljube «Domovine» pozdravljam v imenu tukajšnjih Slovencev. H. SMRT DELAVNEGA ROJAKA NA WEST-FALSKEM. Essen-West, ob koncu novembra, Naše Jugoslovensko delavsko društvo v Essen-Westu je zadela pred kratkim huda izguba. Umrl nam je dolgoletni predsednik in soustanovitelj društva, priljubljeni nam rojak Krese Aleksander, trboveljski rojak, v starosti 54 let in zapustil ženo in več otrok. Bolehal je dalje časa za hudo boleznijo, pa je kljub temu vedno z velikim veseljem in vnemo deloval za naše društvo. Pogreb je bil izredno lep, kar je dokaz, kako> priljubljen je bil pokojnik med rojaki v Nemčiji. Pogreba so se udeležila tudi društva sv. Barbare, posebno ono iz Gelsenkirchna, ki je prišlo izkazat zadnjo čast našemu predsedniku celo s svojo zastavo. Vsa hvala rojakom, ki so pokazali tako lepo voljo za skupnost in prijateljstvo med Slovenci v Nemčiji. Posebna hvala gg. predsednikom društev sv. Barbare iz Berge-Borbecka, Karnapa in Gelsenkirchna, predvsem g. Koncilji. Najlepša zahvala tudi v imenu našega društva in v imenu vdove po pokojniku, got/e Kresetove, za vse številne prelepe vence in za obilno udeležbo rojakov pri pogrebu. Pokojniku bodi ohranjen hvaležen spomin! Za porenjske in westfalske Slovencel Slovensko pevsko društvo «Triglav> v Hamborn-Neu-miihlu vljudno vabi vse rojake in prijatelje iz Porenja in Westfalske na svojo ustanovno slav-nost, ki bo v nedeljo 14. t. m. Slavnost bo v gostilni Zahn v Buschhausenu pri Neumuhlu. Pri-četek ob štirih popoldne. Novo pevsko društvo bo imelo tokrat svoj prvi javni nastop. Razveseljivo je, da so k društvu pristopili mnogi mladeniči, ki so rojeni v Nemčiji, pa žele gojiti lepo slovensko pesem v svojem materinem jeziku. Rojaki, posetite v čim lepšem številu to narodno prireditev! Smrt rojakinje na Westfalskem. Iz Herwest-Dorstena nam pišejo: Tu je umrla rojakinja Frančiška Skobetova, rojena Poliševa, v visoki starosti 81 let. Pristojna je bila v Kotredež pri Litiji. Do zadnjega je bila čila in zdrava, prava slovenska korenina. Blag ji spomini Smrt prijateljice naših rojakov. V Suderwichu na Westfalskem je preminula priljubljena gostil-ničarka in velika prijateljica Slovencev, gospa Lučke jeva Jožefina, lastnica tamkajšnje znane gostilne «Zum Heidekrug». Pokojnica je bila nam Slovencem vedno zelo naklonjena in nam je v hudih časih tako med vojno kakor za časa velike okupacijske krize v Poruhrju šla izredno na roko. Spominjal se je bo marsikateri od rojakov, ki so se že vrnili v domovino. Pogreba se je udeležilo tudi več naših društev. Bodi ji blag spomin! Pismo iz Hamhorna na Westt'alskem. Sloven-* ski možje in fantje, ki delamo v westfalskih rudnikih, mislimo sedaj, ko se približujejo božični prazniki, pogosto na naše lepe slovenske kraje in se spominjamo naših bratov, sester in staršev in jim želimo vesele praznike. Semkaj v Ham-born prihaja sedaj 80 izvodov «Domovine>, ki jo vsak teden težko pričakujemo. Pri nas so se delavske razmere silno poslabšale, saj delamo na teden komaj štiri do pet dni. Letos se je tukaj ustanovila Slovenska knjižnica, za katero nam je poslal precej lepih knjig g. Bolha in nam obljubil, da hoče našo knjižnico še nadalje podpirati. Knjižnico vodi tovariš Mautz. Vsem čita-teljicam in čitateljem «Domovine» želijo vesele božične praznike: Mautz, Šinkovic, Kaša, Bajda, Stopnik, Turk, Resnik, Kos, Oprešnik, Vedlin, Zupane, Ravnikar, Glavač, Razboršek, Cvetko, Božič, Pekovšek, Goluh, Kramer, Fridauer, Korenina, Smrekol, Cehovin, šibek, Hren, Papež, Cebular, Polanc, Pertinac, Toplak, Oblak, Ran-čur, Ocvirk, Bernik, Koren, Felle, Brečko, Po-bolšaj, Rožič, Breznik, Pirnat, Žagar, Jarmer, Presker, Strgar, Praznik, Rešek, Dobovičnik, Klenovšek in drugi. ŽIVLJENJSKE RAZMERE FRANCIJE. Wittelsheim, novembra. Naj malo opišemo življenjske pogoje v Franciji. Ne more se trditi, da živi francoski kmet danes v blagostanju, ali bolje se mu vsekakor godi kakor njegovim tovarišem drugod v Evropi. Ker je tukaj precej delavstva, kmet prav lahko proda svoje pridelke po prav lepih cenah. Delavci, ki imajo svoje hiše in še nekaj zemlje, so na boljšem kakor tuji delavci, ki jih draginja živeža hudo muči. Za primer naj navedemo nekaj cen v frankih (1 frank = okrog 2-25 Din): 1 kilogram govejega mesa stane 12 do 13 frankov, slanine 12 do 13 frankov, fižola 4 do 5 frankov, krompirja 75 centov, sirovega masla 24 do 28 frankov, moke za kuho 2-50 franka, liter mleka 1-50 do 1'80 franka, 1 jajce 1 frank. Kruha porabita dva človeka za pet frankov na dan. Tu se peče samo bel kruh; črnega ni kakor v Jugoslaviji. Edino za pivce je tukaj dobro, ker je pijača skoro zastonj. Letos je toliko vina, da je kmet vesel, če mu plačaš za 75 litrov 100 frankov. V gostilnah stane staro kakor novo vino 2-50 franka liter; najboljši rizling je po 3 franke. Za zaslužek ene ure v znesku 5 frankov lahko izpiješ tri litre piva. Gostilničarji imajo velik promet. Po vsej Franciji je še mnogo neobdelane zemlje in za pridne roke dovolj kruha. Zemlja je cenejša kakor v naši domovini, En ar obdelane zemlje se dobi za 200 frankov. Pri mestu ima delavec že 20 arov dovolj, da mu ni treba hoditi v tovarno, če to zemljo umno obdeluje. Pa imajo menda premalo zanimanja domačini za tako obdelovanje, ker gredo rajši v rudnik ali v tovarno in pustijo zemljo neobdelano. Dobro se obneseta tu umna kokošjereja in čebelarstvo. Med se prodaja po 20 frankov kilogram. Tudi živinoreja se izplača, ker ima tu vsaka vas tovarne in se delavcu lahko vse proda. Obleka je prav poceni v Franciji. Recimo, da dela delavec pri zidarjih 14 dni 12 do 15 ur dnevno in zasluži v teh dveh tednih 400 do 600 frankov. S tem denarjem se lahko prav lepo obleče od pete do glave. Dobra delovna obleka se dobi za 55 frankov. V poletnem času delavec pri zidarskem delu lahko v enem dnevu zasluži obleko. Več kakor osemurni delavnik je dovoljen samo za sezonsko delo. Kar nas pa je v državnih in industrijskih podjetjih, delamo samo po šest ur na dan in zaslužimo po pet frankov na uro. Ob nedeljah in praznikih rudniki in fabrike ne smejo obratovati, pač pa se lahko dela sezonsko delo. Tukaj v Wittelsheimu je bila pred vojno mala vas, ki jo je vojna porušila. Ko je država odprla tukaj kalijeve rudnike, se je začelo novo življenje. Danes je Witte!sheim mesto, veliko kakor Celje, s tisoči delavskih lepih hiš, obdanih s krasnimi vrtovi. Tukaj je že marsikdo obogatil, ki je začel z malim; samo da si je napravil barako s kuhinjo, kantino ali trgovino, pa si je lahko v dveh letih PISMO IZ KANADE. Calgary (Kanada), novembra. Z zanimanjem zasledujemo dogodke, o katerih nam poročajo listi. Zlasti pa radi zvemo iz «Domovine», kaj se dogaja v naši lepi Jugoslaviji. Tukaj v Calgaryju nas je precej Slovencev in drugih Jugoslovenov. Precej je tudi naših rojakov iz