PRIMORSKI DNEVNIK
Sff^STfSiiSr" Cena 60 Ur
Leto XXV. St. 58 (7252)
TRST, torek, 11. maroa 1969
PO NOVEM SPOPADU OB SUEŠKEM PREKOPU
Manifestativen pogreb gen. Riada ob veliki napetosti v vsem Egiptu
Pogreba se je udeležilo milijon ljudi - Ob vsem prekopu stanje pripravljenosti ujeva posvetovanja v Londonu - Wilsonove izjave - Pogovor Eban-Wilson
Pavzi ji
KAIRO, 10. — Včeraj dopoldne se je znova začel topniški dvoboj med Izraelci in Egipčani ob Sueškem prekopu. Bitka se je razvnela ob vsem prekopu od En Kantare do Sueza. Izraelci so obstre-Ijevali predvsem rafinerijo v Suezu in trije petrolejski rezervoarji •o se vneli. Egiptovski topovi so odgovorili in obstreljevali nasprotnikove položaje. Med bombardiranjem je bil ubit načelnik glavnega ^laba egiptovskih sil general Riad.
Izraelci pa trdijo, da so njihovi *°Povi odgovorili na streljanje e-fiptovsldh topov. Vse področje oh “Peškem prekopu je zatemnjeno.
“Al Abram« piše, da bodo danes v. vsem Egiptu vaje, da preizkušajo sistem pasivne obrambe in učinkovitost reševalnih skupin. Isti list,
Piše v zvezi s topniškim dvobojem ob Suezuu, da «se je sovražnik maševal nad civilisti v Suezu in Išhlailiji, kakor tudi nad petrolejskimi rafinerijami v Suezu«. List Poroča, da je ’bilo v soboto ponižnih 11 hiš v Suezu, v Ismailiji pa “O. Poleg tega je bila poškodovana ®Ua ladja in mnogo skladišč. Izrael-c-.so streljali na ladje, ki so bile Sidrane v Suezu.
Vlada ZAR je poslala včeraj varnostnemu svetu OZN spomenico, v kateri zvrača krivdo za incidente ob prekopu na Izrael in pravi, da |e bilo egiptovsko topništvo prisiljeno odgovoriti na izraelsko stresanje. Vlada ZAR opozarja na vojaške priprave Izraela. Opazili so. ba se izraelske sile zbirajo na le-Žm bregu Sueškega prekopa. Nekaj pred sobotnim incidentom so opazili na izraelski strani premike oklepnih enot in raketnih baterij '0 so iz tega sklepali, da pripravlja larael nov napad.
Tudi izraelski veleposlanik v OZN f vložil pri varnostnem svetu protest, češ da je Egipt začel obsežen ‘Upniški napad čez Sueški prekop -Načelnik skupine opazovalcev yZN ob Sueškem prekopu general full je poslal poročilo glavnemu ‘šjniku OZN, v katerem pravi, da 5° sobotni topniški dvoboj začeli k-Bpčani in da so Izraelci odgovoru. v poročilu je rečeno, da je bled streljanjem bil en mrtev in o®set ranjenih med Izraelci ter en bjrtev in petnajst ranjenih med %Pčani. Tako Egipt kakor Izrael 6ta poslala vsak dve pismi varnostnemu svetu, v katerih se vzajemno obtožujeta napada v zvezi s pohotnimi in nedeljskimi incidenti. ■’e eni ne drugi pa ne zahtevajo ®oje varnostnega sveta.
0 Tant je danes poslal pismo izolskemu zunanjemu ministru E-“«nu, ki mu je očital prejšnji te-'fen, da ni pozval arabskih vlad, nai se ločijo od dejavnosti arabskih gverilcev. U Tant pravi v svo-Jetb govoru, da je bistveni korak Jj obnovitvi miru na Srednjem vzho-jb izjava Izraela in arabskih dr-*av. da se bodo držali resolucije v?rnostnega sveta iz leta 1967. To jbsrno je U Tant objavil, ko je do-b'1 poročilo opazovalcev OZN.
. Danes je bil v Kairu pogreb natika glavnega štaba generala [‘•ada. Pogreba se je udeležilo o-J.0*' milijon ljudi, ki so vzklikali jbserju in proti Izraelu. Množica J6 pretrgala policijske kordone in ogrnila okrog Naserja, ki je šel ** krsto.
Panes je ob Sueškem prekopu ffbbo, toda po dveh dneh srdite j«s ie ®e ve£in0 zeI° napeto. Vojake enote ob vsem prekopu so v ^pravljenosti. Davi so se iz rafi-bfije v Suezu še vedno dvigali ebki oblaki dima.
..Ugotavlja se, da so začeli Izrael-l graditi utrdbe ob Sueškem pre--.Pb, česar ne morejo Egipčani jb'rno gledati. Saj vendar gradijo *‘r9elci utrdbe na egiptovskem o-žbjlju. To je nov dokaz, da se Iz-(5fc*ci ne mislijo umakniti z egip-j0Vskega ozemlja. Izraelci pa trdili’ da to pomeni samo, da «mi jem-rb)o resno priprave za prekora-^bje prekopa, ki so jih Egipčani v .jjbhjem času izvedli z amfibijskimi
s,	®dstvi, ki jih je dobavila Sovjet-jb zveza*.
^.Naserjev posebni odposlanec Fav-ki je na obisku v Londonu, se Hi davi pogovarjal v zunanjem mi-^rstvu z ministrom Robertsom, d Predstavnik Foreign Officea je bries izjavil, da londonska vlada fdbj ne pripravlja nobenega bridkega načrta o Srednjem vzhodi ^opoldne se je Favzi sestal z Llsonom in z voditeljem opozicije je diom. Zunanji minister Stevvart ^ izrazil Favziju naklonjenost in
t,	blje britanske vlade zaradi smr-^bbčelnika glavnega štaba Riada. :,dart se je pogovarjal devetde-
biinut s Favzijem. Govorila sta, »iU° naJ ,ji našli sporazumno re-jj v na Srednjem vzhodu. Stewart f sprožil tudi vprašanje dobav o-(vlb državam Srednjega vzhoda. i)jj',bl je, da spričo dejstva, da ni hioč prepovedati dobav orožja ij^bbjemu vzhodu, je britanska vla-i^ sklenila proučiti vsako zahtevo temu primerno ravnati. Dr-L bika sta govorila tudi o spopa-it °b Sueškem prekopu in o pri-ajg 'bh za štiristranska posvetova-^ 0 Srednjem vzhodu kv London je prišel danes tudi D-bblski zunanji minister Eban, ki d lbje v VVashington. Glede spopa-L Sueškem prekopu je Eban jJ*J. da gre za enega običajnih Ij^entov, ki da ni ne prvi in ne 0 Zadnji. Pripomnil pa je, da ne tijbuvideva nove vojne na Sred-J^bi vzhodu. Dejal je: »Smo v nor-u^bein stanju za devetdeset od C*,	’ toda želel bi, da bi to bi-
raj dokument, ki samo «ponavlja ekstremistična gesla«. Dodal je, da Egipčani ne ponujajo miru ali pogajanj, da pa mora Jarring nadaljevati svoje poizkuse. Zvečer se je Eban sestal z Wilsonom.
Wilson se je nocoj udeležil večerje v nekem londonskem hotelu, ki jo je priredil dnevmk londonskih sionistov «Jewish Van-guard«. Ob tej priložnosti je izjavil, da se britanska vlada v celoti zaveda svoje odgovornosti na Srednjem vzhodu. Dodal je, da je naloga OZN iskati rešitev, da se prepreči nova vojna.
Zatem je izjavil, da je Velika Britanija vedno vztrapala pri pravici Izraela, da si zagotovi svoj obstoj
in varnost, in da je v celoti podpr la Jarringa v prizadevanjih, da resolucijo varnostnega sveta spremeni v stvarnost. Poudaril je potrebo samoobvladanja na obeh straneh in vzajemnih dolgoročnih koncesij. V tem smislu bodo potekali pogovori med predstavniki štirih velesil, o čemer je danes obvestil tudi Naserjevega odposlanca Favzija.
V Tel Avivu je Golda Meir izjavila, da Izrael in arabski svet «ni-mata kaj diskutirati«, dokler ime bodo arabski voditelji jasno izjavili, da hočejo mir«. Dejala je, da ne pozna nikogar v Izraelu, ki bi bil pripravljen oddaljiti se od se danjih zemeljepisnih črt, dokler ne bo sklenjen mir. Dalje je dejala da hoče Izrael jasen odgovor od Naserja, Huseina in drugih arabskih voditeljev, «ali hočejo mir« «Dokler ne bomo dosegli te izjave, ni kaj govoriti,« je dodala Golda Meir.
Končno je izjavila, da se ne strinja z ministrom za obrambo Daj a-
iiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiitiiiiii
OB ZAKLJUČKU OBISKA V JUŽNEM VIETNAMU
Melvin Laird je potrdil ameriške prodore v Laos
Vojaške enote so prekoračile laoško mejo, da bi obranile ameriške vojake* - Ofenziva osvobodilnih sil še traja
SAJGON, 10. — Po štiridnevnem dan nov zaporni ukaz, toda Riva obisku v Južnem Vietnamu je a- je bil že izginil. O pobegu jo bil
obveščen Interpol, preko njega pa
----1„„___i:	•	1.:	•	• i
■{bdi za drugih deset odstotkov.* Posredovanju Jarringa je Eban
nom, ki pravi, da bi morali gospo, darstvo Izraela in arabskega zasedenega ozemlja integrirati.
Zasedanje sveia arabske zveze
KAIRO, 10. — Danes popoldne se je začel v Kairu sestanek sveta arabske zveze. Najprej so z enominutnim molkom počastili spomin padlega generala Riada, ki je bil tudi pomočnik tajnika arabske zveze za vojaške zadeve. Navzoči so predstavniki vseh arabskih držav razen Tunizije. Na dnevnem redu so: 1. Ameriško in angleško dobavljanje orožja Izraelu. 2. Diplomatski razvoj krize na Srednjem vzhodu. 3. Okrepitev palestinskega odpora in njegova finančna sredstva. 4. Koordiniranje arabskih armad predvsem na vzhodni fronti. 5. Okrepitev vezi arabskega sveta s Francijo.
meriški obrambni sekretar Melvin Laird odpotoval danes iz Sajgona proti Washingtonu. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel pred odhodom na sajgonskem letališču je Laird prvič uradno priznal, da so ameriški vojaki prodrli na laoško ozemlje «v obrambo drugih ameriških vojakov«.
Eden od prisotnih časnikarjev ga je bil namreč vprašal, če je res, da soo ameriške enote stopilo ne laoško ozemlje med operacijo «De wey Canyon», ki naj bi bila še v teku in katere namen je zapreti poti, po katerih «komunisti» pronicajo na vietnamsko ozemlje. «Ne mislim potrditi — je odgovoril aird — da bi bile ameriške enoti sedaj tam, vendar je prišlo do operacij, med katerimi je mogoče, da bi bila meja, ki je zelo nedoločena, prekoračena od ameriških sil v njihovi akciji za obrambo življenja ameriških vojakov.«
Kot je znano, so laoške oblasti večkrat obtožile Američane, da so prekoračili laoško mejo, vendar so ZDA to vedno zanikale.
Na začetku svoje tiskovne konference je Laird povedal, da bo ob vrnitvi v Washington poročal narodnemu varnostnemu svetu in predsedniku Nixonu o položaju v Vietnamu ter bo priporočil, katere «primeme diplomatske in vojaške ukrepe« naj ZDA sprožijo, če bi ((komunisti« nadaljevali z bombardiranjem južno vietnamskih mest Obrambni sekretar ni hotel povedati, kakšni bodo ti ((diplomatski in vojaški ukrepi«: dejal je samo, da jih bo vvashingtonska vlada sprožila po posvetovanjih s sajgonsko upravo in z zavezniškimi državami, ki se udeležujejo vietnamske vojne.
Laird je med drugim izključil možnost, da hi ZDA okrepile svoje vojaške enote v Vietnamu ali da bi poslale nove vojake. Nasprotno je po njegovem postalo očitno, da bo kmalu lahko prišlo do delnega umika ameriških enot zaradi «po-večane bojevitosti južnovietnamske vojske«. Laird je še trdil, da niti on niti predsednik Nixon ne želita, da bi «en sam ameriški vojak o-stal v Južnem Vietnamu en sam dan več, kot bi bilo potrebno«. Končno je še izrazil mnenje, da ni nova ofenziva osvobodilnih sil žela nobenega uspeha.
Po dveh tednih silovitih spopadov v vsem Južnem Vietnamu pa se ofenziva FNO nadaljuje z nezmanjšanim zagonom. Osvobodilne enote so preteklo noč z minometi in raketami napadle več kot tride set ameriških in sajgonskih oporišč in postojank. Do ostrih bojev je prišlo tudi v pokrajini Sajgona samo 19 km od prestolnice.
Strateški bombniki «B 52» so tudi preteklo noč izstrelili na stotine ton bomb na južnovietnamsko ozemlje. V šestih poletih nad pokrajino osrednje planote in nad področjem med Sajgonom in kam-
tudi libanonska policija, ki je indu-strijca danes zjutraj staknila v neki gosposki vili v bejrutskem predmestju. Rivo so začasno zaprli v pričakovanju italijanske zahteve po izročitvi.
Morilec Lutra Kinga obsojen na 99 let zapora
MEMPHIS, 10. — Z obsodbo na devetindevetdeset let zaporne kazni se je danes v Memphisu zaključil proces proti Jamesu Earlu Rayu, morilcu črnskega voditelja in Nobelovega nagrajenca za mir Martina Lutra Kinga. Proces po naglem postopku, ki so ga uvedli, ko .ie Ray priznal svojo krivdo, je trajal samo tri ure in pol.
V obrazložitvi obsodbe je med drugim rečeno, da ni bilo dokonč no dokazano, da bi ne obstajala proti Kingu zarota. Obstoj zarote je potrdil sam Ray, vendar je bil sodnik mnenja, da problem ne spada v sodno razpravo.
Zahodnoberlinsko podjetje izdeluje orožje?
Ukazana je bila sodna preiskava
BONN, 10. — Sovjetske obtožbe, po katerih naj bi v zahodnem Berlinu nezakonito izdelovali vojni material, so danes dobile posredno potrdilo od samih zahodnonemških sodnih oblasti. Zahodnoberlinsko javno tožilstvo je namreč odprlo danes preiskavo proti nekemu mestnemu podjetju zaradi kršitve zakona št. 43, ki prepoveduje izdelovanje vojnega materiala v bivši nemški prestolnici.
Berlinsko podjetje »Karat Hart-metal* je dobilo trideset zabojev streliva, ki jih je poslalo ameriško podjetje «First Sterling* iz Pittsburgha. Trditev, da gre za sovjetsko provokacijo, se je kmalu izkazala za lažno. Zaboje s strelivom so zaplenili, medtem ko se je glasnik ameriškega podjetja izgoi ortfc da je prišlo do pošiljke pomotoma in ds je bil material namenjen v Niirnberg in v Diisseldorf.
13. in 14. marca v Parizu
francosko-nemška
posvetovanja
BONN, 10. — Francoski zunanji minister Michel Debre je bil danes v Bcmnu, kjer se je sestal s svojim zahodmomemškim kolegom Brandtom in z zveznim kanclerjem Kiesingerjem. Namen današnjih razgovorov je bil priprava francosko - nemških posvetovanj, ki bodo 13. in 14. t. m. v Parizu, ko se bo Kiesinger sestal z generalom de Gaullom.
Debre je po razgovorih dejal, da sta obe strani ugotovili soglasnost stališč glede političnih ciljev, ki sta si jih dve vladi zastavili, vendar je dejal, da obstaja «velik vprašaj*, na katerega odgovarjata Bonn in Pariz na različne načine. Francoski zunanji minister je v tej zvezi izrazil mnenje, da bo francosko stališče glede razširitve Evropskega skupnega tržišča in glede tolmačenja pogodbe o ZEZ ostalo nespremenjeno.
Nixonova poslanica predsedniku Titu
BEOGRAD, 10. — Vršilec dolžnosti državnega tajništva za zunanje zadeve Mišo Pavičevič je sprejel danes ameriškega veleposlanika v Beogradu Burka Elbricka, ki je izročil sporočilo presdednika ZDA Richarda Nixona za predsednika republike Josipa Broza Tita.
V DOMU SINDIKATOV V BEOGRADU
S slovesno sejo ob 50-letnici KP se danes začne 9. kongres ZKJ
Govoril bo predsednik Tito - Kongresa se bo udeležilo 70 tujih delegacij - Države varšavskega pakta ne bodo poslale svojih delegacij
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — S slovesno sejo, posvečeno 50. obletnici Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri se bo predsednik Zveze Josip Broz Tito v priložnostnem govoru ozrl na najzanimivejša dogajanja doma in na tujem, ki so vplivala na družbeno-politični razvoj Jugoslavije in na delovanje KPJ oziroma Zveze komunistov Jugoslavije v preteklih petdesetih letih, se bo jutri popoldne v Domu sindikatov v Beogradu pričel 9. kongres ZKJ.
Na kongres je bilo povabljenih 81 inozemskih komunističnih in drugih naprednih strank in gibanj, s katerimi Zveza komunistov Jugoslavije in SZDL Jugoslavije vzdržujeta delovne stike. Centralni komiteji komunističnih partij Sovjetske zveze, enotne socialistične stranke Nemčije, poljske združene delavske stranke, delavske stranke Madžarske, KP Bolgarije, KP LR Mongolije in KP Češkoslovaške so
obvestili CK ZKJ, da na kongres ne bodo poslali svojih zastopnikov, temveč samo pismena sporočila. Zanimivo je. da sta CK RP Bolgarije in CK KP LR Mongolije najprej uradno napovedali prihod svojih delegacij, zatem pa udeležbo odpovedali. Omenjene partije pojasnjujejo svojo neudeležbo skoraj z enakimi razlogi, to je, da ne soglašajo z
nekaterimi stališči ZKJ, ki so prikazana v preloženih kongresnih dokumentih, z izvajanjem posameznih jugoslovanskih državnih in partijskih funkeionarjev kakor tudi zaradi tega, ker na kongresu ne bodo mogli javno nastopati. Centralni komite ZKJ je namreč v pismenih vabilih vse inozemske partije In napredna gibanja naprosil, da govore svojih delegacij pošljejo v pismeni obliki in da bodo ti govori v celoti objavljeni. Udeležbo na kongresu sla dodatno odpovedali tudi KP Indije in ljudska stranka Irana.
Pričakuje se, da se bo kongresa udeležilo okrog 70 inozemskih delegacij, to je več kot na dosedanjih kongresih ZKJ. V teku včerajšnjega in današnjega dne so prispele v Beograd številne tuje delegacije, med katerimi so delegacije komu-
HiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiimiiiiuiiimiumiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiitmimiitiiiriiiuiinitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiimimiii
NEMŠKI MINISTER ZA GOSPODARSTVO V RIMU
Karl Schiller in minister Colombo sta se pogovarjala tri ure in pol
V Rimu so spet odprli univerzo - V Neaplju pretep med študenti in policijo - V senatu so razpravljali o pogrezanju Benetk
Priprave svetovne konference KP
MOSKVA, 10. - Agencija TASS je nocoj javila, da so se danes sestali v Moskvi predstavniki 33 komunističnih strank, da pripravijo svetovno konferenco komunističnih strank. V kratkem se pričakuje prihod predstavnikov drugih strank, ki se bodo udeležili pripravljalnega dela.
Jugoslavija, Kitajska, Kuba in Albanija so sporočile, da se ne bodo Udeležile svetovne konference.
RIM, 10. — Danes dopoldne je priletel na letališče Ciampin.i minister za gospodarstvo Zanodne Nemčije Karl Schiller, ki tako vrača obisk italijanskega ministra Co-lomba v novembru 1967. Prav Colombo je tudi pričakal Schillerja, ki je prispel malo po 10. uri s posebnim letalom. Na letališču je bil tudi italijanski veleposlanik v Bonnu Luciolli ter opravnik poslov ZRN v Rimu Steg. Schiller, ki je prišel v Rim na pogovor o mednarodnem gospodarskem in finančnem položaju, bo zapustil Rim jutri kmalu popoldne.
Nemškega ministra za gospodarstvo je že dopoldne sprejel predsednik republike Saragat. Pogovora, ki je trajal približno eno uro, se je udeležil tudi zakladni minister Colombo, prisostvovali pa so mu nemški državni podtajnik dr. Schollhom, italijanski veleposlanik v Bonnu Luciolli, opolnoir.očeni minister Ettore Staderini ter nemški opravnik poslov v Rimu Steg.
Pozneje je nemškega gosta spre jel minister Colombo. Pogovoru med ministroma je sledilo širše zasedanje, ki so se ga z italijan-
ske strani udeležili poleg že o menjenih še guverner državne banke Carli, glavni državni knjigovodja Stamai, gen. ravnatelj zakladnega ministrstva Nuvolini ter dr. Ossola, ki je po turnusu predsednik ministrskih namestnikov kluba desetih. Med pogovorom, ki je trajal tri ure in pol, so razpravljali ne samo o dvostranskih vprašanjih temveč sploh evropskih. Ministra sta se pogovarjala o gospodarski in finančni politiki nove ameriške vlade tudi v luči pogovorov, ki jih je imel Nixon v Evropi. Nadalje sta govorila o sedanji gospodarski konjunkturi v Nemčiji in Italiji. Kolikor se je izvedelo, sta bila ministra enotnega mnenja, da mora razvojno politiko, če naj ima ta značaj kontinuitete, spremljati zadostna stopnja stalnosti cen.
Naslednje vprašanje v razpravi je bilo evropsko monetarno sodelovanje na osnovi nedavnih pred.o-i gov gospodarske komisije v Brus-ljU.
boško mejo bomb.
so izstrelili 500 ton
...........mn.i............um....i.....n..nun...............