Koroške, ki so zelo zavedni in s ponosom priznajo, da so Slovenci kljub temu, da so ostali pod Avstrijo. Preteklo pomlad smo imeli že načrt, da bi ustanovili svoje podporno društvo, ki bi bilo velikega pomena za vse tukajšnje rojake. Vse je bilo že pripravljeno, pa je prišla delavska kriza in so zaenkrat vsi naši načrti splavali po vodi. Delavske razmere niso pri nas več take, kakor so bile še pred nekaj leti. Vsi delavci se morajo sedaj popisati na delavskem uradu. Za delo pridejo v prvi vrsti v poštev kanadski državljani, potem šele priseljenci. Upamo pa, da se na pomlad obrne na boljše. Poročil se je tukaj priljubljeni rojak Franc Janžekovič, doma iz Radovice pri Metliki, z gdč. Anico Turkovo iz Podpreske pri Loškem potoku. ! Janžekovič se nahaja v Kanadi že od leta 1925. Bil je vedno zaveden narodnjak in priljubljen pri rojakih. H koncu pozdravljamo vse rojake v naši stari domovini. ZOBNI ATELJE V LITIJI EDVARD GLAVIC se je preselil Iz vile drja. Ukmarja v nanovo moderno urejeni zobni atelje, ki je v hiši Nežke Loosove (poleg mosta pri gostilni Franka Cerarja). VEDNO VEČJA BREZPOSELNOST MED VAŠIMI ROJAKI V NEMČIJI. Essen-West, novembra. Jugoslovensko delavsko društvo v Essen-Westu ima mnogo skrbi. V oktobru je bil ustavljen rudnik «Amalija», zaradi česar so mnogi naši člani brez posla. Da se nam kako odpomore, se je vršil sestanek vseh v poštev prihajajočih rojakov. Na sestanku je bil navzoč naš izseljenski komisar g. Deželič iz Diisseldorfa. Njemu so podali točne informacije in ga prosili, da se zavzame za naše težnje. Tudi predsednik naše zveze, g. Pavel Bolha, se je udeležil shoda in nam je v daljšem govoru obrazložil vse potrebno glede težavnega položaja, v katerem se nahajamo. Božič je pred durmi, pa ne bomo zmogli napraviti otročičkom malo veselja, kakor smo to storili druga leta. Mogoče nam naša dobrodelna in narodna društva kaj priskočijo na pomoč z malo vsoto, ki bi razveselila otroška srca. Upamo, da pridejo za temi hudimi boljši časi. Pozdravljamo vse drage znance in prijatelje v domovini. M. L ŽENSKI VESTNIK Priprava komposta Ako hočemo doseči na vrtu zadostne koristi, moramo skrbeti, da zemlji damo tiste snovi, ki so potrebne posameznim rastlinam. Po večini gnojimo s hlevskim gnojem in z gnojnico. To pa ne zadošča vedno. Zemlja ni povsod enaka. Za bolj rahlo zemljo je hlevski gnoj, če je pa zemlja 'težka, ji moramo dodati poleg hlevskega gnoja še gotovo količino kompostnice ali komposta. Kompost je velike vrednosti za povoljni razvoj rastlin, saj obstoji iz vseh mogočnih odpadkov iz vrta in iz kuhinje, lesnega pepela in drugega. Sveži odpadki ne bi imeli povoljnega uspeha, ker so deloma tudi škodljivi. Samo na kompostnem kupu se izpremene v dober vrtni gnoj. Odpadki so lahko rastlinski kakor tudi živalski. Sem prištevamo vse vrste odpadkov od raznih zelenjav, ostanke gnoja, kri, zemljo, perje, travo, lase in dlako, seno, apno, krompirjeve olupke, smeti, kosti, listje, igle od jelk, saje, blato, cestni prah, pokvarjeno zelenjavo, cunje in volnene odpadke, 4(i se za kaj drugega ne morejo porabiti. Kar pa ne spada na kompostni kup, je plevel, ki ima dozorevajoče seme, nadalje vsi oni deli rastlin, ki so napadeni od kake bolezni; te dele moramo nemudoma sežgati. Prav tako ne spada na kup ves tisti plevel, ki ima trajne korenine. Ako smo čez leto vse to metali na kup, moramo sedaj, preden še nastopi