NOVE OSTRE REAKCIJE V DEMOKItŠČANSKIH KROGIH
Heinemann je potrdil svoja stališča glede NA TO in oborožitve ZRN
Podobna stališča so v preteklosti izrazili Adenauer, Kiesinger in Poster Dulles Zvezni kaneler svari pred koalicijo med socialdemokrati in liberalci
BONN, 10. — Pogumne in dosledne izjave, ki jih je novoizvoljeni predsednik ZRN Gustav Heinemann dal listu «$tuttgarter Zei-tung», so še vedno v središču politične debate v Zahodni Nemčiji. Tudi danes je prišlo do nekoliko histeričnih reakcij demokrščanskih voditeljev, ki se očitno še niso sprijaznili s porazom svojega kandidata Schroederja, tako da je moral sam Heinemann spet spregovoriti in pojasniti pravi smisel svojih izjav.
s tiskovno agencijo
Induslrijca Rivo so našli v Libanonu
BEJRUT, 10. - Felice Riva, milanski industrijec, proti kateremu so italijanske sodne oblasti izdale zaporni ukaz zaradi bankrotiranja, je v Bejrutu v rokah libanonske policije.
Riva, ki je bil pred leti predsednik nogometnega kluba Milan, je s svojim razsipnim življenjem povzročil zaprtje tekstilne tovarne Valle Suša ter vrgel na cesto osem tisoč delavcev. Na ukaz predsednika milanskega sodišča Luigija Blanchija D’Espinose so ga pred kratkim zaprli, po petindvajsetih dnevih pa so ga zopet izpustili na svobodo, ker je bil zaporni ukaz riuusreaovanju jarringa je . zaradi formalne pomanjkljivosti ne-da mu je Jarring izročil vče- veljaven. Dne 5. marca je bil iz-
V	intervjuju DPA je Heinemann zagotovil, da bo kot predsednik republike napel vse sile, da bi bil predstavnik države, ne pa protagonist notranjih političnih bojev. «Ravno zaradi tega — je dejal Heinemann — se nc bom Izrekel o diskusijah, ki so se razvnele v preteklih dneh; vendar upam, da se bo napačno tolmačenja mojih političnih koncepcij prenehalo. Nobenega namena nimam, da bi spet odpiral stare rane.*
Novoizvoljeni predsednik je hotel še enkrat pojasniti razloge, zaradi katerih je leta 1950 izstopil iz Ade-nauerjeve vlade po sklepu o zopetni oborožitvi Nemčije. Dejal je, da je čas potrdil utemeljenost takratnih pomislekov ter da se upanja, ki so temeljila na zopetni oborožitvi, niso povsem uresničila.
To svoje stališče je Heinemann še bolj poudaril v intervjuju z listom «Die Welt*: trdil je, da noče obnavljati starih polemik, da pa je vsem znano, da ni Adenauerjeva politika prinesla ne združitve nemškega naroda, ne osvoboditve sovjetskega zasedbenega področja in niti nove evropske ureditve, se pravi ciljev, ki sta si jih svojčas zastavila Adenauer in ameriški državni sekretar Foster Dulles.
Kot je znano, so največ polemik vzbudile Heinemannove izjave o Bundeswehru in o NATO ter trditev, da so predsedniške volitve privedle do «spremembe na vrhu države*.
V	intervjuju z ADN je novoizvo-
ljeni predsednik trdil, da je o NA TO samo z drugimi besedami ponovil, kat1 je bil v preteklosti trdil sam sedanji kancler Kiesinger, da «ne sme biti NATO za nas dogma, če so mogoče boljše politične rešitve*. Tudi sam se zavedam — je dejal Heinemann — da so te rešitve še daleč, vendar to ne pomeni, da se jim ne smemo z majhnimi koraki približevati. Zanikal je tudi, da bi bil nasprotnik Bundes-vvehra, vendar je izrazil mnenje, da se je treba držati trezne koncepcije, po kateri niso vojaki nič drugega kot «državljani v uniformi*.
V zvezi s stavkom «sprememba na vrhu države* je Heinemann izrazil svoje začudenje, da je sprožil take reakacije pri demokrščanskih voditeljih. Dejstvo — je dejal Heinemann — da ima zvezna republika sedaj socialdemokratskega predsednika po liberalnem (Heuss) in demokrščanskem (Liibke) pomeni, da v Nemčiji dobro deluje parlamentarna demokracija.
Tudi socialdemokratski bilten poudarja, da je novoizvoljeni predsednik v svojem intervjuju s «Stutt-garter Zeitung* samo ponovil, kar so že drugi pred njim trdili. Tako citira bilten besede, ki jih je Adenauer izrekel leta 1960 pred Bun destagom: «NATO in varšavski pakt bosta spadala v preteklost, ko bojno dosegli sporazum s Sovjetsko zvezo*. Tudi ameriški državni se-
kretar Foster Dulles — trdi dalje socialdemokratski bilten — je omenil potrebo po »proučitvi udeležbe zvezne republike v atlantskem zavezništvu*, če bo imela politika pomiritve in miru uspeh.
Kot smo dejali, je prišlo tudi danes do novih polemik. Vladni glasnik in minister za informacije Diehl je npr. dejal, da so Heinemannove izjave »reminiscence*, ne pa izraz aktualne politične koncepcije. Potrdil je tudi, da se izjave novoizvoljenega predsednika nikakor ne strinjajo s stališči zvezne vlade.
V polemiko se je spustil tudi sam kancler Kiesinger, ki je pa v prvi vrsti poudaril, da ni Heinemann še predsednik republike, pač pa član vlade. «V tej državi — je dejal Kiesinger — vodi politiko vlada, njene smernice pa določa kancler. Predsednik republike ne more nasprotovati temu ustavnemu načelu. Sem pa gotov — je zaključil kancler — da se Heinemann tega zaveda in da bo to upošteval, ko bo predsednik republike.*
Če ni hotel direktno komentirati Heinemannovih izjav, je pa Kiesinger jasno izrazil svoje negodova nje zaradi poteka predsedniških volitev in zaradi zavezništva med socialdemokrati in liberalci, ki je, kot je znano, omogočilo Heineman novo izvolitev. Dopustil je možnost, da bi po septembrskih splošniti volitvah prišlo do vladne koalicije med SPD (socialdemokrati) in FDP (liberalci), šele tedaj — je dejal — se bo začel pravi boj.
Glede neonacistične stranke, ki je na volitvah glasovala za demokr-ščanskega kandidata Schroederja, je kancler dejal: »Ta stranka obstaja, pa naj nam to ugaja ali ne. Dovolj jasno pa je, da nam ne ugaja.*
raj nov poskus. Za orientacijo v vesolju so usmerili svoj sekstant na Jupitra, ki je največji planet našega sončnega sistema in je viden tudi podnevi NASA ugotavlja, da bi ta poskus utegnil biti zeio koristen, ker se bodo vesoljci, ki bodo potovali na Luno, lahko orien-tirfli za svojo plovbo po Jupitru.
To je bil včeraj edini poskus Včeraj sta McDivitt in Scott spala devet ur, Schvveickart pa osem ur in pol. Vesoljci so posneli številne fotogralije Zemlje in so tudi prižgali motor glavne kabine, da so lahko rahlo popravili njen tir.
Vesoljci se bodo vrnili na Zemljo v četrtek. Vesoljska ladja bo predvidoma pristala na zahodnem Atlantiku blizu Bermudskih otokov. Sprejela jo bo letalonosilka ((Guadalcanal«. Ladie in letala s.) pripravljene tudi na drugih področjih Atlantskega in Tihega ocea-
nlstičnih partij Italije, Avstrije, B-l-gije, Francije, Norveške, Velike Britanije, Finske, Romunije, socialdemokratske stranke Nemčije in socialistične stranke Francije.
Vodja delegacije KP Romunije, član prezidija in izvršnega komiteja in podpredsednik državnega komiteja Romunije Emil Bodnaraš je ob prihodu delegacije v Beograd izjavil, da že samo dejstvo, da sta se voditelja Jugoslavije in Romunije v zadnjih dveh letih že šestkrat sestala, dokazuje, kako tesno je sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo in obema partijama. «Mi pozdravljamo to prijateljsko sodelovanje in se trudimo, da se ludt nadalje razvija,* je poudaril Bodnaraš.
Neudeležba KP Češkoslovaške je popolnoma razumljiva. Voditelji KP ne želijo dati Sovjetski zvezi povod za povečanje že itak hudega priliska, kateremu je Češkoslovaška izpostavljena. Pravo razpoloženje češkoslovaške javnosti Izraža češkoslovaški tisk, med njimi tudi glasilo KP Češkoslovaške, ki posveča kongresu veliko pozornost. Tisk Sovjetske zveze in ostalih njenih satelitov o kongresu ZKJ molči.
Na delovnem delu kongresa, ki se bo pričel 12. marca s plenarno sejo dopoldne, bo predsednik ZKJ na kratko poudaril samo nekatere najvažnejše ločke iz svojega poročila o aktualnih notranjih in mednarodnih vprašanjih in o vlogi Zveze komunistov v socialističnem sistemu samoupravljanja, ki bo vnaprej razdeljeno delegatom. Razprava o tem poročilu in ostalih kongresnih dokumentih bo verjetno potekala v sedmih kongresnih komisijah, ki bodo nadaljevale delo Istega dne popoldne in naslednja dva dni. Štiri komisije bodo razpravljale o predlogu resolucije o notranjem razvoju, ostale tri pa: ena o predlogu resolucije o mednarodnih odnosih, druga o idejnopolitični osnovi razvoja ZKJ in tretja o predlogu statuta ZKJ. Po končanem delu komisij, t.j. četrtega dne, bodo zastopniki komisij na plenarni seji podali jjoročilo in predložili dokončno besedilo kongresnih dokumentov. Na zadnji plenarni seji bo kongres potrdil izvolitev novih vodilnih organov ZKJ.
B B.
Predvolilna aktivnost v Sloveniji
LJUBLJANA, 10. — Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sta kandidirala danes za predsednika republiške skupščine Sergeja Kraigherja, za predsednika izvršnega sveta Slovenije pa Staneta Kavčiča.
Predsedstvo in izvršni odbor sta pozitivno ocenila dosedanji potek predvolPne aktivnosti v lepubliki. Na občinskih kandidacijskih kon-
Glede odnosov med Evropsko 'ospodarsko skupnostjo in Veliko 3ritanijo je prišlo do izraza mnenje, da okrepitev in razširitev EGS niso antitetični temveč združujoči termini in zaradi tega je trebi nadaljevati akcijo, da pride do razširitve EGS z vstopom Velike Britanije.
Zvečer je minister Colombo priredil večerjo Schillerju. Že dopoldne pa je Schiller utegnil obiskati tudi papeža.
V senatu so danes razpravljali Benetkah, namreč o tem, kako se Benetke ugrezajo in kaj bi bilo treba narediti za njih rešitev. Obširno je zlasti govoril Gianquinto (KPI), ki je bil po vojni več časa beneški župan. V zadnjih 50 letih so se Benetke pogreznile za 15 cm in če gre tako naprej, bi iz tega res lahko kaj nastalo. Govorili so še predstavniki drugih skupin, ki so vsi poudarjali potrebo, da se ugrezanje Benetk prepreči. Jutri bodo senatorji glasovali o predlogu večine — podpisali so ga Caron (KD), Tollov (PSI) in Ci-farelli (PRI) — da se naredi vse potrebno za ohranitev Benetk.
V	jx>slanski zbornici je govoril minister za mornarico Lupiš o vprašanju pristanišč. Med govorom D’Aleme (PSIUP) je prišlo do prepirov med levico in desnico, zlasti z misovskim jxislancem Ca-radonno.
Minister zn odnose s parlamentom Carlo Russo je danes odpotoval v London skupaj z načelnikom urada za zunanje zadeve KD posl. Vincenzom Russom. Mi-nistei Russo se bo udeležil zase danja »odbora Monnet*.
Rimsko univerzo so danes spet odprli. Vstop v univerzitetno mesto je mogoč brez legitimiranja. Policija in karabinjerji se drže zunaj v bližini pa tudi znotraj univerzitetnega mesta. Ob vhodu so delili svoje letake pripadniki MUIR (Rimsko neodvisno študentovsko gibanje), medtem ko je imelo Študentovsko gibanje takoj dve zborovanji na univerzi. Študentovsko gibanje na pravosodju (desnica) javlja, da je boj samo prekinjen in se bo nadaljeval, do kler ne bo jjremagana politična in univerzitetna oblast.
V	Neaplju je prišlo do hujših nemirov in spopadov med študenti in policijo. Potolčenih je bilo 18 oseb, 14 študentov pa so priprli.
ferencah, ki so se končale, je so-na. Vreme ni ugodno. Okrog Ber- delovalo nad 900 izbranih delega-mudskih otokov napovedujejo mo-1 tov iz vrst sindikatov, političnih čan veter in pelike valove.	| organizacij in volivcev.
IIIIIIIIHIIMlIllltllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllfllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllltIMMIIHIIItIMIMI
POLDRUGI MESEC PO UGRABITVI
Našli so truplo Ermanna Lavorinija
Truplo je po naključju našel pod peskom blizu morja neki letalski častnik
V četrtak povratek ladje «Apollo 9»
HOUSTON, 10. — Vesoljci na ladji «Apollo 9» so napravili vče-
VIAREGGIO, 10. — Poldrugi mesec po njegovem izginotju so včeraj našli truplo 12-letnega Ermanna Lavorinija. Truplo je po naključju našel pod peskom blizu morja v kraju Marina di Vecchiano neki letalski podčastnik. Dečkov obraz je bil ves zabuhel in ga je bilo težko spoznati. Na čelu je imel podplutbo. Zdi se, da Je smrt nastopila pred kakimi petnajstimi dnevi. To dopušča domnevo, da so ga ugrabitelji imeli skritega v kakem kraju, dokler se niso odločili, da se ga iznebijo na tako surov način.
Na kraj najdbe so prišli karabinjerji, da izvedejo vse potrebne formalnosti. Prišli so tudi zdravnik in predstavniki sodne oblasti.
Čeprav Je bilo do sedaj malo upanja, da bodo dečka še našli živega, vendar ni bilo to upanje še o-puščeno in iskanje se je nadaljevalo. Včerajšnja najdba njegovega trupla pa je hudo prizadela ne sa mo starše, temveč ves Viareggio. Ljudje zahtevajo sedaj, da se najdejo krivci, ln da se zadeva raz čisti. Demokristjanski poslanec Pit-zalis je s tem v zvezi vprašal pra vosodnega ministra, ali ne bi bilo umestno, da bi v zvezi z reformo kazenskega zakonika predvidevali dosmrtno ječo za ugrabitev ali umor otrok.
Pogreb malega Ermanna bo Jutri v Viareggiu na pokopališču petsto metrov od kraja, kjer se je Erman no zadnji dan januarja zadnjič brezskrbno igral.
Predsednik Saragat je poslal družini Lavorini brzojavko, s katero se pridružuje njeni žalosti.
Klub prijateljev zamejskih Slovencev v Mariboru
MARIBOR, 10. — V soboto je bila v Mariboru javna tribuna o vprašanju bitnosti zamejskih Slovencev. Sodelovali so Boris Race, Boris Pahor, dr. Franci Zwitter in dr. Erik Prunč.
Hkrati so ustanovili klub prijateljev zamejskih Slovencev, ki naj bi povezoval tiste ljudi, ki jim je usoda zamejskih Slovencev pri srcu. Zadevni program kluba poudarja, da bo v smislu odprtosti meja, medsebojne strpnosti in soobsta-janja utrjevai ku turne in osebne stike z zamejskimi Slovenci v sosedni Avstriji, na Madžarskem in v Italiji. Skrb kluba bo tudi seznanjati širše sloje občanov Slovenije z vprašanji narodne bitnosti zamejskih Slovencev, da bi tako večali skrb in zavzetost za narodne in kulturne razmere Slovencev v zamejstvu.
Visoko odlikovanje za Iva Daneva
BEOGRAD, 10. — Predsednik republike maršal Tito je odlikoval kapetana jugoslovanske košarkarske reprezentance Iva Daneva za njegove posebne zasluge in dosežene rezultate, pomembne za graditev Jugoslavije na športnem področju, z Redom za narod z zlato zvezdo.
— 2 —
11. marca 1969
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10.7, najnižja 4, ob 19. uri 9 stop., zračni tlak 1019,9 raste, brez vetira, vlaga 73%, nebo jasno, morje mimo, temipenatiura morja 9.1 stopinje.
Tržaški dnevuik
Danes, TOREK, 11 marca
KRIŠTOF
Sonce vzide ob 6.25 -'.n zatone ob 18.05 — Dolžina dneva 11.40 — k*!" na vzide ob 2.02 in zatone ob 9.55 Jutri, SREDA, 12. marca GREGOR
NA DEŽELI SESTANEK V ZVEZ! Z NAČRTOMA CIPE
SPODBUDNO NARODNO SLAVJE V DRUŠTVENI DVORANI P. D. IGO GRUDEN V NABREŽINI
y Rimu so odločno zahtevali ^Slovenski praznik» - živ in zgovoren izpolnitev vseh obveznosti dokaz naše narodne in kulturne zavesti
Predstavniki raznih ustanov, ki so se udeležili sestanka, so se obvezali, da se bodo stalno zavzemali za čimprejšnje uresničenje načrtov
V odlični organizaciji članov prosvetnega društva «lgo Gruden» so nastopile vse prosvetne ustanove v devinsko-nabrežinski občini - Govoril je prof. Alojz Rebula
Včeraj popoldne je bil v prosto rih deželne uprave sestanek političnih in gospodarskih predstavni kov, ki sta ga sklicala deželni odbornik za načrtovanje Stopper in odbornik za industrijo in trgovino Dulci v zvezi s koraki, ki so bili storjeni pri vladi in vodstvu IRI glede vprašanj uresničenja o-beh načrtov CIPE Sestanka so se udeležili poleg sklicateljev poslanca KD Belci in Bologna, deželni odbornik za javna dela Masutto, predsednik de-
Enotni akcijski odbor, izvoljen na javnem sestanku na Opčinah, dne 18. decembra 1968, v zvezi z znanimi dogodki v o-penski lekarni, vabi vse Opence in prebivalce sosednih vasi na množični sestanek, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah danes, v torek, 11. marca 1969, ob 20.30.
želne finančne družbe predsednik trgovinske zbornice Cai-dassi, predsednik ustanove industrijskega pristanišča Sacerdoti, predsednik konzorcija za suhi dok Savona, podravnatelj tržaškega pristanišča Colautti ter tajniki treh strank leve sredine Coloni, Elleri in Mauro.
Na sestanku so proučili rezultate zadnjih pogovorov s predstavniki vlade. Glede posameznih točk so še točneje opredelili razne zahte ve in se sporazumeli glede posredovanja na tehnični in politični rav. ni, da bi se pospešilo celotno uresničenje obeh načrtov z vseh njunih plati. Predstavniki raznih ustanov ki so se udeležili sestanka, so se obvezali, da bodo v okviru svojih pristojnosti dali vse pobude in sprejeli ukrepe, da se pohiti z uresničenjem obveznosti, ki jih je sprejel CIPE do Trsta.
Odbornik Stopper je v svoji o-brazložitvi poudaril, da se morajo dežela, krajevne ustanove in prizadete gospodarske organizacije zavzeti, da se uresničijo vse finančne, upravne in tehnične obveznosti v zvezi s smotri, ki jih določata oba načrta. Rekel je, da so deželni predstavniki v razgovorih s predstavniki vlade in na tehnični ravni dali vrsto predlogov za posege, na katerih bodo vztrajali v prihodnjih tednih vsi drugi pred stavniki krajevnih ustanov. Predvsem so poudarili naj se nujno uresniči obveznost, ki jo vsebuje drugi načrt CIPE, da se poskrbi za nova naročila v ladjedelnici Sv Marka v času njenega preurejanja Zato so zahtevali od pristojnih organov, naj čimprej poskrbijo za naročila, ki bodo lahko zagotovila Arzenalu-Sv. Marku dovolj dela vse j dotlej, dokler se ne uresničijo raz-1 ne pobude CIPE v ladjedelstvu. Da ; bi proučevali vprašanja, povezana' z ohranitvijo zaposlitvene ravni v | Trstu in v deželi, so pri tajništvu; CIPE ‘ ustanovili medministrsko de- i lovno skupino tudi po urgiranju de želne uprave. Da bi ta delovna sku pina lahko čimprej začela svoje delo, je dežela izročila tajništvu CIPE, ki ga vodi sedaj podtajnik Malfatti, nekatere pismene predlo ge za industrijske pobude, ki bodo znatno zvišale zaposlitev, če se bodo uresničile. Ti predlogi se tičejo železarstva in obdelave raznih kovin (z izjemo železa), zlasti pa alu minija in cinka. S tem je dala dežela stvarne predloge, ki jih bo moč uresničiti Vtem ko je dežela predlagala, da bi omenjena skupi na pri CIPE začela čimprej delovati, je izrazila tudi pripravljenost za kakršno koli sodelovanje pri proučevanju vseh možnih ukrepov ki bi zagotovili povečanje zapo-siitve.
Kar se tiče prvega načrta CIPE Je treba začeti uresničevati obveznost glede okrepitve dejavnosti podjetja Stabilimenti Meccanici Triestini. V tem podjetju je zaposlenih manj kot polovico delavcev, kot je bilo predvideno v začetku, to je 500 delavcev in uradnikov. V zvezi s tem proučujejo pri Finmeccanici možnost, da bi podjetje izdelovalo male in srednj3 motorje, ker naj bi bila pomožna proizvodnja v odnosu do proizvod nje v tovarni Grandi Motori. Izdelovati naj bi začeli tudi vrtalne in druge stroje. V Rimu so zahtevali, da bi pohiteli z uresničenjem načrta za povečanje proizvodnje v tem podjetju.
Od IRI so tudi zahtevali, naj
družbeno glavnico pet milijard lir
V zvezi s tem naj bi IRI čimprej določil način svoje soudeležbe. O dločno so zahtevali od vlade tudi da se čimprej izpolnijo obveznosti o naložbah v prid tržaškega prista nišča. Pri tem so se pritožili zaradi zamud, kar je upočasnilo tud: zgraditev pomola VII. in postopek pri pripravi načrtov za suhi dok. Zahtevali so, naj dajo takoj na razpolago nakazila za naprave na pomolu VII, glede česar se je CIPE obvezal, da bo dal šest milijard v treh finančnih letih. Zahtevali so od vlade tudi, naj poobla sti pristaniško ustanovo, da pripravi načrte in opravi dela, da se okrepijo pristaniške naprave.
Zavzeli so se tudi za to, da bi izpolnili obveznost, da se anticlpl-ra zgraditev odseka Videm - Kar-nija avtoceste Videm - Trbiž. Upoštevati je treba nadalje potrebo po podvojitvi tirov na progi Videm . Trbiž, pri čemer bi tudi lahko skrajšali dolžino proge Vladi so predložili tudi spomenico v zvezi z možnostjo ustanovitve centra za znanstvene in tehnološke raziskave v Devinu. Dežela se je že obvezala, da bo nakazala 350 milijonov za nakup zemljišča, na katerem naj bi zgradili center. Zato so zahtevali
---------- od pristojnih vladnih organov, naj
Malipiero bi s svoje strani sprejeli stvar-no obveznost za uresničenje te važne pobude.
resolucije, ki jo je na svojem zadnjem zasedanju sprejel medšolski odbor, v katerem so — kot znano —tudi slovenski dijaki.
Zaključuje pa se z besedami:
«Nismo pozabili na dneve zasedbe in na odgovornost, ki smo sl jo prevzeli! Ostanimo združeni! Povorka naj bo nova oblika našega boja!»
Javne manifestacije dijakov vseh tržaških srednjih šol se bodo predvidoma udeležili tudi slovenski dijaki. V povorko, ki bo krenila s Trga Unlta ob 17. uri, bodo šli s svojimi, slovenskimi in dvojezičnimi transparenti, v katerih bodo javnosti prikazali svoje osnovne zahteve.

E. Marton« v delegaciji PSIliP na kongresu ZKJ
Vodstvo PSIUP je določilo, da bodo stranko zastopali na IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije: Salvatore Corallo, član centralnega komiteja. Ezio Martone, član centralnega komiteja in sekretar tržaške federacije PSIUP, ter Gian-carlo Lannutti, šef redakcije tednika stranke «Mondo Nuovo».
Novi odpusti
Slovenski dijaki in današnja povorka
Včeraj so slovenski dijaki delili svojim vrstnikom letak z resolucijo
medšolskega odbora, v katerem je I govarjajo‘“odpustom. Za pojutriš-utemeljen soglasno sprejet sklep o njem je deželni urad za delo skli-danasnji javni manifestaciji in po- Ca1 sestanek predstavnikov podjetja vorki, ki bo krenila s Trga Unlta. jn sindikatov, na katerem bodo raz-V bistvu povzema letak besedilo pravljali o odpustih.
Podjetje Oren, ki se ukvarja z demoliranjem ladij, je sporočilo vsem svojim uslužbencem, da jih bn odpustilo zaradi pomanjkanja dela. Kaže pa, da namerava podjetje sploh prenehati svojo dejavnost. Sindikati seveda odločno u-
Občlnstvo je do zadnjega kotička napolnilo društveno dvorano, za mnoge pa ni bilo več prostora
bi ga razkazovali tujim in domačim gostom kot turistično atrakcijo.
Propagirali bomo slovenski tisk med prebivalci naše občine, obenem pa se bomo zanimali, da se vsi potujčeni priimki spremenijo v svojo prvotno obliko.
Nadaljevali bomo tudi s prizadevanji, da se oživi prosvetno delovanje v drugih vaseh naše občine, predvsem v tistih, kjer je prebivalstvo izključno slovenske narodnosti.
Nadaljevali bomo s širjenjem naše kulture med našimi ljudmi, kajti prepričani smo, da mora vsak Slovenec dobro poznati svojo kulturo.»
Prosvetno društvo Igo Gruden je v nedeljo popoldne priredilo v društveni dvorani v Nabrežini ((Slovenski praznik«, kulturno prireditev, na kateri so sodelovale vse prosvetne ustanove v devinsko -nabrežinski občini: mladinski pevski zbor «Kraški slavček«, moški pevski zbor ((Fantje izpod Grmade«, moški pevski zbor «Igo Gruden« in nabrežinska godba na pihala. Grudnovi ((Nabrežina« in ((Internacija« sta recitirali Vera Caharija in Savina Knez, ki sta skupno z Bojanom Brezigarjem z lepo sestavljenim besedilom tudi povezovali prireditev v celoti. Na-
Nagrade za udeležence ocenjevalne avtomobilske vožnje Trst-Opatija
Med udeležence ocenjevalne avtomobilske vožnje iz Trsta v Opatijo 15. t.m. bodo razdeljene naslednje nagrade:
1.	Zlata medalja Sioventkaga-gospodarskega združenja in petdnevno bivanja za dve osebi v hotelu »Ambasador« v Opatiji (darilo hotelskega 'podjetja Liburnija-Opatija).
2.	Srebrna medalja Slovenskega gospodarskega združenja in tridnevno bivanje za dve osebi v hotelu «Lev» v Ljubljani (darilo hotela «Lev»).
3.	Bronasta medalja Slovenskega gospodarskega združenja in šestdnevno bivanje za dve o-sebi v hotelu «Kompas» na Zelenici (darilo potovalno-tu-rističnega podjetja Kompas-Ljubljana).
4.	Šestdnevno bivanje za dve osebi v enem bohinjskih hotelov (darilo turističnega društva Bohinj).
5.	Sedemdnevno bivanje za eno osebo v Domu na Jezerskem (darilo hotela «Dom» na Jezerskem).
6.	Bosanski servis za črno kavo darilo potovalno - turističnega urada Kvarner-Opatija).
7.	Zbirka knjig (darilo Primorskega tiska Koper).
8.	Zbirka knjig (darilo Primorskega tiska Koper).
9.	Par moških čevljev (darilo to-
Vse udeležence ocenjevalne avtomobilske vožnje prosimo, da dvignejo navodila, startne številke in hotelske bone na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja, Ulica Filzi 8, v četrtek, 13. t.m. od 18. do 20. ure, v petek, 14. t.m od 11. do 13. in od 18. do 20. ure, v soboto, 15. t.m. od 9. do 11. Udeleženci, ki pridejo naravnost v hotel «Ambasador» v Opatijo, naj dvignejo hotelske bone po zgoraj objavljenem razporedu. To velja tudi za udeležence, ki potujejo z avtobusom.
liiMiiiiiiriiinifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiuiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Senatorji KPI na obisku v Trstu
V petek, 14. t. m. pride v Trst kot gost tržaške federacije vsedržavna delegacija komunističnih senatorjev, v kateri bodo Gelasio Ada-moli, Flavio Bertone in Italo Ma-derchi. Delegacija bo skupno s tržaškim senatorjem Šemo imela vrsto srečanj s tržaškimi delavci, zvečer pa zborovanje.
Pri trčenju v avto si je nalomil koleno
Urbano Nanut iz Tržiča je včeraj, nekaj po poldnevu vozil avto po Čampo Marzio. Nenadoma je zavil na levo. Prav v tistem trenutku pa je v nasprotni smeri prihajal na svoji vespi 44-letni delavec Bruno Perosa, Iz Ul. Čampi Elisi 15. Vračal se je proti domu na kosilo In verjetno niti opazil ni, da goriški
avto vrste «ford cortina«, ki ga je vozil Tržičan, zavija na levo Z vso čimprej uresničiti obveznost glede i sjj0 je treščil v prednji del avta,
izdelovanja kontejnerjev v Trstu. S tem se seveda ne bo mnogo povečalo število zaposlenih, vendar bo to pripomoglo k razvoju prometa Zahtevali so tudi, naj se čimprej uresniči obveznost, glede parka kon tejnerjev v Trstu. V zvezi s tem je deželna finančna družba pripravila operativni načrt, ki predvideva ustanovitev družbe za posojanje kontejnerjev, ki bi morala imeti
da ga Je vrglo iz sedla na tla. V prvem trenutku se nesreča ni zdela tako huda, ker se je Perosa samo pobil — vsaj tako se je zdelo, Toda ostra bolečina v kolenu, ga je prisilila, da je zaprosil prisotne, naj pokličejo rešilni avto Rdečega križa, s katerim so ga nekaj kasneje odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski sl je nalomil koleno.
DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Danes se zopet sestane deželni svet. Na seji se bo nadaljevala razprava o programski izjavi predsednika deželnega odbora Berzan-tija, ki jo je prebral na seji 23. februarja. Spregovorili bodo še svetovalci Bacicchi (KPI), Dal Mas (PSI) in Del Gobbo (KD).
Danes popoldne se pod predsedstvom svetovalca Cociannija sestane prva deželna komisija, ki bo nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku deželnega odbora o predpisih za pravno ureditev uradov ter o pravnem položaju in plačah u-službencev deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ESA). Popoldne bo tudi običajna seja deželnega odbora.
Jutri popoldne ob 15.30 uri se sestane četrta stalna komisija deželnega sveta, ki bo pod predsedstvom svetovalca Metusa proučila zakonski osnutek deželnega odbo-
•a na ortopedski oddelek, ker ra o spremembi deželnega zakona
I št. 24 z dne 11. novembra 1965.
se zahvaljuje vsem, ki so s svojim nastopom pripomogli k odličnemu uspehu ((Slovenskega praznika«. Posebna hvala gre prof. dr. Alojzu Rebuli, prof. Er-miniju Ambrozetu, prof. Sergiju Radoviču, Ivu Kralju, Stanku Misleju, Glasbeni matici, Godbenemu društvu iz Nabrežine, pevskemu društvu »Fantje izpod Grmade«, vsem časnikarjem, ki so s pozornostjo sledili prireditvi in številnemu občinstvu, ki se je prireditve udeležilo.
stopilo je 120 oseb, od najmlajših do priletnih možakarjev. Dvorana je bila natrpana, kakor tudi veža, marsikdo pa se je žalostno vrnil domov, ker ni bilo več prostora. Da, Nabrežina zares potrebuje večjo dvorano, primeren prosvetni dom, da se bo lahko še bolj razvijalo kulturno - prosvetno delovanje, ki je v zadnjem času zaživelo po dolgem mrtvilu. Prireditve so se med drugimi udeležili tudi župan Drago Legiša, tajnik SKGZ Bogo Samsa, podpredsednik SPZ Miro Kapelj in tajnik Edvin Švab Preden nadaljujemo s poročilom o prireditvi, moramo čestitati organizatorjem, ki so pripravili pester spored, pritegnili tako lepo število sodelavcev in poskrbeli, da se je prireditev začela točno od določeni u/i in program izvajal brez presledkov ter zapletijajev. Vsem, ki so sodelovali, pa gre pohvala in priznanje, da so se pripravili in lepo izvajali posamezne točke z veseljem smo ugotovili, da se je pev-ski zbor ((Fantje izpod Grmade« okrepil m kvalitetno izboljšal, kakor tudi, da je začel nastopati novi moški pevski zbor «Igo Gruden«, k. se bo skoraj gotovo uvrstil med nase najboljše pevske zbore.
V kratkem pozdravnem nagovoru je B-um Brezigar, tajnik .p. d. «Igo Gruden«, med drugim dejal: «Z današnjirp .večerom se želimo spomniti številnih obletnic, ki jih v tem času proslavljamo, obletnice, ki so za obstoj slovenskega naroda v naših krajih zelo pomembne. V spominu hočemo ohraniti vse naše velike može, ki so pripomogli k temu, da se je dvignilo na najvišjo raven to, kar nam je najdražje, na-sa kultura, kultura ki tvori važen sestavni dej naše slovenske zgodovine«.
Kot prvi je nastopil otroški pevski zbor «Kraški slavček«, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel štiri pesmice in vzbudil topel aplavz občinstva. Leta 1954 je prof. Oskar Kjuder, ki je takrat vodil podružnico Glasbene Matice, ustanovil mladinski pevski zbor, ki pa je po dveh letih prenehal z delovanjem. Zbor je bil obnovljen pred desetimi leti in že četrto leto nastopa pod imenom ((Kraški slavček«. Vodita ga prof. Sergij Radovič in prof. Ermmij Ambrozet.
Priložnostni govor je imel prof dr, Alojz Rebula, ki je pred kratkim prejel nagrado iz Prešernovega sklada. Prof. Rebula je v svojem govoru poudaril predvsem momen-te, ki naj primorskemu Slovencu potrdijo njegovo nacionalno Izbiro:	zgodovinsko priviligiranost,
ki je dala Slovencem preživeti na področju, kjer so se utopili moč nejši narodi, geografsko priviligi ranost slovenske zemlje v njeni enkratni lepoti, višino slovenske kulture, vitalnost slovenskega gospodarstva in sploh slovensko prisotnost v vseh oblikah modernega civiliziranega življenja. Poudaril je, da kulturno in civilizacijsko sio-Namen tega osnutka je izboljšati	”i treba nJkjer začenjati,
zakon, ki se tiče Infrastruktur in	nadaljevati. Njegov
služb, katere prispevajo k razvoju I	V*inel v , ugotovitev, (la
dežele.	se zvestoba slovenstvu ne sklada
varne obutve Jadran-Ciciban _ Miren pri Gorici).	'-■■'V-
10. Par nizkih moških čevljev (darilo tovarne obutve Jadranr Ciciban Miren pri Gorici). -''* Najboljše uvrščena ženska posadka prejme dva ženska volnena kompleta (darilo združenja tekstilne industrije Slovenije - tovarna Rašica).
Poleg navedenih nagrad bodo med udeležence razdeljene še naslednje nagrade:	10 zavojev
motornega olja (darilo INA Zagreb), kolekcija proizvodov tovarne Delamaris Izola, 100 zavojčkov Cigarillosov (darilo tobačne tovarne Rovinj).
Danes nadaljevanje razprave Berzantijevi programski izjavi
v-
Sliri deželne komisije bodo te dni razpravljale o raznih zakonskih osnutkih in predlogih
Isto popoldne se sestane tudi tretja komisija, ki bo pod predsedstvom svetovalca Rigutta proučila zakonski predlog nekaterih - demo-kristjansklh in socialističnih svetovalcev o gorski reševalni službi. Namen zakonskega predloga je zagotoviti, prispevke gorski reševalni službi, ustanovljeni leta 1952. Sedanja sredstva namreč ne zadostujejo.
V četrtek pa bo druga . deželna komisija pod predsedstvom svetovalca Dal Masa razpravljala o zakonskem osnutku deželnega odbora, s katerim se spopolni zakon št. 29 iz leta 1967 o žlahtnih kulturah. Zakon bodo spopolnili tako, da bo določal prispevke tudi za gojitev tobaka.
samo z nedotakljivim zakonom narave, ampak se tudi bivanjsko edino splača.
Nastopil je nato pevski zbor ((Fantje izpod Grmade«, ki je pod vodstvom Iva Kralja zapel pet slo-venskih -narodnih pesmi. Na taki prireditvi Nabrežine! niso mogli mimo obletnice smrti svojega rojaka pesnika Iga Grudna. Savina Knez je recitirala njegovo »Nabre-zina«, Vera Caharija pa ((Internacija«. Majda Terčon je na klavir zaigrala Chopinov »Valček v des duru«, vmes pa je moški pevski zbor »Igo Gruden«, ki je začel vaditi šele pred štirimi meseci, pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel «Ko so fantje proti vasi šli«, «čej so tiste stezice« ter «Oj Doberdob« in «Le vkup, uboga gmajna« , v
Bojan Brezigar, Savina Knez in Vera Caharija
spomin na slovenske fante, ki so morali v prerani grob, ker so se morali boriti za tujce, in na slovenske fante, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi za svobodo. Pri tem je napovedovalec omenil, da je p. d, «igo Gruden« imenovalo svojo letošnjo seizono ((jubilejna sezona«, predvsem zato, ker prav v teh dneh poteka sto let od ustanovitve Ljudske čitalnice v Nabrežini
Jadranka Sedmak je zaigrala na harmoniko Gertov «Scherzo», za zaključek pa je nabrežinska godba zaigrala ((Pozdrav z Gorenjske«, in in »Slava Prešernu« pod vodstvom Stanka Misleja. Godbeno društvo v Nabrežini je bilo ustanovljeno leta 1898 in nepretrgoma deiujc, razen vojne ln fašistične dooe.
1 Petje i-n igranje slovenskih narodnih pesmi se je nadaljevalo v toplem, domačem ozračju, tudi po prireditvi ob kozarcu domače kapljice.
Nedeljska prireditev v Nabrežini je vlila našim Kraševcem novega poguma in samozavesti. Prizadevnost in sodelovanje lepega števila mladih sil pa je porok, da bo kulturno - prosvetno delovanje v devinsko - nabrežipskl občini rodilo še le-pe sadove.
Programska
izjava
p. d. «Igo Gruden»
Ob priliki Slovenskega praznika v Nabrežini je odbor slovenskega prosvetnega društva «Igo Gruden« oojavu naslednjo programsko izjavo:
«Zahvaljujemo se vam za pozornost, ki ste jo namenili naši letošnji jubilejni prireditvi, «SLO-VENSKEMU PRAZNIKU» in vas obenem želimo seznaniti s problemi, s katerimi se naše društvo ukvarja in z našim delovanjem.
Najprej vam v zelo sintetični obliki podajamo pregled našega preteklega in bodočega delovanja. V letošnji sezoni smo do sedaj priredili enajst večerov z najrazličnejšo tematiko. Kot ste že razbrali iz govora, smo proslavili 25-letnico vstaje primorskega ljudstva in 20-letnico smrti Iga Grudna. Pri nas sta gostovala dva najkvalitetnejša pevska zbora iz zamejstva: Jacobus Gallus in Vasilij Mirk. Priredili smo Miklav-ževanje za otroke, na katerem smo med naše najmlajše razdelili skoraj sto slovenskih knjig. V gosteh smo imeli novogoriško gledališče, na sporedu pa je tudi gostovanje tržaškega gledališča.
V letošnji sezoni smo obnovili moški pevski zbor, katerega zelo uspešno vodi mladi dirigent prof. Sergij Radovič in ki je do danes že štirikrat nastopil. Po svojih močeh je naše društvo pomagalo Pri proslavitvi 25-letnice odhoda naših mož v nemško internacijo. Sodelovali smo tudi pri zbiranju abonmajev za Slovensko gledališče. Verjetno najuspešnejša ak-ciju, ki smo jo v tej sezoni izvedli, pa je kampanja za vpis otrok v slovensko šolo, saj je letos geslo vseh slovenskih otrok: «Mama, tudi jaz hočem v slovensko šolo!»
V našem bodočem delovanju i-mamo v načrtu predvsem gradnjo kulturnega doma v Nabrežini. S tem vprašanjem se ukvarjamo že zelo dolgo in v ta namen je bil tudi ustanovljen poseben odbor, ki si je prevzel levji delež organizacije. Upamo torej, da bomo našo bodočo tako veliko prireditev lahko predstavili v novi dvorani, v prostoru, kjer se bodo vsi Slovenci srečali s svojo kulturo.
Lani smo se začeli zanimati za postavitev doprsnega spomenika Igu Grudnu, obenem pa bi želeli, da se glavni nabrežinski trg poimenuje po tem našem pesniku. V naše območje spada tudi skrb za vsa vprašanja, ki se tičejo slovenskih šol. Pri odgovornih ustanovah bomo intervenirali in se zanimali za vse probleme, ki_ so v zvezi s šolstvom, dvojezičnostjo, kulturo in športom.
Soudeleženi hočemo biti pri reševanju problemov našega Krasa in kraškega človeka. Mnenja smo. da je treba Kras valorizirati, ne pa spremeniti ga v rezervat, da
Vzgojna predavanja v Zgoniku in Šcmpolaju
Osnovni šoli v Zgoniku in Saležu ter srednja šola na Proseku prirejajo v tem tednu za starše in za mladino vzgojne večere s predavanjema:
V	ZGONIKU: danes, 11. t. ni. ob
20. uri:	»Doraščajoča mladina in
njeni problemi« (predava prof. Edi Kušuta).:
Jutri, v sredo. 12. t. m. ob 20. uri: ((Domače branje, dodatno izobraževanje otroka in mladostnika« (predava prof. Stane Mihelič).
* * *
Osnovne šole v šempolaiu, Nabrežini in Devinu ter srednja šola v Nabrežini pa prirejajo v tem tednu za starše in za mladino vzgojne večere s predavanjema:
V	ŠEMPOLAJU: v četrtek, 13. t.m. ob 20. uri ((Družina in njeni problemi« (predava prof. Ivan Theuer-schuh); v petek, 14. t.m. ob 20. uri: »Domače branje, dodatno izobraževanje otroka in mladostnika« (predava prof. Stane Mihelič).
Gledališča
Verdi
Danes ob 20.30 za red B v vseh prostorih zadnja predstava Dargo-mi-skega opere ((Kamniti gost«. Dirigent Ferruccio Sca-gli-a, izvaialci isti kot pri prejšnjih predstavah.
Pr’ blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic.
Teatro Slabile
«V začetku« je predstava v dveh de-th, ki jo je bocensko gledališče pojjzplo Jš. Sh.avvpve penta-logije ((.Vrnimo se k Matuzalemu«, in ki je na sporedu danes ob 20.30. Režija Pie-tro Privitera, scene Omberto Bertac-ca, glasbeni komentar na osnovi partiture iz ((Aleksandra Nevskega«. V prvem delu nastopata v vlogi Adama n Eve Enrieo Baroni in Ginella Bertacch«, v drugem delu pa Elio Jošta in Marisa Mantovani, ki je tržaškemu občinstvu že dobro znana.
Tako današnja premiera kot naslednje predstave so izven abonmaja.
Prodaja vstopnic v Galeriji Protti (tel. 36-372 '.n 38-547). Za abonente 50-odstotn| popust.
Nazionale 16.00 »A tutto gas«. Elvis Priesley, Nancy Sinatra.
Grattacielo 16.00 «Brucia ragazzo brucia« Techn color. Prepovedano ^ mladini pod 18 letom.