hud mraz premetati in narediti primeren kup, do poldrug meter širok in ne nad meter visok. Dolžina je poljubna. Poglavitno je tedaj, da ta kup dobro zalivamo z gnojnico, milnico in sličnim ter da pri vsakem pre-metanju primešamo nekoliko apnenega prahu ali vsaj zidnega ometa. Ce kup dvakrat na leto pre-mečemo je prav. Enkrat v jeseni in enkrat proti koncu pomladi. Ko premečemo kompostni kup, naredimo na vrhu izdolbino, v katero potem vlivamo gnojnico in drugo. Take kupe pa si pripravimo tri. Ker v treh letih se ravno zadosti vse pregnoji in tako imamo :vsako leto en. kup, ki je zrel za uporabo, en kup, od preteklega leta in tretji kup, ki smo ga v teku leta pripravljali. Na vrtu si pa izberimo tak skriven prostor, ki pa naj bo v senci, ker se v senci najbolj razkrajajo odpadki, ki se izpremene v koristni gnoj, oziroma v kompostnico. Orehove rezine. V skledi meSaj 14 dkg sirovega masla tako dolgo, da postane penasto. Potem dodaj 6 rumenjakov, 14 dkg sladkorja in mešaj še pet minut. Na to napravi sneg treh beljakov, ga primešaj, dodaj liter moke, osoli in daj toliko mlačnega mleka, da dobiš tako mehko testo kakor za šarkelj. Temu prideni še tri deke shajanega kvasa in vseskupaj stepaj kakih 10 minut. Nato namaži eno veliko ali pa dve manjši pekači (pleh) z mastjo, položi na pekačo razva-ljano testo in pripravi naslednji nadev: 14 dkg moke, 10 dkg sirovega masla, 7 dkg sladkorja in 7 dkg zribanih mandeljev ali orehov, vse to dobro na deski z rokami zdrobi in zmešaj, da dobiš čisto drobne svaljke, podobne ribani kaši. Sedaj testo pomaži z raztepenim jajcem in posuj z pripravljenim nadevom ter deni peči približno četrt ure do 20 minut. Še toplo razreži na poljubne rezine in daj tople ali hladne na mizo. Praktični nasveti Madeže od rje spraviš iz perila na ta način, da zmočiš čisto krpo in jo položiš na mizo, na krpo pa položiš rjasti madež. Na madež nakapaj limoninega soka, ga pokrij z drugo čisto, mokro krpo in polikaj s precej vročim likalom. Celo zastarele madeže spraviš na ta način (z večkratnim ponavljanjem, če treba) iz perila. Če vrata škripljejo, jih namaži v tečajih z oljem ali pa nadrgni tečaje z navadnim svinčnikom. Grafit v svinčniku ugladi namreč tečaje in prepreči škripanje. Milo naj bo suho, preden ga uporabiš pri pranju, ker ga tako več prihraniš. Milo, kupljeno v trgovini, je navadno še sveže, zato ga imej vedno malo več v zalogi, da se dobro posuši. Svežega mehkega mila se pri pranju vedno več porabi kakor pa suhega. Najbolje je imeti milo spravljeno kje nad ognjiščem. Rjavi čevlji se dado lepo osnažiti t mlekom, zlasti madeži, če so čevlji blatni, jih dobro očisti blata, nato jih umij z mlekom. Ko so suhi, jih pa namaži še z rjavo kremo za čevlje. jnih. Ob štirih so se dvignila letala in res nistt J mogla ugotoviti, kje leži v temo zavito mesto, 1 Seveda, če bi sijal mesec, bi bilo drugače. X Deset let plačeval preživnino za nerojen* : dete. Neki oženjeni železničar na Moravskem je imel pred desetimi leti razmerje z dekletom it Valaške Bistrice. Deklina mu je takrat dejala, da je noseča z njim, in ko je pretrgal z njo zveze, mu je čez nekaj časa pisala, da je rodila dete, in zahtevala od njega prispevke za vzgojo. Železničar je iz strahu pred ženo redno pošiljal denar svoji bivši ljubici, ne da bi se bil prepričal, ali ima res potomca ali ne. Letos pa mu je pisala ta nekdanja ljubica novo pismo in zahtevala zvišanje mesečnega prispevka. Železničar, ki nima preveč denarja, se je obrnil na znanega mu orož-niškega stražnika, ki je ugotovil, da dekle sploh nima otroka in da je bil železničar žrtev sle-parke. Seveda je uvedeno proti dekletu kazensko postopanje. Železničar je izplačal v teku desetih let lepo vsotb 10.000 češkoslovaških kron. X Najmočnejša žival na svetu je pajek. Slon ni najmočnejša žival na naši zemlji, ampak gre ta slava pajku. Francoski prirodoslovec Lan« siaux je imel v Parizu predavanje o svojih opazovanjih pri pajkih. V neki hiši, kje' je bilo ogromno muh, si je napravil pajek svoje gnezdo. Mreža je bila pritrjena le na eni strani, drugi konec pa je visel navzdol. Da odpomore tej nevšečnosti, je privlekel pajek s stropa košček lesa, ga pritrdil na spodnjem robu mreže in položil nanj majhen kamenček, lci je s svojo težo stalno napenjal pajčevino. Kamenček je bil loOkrat težji kakor pajek sam, ki je tehtal le pet mili-gramov. Pajek je potreboval eno uro, preden je spravil dotični kamenček na določeno mesto. Izvršil je s tem delo, katero je mogoče primerjati z delom človeka, ki bi nosil na svojih ramenih težo 10.000 kilogramov, kar je seveda popolnoma nemogoče. ZANIMIVOSTI Za kuhinjo Sirovi cmoki. Sedem dek sirovega masla dobro zmešaj, potem dodaj štiri cela jajca, osoli in dobro zmešaj. Temu prideni še pol kile domačega sira in drobtine od štirih žemelj. Ko si vse to še enkrat dobro zmešala, napravi srednje-velike cmoke in jih kuhaj četrt ure v slanem kropu. Kuhane cmoke razpolovi, jih potresi z drobtinami in dobro zabeli s sirovim maslom ali z mastjo. Po okusu jih lahko tudi potreseš še s sladkorjem. Živinorejci! Ko prodajate in tudi kadar kupujete na sejmu ali v hlevu živino, Imejte vselej pri sebi zanesljivo in praktično žepno knjižico Jglflčanji živi teže pri govedu brez tehtnici", katera Vam pove brez računarija In brez vage, koliko je vaša živina težka. 166 Cena knjižici je samo 10 Din, po poŠti 12 Din. Dobi se po vseh trgovinah ali pa pri založniku J. M. VICIČ, Ljubljana, Ahaci jeva c. 10/11 TE 50. KORN, Ljubljana, Poljanska c. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave, naprava strelovodov, kopališke in klozetne naprave. X Poukus nočne obrambe pred letali. Pretekli teden so v Toulouu v Franciji napravili zanimiv poskus, da bi dognali, ali se da veliko mesto skriti pred napadom sovražnega zračnega brodovja. Od 1. ponoči do 5. so ugasnili vse,električne in plinske luči in signalne naprave železnice, tako da je moral ta čas ves železniški promet počivati. Celo v bolnišnicah sc imeli prižgane le nujno potrebne sveče, seveda pri zastrtih ok- \ZA SMEH IN KRA TEK ČAS V šoli. «Potrebno je,» pripoveduje učiteljica, «da ste prijazni proti vsakomur in da vsaj enkrat dnevno osrečite kakšnega človeka. Na primer Mihec, ali si osrečil včeraj koga?* «Da, bil sem na obisku pri teti in ona je bila vsa srečna, ko sem jo zopet zapustil...* Dva prijatelja. Janez: »Bodi tako ljubezniv in mi posodi 20 dinarjev!* Miha: «Rad bi ti jih dal, a jih nimam pri sebi.» Janez: «Pa doma?* Miha: «Hvala za vprašanje! Vsi so zdravi!* Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja in trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE*, Ljubljana. Prešernova ulica št. 4. Telefon št. 3492. Čudežni balzam. 