Eden 16.00 «Salamandra». Technico lor. Prepovedano mladln- pod 18 letom.
Fenice 15.30 ((Maudato di uccidere«.
Excelsior 15.30 «Nuda sotto la pei-le». Alain Delon. Marianne Faith-futl. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Ritz 16.00 «11 mercenarlo« Franco Nero, Toni Musante Technicolor
Alabarda 16.30 «A qualsiasl prezzo« Ira Fiirstenberg, Klaus K nski Te-chnJcolor.
Moderno 16.00 «1 cannont dt San Se-bastian«. A Qu!nn, A. Comer C Bronson. Zadnji dan
Filodrammatico 16.30 ((Silvia e l’a-more«. A. Infanti, S. Ross. Preop-vedano mladini pod 18. letom. Technicolor.
Aurora 16.00 «La pecora nera«. Vltto-rio Gassman, Lisa Gastone Technicolor.
Cristallo 16.00 «11 laureato«. An,ne Bancroft, D. Hoffman. Technicolor lor.
Capitol 16.00 «Passo falso«. G. Ralll, M. Caine, E. Portman. Technicolor.
Impero 16.30 «La ragazza con la pištola« Monica Vittl Technicolor
Vlttorio Veneto 16.00 «La scogliera del desideri«. E. Taylor, R. Burton. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Astra Zaprto. Jutri ob 16 00 «L’al-bero delta vita«.
Ideale 16.00 «L’uomo da-lla maschera di ferro«. S. Koscina,, E. M. Salerno, Jean Marais. Technicolor.
Abbazia 16.00 «La donna del West» Doris Day. Technicolor.
GLASBENA MATICA - TRST
V nedeljo, 16. marca ob 16. uri v Kulturnem domu
KONCERT
ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solisti :
NEVA MERLAK - CORRADO
—	klavir RUDA RAVNIK
—	harfa
ALEKSANDER ZUPANČIČ
—	violina Dirigent:
OSKAR KJUDER
V Slovenskem klubu bo predaval danes,
11. marca 1969 ob 20.30
inž. Jože Strgar, agronom ih specialist za cvetličarstvo o
LONČNICAH NA OKNIH IN V SOBAH
z ustrezno slikovno spremljavo.
S tem predavanjem izpolnjuje predavatelj obljubo, ki jo je dal obiskovalkam Slovenskega kluba. Na zanimivo predavanje vabimo vse ljubiteljice in ljubitelje cvetlic ter člane Kmečke zveze.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
v podajanju gledališkega umetnika Staneta Raztresena
V	sredo, 12. t m. ob 20.30 v Kulturnem domu v veliki dvorani.
V	četrtek, 13 t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju.
PEVSKI ZBOR IZ REPNA
priredi v soboto, 15. marca
PREŠERNOVO PROSLAVO
z naslednjim sporedom: ob 20. uri v galeriji Kraške hiše otvoritev razstave posvečene spominu Srečka Kumarja; ob 20.30 kulturni spored v dvorani gostilne Križman.
Ob tej priložnosti bomo po-imenovali naš zbor po Srečku Kumarju.
Vljudno vabljeni!
Z Danes ob 19. uri bo v miljski ob
črnski umetnostni galeriji «Lo Sque; ro» predavanje z debato o tenu »Sola in družba«. Govorila bosta prof. Vito Grasso in Willer BOf-dom član pokrajinskega tajništva FOČI, predsedoval pa bo Giorp? Cicogna. tajnik krožka FGCI v M1-liah.
£ Danes ob 12. uri bo v Ul. deli* Rampa javno zborovanje KPI. h* katerem bo v vprašanju pokojnih m delavskih borb za delavce Arzenala govoril Claudio Tonel.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 9. in 10. marca 1969 se J' v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Pa J 28 oseb.
UMRLI SO: 71-lebna V-.rglnia M* rassich vd. Colomblo, 89-letna An*®] nia Tam vd. Grudina, 58-letnl G™ como Casagrande, 69-letnl Eueent° Marion, 75-letn-a Triestlna Fabbri vo-Prian, 67-letni Giusto Geri, 71-le*«1 Ines Matatesta vd. Fanile, 79-1«*”] Michele Sola, 60-letni P etro Geri”] no, 59-le-tnii Lu gi Vascotto, 56-1et Giovanni Bentni, 52-letni Giuseppe V Tano, 63-letni Celeste De Bortoll. letna Francesca Rizzi vd. Derln, letna Caterina Birsa vd. Cozz', J' letni Rodolfo Turcovich, gO-Jetna M* rla Koret vd. Marlmellil, 61-letna En” ma Riosa por. Russlgnan, 60-letni G' vanini Rlgutto, 79-letni Luclano »a‘ faro, 77-letna Giovanna Fragia«®!",
por. Pettener, 71-letna Antonia
Olri-
< rrciiid	(ra.
gra’ por. Laneri, 85-letna Ernesta » vig por. Schiffmann, 64-letna Ah** la Furlanich vd. B;ecar, 65-letn! ^ dislao Za veri, 32-!etni Pietro Ott»y*j ni, 68-1 etn i Mario Sigulin, 33-1** Anita Crasti por. Ottaviani.
DNEVNA SLI ZBA LfcKAHN
(od 13. do 16 ure)
inan*’
KINO «|R|S» PROSEK
danes ob 19.30 barvni briljantni film:
GRANADA ADDIO
Igrajo: C. Villa in R. Vianello
AlPEsculapio, Ul. Homa 15. *•-- . Al Camello, VlaJe XX Settembre • A Ha Maddalena, Ul. deli 'Istria *• Dr Codermatz. Ul Tor S. Pier0 NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 19 30 do 0 30) piI.
Busolin , Ul. P. Kevoltella 41. ^ zul-Cignola, Korzo Italija 14. Pr,t dini, Ul. T. Veselilo 24 Serrava« • Trg Cavana t
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. in Stanka Vuka darujeta družini u 2000 lir za Pd. Ivan Cankar. . vj Žene iz Rcmanj so ob prosa praznika žena nabrale 5000 U'r Glasbeno malico.
Ušla sta
BELI SETER, z majhnimi črnimi madeži
NEMŠKI OVČAR, ČUVAJ (lupo pastore), visoke rasti in značilne svetlo rjave barve.
oba stara 6 let
KDOR BI DAL VESTI ALI DOBI LEPO NAGRADO.
Telefonirati na štev. 93-735.
INFORMACIJE O PSEH,
STRAHOVITA PROMETNA NESREČA PRI TREBČAH
— 3 —
11. marca 1969
Pri čelnem trčenju dveh avtov zakonca mrtva, otroka hudo ranjena
Ranjena sta bila tudi potnika v drugem avtu ■ Vzroki pretresljive nesreče še niso ugotovljeni, vsekakor pa je avto lažje ranjenih zakoncev nenadoma zaneslo povsem na levo stran ceste, kjer je prišlo do silovitega trčenja
tri ponesrečence, zakonca Ottavia-ni, ki sta Je tiho stokala in malo Tiziano. Naložili so jih na rešilni avto Rdečega križa, ki je medtem že pribrzel na kraj nesreče in nato z divjo naglico odhitel proti mestu. Zakoncemu je bilo že v avtu huje in malo upanja je bilo, da bi ju zdravnikom uspelo iztrgati smrti. Res je Pietro Ottaviani, ki je bil že ob prihodu v bolnišnico v komi, kmalu nato izdihnil ne da bi se prej osvestil. Pri trčenju si je namreč prebil lobanjo. Prav tako si je prebila lobanjo njegova žena Anita, ki je umrla ob 20.30, pet ur kasneje.
Medtem so zdravniki posvetili vso skrb otrokoma. Tiziani so morali dovajati kisik, medtem ko je bilo Danielu nekoliko bolje. V bolnišnico
di zakonca De Rosa, ki sta se le nekoliko pobila in ranila. Oba bosta okrevala v dveh tednih.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
V nedeljo popoldne sta pri strašni prometni nesreči izgubila življenje oče in mati, medtem ko se njuna otroka že drugi dan borita s smrtjo. Ranjeni sta bili še dve °sebi, ki sta sedaj v tržaški bolnišnici.
Nesreča se je pripetila na «trbi-“ki» cesti, kmalu po ovinku, ki mi-hio Drašce zapelje po kraški planeti, nedaleč od Trebč.
Z Opčin je vozil proti mestu svoj *fiat 850» frizer Ermanno De Rosa, star 68 let, ob njem pa je se-jfcla žena Amedea Lorenzutti, s katero stanuje v Trstu, Ul. Stupa-rich 14. Iz neznanih vzrokov, ki jih agenti cestne policije skušajo ugotoviti tudi na osnovi znakov, ki se po nesreči ostali na asfaltu, je avto zaneslo proti levi in nagnilo tako, da je s karoserijo podrsal po asfaltu. Prav tedaj je v nasprotni snieri prihajal drug fiat 850, v katerem je bila družinica 33-letnega Peka Pietra Ottavianija iz Ul. Pe-tronio 9. Poleg Ottavianija je v avtu poleg njega sedela žena Anita, stara 34 let ,na zadnjem sede-pa mala, 6-letna Tiziana in 4-Jetni Daniele. Trčenje je bilo neogibno. Z vso silo je Ottaviani jev avto trčil v prednji del De Roso-vega avta in ga porinil nekaj me-Ov nazaj. Pri tem sta se prednja dela obeh avtomobilov (fiat 850 'tta motor zadaj) popolnoma zmečkala in stisnila med razbitinami
Potnike.
Vozniki nekaterih avtomobilov, ki s° se ustavili pred zmečkanima avtomobiloma, so skušali ponesrečenem pomagati. Toda vrata in dru-& kovinasti deli so bili tako zvi-“> da so bila vsa njihova prizade-vanja zaman. Poklicati so morali kosilce in nato še reševalno eki-P° Rdečega križa. Gasilcem je naj-Pfej uspelo izvleči malega Daniela, k* ga je s sestrico stisnilo med ?®dež in zmečkano streho avtomo-nj'a. Hudo ranjenega nezavestnega otroka je neki gasilec zavil v suk PJo. ga odnesel v džip in takoj odbijal v bolnišnico, medtem ko so ffugi skušali pomagati ostalim.
. Gasilci so morali napeti vse sito preden jim je uspelo razširiti odprtino v avto ter izvleči ostale
verižna odkritja kriminalne dejavnosti
Vzroki nesreče še niso znani. A-genti cestne policije nadaljujejo preiskavo in skušajo ugotoviti, če ni morda tragedijo povzročila kaka tehnična okvara pri krmilu ali kolesih. Seveda ni izključena tudi možnost nenadne slabosti voznika prvega avtomobila, 68-letnega De Rose.
SINOČI NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA
Tridnevna Slavka uslužbencev zdravilišča INPS
Danes, jutri in pojutrišnjem bo po vsej državi stavka vsega osebja zdravilišč Zavoda za socialno zava-.	.	..	.rovanje INPS. Stavke bo oprošče-
so kmalu po nesreči pripeljali tu- no ]e osebje, ki bo skrbelo za raz-
ne nujne službe, storitve in zdravstveno oskrbo. V Trstu se tiče stavka zdravilišča tbc na Trsteniku
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiijuiiiHiiiiHiHMumntiiiiiiniiiiiiiimiiJiiiiiiimiiiiHiiitiiiiiiumumHiiiiiiii
Na cesti je podrl zakonca toda krivde mu niso dokazali
Peterica pred sodiščem zaradi pretepa na trgu
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ta-vella, zapisnikar Chiarelli) je bila včeraj obravnava proti 25-letnemu študentu Giorgiu Russiju iz Ul. Capodistria 10, ki je bil obtožen, da je 2. decembra predlani nenamerno ubil eno osebo, drugo pa telesno poškodoval.
Obravnava Je zadevala prometno nesrečo, ki se je nekaj, po 18. uri pripetila na nepreglednem širokem ovinku državne ceste št 202, Rus-si, ki je upravljal avto znamke I 4 B 3611, je z veliko hitrostjo trčil v zakonca Cesnik, ki sta prav tedaj prečkala cestišče. Namenjena sta bila v begunsko taborišče pri Padričah. Gre za tedaj 34-letnega Viktorja Cesnika, rojenega v Zgornji Kanomlji pri Idriji, ki je pozneje živel v Postojni in od tam pribežal v Italijo. V Postojni se je poročil s sedaj 38-letno Silvano
Po opeki v zabojih in kavi odkrili še volneno blago
Med dosedanjo preiskavo so zaslišali nekaj oseb, eni so na sledi, eno pa še zaslišujejo
.Leteči oddelek tržaške kvesture J* že več dni ukvarja z, raziskava-Jnt o kraji računskih strojev vNo-pristanišču. Zgodba o teh prebavah pa le ni tako enostavna, kot Jj* se sicer lahko predpostavljalo; "e.1 bi lahko trdili, da je neverjeten raznolika in bogata, tako kakor take zgodbe lahko berejo samo ! kriminalkah kakega avtorja z bui-
00	domislijo.
.Zakaj pa? Navadno po kaki kraji picija išče nekaj časa krivce, jih pedi, zapre in vsega je konec v 2**aj mesecih. Tokrat pa je prebava za agente letečega oddelka P igra s kitajskimi škatlicami, p vsakem koraku se namreč obo-
1	h z podatki o novih krati«. Po poti so agenti prišli na sled “ilotapcem s kavo iz pristanišča, č??0 nepoštenemu — vsaj tako se P — financarju. in večera! še p temu skladišču ukradenega voljnega blaga.
JjOjdjmo po vrsti. Pred nekaj Pni je policija javila, da so v ‘®kem iraškem pristanišču odkrili Ižabojih za računske stroje — ffeko. Izginilo je 24 računskih stro-za vrednost pet ali šest mililo-i.°v lir. Začela se je preiskava, po si-» ri so agenti priprli zaradi žaganj tri uradnike nekega tržaške-ll Sbedici iškega podietja. 33-letne-V-. Roberta Trimboli, 30-letnega [ 'ttoria Gligo in 26-letnega Roberti Crosaro. Po enodnevnem križci spraševanju so vse tri izpustili l' nadaljevali preiskavo Izkazati se je da so računske stroje zamujali v tržaškem pristanišču pred ječanjem blaga iz skladišča na .«»10. Med preiskavo v pristanišču agenti prišli na sled skrivnemu jNadišču nakradene in pretihotap-J[,ne kave v neki zasebni garaži v tirči Locchi. Iz pristanišča so jo Pa tapci, ki so vpleteni v zadevo .r-Unskih strojev, vozili s furgo-u' v katerih so odkrili vgra-U? Predal. Včeraj pa so agenti le-™6ga oddeka tržaške kvesture od-
krili še skladišče nakradenega volnenega blaga, vsega 4000 metrov. Tako so prišli na sled še drugemu osumljencu, nekemu Giorgiu Stub-lju. Priprli so še neko drugo osebo, katere ime je še zaenkrat neznano in jo sedaj zaslišujejo.
Pol milijarde lir prispevkov za razvoj žlahtnih kultur
Deželni odbor je odobril porazdelitev prispevkov, ki jo je določilo deželno ravnateljstvo za kmetijstvo na podlagi deželnih zakonov za pospeševanje žlahtnih kmetijskih kultur. Prispevki se tičejo vinogradništva, sadjereje, vrtnarstva in cvetličarstva. S tem denarjem bo dežela delno prispevala za kritje izdatkov za nove posebne na sade v vinogradih, za sadovanjake, vrtove in cvetlične nasade, in sicer za premične in nepremične naprave za zaščito sadik, za nakup raznih obdelovalnih strojev, za uničevanje rastlinskih škodljivcev, za oranje in obdelovanje zemljišč ter njihovo urejevanje itd..
Prispevki bodo veljali tudi za nakup semen, gomoljev ter izbranih vrst sadik in za njihovo selek-vijo. 'V ta namen so določili 300 milijonov lir, od katerih dobe 100 milijonov videmsko kmetijsko nad-zorništvo, 110 milijonov pordenon-sko, 66 milijonov goriško in 30 milijonov tržaško kmetijsko nadzor ništvo.
V podobne namene je na podlagi dveh drugih zakonov deželni odbor nakazal 200 milijonov lir, in sicer 100 milijonov za videmsko pokrajino, 70 milijonov za pordenonsko in 30 milijonov za goriško. Končno so odobrili tudi 40 milijonov lir izdatka za strokovno usposabljanje kmetovalcev. Tudi ti prispevki se tičejo le drugih treh pokrajin v deželi in ne tržaške.
kulturni užitek brez primere i
faksimile
DALMATINOVE
BIBLIJE
Knjiga je originalnega formata in vezana v svetlo usnje. Naročite se čimprej nanjo 1
Uiailea kniigaitta
TRST . Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61.792

Maurer.
Zakonca sta bila že na sredini cestišča, ko se je mirno pripeljal Russi. Siloviti udarec je odbil Cesnika na pokrov avtomobila. Nesrečnik je močno udaril ob vetrobran, tako da se je ta razbil na levi sprednji strani. Takoj nato je padel z avta ter obležal mrtev na cesti. Njegovo ženo pa je avto odbil ter jo precej poškodoval.
Policijski organi so takoj poskrbeli, da so jo prepeljali v splošne bolnico, kjer je ozdravela, v 40 dneh.
Ženska je izjavila, da niti ona in niti pokojni mož nista opazila kakega avta, ki bi se jima pri bliževal v trenutku, ko sta sklenila, da bosta prečkala cesto. Poudarila pa je, da pokojni Cesnik ni mogel hoditi urneje, ker so mu bili odrezali zaradi zmrznjenja nekaj prstov na nogah.
Včerajšnja obravnava se je zaključila deloma negativno za vdovo. Sodniki so namreč menili, da Russijeva krivda ni bila popolnoma dokazana ter so ga zato oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Pred istimi sodniki so se morali zagovarjati tudi 44-letni Giuseppe Cuccurullo iz Ul. Androna delTO-lio 3, 36-letni Stelio Bacllo iz Domus civica 9, 34-letni Piero San-zin iz Ul. Cistemone 2/1, 32-let.m Giuseppe Platania iz Ul. del Bo-sco ter 27-letni Giorgio Valentini iz Ul. Rossetti 113.
Preiskovalni organi so prijavili peterico sodišču zaradi pretepa. Dogodek ki se je pripetil 3 oktobra predlani okoli 2,20 ponoči na križišču trgov Tomaselli in Verdi. Zakaj so se moški spoprijeli (zapletena pa je bila tudi neka ženska in še neki drug moški, ki pa je dokazal, da ni sodeloval pri pretepu) se policistom ni posrečilo podrobneje ugotoviti. Zdi se, da sta se srečali dve skupini in da je prišlo do prerekanja zaradi banalnih vzrokov. Nekdo je potegnil iz žepa tudi nož, toda na srečo ni prišlo do prelivanja krvi (ženska je namreč vsa prestrašena pozvala prisotne, naj spravijo nože).
Policisti so hitro napravili red. Moške, ki so dobili telesne poškodbe, in sicer Bacila, Cuccurula in Valentinija so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jim zdravniki ugotovili na srečo le lažje poškodbe. Vse so prijavili sodišču zaradi pretepa, Cuccurulla in Bacila pa. tudi zaradi pijanosti.
Kazenski sodniki so včeraj menili, da je bila popolnoma dokazana obtožba vinjenosti za ta dva obtoženca ter je zato obsodilo Cuccurulla na 10.000 lir denarne kazni, Bacila pa na tri mesece pripora.
Glede obtožbe pretepa pa so upoštevali dvojno mero:	Cuccurulla,
Bacila ter Valentinija so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, osta la dva obtoženca pa, ker dejanja nista zagrešila.
Goriški občinski odbor podal ostavko-kriza odprta
Vsakdanja pogajanja med KD in PSI, da bi našli izhod iz krize v Gorici in Tržiču
Kriza na goriški občini je odprla. Sinoči, na seji občinskega odbora, so socialistični odborniki Can-dussi, Rovis, Tomasslch (odbornik Fantini je odsoten, šel je na potovanje v Afriko) podali ostavko na svoja mesta. Ta korak so utemeljili kot politični akt, ki sledi različnemu gledanju na problem imenovanja ravnatelja gorlške Hranilnice in je prišlo do izraza na zadnji seji občinskega sveta, kjer so demokristjani in edini prisotni pristaš SDZ glasovali na en način, socialisti z ostalimi skupinami opozicije pa na drugačen način. Krščanski demokrati sicer ne sprejemajo socialistične koncepcije o jx>-litični krizi, kajti trdijo, da ni razloga za krizo v organizmu, kot je občinski svet, zaradi nesoglasij, ki so prišle do izraza v upravnem svetu Hranilnice, v katerega ima go-riška občina pravico in dolžnost imenovati eno osebo, ki ni delegat občine, ampak lahko v tem upravnem svetu ravna po svoji evidenci.
Socialisti zavračajo tako pojmovanje. krščanskih demokratov. PSI pravi, da nekateri krajevni organi, ki so voljeni in kot taki politično telo, volijo nekatere osebe v razne upravne svete. Ti organi imajo pravico in dolžnost o teh zahtevati lojalnost do njih samih
Ostavki socialističnih odbornikov so se sinoči pridružili še krščansko demokratski odborniki z županom na čelu. Svojo ostavko je utemeljil, sicer različno od drugih dveh part nerjev tudi odbornik Slovenske de mokratske zveze Bratina. Tako ni ma danes obična ne župana ne od bora in niti osebja, kajti, kot po ročamo na drugem mestu, je občinsko osebje v stavki.
Kriza nastaja pravzaprav nekam čudno. Dve glavni stranki koalicije se na vsakdanjih s Stankih pogajata kako prhi ven iz Kuže- ..slccasno pa zastopniki teh dveh strank dajejo ostavko. Pokrajinski voditelji PSI in KD so se v zadnjih dneh sestali večkrat (pozno sinoči je bil še en tak sestanek) in razpravljali o krizi in o tem kako bo kriza rešena. Govori se, da bodo skušali na pogajanjih sestaviti tak program, ki bo izvedljiv v letu, ki nas loči do občinskih volitev. Prav tako se šušlja, da je na pogajanjih precej govora o upravnem svetu Hranilnice, ki ga je treba menjati, ker je ta upravni svet s svojimi odločitvami jabolko spora med socialisti in demokristjani.