4% Po naključju mi je prišel v roko Vaš Radio-Balzam proti kurjim očesom, trdi koži, bradavicam, bulam itd. Balzam deluje izborno. Zaradi tega mi ga izvolite poslati pet lončkov, ker nikakor ne sme več manjkati pri moji hiši to zdravilo. Ivan Kerže, posestnik, Veliki vrh št. 12, pošta Nova vas (Rakek). — Zahtevajte povsod samo Radio-Balzam! Lonček 10 Din (proti vnaprejšnjemu plačilu) ali 18 Din (po povzetju). Dva lončka 28 Din, trije pa 40 Din. — Po pošti ga razpošilja R. Cotič, Ljubljana VII., Kamniška ulica št. lOa. Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija*, Ljubljana, Dunajska cesta št. 46. telefon št. 2820, ^ Zastopnike za prodajanje šivalnih strojev, separatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov itd. sprejmemo pod zelo ugodnimi pogoji. — «Centra>, trgovina šivalnih strojev itd., Ljubljana, Poštni predal št. 248. 491 250 Din na dan zaslužite lahko v svojem okraju. Pišite tovarni Person, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za od« govor. 354 Službo išče moška oseba na kmetih za takoj ali o božiču. Naslov v upravništvu «Domoviue>. 503 Nova hiša z velikim vrtom se ugodno proda. K m e t i č M i h a e 1, Tezno, Maribor, Ptujska cesta št. 175. 502 •DOMOVINA, št. 49 Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je » brezdvomno MASTI N ki pospešuje rast, odebelite? in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna sakralna pisma. ^ Cena: 5 škatel 46 Din, 10 škatel 80 Din. LEKARNA TRNKOCZV (zraven rotovža). Ljubljana 66. Velika Pratika za navadno leto 1931., ki ima 365 dni. 35' . 687 a. Orcnadllovl 13 zaklopk Din 585' Samo pod tem znakom se prodaja naše domače terpentinovo milo Št la. Dobra mandolina Din 136-— . S t. Z bisernim vložkom 24 delna, Din 295-— . 14 a. Ia koncertna mandolina, z tabudjlm vratom Din 328*— št 3951. Dobra kitara Din 207-— . 405 a. Z bisernim vioikom Din 388 — a 415 a. ia koncertna eltara Oln 545 — Št. 2911 a Bisernica z vreteni Din 98-— . 2913 a. Bisernica s strojem Dn 145-— . 2921 a. Braf s strojem Din 230-— » 2941 a. Bugarija s strojem Din 255'— . St 831 a. Poitni rog Din 75-— , 253 a. gasilski rog Din 2S8-— . 315 a. Bataljonski rog Din 298-— Blago pošiljamo s povzetjem takoj. Ako tukajšnja izbira ne zadostuje, zahtevajte veliki BREZPLAČNI KATALOG s katerim dobite tudi knjižico «Kako postanem dober godbenik*. Pazite pri nakupu na znak! : tulil I franko ZAGREB, JURJEVSKA 57 priporoča boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za Vsa glasbila Odlikovan n« pariški izložbi Budiljke, stenske in žepne ure kupite najbolje in najceneje pri H. SUTTNER LJUBLJANA 5, Prešernova ulica 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto Im* Sttmk« ur«, ki gredo 14 dni in bijejo, od Din 380 navzgor Pljučne bolezni so ozdravljive! Pllutna tuberkuloza • suftlea - kaSelj - suhi ka*sl| - sluzasti kaSslj potenl« - bronhl|aln> katar - katar grla - zaslinjsnl* - bruhanj« krvi - btpiju-v*n)« krvi • tssnoba - astmatieno hrspan,« - bodl|a|l Itd. u ozdravljivi. Na. tisoče ozdravljenih. Pred uporabo. Po uporabi. Zaktevajte takoj meje knjige t ,Nova umetnost hranjenja1, ki je ie mnoge rešila. Ta se more uporabiti pri vsakem načinu življenja in pomaga, da bolezen hitreje obvladamo. Telesna teža raste iti postopno poapnenje zaustavlja bolezen. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo vrlino moje metode in radi odobravajo nje uporabo. Čim prej se začne z mojim načinom hranjenja, Jl tem bolje je. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere lahko črpate mnogo potrebnega. Kogar torej bolezen muči, kdor se želi na nagel , način temeljito in brez nevarnosti znebiti svojih bolečin, naj Se danes piše po knjigo. — Na-»lašam ponovno, da dobite moje pojasnilo povsem zastonj, brez vsake obveze z Vaše strani, ter bo Vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvih profesorjev za izvrstno priznani novi nafiin Vašega hranjenja. Zaradi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, pa Vas bo moje tamošnje zastopništvo vsak čas najbolje postreglo. — Črpajte pouk in ojačeno volje d« življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona vsebuje okrepiti« in iivljensko nteho ter se obrača do vseh bolnikov, ki se zanimajo zasedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Georg Fulgner, Berlin-Neukolln, Ringbahnstrasse No. 24. Akt 621. Neprijeten duh ust ie zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe mbi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče Clilorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonoviue, posebno pri uporabi zobčaste šeetke, ki Cisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zotiini, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito Odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo, ki stane 8 Din. Chlorodont-šuetka za otroke, za dame (mehke SCetiae), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modrozeienem omotu z napisom Chlorodont. | Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezplačno poskusno tubo za večkratno uporabo, j- T v orni ca Z i a t o r o g, oddelek Chlorodont, Maribor 55. I DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega fipa naiboljSih svetovnih tovarn. Otroški vo-iieki od najpreprostejšega do najfinejšega mode'«. Izdeluje ie tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Liubljana, Karlovška cesta štev 4. GO RENaC 11 Svetevnoznane KODAK FOTO APARATE dobite že od 145 Din oangor. r' r DROGERIJ1 ŠINKOVEC, KRANJ, (slaval tirff št. 189. Uspeh Vam je . zajamčen, tufli brez znanja o fotografiji Pišite še danes, naj se Vam pošlje brezplačno cenik. Pripopočaite in širite,.Domovino" Pplma gonilna jermena in vse mlinsko-tehnifne potrebščine vedno v zalogi pri trrdki C*atZ 1 i Rt AR. Ljubljana. Kiloton* a.Mea 35 Zahtevalt« brezplačni a IOOO slikami! Pošiljam po povzetju Za neustrezajoče vrnem denar 5 let garancije Srebro z 10 kameni ISO Din Zlato 320 Din ■Hi* , Anker 4S Din ' Ista, boljša, 2letna garancija 82 Din Ista, še.boljša, 4letna garancija 72 Din "fPI Budilka z 1 zvoncem 4B Din lata z 1 zvoncem, najboljše kakovosti, Sletna garancija TO Din Ista z 2 zvoncema, $letna garancija M pili A. Kiffmann, Maribor it. 143e ■pecljalUt samo za nn*beijša ara Modroce ^rlme, iz la afrika, močno blago. Din 240. mreže, posteljne odeje, žimo, cvilh kupite najceneje pri Rudoli Sever, Marijin trg 2 v Ljubljani. Vsa PLESKARSKA, LIČARSKA in SLIKARSKA DELA izvršuje najsolldnejše in po nizki ceni ANGELO JBLČ1C pleskar in ličar Ljubljana VII, Celovška cesta št. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. IZREDNA PRODAJA razne manufakture, moških in deških oblek, zimskih suknjičev, raglanov, usnjenih suknjičev in čevljev v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 8 (poleg Slamičeve mesarije). Cene skoro polovične! Ne zamudite ugodne prilike! Samo še do dne 24. decembra 1930.!