V Tržiču ni še. prišlo, po ostavki župana in d-emokristjanskih odbornikov, do pogajanj med dvemt strankami. Baje bo prav v Tržiču zelo težko obnoviti koalicijo levega centra.
Za nameček naj dodamo še, da je izjava deželnega tajnika PSI poslan-ca Fortune, ki je v soboto dejal, da morajo dobiti v Vidmu socialisti ali predsednika pokrajinske uprave ali videmskega župana, vzbudila negodovanje tudi v demokristjanskih vrstah na Goriškem, ker se boje, da ne bi tudi pri nas socialisti postavili slične zahteve ob prihodnjih volitvah, ki bodo spomladi leta 1970. V Vidmu pa bodo volitve letos jeseni.
V času ko je bil odbor zbran v Beli dvorani županstva, se je pred vhodom na magistrat zbralo več sto stavkajočih uslužbencev, ki so z žvižganjem piščalk spremljali delo odbora. Prisotni so bili tudi voditelji sindikalnih organizacij. Nato so stavkajoči s transparenti odšli v povorki po glavnih mestnih ulicah Manifestanti so se mirno razšli.
Nadaljevanj« razprave o avtobusih v Tržiču
Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je včeraj ves dan nadaljevala razprava proti občinskim od-1 pri zasliševanju prič.
bomikom in svetovalcem iz Tržiča Marchesanu, Semoli, Sagginiju in proti avtoprevozniku Taziu Bonez-ziju v zvezi z obtožbo korupcije v zadevi poobčinjenja mestnih avtobusov.
Dopoldne in popoldne je sodišče zasliševalo številne priče, med katerimi je bil karabinjerski kapetan Del Colle, bivši tajnik PDI Bon, župan Romani, svetovalec PLI Ren-zi, svetovalec KD Versace in župan iz štaranzana Zanolla. Zasliševanje prič se je zaključilo okrog 19. ure. To je bila že tretja razprava o tej zadevi. Prihodnjič bo govoril državni tožilec in obramba, ki je že včeraj postavila številna vprašanja
SINDIKAT SLOVENSKIH SOLNIKOV
Na občnem zboru proučili probleme slovenske šole
Izvolili so tudi novi delovni odbor
Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici je imel pred dnevi občni zbor svojih članov. Otvoril ga je dosedanji predsednik prof. Albin Sirk, ki je po pozdravu vseh prisotnih prešel na predsedniško poročilo.
Prof. Sirk je govoril o delu sindikalnega odbora v dveh letih njegove mandatne dobe s posebnim ozirom na problem razvoja slovenske šole v zamejstvu glede na Goriško, na njene potrebe in ukrepe, ki jih bo treba povzeti ali doseči za razvoj naše šole.
Nato je dal tajniško poročilo profesor Milko Rener, ki je še podrobnejše poročal o delovanju odbora, o številnih intervencijah, prošnjah in resolucijah, ki so jih naslovila na krajevne šolske in druge predstavnike in na oblasti v Ri-

USPELA PROSLAVA 8. MARCA V GORICI
Z ženami vsega sveta bomo združile napore za mir in splošni napredek
Slovenskim materam so problemi naše družine in vzgoje naših otrok osnovne važnosti • Nastop pevcev iz Štandreža, godcev iz Števerjana in recitacije naših dijakov - Družabne proslave žena tudi v Štandrežu, Sovodnjah m v Doberdobu
mu. Poročal je tudi o raznih stikih in posredovanjih vedno na šolskem področju odnosno v šolskih problemih. Tajnik se je dotaknil tudi problema sodelovanja s sindikatom slovenskih šolnikov na Tržaškem. Povedal je, da so imeli v začetku več medsebojnih stikov, potem pa se je pri praktičnem delu izkazalo, da Goričani ne morejo iti v korak s Tržačani, ker so razmere pri nas težje in je Gorica v marsičem zapostavljena. Tako se na Goriškem še vedno ni začelo z izvajanjem zakona za slovenske srednje šole, ter so v tem in drugih ozirih na Tržaškem mnogo bolj naprej. Tako je prišlo polagoma do samostojnejšega dela sindikata na Goriškem, ki se konkretizira vedno bolj okrog posebnih goriških problemov. Poročilo je govorilo tudi o nedavni stavki slovenskih šolnikov in ugotovilo, da je ta stavka naletela na splošno ugoden odmev in razumevanje tudi pri starših.
Poročilom je sledila debata, pri kateri se je oglasilo več prisotnih, ki so obravnavali podrobne ali svoje probleme. Govor je bil tudi o bodočem delu sindikalne organizacije, o profesorskem staležu, šolski reformi, o posebnem položaju slovenske šole tudi kar se tiče preskrbe s knjigami in drugimi učili itd.
Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: Rado Bednarik, Jožko Bednarik, Ivo Bolčina, Lojzka Bratuž, Majda Corsi, Marica Cigoj, Emil Doktorič, Sergej Korošec, Dolv Mermoija, Milko Rener, Slavko Rebec. Marlsa Perat in Albin Sirk. Na svoji prvi seji bo novi odbor izbral iz svoje srede predsednika in tajnika ter si porazdelil tudi druga delovna mesta.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Gorici
sklicuje svoj redni letni
OBČNI ZBOR
ki bo v četrtek, 20. t. m. ob 20. uri v klubu «S. Grego rtiča, Verdijev korzo 13.
Vabljeni so vsi člani.
Delen pogled na občinstvo v Prosvetni dvorani med prireditvijo
V nedeljo popoldne z začetkom ob 16.30, je bila v Prosvetni dvorani v Gorici osrednja proslava 8. marca za Goriško, ki so jo priredile nanredne slovenske žene. Čeprav je bilo sončno vreme, ki je vabilo ljudi v naravo, se je ob določeni uri dvorana popolnoma napolnila; žene in dekleta so s svojci zasedle prostore pri pogrnjenih mizah in kmalu je nastalo po dvorani pravo družabno vzdušje. Vse mize so bile okusno okrašene s svežim spomladanskim cvetjem.
Požar suhljadi pri Bazovici
Tržaški gasilci so morali včeraj popoldne poseči z dvema brizgalnama in skupino tolkačev, ker je gmajna pred Bazovico (desno ob cesti v vas) zagorela. Vnela se je suhljad, a plameni, ki jih je hitro širil veter, so zajeli tudi nekaj borov. Po nekaj urah gašenja so gasilci uspeli zaustaviti ogenj, ki pa v bistvu ni povzročil velike škode.
Žal je ogenj uničil veliko površino suhe trave, ni se pa dotaknil kupov neestetskih' smeti in papirja, ki ga vsakodnevno odmetu.jejo tuji kupci, ki zapuščajo naše mesto preko obmejnega prehoda v Kozini.
iiiiiiiiimmiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiinmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiii
STAVKA BO TRAJALA TRI DNI
Osebje goriške občine stoodstotno v stavki
Občinski uslužbenci zahtevajo nov slalež - Slav-kajo tudi mestni policaji in pogrebna služba
Osebje goriške občine je včeraj stoodstotno stavkalo na poziv treh sindikalnih organizacij. Stavka se bo nadaljevala še danes in jutri in vodstva sindikatov so prepričana, da bo tudi v naslednjih dneh oseb-je občine kompaktno. Morda je prvič, da stavka dosega tak uspeh.
Včeraj zjutraj je skupina uradnikov in delavcev blokirala dohode na delovna mesta in te stražile v bojazni, da ne bi šel na delo kak stavkokaz. Teh ni bilo in zaradi tega ni prišlo do nesoglasij. Zjutraj
števerjanski kvintet je ogrel občinstvo
je bila v dvorani neke mestne restavracije skupščina osebja, na kateri so govorili Deponte ln Lanza za CISL, Bergomas za CGIL, Lo-dolo za UIL.
Občinski uslužbenci stavkajo, ker trdijo da občina zavlačuje izvedbo novega staleža uslužbencev, da noče občinska uprava v ta stalež vključiti vsega osebja, ki je danes v delovnem odnosu z občino. Sindikati trdijo, da noče občina izplačati predujmov na bodoče poviške. Spor obstaja še glede cele vrste drugih problemov.
Stavkajo tudi mestni policaji, ki so na razpolago samo za potrebe sodstva. Ob raznih prilikah sodelujejo namreč mestni policaji tudi pri raznih sodnih zadevah. Tako ni bilo včeraj videti na mestnih ulicah črno oblečenih policajev.
Prav tako stavkajo tudi uslužbenci pokopališča in pogrebne službe. Sindikati so se domenili s pokrajinskim zdravnikom, da bo imel ta nalog mobilizirati stavkajoče v slučaju kakega pogreba. Krsto bodo tako prepeljali do mrtvaške sobe na pokopališču, kjer bo počakala do konca stavke za pokop. Prav tako bodo osebe, ki bodo v teh dneh umrle v bolnišnici, ostale v mrtvaški sobi bolnišnice do četrtka. Ob tem je treba še dodati, da je včeraj začela v državnem merilu stavka pokrajinskih zdravnikov, ki bo trajala šest dni, in kateri se je pridružil tudi goriški pokrajinski zdravnik dr. Montagna. Vsekakor pa so sindikati zagotovili, da bo v tem primeru zadoščeno najnujnejšim potrebam.
Napovedovalka v sovodenjskl narodni noši, Noda Dornik, je najprej napovedala recitacijo iz Cankarjeve črtice «Hrepenenje», ki jo je podala Dolores Bensa. Sledil je govor Rožice Tomšičeve o pomenu praznika 8. marca.
Po pozdravu ln čestitkah prisotnim ženam in materam je govornica poudarila pomen proslave, na kateri si bodo žene izmenjale svoje misli in izkušnje ter presodile uspehe in neuspehe na svoji poti Poleg splošnih problemov imajo slovenske žene in matere še svoje posebne probleme, ki jih narekuje borba za uveljavljanje naših manjšinskih pravic, kjer imajo one odločilno besedo zlasti kadar gre za vzgojo in druge probleme naše mladine V teh problemih imajo žene in matere glavno besedo ker hočejo, da bodo njihovi otroci, ki bodo dorasli, zavedni pripadniki naše narodne skupnosti, lojalni državljani in taki člani slovenske skupnosti, da nam bodo lahko v čast in ponos. Zato hočejo žene sodelovati s šolo pri vzgoji naših otrok ln zahtevajo odprtje slovenskih šol povsod tam, kjer so slovenski otroci zlasti pa v Beneški Sloveniji
Govornica je omenila važnost materinskega poslanstva, o katerem so pisali tudi veliki umetniki kakor Cankar, Finžgar, Gorki itd. ter navedla potem še Skupno borbo z drugimi naprednimi ženami v Italiji za enakopravnost žena na vseh tistih področjih, kjer je še nismo dosegle.
Skupaj z naprednimi ženami vsega sveta pa bodo slovenske žene združile svoje napore za utrditev miru v svetu in za okrepitev načela za enakopravno in svobodno izživljanje vseh narodov, za odpravo vojnih žarišč v svetu, kjer ljudje nesmiselno uničujejo drug drugega, kjer umira na stotine ln tisoče sinov in mož, kjer na tisoče žena in mater objokuje svoje drage. Vojno morajo prenehati ker je le v miru in medsebojnem sporazumevanju možen napredek vsega človeštva in odstranitev vsega gorja, ki nam ga prinašajo. Zato bomo tudi v bodoče obsojale vsako nasilje, z vojno ali brez, pa naj prihaja od koder koli.
To naj bo naše geslo, je zaključila govornica, na današnji praznik. V tem geslu ln za njegovo uveljavitev združimo svoje sile za o stvaritev in okrepitev socializma, na osnovi splošnega napredka, na osnovi odprave krivic, na osnovi miru ln svobode posameznika ln narodov. Le z združenimi močmi lahko računamo na uspeh in zmago!
Izvajanja govornice so sprejeli vsi prisotni z gromkim aplavzom
in odobravanjem.
Takoj nato je nastopil godalni kvintet «Briški slavček* iz Stever-jana, ki je s svojimi poskočnicami brž ustvaril veselo razpoloženje. 7a njim je pod vodstvom Franca Lupina nastopil moški pevski zbor iz štandreža, ki je zapel tri pesmi. Sledil je zopet «Briški slavček« s štirimi Avsenikovimi skladbami. Gojenci dijaškega doma iz Gorice so nato v zborni recitaciji lepo podali nekaj partizanskih pesmi, ki so napravile na vse prisotne močan vtis, Magda Prinčič pa je recitirala Minattijevo «Ne misli več name.,.«.
Za zaključek so pevci iz Štandreža ob spremljavi harmonikarja Ive-ta Klanjščka zapeli mogočno «14. divizijo«, ki je bila deležna živahnega odobravanja.
Po kulturnem programu se je razvila še družabna zabava ob kozarcu vina, skodelici kave ln prigrizku.
Podobne družabne pomenke so priredile žene v soboto zvečer tudi v Štandrežu, Sovodnjah in v Doberdobu. V tem kraju je ženam in materam pripravilo zakusko prosvetno društvo «Jezero» v prosvetni dvorani, kjer se je ob dolgi pogrnjeni mizi zbralo precej žena ln mater, ki so v najlepšem razpoloženju skupaj preživele nekaj uric.
Včeraj dopoldne so predstavnice mater in žena ponesle cvetje, s katerim so bile okrašene mize in oder na nedeljski proslavi, na grob Fefke Brajnik v štandrežu ter se tako oddolžile vsem ženam in materam, ki jih ni več med nami, prav ob spominu nanjo, ki je bila vedno duša v organizaciji slovenskih žena na Goriškem.
Bodočnost Benetk v predavanju v klubu «Simon Gregorčič»
Vodstvo kluba <s.Simon Gregorčič* obvešča, da bo prihodnje predavanje posvečeno zelo aktualni temi: ohranitvi Benetk, tega edinstvenega spomenika na svetu, ki je danes v zelo veliki nevarnosti. O tem problemu bo predaval umetnostni zgodovinar prof. Sandi Sitar. Predavanje bo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 v petek, 14. marca ob 20.30. Predvajani bodo tudi ustrezni diapozitim
Gorica
CORSO. 17.00:	«La signora nel
cemento», F. Sinatra in R. Welch; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
VERDI. Ob 21. Cehov: »Ivanova, gostovanje gledališča Iz Trsta.
MODERNISSIMO. 17.00:	«Katju-
šas, M. Persin in T. Hunter. Nemški barvni film
VITTORIA. 17.15: «Due o tre cose che so di leis, M. Vlady; francoski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15:	«Anche nel
West c’era una volta Dios, R. Harrison ln G. Roland; italijansko španski kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30 U. Tognazzi film.
EXCELSIOR. 16.00: «Gold snake — anonima killers. Ameriški barvni film.
PRINCIPE. 17.30: «La tigre in cor-po,>, R, Eagan in C. Jones. Cine-mascope v barvah,.
/Votvi t,urica
«Soča» — Nova Gorica: «Meja v plamenihB, angleški barvni film — ob 18. in 20.15.
«Svoboda» — Šempeter: «Ko pade nočB, ameriški barvni film — ob 20.15.
Deskle: «Kaj Je novega muckas, a-meriški barvni film — ob 19.30.
Renče: Prosto.
Kanal: «Operacija groma, ameriški barvni film — ob 20.
Prvačina: Prosto.
Šempas: Prosto.
«La bambolona*. in I. Ray. Barvni
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 35-38
TRZIC
Danes ves dan ln ponoči je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redento-re» — Ul. Rosselli 23 - tel. 72330.
SOŽALJE
Jožica Tomšičeva med govorom
Ob smrti brata Edvarda izrekalo svojemu jievavodji in glasbenemu učitelju Silvanu Križmančiču naj-iskreneje sožalje: gojenci glasbene šole v Gorici, prosvetna društva in pevski zbori. Njim se pridružujejo tudi vsi drugi znanci in prijatelji na Goriškem.
OB VELESEJMU V VERONI
LETOS POTEKA 70. OBLETNICA NJEGOVEGA ROJSTVA
Leta 1968 Je obsegal 300.000 kvadratnih metrov - Doslej je bilo na njem razstavljeno domala vse, kar se je na področju svetovne poljedelske proizvodnje do danes že doseglo
Da bi poljedelstvo premagalo krizo, ki je vanjo zabredlo v malone vseh deželah, mora predvsem kar najbolj racionalno razviti mehanizacijo ter specializacijo kultur. Danes je industrija vsekakor sposobna to nuditi, zlasti, ker je na splošno znano, kako je to gospodarstvu in vsem državam nujno potrebno, da bi se mogle preživeti.
Statistični podatki govore, da bi se proizvodnja prehrambenih dobrin, če naj se do 1. 1975 v raznih deželah prepreči lakota, morala znatno povečati, in sicer kar zadeva žitaric za 36 odstotkov, lupinasto sadje in sočivje 86, sadje in zelenjavo 60, sladkor 47 odstotkov, česar pa ni moč doseči, ne da bi se prej združila kmečka posestva v velike proizvajalne u-stanove, ki jih je lažje opremiti za namene kar najbolj racionalne proizvodnje.
Poljedelske površine v Italiji obsegajo okrog 27 milijonov 400 tisoč hektarov, porazdeljenih na gričevnat, gorski in ravninski svet. Tega zadnjega je v okviru celote manj od 20 odstotkov, s čimer bi bilo moč deloma pojasniti, zakaj je v Italiji mehanizacija poljedelstva potekala počasneje kot v ostalih deželah. Leta 1951 se je okrog 42 odstotkov posvečalo proizvodnji v poljedelstvu, po petnajstih letih se je ta odstotek znižal na 22, danes pa je naša država še vedno precej daleč od številk, postavimo v Angliji (4 odstotki), Združene države (8 odstotkov), Nemčija (10 odstotkov), Francija (20 odstotkov). Zatrjuje pa se, da je v načrtu določen proces prilagoditve. ki bi imel biti uresničen v prihodnjem petletju, ko se bo obseg poljedelskih proizvodnih e-not znatno povečal, obenem pa se bo tudi raba poljedelskih strojev vsesplošno razširila. Navedimo v informativne svrhe primer: pred vojno je bilo vsega okrog 40.000 traktorjev, danes .iih je 500.000, predvidevajo, da jih bo do 1. 1975 700.000. Tako namreč govore nekateri podatki.
To tržišče v neogibnem in stalnem tehnološkem razvoju ima v znanem mednarodnem velesejmu v Veroni svoje najbolj ustrezno prizorišče. Ta predel je od nekdaj sodil med ona področja, katerih značaj je bil pretežno poljedelski. Če pa se je tu zadnja leta tudi industrija neverjetno močno razvila, in sicer v pogledu najrazličnejših panog, je po drugi strani tudi poljedelstvo še vedno ohranilo določen svoj pomen, tako da je povsem na mestu, če se prav tu na začetku vsake pomladi odvija ta izredno važna mednarodna manifestacija, na kateri je razstavljeno domala vse, kar je v tej panogi bilo ustvarjeno na svetu.
Številne operacije v poljedelstvu danes že opravljajo stroji, njihovo število pa se bo še dvigalo vse dokler ne bodo opravljali domala vsega dela sami.
Poljedelstvo je deloma napredovalo tudi v naši državi, tega ni moč zanikati, toda dokaj nenačrtno in je navzlic temu še v precejšnjem zaostanku v mnogih predelih države. In če bi se v tem pogledu hotelo kaj bistveno izboljšati, bi predvsem bilo treba — to je samo po sebi razumljivo — sprejeti nekatere temeljne ukrepe
v pogledu osnovnih struktur na tem področju in šele zatem pričakovati tudi od raznih agrotehniških ter ostalih pripomočkov, da bodo v odločilni meri prispevali k povečanju količine in izboljšanju kakovosti pridelkov na tem važnem področju družbenega dela. Nasploh pa bodo s tega področja prav kmalu odšli vsi, zlasti mladi ljudje, če se poljedelska proizvodnja ne bo čimprej skušala uskladiti z industrijsko, zakaj od delovnih ljudi ni moč pričakovati, da se bodo zaposlili v delu, ki jim zagotavlja slabše dohodke kot drugod. V veronski in sosednih pokrajinah so v Italiji to morda najbolje razumeli, kar dokazuje tudi podatek, da je tu bil ugotovljen najvišji odstotek poljedelske mehanizacije in motorizacije.
Veronski velesejem slavi letos 70 let svojega življenja. Že 71-krat je bil prirejen in vse od svojega rojstva se je zavzemal za napredek poljedelstva. Koliko generacij je v tem času živelo in delovalo oziroma, kolikšen je predvsem bil prispevek, ki ga je ta velesejem dal za napredek italijanskega in nasploh evropskega poljedelstva?
Natančen odgovor na to je nemogoč. Leta 1968 pa je veronski velesejem obsegal 300.000 kvadratnih metrov (od tega skoraj 120.000 pokritih). In na tem prostoru je bilo moč videti vse, kar je bilo doslej doseženo na področju poljedelske proizvodnje, vse kar zadeva poljedelsko tehniko in znanost, zootehniko, poljedelske proizvode nasploh ter živino, veterinastvo, gradbeništvo, prevozništvo itd. itd.
Tu se sklepajo tudi varčne na-bavno-prodajne pogodbe, uresničujejo se dobičkonosni posli. L. 1966 je, postavimo, izvoz sadja dosegel rekordno številko:	27 milijonov
kvintalov, kar znaša 10 odstotkov celotne proizvodnje. Vendar prav po krivdi nerazvite mehanizacije in specializacije svojih proizvodov Italija postopno izgublja svojo konkurenčnost in zaostaja za drugimi deželami — izvoznicami.
Zdi se tudi, sodeč po nekaterih trditvah, da bo leto 1969 v pogledu poljedelskega napredka dokaj pomembno, med drugim na področju proizvodnje vina, ki na veronskem velesejmu zavzema vidno mesto. Zaskrbljujoče pa je stanje zootehnike, saj se je število živine v desetih letih zmanjšalo za nad milijon glav.
Proizvodnja kravjega mleka zahteva med drugim tudi ustrezne higiensko - sanitarne naprave, v takšnem pogledu pa je v severni Italiji kritih samo 80 odstotkov potreb, vtem ko na jugu prevladuje proizvodnja kozjega in ovčjega mleka. Na veronskem velesejmu je bilo doslej, kar zadeva to, že marsikaj prikazanega v najbolj sodobnih in funkcionalnih variantah, kar bi v veliki meri prispevalo k izboljšanju stanja živinoreje v Italiji, stanja, ki nikakor ne more biti zadovoljivo, dokler obstaja med drugimi tudi potreba po uvozu mesa iz drugih dežel.
In, končno, je na veronskem velesejmu predvidena vrsta mednarodnih srečanj in predavanj oziroma sestankov, kjer se bodo razpravljala najrazličnejša vprašanja s področja poljedelstva. Mnogi so celo mnenja, da se tudi v zvezi s tem vprašanjem v Italiji opažajo znaki določene razjasnitve, zakar pa še ni nihče mogel prikazati dovolj trdnih in otipljivih dokazov, ivsaj kar zadeva takšno rešitev |v njeni celoviti, organioni obliki ne.
Evropa stopa v obdobje avtomobilskih cest. To narekuje predvsem razvoj celotnega gospodarstva in spričo tega, razumljivo, tudi osebnega in tovornega avtomobilskega prometa. V Evropi je okrog 11.000 km avtomobilskih cest, na prvem mestu je Zahodna Nemčija, vtem ko so Francozi bolj zadaj. Gradnja posebnih avto cest je namreč zelo draga. Največja hiba evropskega avtomobilskega omrežja je v tem, da so posamezni nacionalni sistemi med sabo slabo povezani. Letos bo dograjena prva čezalpska povezava med dvema najbolj razvitima omrežjema, italijanskim in nemškim (Muenchen-Innsbruck-Bolzano). Med vzhodnimi državami se v tem pogledu najbolj trudijo Madžari. Zdaj že grade sodobne ceste s pomočjo v naprej izdelanih elementov. Tako bodo zgradili tudi cesto čez Brenner, ki bo dolga 313 km.
William Skirer:
NOVO NA KNJIŽNI POLICI
VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA
Pred nami je knjiga ameriškega publicista Williama Shirerja, knjiga z naslovom Vzpon in padec Tretjega Rajha. Slovenski prevod (Dušan Dolinar) nam je posredovala Državna založba, ki je delo izdaja v svoji renomirani zbirki Kultura in zgodovina. Pravzaprav je pred nami šele prvi del tega obsežnega zgodovinskega dela, prva knjiga, ki obsega skoraj 900 strani in bi obravnava čas od konca prve svetovne vojne pa do 3. septembra 1939, ko se je začela druga vojna. Druga knjiga, ki bo obravnavala vojni čas in konec nacistične vladavine ter Hitlerjev propad, izide v kratkem. Tako bomo imeli tudi v slovenščini delo, ki ga svetovna kritika označuje kot najpopolnejšo in najtehtnejšo zgodovino nacizma, Hitlerja in nacistične Nemčije. Čeprav gotova obdobja in medvojnega časa, gotova obdobja nacistične strahovlade poznamo iz drugih del, moramo priznati, da tako temeljito, tako popolno in tako zanimivo usodni čas še ni bil obdelan v nobenem zgodovinskem delu.
William Shirer je kot ameriški dopisnik preživel nekaj let pred zadnjo uojno v nacistični Nemčiji. Sam je od blizu spoznaval nacizem, sam je doživljal tudi u-sodne spopade med nacisti, požiganja knjig, pogrome na Žide. sam je prisostvoval paradam in Hitlerjevim besnečim govorom. Kot inozemski dopisnik je spoznaval tudi ozadje, ki je sicer navadnim ljudem večkrat ostalo skrito. Seveda pa tudi sam kot ameriški dopisnik ni vedel za bistva, za usodne niti zakulisnih spletk in dogajanj, za razmere v samem nacističnem vrhu. Te razmere so se počasi razkrile šele po koncu vojne, ko so prišli na dan originalni nacistični dokumenti. V dr-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiuuii4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiH(iHiuiiiiii>iiii>||IMIII,,lii
Znanost, razum in čustva
Nekaj legend o naši sosedi srebrni Luni
Luna je že od nekdaj vzburjala človeško domišljijo. Pesniki so jo opevali in ljudje o njej spletali legende. Raziskovanja in opazovanja, zlasti najnovejši vesoljski poleti okrog nje, pa so pokazali, da površina Lune prav gotovo ne more zbujati romantičnega razpoloženja. Toda legende, ki jih še danes o njej pripovedujejo ljudje v različnih krajih sveta, so vendarle zanimive. Oglejmo si nekatere med njimi.
Pripadniki džungelskega južnoameriškega plemena Šaliva si Luno predstavljajo kot rajsko deželo, pač zato, ker ria njej ni komarjev. Severno-ameriško indijansko pleme Irokezov pozna drugačno legendo, Svojim otrokom pripovedujejo, da živi na njej indijansko dekle, ki so jo z Zemlje izgnali, ker se je venomer pritoževala. Zdaj mora na Luni tkati naglavno ruto in to počne dan za dnem. Enkrat na mesec pa odloži že skoraj stkano ruto iz rok, da bi pomešala polento, ki se kuha v kotličku Tedaj se od nekod potihoma priplazi mačka in podre vse, kar je dekle stkalo, nakar mora znova začeti s tkanjem.
Med evropskimi otroki je najbolj razširjena pripovedka, da je Luna hlebec zelenkastega sira. Na njej da živi tudi drobna miška, ki seveda ta sir gloda in se nam zato površina Lune že na prvi
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11 50 Saksofonist Golson; 12.00 Iz slov. folklore: 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17 20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.45 Orkester Fallabrina: 19.10 Nabožna oddaja; 19.20 Gregerjev veliki orkester; 19.45 Zbor «E Adamič* iz Ljubljane; 20.00 Šport; 20.35 Wagner: »Tristan in Izolda*.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Juke box; 13.45 F. Tomizza: «Vera Werk»; 14.35 Trio Boschet-ti; 14.45 Furlanski pesniki.
KOPER
6.30, 7.30, 12 30, 14 30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Ansambel C. De Francisci; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Jugoslavija v svetu; 14.00 Za mlade poslušalce; 15.30 Popevke; 16.40 Ital. narodne; 17.00 Tretja stran;
17.15	Poje Hugues Aufray; 17.30 Popoldanski recital; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Stare pesmi; 22.10 Ritmi; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20 00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Tenorist Ernst Haef-liger; 12.05 Kontrapunkt; 13.30
TOREK, 11. MARCA 1969
Vam ugaja klasika? 14.45 Ital. pesmi; 16.00 Program za mladino; 19.13 Rossinijevo življenje;
20.15	C. Goldoni: «D mondo della Luna*; 22.05 Glasbena fantazija.
II.	PROGRAM
7.30, 8 30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 10.00 Gersh-vvinovo življenje; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Brez naslova; 15.15 Tenorist Beniamino Prior; 16.00 Popoldanski program; 17.35 Enotni razred; 18.20 Enciklopedija;
19.00	Pingpong; 20.01 Glasbeno tekmovanje; 21.10 M. Moretti: «1 due fanciulli*: 21.40 Hit Parade; 22.10 Glasbeno-govorni spored.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.15 Glasba za godala; 11.45 Scartattijeve kantate; 12.20 Italijanska glasba; 12.55 Hoffmann in Strauss; 13.50 Angleška opera; 15 30 Simf. koncert; 17.20 Angleščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18 45 Univerza Jeruzalema; 19.15 Koncert; 20.15 Rossini; 21.00 Glasba izven programa.
FILODIFUZIJA
8.00	Operna glasba; 8.25 L. Leo: Koncert; 10.05 Koncert; 10.20 Orgle; 10.55 Simf. koncert; 12.55 Sopranistka Elly Ameling; 13.30 J. Offenbach; 14.30 Ital glasba.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 «Morda vam bo všeč*; 10.15 Pri vas doma;
12.10 Sopranistka E. Schvvarzkopf;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Lahka glasba; 15.45 Jezikovni pogovori!;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Simf. orkester RTV Ljubljana; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svide nje!; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Boro Go-tiša; 20.00 Radijska igra; 21.15 Deset melodij; 22.15 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Plesni orkestri in ansambli.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, 11.30 in 15.00 Šola; 12.30 Znanost; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 17 00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik' 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.45 Šport ir ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 M. Praga: «La moglie ideale*; 22.35 Neraziskana Amazonija: 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
15.00	Kolesarske dirke; 19.00 Nemščina; 2100 Dnevnik; 21.15 1919; Ustanovitev ljudske stranke;
22.15	Mladina na odru.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	in 2315 Dnevnik, 9.35 in 14.40 TV v šoli; 10.30 Angleščina;
11.00	Splošna izobrazba; 15.35 Angleščina; 16.05 Francoščina; 16.35 Spet doma — lutke; 16.55 Prenos slavnostnega zasedanja IX. kongresa ZKJ; 18 40 Skrivnosti na rave; 19.05 Kratek film; 19.25 Ko morni zbor RTV; 19.50 Cikcak;
20.30	3-2-1' 20.3:. Film, 22.15 Govor predsednika Tita na slovesnem zasedanju IX kongresa ZKJ.
pogled zdi nekam razbrazdana.
Zanimiva je nadalje budistična pripovedka, po kateri živi na Luni zajec. Tja je prišel tistega dne, ko je v gozdu srečal Budo, ki je izgubljen in lačen taval po samoti. Pa mu je zajec rekel: «če nimaš kaj jesti, zakuri ogenj, ubij me in speci.* Buda je zares zanetil ogenj in zajec je kar sam skočil vanj. Toda zadnji trenutek ga je sveti mož rešil in ga postavil na Luno, kjer od takrat živi brez vseh skrbi.
Prav tako je Luna srečna dežela po mišljenju in pripovedovanju domačinov, ki žive na otokih Južnega morja. Bogata je in pokrita s ploano zemljo. Belokrili golobi so nanjo bili prinesli semena in zdaj obstajajo na njej številni bogati sadovnjaki
Prvotni premvaici Avstralije menijo drugače. Po njihovem je Luna zlobno bitje, ki kroži po vse-mirju in povzroča same nevšečnosti. Ko je ob neki priložnosti bila slabe volje, je celo požrla Sonce. Tako si namreč oni razlagajo sončni mrk.
Naj za konec še omenimo eskimsko legendo o Luni Ta pripoveduje, da je nekoč v davnih časih živel šaman (čarovnik), ki se je bil odpravil na nebo, da bi ustvaril Sonce. S seboj na pot je vzel tudi svojo sestro. Ker pa ga je ta med potjo razjezila, ji je s soncem ožgal obraz. Užaljena in ponižana sestra je pobegnila in se spremenila v Luno.
Vse to so seveda samo legende in pripovedke, s katerimi sodobna znanost nima nič skupnega. Z njeno pomočjo pa smo o Luni izvedeli stvari, ki so za gotovo manj romantične od staroveških ustnih izročil, vendar pa nič manj zanimive. Ko bo človek prvič stopil na njeno površino, bomo o njej zanesljivo izvedeli še marsikaj novega. Vsekakor jo bodo tudi pesniki morali začeti odslej opevati drugače kot v preteklosti, ko si še zamisliti niso mogli, da predstavlja pravzaprav zelo puščoben svet, marveč so nanjo gledali kot na nekaj tako božansko lepega
Nekaj koristnih nasvetov
Za naše čebelarje iz bližnje tržaške in kraške okolice
Na jugu je mandljevo drevo že v cvetju, tako poroča časopisje. Pri nas še ni, šele bo. Razvoj narave se ne oglaša povsod istočasno. V južnih krajih imajo pomlad zgodaj, k nam prihaja počasneje in se le polagoma prebuja. Zato naj bo tudi za čebelarje veljaven tisti koledar, ki ga narekuje razvoj narave v domačem okolišu. S tem bi hotel obvestiti čebelarje, naj pomladanska opravila v čebelnjaku opravljajo, upoštevajoč ta nasvet. Ta opravila v neposredni tržaški okolici ali na okoliškem Krasu so si skoraj za mesec dni narazen. Zato čebelarji svojih opravil ne bodo opravljali istočasno tako tu kot tam.
Ne poznam žuželke, ki bi tako natančno kot čebela usklajala svoj razvoj in potek življenja z naravo. Vsak pameten in napreden čebelar bo, potemtakem, to upošteval. Nihče naj ne misli, da se bo čebela ravnala po njem, da bo lahko zamujal ali prehiteval naravni razvoj. Vse mora priti ob svojem pravem času!
Bliža se čas, ko se bo v čebelnjakih znova oglasile življenje. Čebele se bodo spet lotile dela, ki so ga prekinile zaradi zimskega počitka. Med zime so počivale in se hranile. Opustile so delo in skrb za naraščaj ter se skozi zi-rn« preživljale z za'ogo hrane, ki so jo bile nabrale v teku poletja.
Kjer je bila količina hrane pred zimo oziroma na jesen nezadostna, smo dokladah že pred nastopom mrzlega vremena, ko so čebele še živahno vzletavale. Med zimo kakor si že bodi dodatno krmiti družine je nespametno, če pa je zima mrzla, je to tudi brezuspešno. čebela ne sme v nobenem letnem časi čutiti, da ji grozi lakota!
Zadostna zaloga medu je čebeli neobhodno potrebna. Rast in padec hrane, kot se dogajata v naravi, povzročata tudi rast in padec zaleganja dnevnega števila jajčec, ki ga vrši matica. Dnevno število jajčec raste običajno do košnje. Od košnje do pozne jeseni pada. Ko nastopi hladno vreme, matica preneha zalegati do pomladi. Do padca zaleganja jajčec pride tudi med slabim vremenom. Pravzaprav urejuje napre-
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiia
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Več kritičnosti in vse bo prav. V svojih čustvenih zadevah greste preko meje.
BIK (od 214. do 20.5.) Odlična trgovska organizacija bo prinesla ustrezne uspehe. Neki nemir vas bo mučil ves dan.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Preveč se razdajate, kar ne bo moglo dolgo trajati. Neka prijetna oseba bo kazala zanimanje za vas.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Potrebno je predvsem, da si zagotovite neko zunanjo oporo. Pri izbiranju prijateljev bodite bolj samostojni.
LEV (od 23 7. do 22.8.) Nudi se vam priložnost, da si zagotovite trdne finančne temelje. V delikatnem trenutku vam bo prijateljeva pomoč zelo koristna
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obvestite neko zelo vplivno osebo o svoji ustvarjalni ideji, ki bi jo mogli koristno uresničiti. Resno se spoprimite z lastno lahkomiselnostjo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dokaj ugodni pogoji za one, ki se ukvarjajo s špekulativnimi posli. O-seba, ki vam je pri srcu. vam bo zaupala svoje težkoče.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nekatera nasprotja boste rešili samo na osnovi dosledne samokritike, Določite si natančnejši program.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Primeren dan za izpolnitev neke dane obljube. Zadoščenje za vse, ki ljubijo umetnost.
KOZOROG (od 21.12. do 19.2.) V delovnem kolektivu bo prišlo do spora, ki pa bo kmalu rešen. Odločite se čimprej za važno čustveno pobudo, da ne bo prepezno.
VODNAR (od 20.1. do 19.2.) S svojim pogumom in razumnostjo boste kos vsem težkočam. Ne posegaj te v spore drugih.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite v svojem delu umirjeni in vztrajni. Družinska vprašanja naj vam ne bodo v napoto.
dek ah padec razvoja in napredek družine količina cvetja.
Čebelar, ki je družine pravilno ozimil, naj jih sedaj pusti v miru. Takoj ob prvem pomladanskem cvetju (lešnik, mandeij) bo matica začela zalegati.
Pri nas ni takega mraza, da bi čebele čez zimo bile v nevarnosti. Je pa nujno potrebno1 poskrbeti pred pomladjo oziroma, ko začne matica zalegati, da so panji toplo opaženi s slamo, listjem ah čem drugim, da bi se toplota ne izgubljala. Pametno in priporočljivo je panje opaziti takoj ob nastopu zime. Živalice bi zimo še prenesle, toda zaradi mraza bi se tuoi med v satju strdil, tako da bi čebele ob vsem medu poginile zaraai ia-kote, ker bi se s kristaliziranim medom nt mogle hraniti
Ni pametno ne priporočljivo in tuai ne potrebno, da bi ze zdaj budili ceoeie iz zimskega spanja.
V	tržaški okolici zadostuje od 6 do 8 kilogramov meuu za vso zimo. dlenerm ropoi ah nemir v čebelnjaku ali okrog njega vznemirja čebele, ki zato tuui porabijo več hrane.
V	topim sončnih oneh bodo čebele izieteie, da bi se očedile. Med letošnjo z.mo pa so zaradi stalnega mraza taki izlet bili skoraj nepomembni. Bilo bi pa to nujno zaradi malo prej omenjenega, namreč, da bi se mogle očediti. Sicer pa ob teh izletih se ni rečeno, da se je že začelo pomladansko novo življenje.
Iz lastnih izkušeni bi čebelarju posredoval še tale nasvet. Vsa opravila pri čebelah naj opravlja brez čebelarskega klobuka in brez rokavic, brez nad kolena segajočih gumijastih škornjev. Smešni in potapljaču podobni so takole našemljeni čebelarji V takem oblačilu se čebelar polet; znoji in z neprijetnim vonjen. vznemirja čebele. Tudi zraku primanjkuje v taki obleki, čeprav je na klobuku mreža. In prav tako so odveč in smešni rokavice ter škornji.
Kdor se čebele boji, naj se ne loti čebelarjenja. Roke morajo biti proste, da lahko tip vodi čebelarja, zlasti ko stika po panjih ah jih pregleduje.
Pika se skorajda ne moremo rešiti, če nam čebele zlezejo v rokav ali za hlače. Edino kratke hlače imam na sebi in čepico, ko prelivam med iz panjev, in reči moram, da se čebelice zelo dostojno vedejo do mene. čebele, ki posedejo po rokah ah prsih, se tu odpočijejo, potem pa odlete. Po končanem delu, ki se zavleče do večera, zlasti če so živalice na paši, pa pikov niti toliko ni, da bi jih preštel na prstih ene roke.
Kdor r.e verjame, naj ob priložnosti poskusi! Prepričan sem, da mi bo hvaležen za koristen nasvet.
FERLUGA
žavi Virginia je deset let po vojni ležalo neobdelano in tako rekoč neodkrito gradivo, hi so ga zaplenile ameriške čete po koncu vojne v nemških rudnikih in gradovih, kjer je bilo pripravljeno za uničenje. To gradivo nemškega zunanjega ministrstva so, preden so ga Američani vrnili Nemčiji, leta 1955 začeli na hitro proučevati ameriški zgodovinarji. In pokazalo se je, da je to pravi rudnik zgodovinskega gradiva neprecenljive vrednosti. Po vojni so našli tudi stenografske zapiske pogovorov, ki jih je Hitler imel s svoji mi sodelavci in ki se tičejo vsakodnevnih vojaških vprašanj. Našli pa so tudi zapiske pogovorov o predvojnih razmerah, pogovorov na katerih so s starimi pajdaši obnavljali stare dobre čase. Prav najdba tega bogatega gradiva, ki ga je Shirer v veliki meri sam proučil, pa njegovo predvojno po znavanje Nemčije je bilo povod, da se je lotil pisanja zgodovine Tretjega Rajha, zgodovine, ki je postala gotovo najboljše tovrstno delo
Prva knjiga, ki jo imamo zdaj pred sabo obravnava čas po koncu prve svetovne vojne v Nemčiji, nemogoče razmere, v katerih je bilo vzdušje kot nalašč za take podvige, kot jih je podvzel Hitler. Njegov poskus polastitve oblasti mu sicer ni uspel. Toda nekajmesečni zapor je bil samo trenutna zapreka v njegovem vzponu, samo prilika, da napravi bilanco dotedanjega dela in da pripravi načrte za prihodnost. Teh. načrtov, napravljenih v ječi in izpo vedanih v knjigi Mein Kampf, se je Hitler tudi držal, ko se je cez nekaj let polasti oblasti, ko je postal kancler, vodja države in človek, ki je obvladal pol Evrope ter grozil vsemu svetu. Avtor knjige podrobno prikazuje Hitlerja samega, slika njegovo osebnost in skuša objektivno prikazati vse njegove pozitivne in negativne strani. Nič manj podrobno ne slika njegovih sodelavcev, pa generalov in drugih politikov, ki so takoj pokleknili pred fiihrerja in se podvrgli njegovi volji. Avtor do podrobnosti razgalja nacizem, ustroj stranke, policije, države in kot rečeno vse usodne dogodke, ki so si sledili od prevzema oblasti po Hitlerju do začetka vojne. Glede na pomen dogodkov, glede na to, da vojne razmere poznamo že iz drugih knjig, utegne biti prvo knjiga Shirerjevega ded še pomembnejša kot druga, ki bo obravnavala vojni čas. Sicer pa se bo o vrednosti knjige prepričal vsak bralec, ki mu ne bo žal, ko bo to knjigo vzel v roke in jo začel prebirali.
Knjiga Williama Shirerja je zgodovinsko delo. Toda to ni suhoparna zgodovina, temveč kljub vsestranski dokumentarnosti, izredno plastično in zanimivo napisano delo, ki ga odlikuje živahna pisa-
teljeva pripoved. Avtor skuša kot človek, ki je nacizem tudi sam doživljal, ostati v ozadju. Toda njegova osebna nota vseeno prihaja na dan. To pa daje delu samo še večjo privlačnost, večjo o-sebno prizadetost in večjo zanimivost. Zato je to verjetno res najboljša zgodovina nacisticnf Nemčije, zgodovina, ki j« kritij nost, izredna dokumentarnost, o-sebna nota in bridka ironija, k1 spremlja vse pisanje, — (posebn ob spominih na ravnanje tedef-njih poHtikov drugih evropskm držav ki so omogočili Hitlerju
(Nadaljevanje na 6. strani)
Sl. K«-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Lisa Sotilis v « I orL»andena»
Spremno besedo za katalog n°ve razstave v galeriji Torbandena ■ oskrbel znani pesnik Salvator Quasimodo. Verjetno, če že ne Pr0 gotovo, bi noben poklicni u,net^„. ni kritik ne mogel bolje Pre., viti javnosti tako vrsto ustvari nosti, kot nam jo tu v mnogih or nih in risbah podaja Usa Sotu ■ Njena dela so namreč vseskozi P/ pojena z močnim pesniškim obp. jem. In temu pač najbolje prislu ne le pravi pesnik. Posega pa W liričnost v pradavnino, ko je cl. vek živel še tesno navezan na P rodnost sveta Tega se najbolje z vedamo pri ogledu množice zla in srebrnih okraskov, uhanov ogrlic iz tanke zlate pločevin ’ iskrečih se v barvah grobo obdei nih poldragocenih draguljev, ki marsičem spominjajo na jiajdem iz vzhodnjaških ali predzgoaovi skih grobnic. Podolgovate risbe P nam povedo, da je umetnica r popotovala po Tajski, ki jo v M lasti svoje akvarelne črtnosti uc kovito podaja ko nam slika V glede po reki Menon. Znajdemo pa stvarno sredi bujne predmet1 sti Daljnega vzhoda, čim se oz mo po tu prikazanih plastikah, . so večinoma razmeščene nizko P tleh, ker se tako žek podati dkoiJ*> iz katerega so vzete. V teh P02 čenih bronih nam namreč kiPor ponazarja v naravni velikosti eks lične ptiče dolgih vratov in na daljših tenkih nogah, sredi bujn° širokih cvetov in listov nam ^l,■) rastlin, ki se zde, da v gostih s pih rastejo i? mlačnih voda mo virij. Naravno je, da je GrkmD kot je to v Atenah rojena Usa 3 tilis, bil Orient bližji, čeprav se ^ izšolala na milanski akademij} . tudi v Italiji prejela svoja ja priznanja, po uspešnem razsta Ijanju po Evropi in Ameriki-MILKO BAMBIČ
Nova tovarna avtomobilov v Sovjetski zvezi
V bližnji bodočnosti bo v Sibiriji in na Daljnem vzhodu zgrajen še en velik industrijski kompleks, nova oziroma na tem področju prva avtomobilska tovarna. Postavljena bi imela biti v bližini hidroelektrarne Sajano šušenskaja, ki jo pravkar grade na reki Je-nisej.
STOLPEC
INA
$ «prilagotiljivirci» polkami INA
DVAKRAT
ZAVAROVAN
■	ŽIVLJENJSKIM STROŠKOM PRILAGAJOČE ot POLIC* •'bdij'? zavarovancu dve jamstvi: • takojšnjo razpoložljivost zavarovanih vsot (kapitali in »pokojnine*), brž ko pride do predvidenih dogodkov (smrt zavarovanca ali dospelost določene starosti); • ohranitev kupne moči omenjenih vsot
■	Te police jamčijo avtomatično povečvije zavarovanih vsot v razmerju z uradnim povišanjem življenjskih stroškov, °° največ 3% na leto, kar ustreza poprečnemu povišanju v zadnjih 15 letih; te police omogočajo, da v vsakem trenutku zadostimo namenom, zaradi katerih je bilo zavarovanje skie-njeno in predstavljajo zato za zavarovanca in njegovo družino faktor za povsem varno in vedro življenje.
■	So to hkrati tudi odlična finančna vlaganja: zavarovanec
plača manj kot polovico od tega, kar je potrebno za dose0° prilagoditve: ostanek plača zavarovalec z letnim prilagajanje^1 «rezerv». Dejanski donos vsot, ki jih je vplačal zavarovanec« je torej pomemben.
■	Nadaljnje videze teh «polic bodočnosti* boste spoznali, s| pojasnili dvome ter dobili ustrezne nasvete, če se boste obrnili na predstavništva Istituto Nazionale delle Assicurazion > ali pa če nam pošljete spodnji odrezek, nalepljen na dopisr" co ali v zalepki.
VEDNO DOBRO POSKRBI KDOR SE ZAVARUJE

r~
Ime..
I Priimek | Ulica
Poštni kodeks in mesto..
I Pokrajino..............
| PD/78
----------------|
Spoštovani	i
ISTITUTO NAZlONALtl DELLE ASSICURAZI0NI| Via Sallustiano 51 00100 ROMA ^ ^
V NEDELJO NA MATAJURJU ZA TROFEJO NADISKIH DOLIN
Dvojni uspeh Slovenskega planinskega društva: zmaga Selme Micheluzzi (SPDT) in ženske ekipe
Nadja Košuta na častnem 5. mestu - SPDT je tudi med moškimi osvojilo pokal
Zasnežena pobočja Matajurja, v ®*neškj Sloveniji, so bila v nedeljo prizorišče pomembne smučarje manifestacije, ki je privabila Najboljše smučarje iz dežele. Skc-jj 200 tekmovalcev, iz 16 društev, fazdeljenih v kategorije članov-ic (seniores), starejših mladincev-ink (Juniores), in mlajših mladincev-ink (aspiranti), se je prijavilo za veleslalom na Matajurju, ki je veljal *a Trofejo nadiških dolin. Barve Sthučarskega odseka SPDT so zaspali med člani Dolhar Miran, Porcij Jožko, Cesar Sergij in Ce-
sar Vojko, med članicami pa Micheluzzi Selma ter Košuta Nadja.
Ves dan je bilo čudovito sončno vreme in sonce je kar močno pripekalo na tekmovalce, ki so se v gosji vrsti vzpenjali s smučmi na ramah, ob 1500 m dolgi progi, z višinsko razliko 350 m ter si ogledovali 42 vrat, od katerih so bila mnoga precej zahrbtna, saj so prevarala tudi nekatere izmed najboljših in preizkušenih tekmovalcev. Naši slovenski smučarji si pred tekmo sploh niso upali misliti na tako lepa zadoščenja kot so
plaketa s srebrno medaljo Tržaške občine in dva pokala, ki so si jih prismučali na tej progi. Plaketo si je priborila Selma Micheluzzijeva za odlično prvo mesto med članicami, saj je privozila na cilj v skoraj dve sekundi boljšem času, kot drugo-uvrščena Zulini Heidi, letošnja tržaška prvakinja. Seveda se Micheluzzijevi pozna, da dobro obvlada tekmovalno tehniko, saj je bila že dvakrat conska prvakinja, leta 1965 v smuku, leta 1966 pa v veleslalomu.
Lepo je presenetila Nadja Košu-
ta, ki je zasedla zelo dobro 5. mesto, čeprav je med vožnjo padla. S tem je pripomogla k prvemu mestu na ekipni lestvici za ženske in tudi k osvojitvi lepega pokala, prvega, ki ga je SPDT osvojilo, od kar nastopa v okviru FISI.
Drugi pokal pa je SPDT dobilo za 13. mesto, ki ga je s svojo ek-po osvojilo v moški konkurenci.
Uvrstitve:
MOŠKI
1. Bruno Pachner (SC Sappada)
1’19”2
29. Miran Dolhar (SPDT) 1’38”5
38. Jožko Morelj (SPDT)	1’43”6
65. Sergij Cesar (SPDT)	2’15”3
67. Vojko Cesar (SPDT)	2’21”5
ZENSKE
1.	Selma Micheluzzi (SPDT) 1’39”7
2.	Heidi Zulini (XXX Ott.)	1’41”2
5. Nadja Košuta (SPDT)	2’33”3
EKIPNA LESTVICA (moški)
1.	Sappada	2’39”1
2.	GG. FF.	2'46”8
13. SPDT	3’22”1
EKIPNA LESTVICA (ženske)
1.	SPDT	4’13”
2.	SAI Trst	4'40"6
UNION - TECNOFERRAMENTA 3:2 (2:1)
Okrnjena enajsterica Uniona premagala tretjega na lestvici
UNION: Pavatič, Truant, France-1 ter tako oprati težak poraz z dne , šču skoraj »odveč*, v obrambi pa škin, Gombač, Kramersteter, Rai- 26. decembra 1968. Tedaj je namreč | kljub vedno novim poskusom še ve-mondo, Morabito, Čok, Camassa. moštvo Tecnoferramente pregazilo i dno manjka branilec, ki bi bil kos
Poropat, Fortezza
T E C N O F	RA M EN T A:	Persico,
Berndaik, Zattera, Cogliolo, Lo Pinto, Cernecca Saksida, Penzo, Boi-co, Monica, Bossi.
SODNIK: Acquafresca.
KOTI: 3:2.
STRELCI: v 15” p.p. Fortezza. v 4’ Saksida, v 44' Gombač; v 34’ d.p. Monica, v 45’ Truant iz enajstmetrovke.
V tej ..ekmi je bilo treba zmagati, ali v najslabšem primeru izenačiti,
I podlonjersko ekipo , kar štirimi goli nasprotnim krilcem O Gombaču ni
taiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuniiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimin.t.mu.iniiiiiuiiiiiittniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii..	imuni..............................................................................................................................."""""""""
VESNA-PRIMORJE 2:0 (1:0)
Kriška Vesna dvakrat uspešna Prosečani zadeli drog in prečko
Izključitev Del Reneja v 25’ p.p. odločilnega pomena?
nevarne vrzeli in tako spravljali pridobljeno prednost v večjo nevarnost. Ravno zaradi tega je prišlo v 32’ do izenačenja. Trebenski branilec je namreč moral podreti na tla nasprotnega igralca, ker bi ta drugače s svojim hitrim protinapadom lahko prišel do vrat. Za ta prekršek je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki je prinesla Libertasu gol in izenačenje.
K. R.
v. t . >
R$te<* * »;*,
v k 'K*
Codemov prvi gol za Križane
točkama v žepu bolj zaradi napak Primorja kot pa po lastni zaslugi.
Prva nevarna akcija nosi podpis Primorja v 7’, ko Oadelll prodre na levi strani igrišča. Na njegovem predložku pa Prašelj ni točen in akcija se konča brez uspeha. Kmalu nato pa Fragiacomo naredi prvo taktično napako, ko na Codema postavi Horvatiča, na Miliča' pa Ca-dellija, Finottu tako ne preostane drugega kot da zasleduje FFa^iA-coma. Kljub temu pa je Primorje vedno v premoči do 25’,'ko se pripeti neljubi, nešportni dogodek, ki smo ga že omenili v začetku. V 30’ prosti strel za Primorje, a krasen močan strel Verginelle se odbije od droga. V 34’ Vesna pride v vodstvo. Tence B. prodre po desni strani igrišča, Cadelli ga na robu kazenskega prostora zruši na tla. Prosti strel Codema gre čez zid obrambe Primorja in ukani vratarja Štoko, ki je bil slabo postavljen in tudi zida ni postavil na pravo mesto. Prvi polčas se zaključi z Vesno v vodstvu.
V 22’ drugega polčasa Ima Primorje priliko, da izenači. Visoka žoga postane plen Coslovaza, ki z glavo usnje usmeri v mrežo. Vratar Vesne je premagan, a še enkrat se žoga odbije od prečke, na žogo priteče Fragiacomo, ki pred popolnoma praznimi vrati odbije žogo z glavo nad prečko. V 32’ Vesna zapečati rezultat. Tence B., z desne strani silovito strelja, Štoka kratko odbije do Ragusina. ki brez težave spravi usnje v mrežo.
Bruno Rupel
Libertas Opčinc-Primorcc 2:2
Precejšnje število gledalcev je v nedeljo sledilo tekmi med trebensko reprezentanco in enajsterico Liber-tasa z Opčin Toda tudi tokrat so se navijači tako ene kot druge vrnili domov nezadovoljni in razočarani. Od trebenskih igralcev smo vsekakor pričakovali več. Njihova konstruktivna igra, ki so jo izvajali v prvih tekmah v začetku prvenstva se je počasi razkrajala. V nedeljo niso bili kos niti taki ekipi, ki je že vso prvenstvo na zadnjem mestu lestvice Nasprotnike so Tre-benci večkrat celo prekašali ter bili skoraj vedno pred nasprotnimi vrati. Neorganizirana igr. v obrambi ter mlačnost v napadu nista dovolili, da bi se Trebenci bolje izkazali Prav v nedeljo, ko bi lahko prinesli domov obe točki, so brez prepričanja vodili žogo in zapravili tudi to, priliko. Po kratkem začetnem obo tavljanju so že v 8’ prešli v vodstvo. Vladi Možina je pred zmedeno obrambo potisnil žogo v vrata, toda openski igralci so kmalu reagirali in začeli z ostrimi protinapadi resno ogrožati trebensko obrambo Treba se je zahvaliti le odločnosti vratarja, če ni nasprotnik takoj prišel do izenačenja. To pa se je zgo dilo v 27’, ko je levi krilec potisnil žogo v desni kot vrat. Prvi polčas se je tako končal z izenačenjem.
V nadaljevanju je igra oživela, vendar je vajeti imel v rokah na sprotnik. V napadih, ki jih je vodil je večkrat prišlo pred trebenskimi v ,	,	„	.... vrati do prave zmešnjave Vendar
'“di odbojkarskih te- n;SQ jmeii njti Openci pravega mo
VESNA: Tence R., Verzier, Tretjak, Cortelllno, Fimotto, Manda-Jkci, Košuta, Codemo, Rabusin. T(?nce B„ Milič.
PRIMORJE:	Štoka; Hervatič,
Piessi, Francolla, Sardoč, Cadelli, Bene, Prašelj, Vergl-nella, Co-8l°vaz, Fragiacomo.
STRELCA: v 34’ p. p. Codemo;
* 82’ d. p. Rabusin.
Koti: 5:3 za Vesno.	,
SODNIK; Dreias (Trst). OPOMBE: Lepo in sončno vreme. Gledalcev približno 400, igrišče v f°brem stanju. V 25’ p. p. je sodnik Vključil Del Beneja ter spremlje-vWca Vesne Bogatca.
Po 16 zaporednih pozitivnih nastopih je v nedeljo Primorje v Erbiju z Vesno okusilo grenkobo ^raza. Kazalo je, da bo dvoboj, ** katerega je bilo veliko zani-{kanje na višini pričakovanj, a vse ]e Pokvaril dogodek, ki se je pripeti!
I 25’ p. p. žoga je šla v «out'> hodnik ga dosodi Primorju, De! ®ene je šel proti žogi, a stranski "fiož z zastavico od Vesne) je po-jJjHI Del Beneja in ga brcnil v ™to. Sodnik je bil blizu in bi lah-5® takoj postopal, a tega ni storil. Bene je reagiral in letele so Tudi «zastav1ca» leti po zra-ju, med oba se je vmešal tudi /ptemijevalec Vesne Bogateč. Vsi f? čakali na sodnikovo odločitev,
1 Je pokazal pot v slačilnico Bo-r^u in igralcu Del Beneju. No-'9|ho reči, da izključitev ni bila ^fkviina. Toda če bi sodnik takoj . 1'tepal do tega gotovo ne bi prišlo.
Praktično je tekma po tem do-£0<5ku izgubila na veljavi. Enaj-V&rici v preostalem delu igre nista [{{{kazali nič posebnega. Vesna je :	sicer zelo zanesljiva v 'obrambi,
L«eej pomamkljiva na sredini igrl-neprodorna pa v napadu, saj ' ’ °ba prejeta gola nosi vso krivdo koseški vratar Štoka. Primorie se odličnem začetku ni po izklju-i tvi Del Beneja znašlo Obramba I bila negotova, na sredini igrišča bilo občutiti odsotnost Del Bene-(?■ r napadu pa sta Verginella in ,rSše|| vselei naletela na Verzierija i1 Cortellina. Skratka, nedellski [,S8bi nas je s tehnične in tudi jkktlfne strani razočaral Primorje n brez dvoma več zgrešilo od 5,®she. že s tem. da ni moral žu-]/v ha igrišče, je bil velik «handi-za prosečane. Višek tega pa je 8,la postava, s katero je v nedePo ^Ptlo na igrišče Primorje Tre-q6TJu Fragtacomu se lahko očita. ^ je še enkrat poslal na igrišče jPsiovaza,. ki je v zadnjih nastopih a2očaral Fragiacomo bi se moral J/OdaU. da v derbiju tekmah mora j?slati na Igrišče atlete, ki igrajo j. hlinut, ne pa take, ki so le za ^ evii0 Zato mislimo, da ne bomo zgrešili, če rečemo, da je po 'k'I Učit vi Del Beneja Primorie i-, No praktično v devetih, saj sta JJhčno Fragiacomo in Coslovaz odkrila le za enega atleta Tgrati v t)l(v*tlh si Primorje ne sme dovoliti kat z na-Rlbkejšo ekipo skupine. aJ Pa šele z Vesno, h,® tem nočemo reči. da sl Vesna

Zaslužila zmage, temveč le to. so se Križani znašli z dvema
ODBOJKA
*cnska B liga — BOR 3:0
sokol - casagrande o:3
D liga
«OR b — KRAS 1:3 •/venstvo mladink «AR.ia — FARI 2:0 (4,11) BREG — OMA 0:2 (2,12) bOROL — FARI 2:0
BREG - ESPERIA 4:0 (0:0)
Breg z boljšo tehnično igro spravil na kolena Esperio
Odlično sojenje nepristranskega Milla
BREG: Favento, Kozina, Maver, Bertesina, Sau, Leban, Ralza, Bas-sanese, Zocchi, Vižentin, Grahonja.
ESPERIA: Rinaldi (Zanci), Ana-bian, Jagonar, Peruzzi, Materia, Beraldo, Chiasella, Chiulla, Ragu so, Verzegnassi, Stagni.
STRELCI: V 24’ d.p. Leban (iz 11-metrovke), v 26’ Grahonja, v 43’ Zocchi, v 44’ Vižentin.
KOTJE: 9:3 (5:1) za Breg.
niiiiiiim mini iiiiiiin iiniiiiiiiiiiiii m iiiii iiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiHHiiimiiiiiiiiniiiiiiiiii
COOP-ZARJA 0:0
Slab dan vseh igralcev bazoviške enajsterice
ZARJA: Babuder, Križmančič S., M. in V., Delise, Komar Motica, Baldasiri, žagar, Pasquatis, KalčT
COOP: Carei, Agatini, Mervich, Banelll, Fobert, 'Zatrter, Predonzan, Ogrini, Srplc, Badodi, Toffoll.
KOTI: 6-5 (4-2) za Zarjo.
Tekma med Zarjo In COOP, ki je bila v dopoldanskih urah na stadionu «1 maj» pod lepim soncem, je bila za prisotne precejšnje razočaranje. Srečanje je bilo nezanimivo in skoraj bi rekli neborbeno. Obe ekipi sta zelo statično zaigrali in igra se je pretežno odvijala na sredini igrišča. COOP ni pokazal ničesar, razen Zaniera, ki je praktično držal sam pokonci obrambo ter sredino igrišča. Zarja je v primerjavi z nedeljskim nastopom proti Interju zaigrala zelo slabo, nepovezano in Igralci so se predajah osebnim akcijam, ki pa so bile vedno negativne. Obramba ni imela težkega dela, nadzorovanje nasprotnih napadalcev ni bilo •težko in le od časa do časa so zaposlovali Babudra, ki ni bil posebno razpoložen. Dobro in konstantno je zaigral Vojko Križmančič, ki je čistil svoj kazenski prostor in se tudi spuščal v napad. Ti njegovi prodori pa so postajah prepogosti, tako da je bazovska o-bramba pri nenadnem napadu nasprotnikov močno občutila njegovo odsotnost. Vezni igralci so pokazali, da so v slabi formi. Cesto so pošiljali žogo prekratko ali pa v sredino, kjer je bila gneča, namesto da bi igro «odpirali» preko kril. Drugo pa je to, da so na sredini preveč preigravali in so si s kratkimi podajami skoraj vedno zapravili žogo. Napadalna vrsta Je bila najslabša. Pasqualis je vnesel v ekipo bolj nervozo kot kaj drugega in trener bo moral tu paziti, da se to ne bo ponovilo. Motica je silil preveč na sredo, medtem ko je žagar ostal na svojem mestu in tako sta se večkrat ovirala. Vreden bi bil poskus, da bi med tekmo Motica in žagar večkrat zamenjala mesti in tako vnesla nekoliko zmešnjave v nasprotno obrambo. Kalc, ki je po dolgem času spet, nastopil, je odpovedal že v začetku. Malo, ker je skušal preveč preigravati, malo pa, ker je Imel ob svoji strani nervoznega Pasqualisa, ki je Imel pri vsaki žogi kako pripombo. Torej slab dan celotnega moštva, ki upamo, da bo ostal osamljen in da bodo Bazovcl spet dobro za-
igrali. Vsaj kot prejšnjo nedeljo.
Kronika je zelo revna, že v 3’ Ima Delise ugodno priložnost, ki jo pa sam pred vratarjem banalno za-strelja. COOP se opogumi in večkrat zaposli Babudra s streli lz daljave. Tudi Zarja poskuša srečo, a žoge končujejo v «outu».
Drugi polčas je bil nekoliko zanimivejši. Ekipi ustvarita več priložnosti in v 15’ Zarja kmalu povede. Kalc strelja proti praznim vratom, a na črti reši branilec. V 33’ na predložek Kalca z leve Motica sam pošlje iz ugodnega položaja žogo na vratnico. V 35’ reši Maks križmančič na črti nevarno akcijo nasprotnikov, še nekaj priložnosti za obe ekipi in tekme je konec.
f. v.
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
Kras drevi v Miljah proti Gasilcem TS
Tretje kolo moškega odbojkarskega prvenstva D lige bo na sporedu danes, 11. t.m., kot je odločila odbojkarska zveza, da se ne bi prvenstvo zavleklo
Kras iz zgoniške občine se bo moral nocoj podati na svoje tretje zaporedno gostovanje. Nasprotnik bo nevarna druga šesterka tržaških gasilcev in čeprav so nekateri i-gralci, ki so se lani dobro izkazali, prestopili v prvo moštvo, je ta e-kipa med favoriti za eno prvih mest na lestvici. To pa zato, ker imajo gasilci mnogo naraščaja in če imaš veliko «materiala», lahko po mili volji črpaš najbolj nadarjene odbojkarje.
Krašovci so kljub težkemu srečanju, ki jih čaka, dokaj optimistično razpoloženi, saj je nedeljska zmaga nad Borom B občutno' dvignila moralo ekipe. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je zgoniška šesterka v primerjavi z nastopom v Vidmu prikazala mnogo zrelejšo odbojko in igralci sami so prepričani, da lahko zaigrajo še bolje. Bodo že danes prišle na dan te skrite vrline? — Ko bi do tega prišlo, bi lahko mirne duše trdili, da sodi Kras med ožje število favoritov za končni u-speh.
Tekma bo v občinski telovadnici 1 v Miljah nocoj ob 21. uri. -bs -
ža, ki bi znal izkoristiti te priložnosti. V 20’ so Trebenci le prišli do vodstva. Žogo (podano iz kornerja) je Race z glavo potisnil v mrežo. To je Trebence opogumilo, da so z večjo silo začeli pritiskati na nasprotnikovo stran z vsemi igralci. Na žalost pa so puščali za seboj
Poseg vratarja Coop v tekmi z Zarjo
SODNIK: Millo.
Po enomesečnem premoru se je prvo moštvo Brega ponovno predstavilo svojim navijačem, ki jih jo poleg zanimanja za nogomet privabilo ob rob igrišča tudi toplo spomladansko vreme. Ti so bili priča hitri in borbeni tekmi, kjer je Breg že od prve minute dalje pokazal svojo premoč in brez dvoma boljšo igro od žilave Esperie. Bralce je prav, da opozorimo, da je bila prav Esperia tista, ki je prvem delu prvenstva prekinila pozitivno serijo plavih s tem, da jim je vsilila neodločen izid. V povratni tekmi pa so se Brežani temeljito oddolžili in še povečali naskok nad Flaminiom ,ki je izgubil z Roianese 1:0.
Čeprav je zmaga izdatna, ni šlo gladko kot bi kazalo. Predvsem se je poznalo, da igralci dalj časa niso trenirali, ker je zadeva, kar se tiče treningov pri Bregu .precej kritična. O tem smo že veliko pisali in bi hoteli ponovno poudariti, da je bilo-zaradi blata~ ves mesec nemogoče igrati prvenstvenih tekem. kaj šele trenirati. Igralci so se precej obotavljali preden so našli prava mesta na igrišču: Zocchi je bil preveč osamljen, Grahonja pa je stalno rinil proti sredini in omejeval prostor Vižentinu. Obramba je bila v prvem polčasu nezanesljiva, napad pa precej netočen v zaključkih. V drugem polčasu so se stvari močno izboljšale. Moštvo je našlo običajni tempo in je odločneje obdelovalo nasprotnike, ki so kazali že prve znake utrujenosti. Izredno dinamična je bila tokrat pri Bregu sredina igrišča, kjer je nemoteno kraljeval Leban, v nedeljo med najboljšimi na igrišču.
O Esperiji lahko rečemo, da se je pošteno upirala in da je bila, vsaj v prvem polčasu, enakovreden nasprotnik, pa čeprav je tehnično precej zaostajala za plavimi. Ker pa je moštvo kondicijsko zelo pomanjkljivo, mu je naenkrat zmanjkalo moči, kar so plavi umno izkoristili.
Še preden preidemo h kroniki, moramo še spregovoriti o sodniku Žal je takih kot je Millo zelo ma lo. Svoje delo je odlično opravil, in kadarkoli je postalo bolj vroče, je s svojo železno roko nemudoma pomiril duhove. Predvsem mu je treba priznati, da je bil nepristranski in se ni pustil preslepiti od simpatije do enega ali drugega moštva Bil je točen, tu pa tam je žvižgal nekoliko preveč vendar nikoli odveč.
Kronika. Začetek je bil hiter. Breg se je takoj pognal v napad, nasprotniki pa so se uspešno branili. V 13’ je Leban streljal prosto, Grahonja se je znašel pred vrati in ugodno priložnost zastreljal. V 19’ je imela Esperia krasno priložnost. Pred vrati Brega je nastala zme da, Faventu ni uspelo priti do žoge in najprej Stagni in nato še Ra-guso sta zgrešila nezavarovana vrata. V 25’ je Ralza sprožil krasen strel iz daljave, ki je švignil nad prečko. V 40’ so Brežani ponovno silovito napadli in že je kazalo, da so dosegli cilj, ko jim je Materia ustavil žogo na gol-črti. Polčas se je zaključil z močnim Vižentinovim strelom, ki ga je vratar odbil le do Bassaneseja, a ta je žogo poslal ven.
V drugem polčasu so Brežani še ostreje napadali. Kljub temu pa so se nasprotniki nevarno približali Faventu, a Peruzzi je za las zgrešil vrata. V 7’ so Grahonja, Zocchi in Ralza izvedli krasno akcijo Zadnji je podal žogo Vižentinu pred vrati, a ta je žogo poslal tik nad prečko. Ker je Esperia začela popuščati, so Brežani stisnili nasprotnike na njihovo polovico igrišča. V 24’ so Chiulli popustili živci in je v kazenskem prostoru ustavil žogo z roko. Leban je streljal 11-metrov-ko in povedel Breg v vodstvo.
Po golu je na igrišču gospodovalo samo moštvo Brega. Bertesina in tovariši so se razigrali in v 26’ iz protinapada povečali vodstvo. Vi žentin je sam prišel nemoteno do vrat in streljal, vratar je odbil žogo do Grahonje, ki jo je poslal v mrežo. Brežani so vztrajali pri napadu in zamudili nekaj priložno-
sti. Tretji gol pa je bil neizbežen in ga je dosegel Vižentin v 43’. Samo minuto kasneje so Brežani poslali četrto žogo v mrežo nasprotnikov: Vižentin je prodrl po levi, preigral vratarja in streljal, Jagonar je skušal rešiti, toda Zocchi je bil hitrejši in je žogo porinil čez belo črto.	Loki
razlike ter tako zadalo Unionu do sedaj najhujši poraz Igralci so šli na igrišče trdno odločeni, da bodo dali Tržačanom lekcijo ter si tako povrnili ugled
Unionu je to popolnoma uspelo, saj je s precej poškodovano ekipo — kar pet igralcev se ni počutilo dobro — premagal goste, ki so bili trdno odločeni, da ne izpustijo tretjega mesta v lestvici iz rok, kar pa jim ni uspelo
Z bolje predvajano igro je Unionu uspelo ukloniti neposredne nasprotnike. Igra je bila vseskozi napeta. Union je takoj ob začetnem žvižgu prešel v vodstvo, toda le za nekaj minut. Po hudih borbah, ko je v prvem polčasu odločno prevladoval Union, je ta zaključil prvi del igre v svojo korist, ko je prav pred koncem Gombač poslal «bombo» v Persicova vrata. Bil je to krasen gol, saj se nihče ni nadejal, da bo Unionov prosti branilec tako silovito streljal takrat, ko bi vsak drug igralec skušal izvesti akcijo z raznimi preigravanji. Drug polčas je bil bolj umirjen, Tecr.oferramenta je imela lahno terensko premoč, posebno pa potem, ko je morala zaradi izključitve Sakside igrati v desetih. Union je bil že gotov zmage, pa je naenkrat kot mrzla prha prišlo izenačenje Tržačanov. Kazalo je že, da si bosta moštvi razdelili točki, ko je v 45’ d.p. Cogliolo daroval Unionu enajstmetrovko
Kaj lahko rečemo o Unionu?
V napadu se je poznalo nerazpo-loženje Camasse, ki je bil na igri-
Napadalci Brega pred vrati Esperie
llllimiHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItllllHIIIIIIIIIIIIItlimillllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII
ROSANDRA-JUVENTINA 1:1 (1:1)
Polovični izkupiček za Štandrežce v Nabrežini
ROSANDRA1 ZERIAL: Karlicek, Benvenuti, Bassi, Guerra, Kocjančič, Biolchi, Rizzotti, Moro, Bi-dussi, Santelli, Frontah.
JUVENTINA: Tomasin, Rosolen, Devetak, Paulin, Costelli, Tabaj, Kodrič, Pertini, Nanut, Ferfolja in Visentin.
STRELCA: Kodrič v 6’ p. p.; Samtel i v 40’ p. p.
SODNIK: Carlo Persetto.
KOTI: 4:3 za Juventino.
Juventini je le uspelo iztrgati Rosandri točko, čeprav je igrala na težkem igrišču v Nabrežini. E-kipi sta nudili lepo in prijetno igro. Rosandra se je izkazala kot uigrana ekipa, čeprav nima enega ali drugega dela enajsterice, ki bi prevladoval nad ostalimi, kakor na primer napad pri Arsenalu. Ampak ravno ta izenačenost prijetno vpliva na gledalce. Štandrežci so na stopili z nekoliko spremenjeno, postavo. Zlasti zanimivo je to, da Nanut letos pretežno igra kot ora-ni’ec, v nedeljo pa je nastopil kot srednji napadalec. Tudi tu se je dobro izkazal in je potrdil da je raben v katerikoli vlogi. Na žalost smo tudi ob tej priliki opazili, da vratar Tomasin ni v formi, a zaradi njegove vloge je njegova še tako majhna napaka za mrežo Juventine usodna. V prihodnji tekmi bi moral trener Tomasina nadomestiti, saj ima pripravljenega tudi drugega vratarja Pelicona.
Juventini je uspelo prevladati takoj v prvem polčasu. V 6’ je Ferfolja začel hitro akcijo, podal Kodriču na desno krilo in temu je uspelo izmuzniti se branilcu Rosandre. Streljal je močan strel v vrata Karlicka in ta se je zaman pognal za žogo. Rezultat 1:0 za goste, ki so še dalje napadali. Pripravili in zapravili so si v prvem polčasu še nekaj lepih priložnosti za gol, zlasti v 11’ Nanut, v 13’ Kodrič, v 23’ Visintin, v 28’ spet Nanut. Streli so bili netočni, a največ je k temu pripomoglo nizko in zato slepeče sonce. Predvsem se je to videlo pri drugem strelu Nanuta, ko je z glavo streljal v prazna vrata, le nekoliko previsoko. Rosandra je imela priložnost za izenačenje v 39’, a Tomasin je ustavil že skoraj gotov gol. Vendar je domačinom izenačenje uspelo že minuto kasneje z golom Santellija. V 42’ bi bila Rosandra skoraj prevladala, ko je Bidussi streljal in je bil vratar že izven dosega žoge, ki se je dotaknila vratnice in se trkljala ob črti, kjer jo je prestregel Costelli. Drugi polčas je pokazal zastoj Juventine, ki je bila nevarna za Rosandro le v 4’ (zopet z akcijo Ferfolje in Kodriča, ki pa
ni uspela), če so bili gostje v prvem polčasu v premoči, so v drugem to prevzeli Tržačani, ki so krepko, a neuspešno streljali v vrata v 37’, v 40’ in v 44’ drugega dela tekme.
Tokrat je sedaj že tradicionalno nagrado, razpisano od Franka Brajnika, dobil kapetan Juventine Ivič Ferfolja, ki je odigral lepo in tehnično zelo uspešne srečanje.
#	* *r
Zjutraj so na štandreškem nogo metnem igrišču odigrali tekmo mladincev Juvcntina - Azzurra. Zmago je zabe’ežila Juventina z 1:0, z golom Diega Marvina.
D. R.
treba zgubljati besed, konkurenco pa mu je danes delal odlični Kra-mersteter. Na sredi igrišča so prevladovali Raimondo, Čok ter Poropat, ki se je po dolgem času vrnil v ekipo. Toda vzdržal je le en polčas. Čok se je enakovredno boril s Cernecco, večkrat pa je tudi nevarno zaposlil obrambi) gostov. Trojica Raimondo - Gombač Kramesteter, ki ima torej največ zaslug za zmago Uniona.
Na drugi strani igrišča je bil glavni junak Cernecca, ki je odlično nadziral igro svojega moštva. Igral je statično, a natančno, kar je večkrat spravilo v zadrego požrtvovalnega Čoka, ki je bil mnogo gibčnej« ši ter ni tako mogel vedno biti za petami najnevarnejšemu Tržačanu. Bossi je s svojo hitrostjo ter odločnostjo bil hude boje z Unionovo obrambo. Drugače pa moštvo Tecnoferramente ni bilo tako slabo, morda se mu je nekoliko poznal počitek, ki je ves mesec držal izven igrišč vsa moštva. Union pa je bil na višku morale, saj je bil v povratnem kolu le enkrat poražen.
Tekma je bila takoj spočetka silno živahna, saj je za to poskrbel Fortezza, ki je tako,; zaposlil Peršiča. Sodnik je komai odžvižgal začetek srečanja, Morabito je podal žogo s srede igrišča Čoku, ta mu jo je vrnil, žogo je nato na levi dobil Camassa, se je hitro odkrižal, Fortezza pa jo je poslal čez belo črto v mrežo. Tecnoferramenta je takoj odgovorila ter navalila na Pa-vatiča. V 4’ je sodnik dosodil prosti strel, tolkel Saksida ter izenačil. Frančeškin bi žogo lahko prestregel ter tako rešil rezultat. Za Union to ni bilo najprijetneje, saj je bilo treba začeti vse od kraja. Najprej ja Camassa zadel drog, nato je moral Persico v voleju prestreči Po-ropatov strel. Igr.* je bila hitra, večkrat nekoliko preveč zagrizena, tako da je mož pištalko moral dosoditi kar celo vrsto kazenskih strelov. Igralci so vedno naleteli na odločen zid pred vratarjevim prostorom. Skušali so streljati vedno v zgornje kote vrat, kar pa vratarja ni zmedlo. Toliko večje je bilo zato presenečenje v 44’, ko je Union izkoristil prosti strel pred vrati gostov. Izvedel ga je Gombač. Nič se ni obiral, vzel je zalet ter z vso močjo streljal in žoga je šla v mrežo. Persico je ni mogel zaustaviti.
Polovica drugega polčasa se je odvijala z Unionom v obrambi, po izključitvi Sakside pa so Tržačani še bolj navalili Union ni znal izkoristiti svoje številčne premoči, to pa ga je drago stalo. Gostje so se zadrževali pred Pav-Uicevimi vrati, kjer je bila huda gneča. Prišlo je do kazenskega strelu v korist Tržačanov. Monica je hitro streljal ter že drugič uklonil Pavatiča, ki je pred seboj imel negotove branilce. To se je zgodilo v 34’ ter se je zdelo, da je tekme že konec. Vsi so se že sprijaznili * rezultatom, ko je v 45’, torej na koncu srečanja, prišlo do odločilnega gola. Camassa je prodrl v napad, pred seboj je imel Cogliola in hotel ga je z visoko žogo preigrati Branilec Tecnoferramente pa je povsem nenevarno žo-] go ustavil v kazenskem prostoru z i obema rokama. Enajstmetrovka! Toda vsi igralci so 'meli tremo, saj je bila od tega odvsna vsa tekma. Flegmatični Truant je vzel zalet in streljal v mrežo Vsi igralci Uniona so se objemali zaradi zadetka.
Radi
fftlllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIllllillMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllHIIHIIlIlM
MOŠKO KOŠARKARSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borova peterka klonila močnejšemu Hannibalu
Bor - Hannibal 38:60 (22:28)
BOR: Prinčič, Fabjan 2, Spacal 16, Starc 6, Kafol, Ambrožič 12. Zavadlal 2.
HANNIBAL: Nicoli, Cuizza 9, Ortalli 9, Pacor 6, Papais 14, Do-L Gregori 8, Falzari 4, Bernardom 5, Sori 5.
Očitna premoč gostov se je seštevala nesposobnemu sojenju Videmskih sodnikov in od tod krepka razlika v koših pri končnem izidu. 22 točk prednosti, ki jih je Hannibal dosegel ob zaključnem žvižgu, je res prehuda kazen za okrnjeno moštvo Bora. Plavi so se potrudili, da bi se uspešno postavili po robu tržiški peterki in to jim je uspelo v prvem delu srečanja, ki se je zaključil 22:28 v korist Hannibala. Do zloma je prišlo v drugem polčasu: delni rezultat istega (16:42) jasno priča o krizi borovcev. Plavi so se predstavili na igrišču s šestimi igralci, ker nista mogla priti zraven niti Sirk niti Rudež, tako da ni prof. Mari razpolagal z menjavami. Ambrožiča in sploh ostale igralce je zajela utrujenost, ki Jim je zameglila reflekse, da niso znali prodreti do nasprotnikovega koša, medtem ko so igralci Hannibala našli številne vrzeli v coni borovcev.
O Hannibalu lahko mirno trdimo, da je najmočnejša ekipa, ki so se z njo srečali Borovi košarkarji v letošnjem prvenstvu. V svojih vrstah ima dobre posameznike kot so Ortalli, Gregori in pivot Papais,
obenem pa dobro obvlada s kopno igro. Ekipa je hitra v protinapadih in spretna pri preigravan.u nasprotnikove cone. Bistveno pa je, da moštvo sestavlja osem enakovrednih igralcev, ki jih trener pogosto zamenjuje, da je na igrišču vedno spočita peterka.
Ravno to je manjkalo plavi« v tako zahtevnem in utrudljivem srečanju. Poleg tega so se pojavile nekatere že običa.ne napake v o-brambi, ki so jih visoki nasprotniki izrabili (preigrali), lovili odbite žoge ter potisnili v koš. Tako je Papais zbral osem zaporednih točk sredi drugega polčasa. Zgrešenih je bilo tudi dosti podajanj, ki so stala res nepotrebne koše. Iz splošne negativne ocene lahko rešimo Spacala: Ambrožiča in Starca pa moremo le delno pohvaliti. Spacal je zbral 16 točk in je bil še morda edini, ki se 'e uspešno boril v naDadu Ambrožč in Starc sta se izkazala na odbitih žogah, pa čeprav sta včasih zgrešila prvo podajo. Kljub vsem pa izid ne odseva pravilno dejanskega nivoja
obeh nastopajočih ekip.
ADRIJAN ZAVADLAL
AiiitlA
IZIDI
Juventus • 'Cagliari	1:0
Fiorentina - Vicenza	3:0
Milan • Atalanta	0:0
(odigrano v soboto)
Napoli ■ Bologna	1:1
Pi.sa - Verona	1:1
Inter . »Roma	3:0
Torino - Palermo	3:1
Varese .	Sampdoria LESTVICA				0:0
Fiorentina	21	11	9	1	23 12 31
MUan	21	10 10		1	21 7 30
Cagliuri	21	11	8	2	31 12 30
Juventus	21	9	7	5	26 19 25
Inter	21	9	6	6	36 19 24
Torino	21	8	7	8	25 18 23
Verona	21	8	5	8	31 33 21
Koma	21	7	7	7	22 27 21
Napoli	21	5	10	6	16 17 20
Palermo	21	6	7	X	18 22 19
Bologna	21	C	6	9	19 26 18
Varese	21	4	9	8	16 33 17
Atalanta	21	4	7	lil	19 28 15
Piša	21	5	5	11	20 30 15
Vicenza	21	5	4	12	17 28 14
Sampdoria	21	3	7	11	13 22 13
prihodnji: kolo
Bologna - Atalanta: Cngpari -Roma; Inter - Piša: Juventus ■ Torino: Vicenza • Milan; Palermo - Napoli: Sampdoria - Fiorentina; Verona - Varese.
ES *= ~
IZIDI
Catanzaro	- 'Bari				3:2
Brescia -	Cesena				1:0
Catania -	Spal				1:0
Como - Lazio					0:0
Genoa • Modena					1:1
Lrcco - 'Livorno					1:0
Monza -	Perugia				0:0
Padova	Foggia				1:0
Reggiana	- Reggina				1:0
Ternana	Mantova				0:0
	LESTVICA				
Brescia	23	12	8	3	30 15 32
Lazio	23	10	9	4	35 19 29
Reggina	23	0	8	5	21 13 28
Genoa	23	8	H	4	35 19 27
Reggina	23	7	12	4	St ll 38
Bari	23	6	14	3	18 tl 26
Ternana	23	8	9	6	21 19 25
Como	23	8	8	7	20 17 24
Foggia	23	7	10	6	17 17 24
Catania	23	7	10	(S	12 15 21
Perugia	23	3	16	4	14 13 22
Soal	23	6	9	8	22 25 21
Livorno	23	7	6	10	21 25 20
Catanzaro	23	5	10	8	Ki 21 20
Lecco	23	5	10	8	17 22 20
Mantova	23	4	11	8	15 19 19
Monza	23	4	11	8	18 19 19
Padova	23	5	9	9	1% 27 19
M odeni*	23	7	lil	9	17 19 18
Cesena	23	4	9	10	15 24 17
PRIHODNJE			K'	>LO	
Bari -	Reggina;		Citanzaro -		
Spal; Cesena - Modem: Foggia -Como; Lazio - Ternana: Lecco -Genoa; Livorno Brmciiv Mantova Catania; Monzi - Reggia na; Perugia - Padova
A SKUPINA
C
L*
•s ac g
m s
IZIDI
Solbiatese • ‘Creinonese Legnano ■ Monfaleone Alessandr.a Piacenza
_______ Pro Patria
Savona - Sotomariua Treviso • Ldine.se Asti
Biellese Trevigliese LESTVICA 25 14 7
Marzotto Novara -Rapallo
Triestina Venezia -Verbauia
1:0
1:0
2:0
2:2
0:0
0:0
0:0
1:0
1:0
0:0
Piacenza Treviso lldinese Triestina Solbiatese Novara Alessandria Savona Monfaleone Pro Patria Trevigliese Venezia Legnano Biellese Verbauia Sottomar. Asji
Cremonese Marzotto Rapallo
25 11 10 25 11 M 25 11 9 25 12 7 25 9 12
4 34 11 35
4	22 13 32
5	33 13 31 5 23 20 31 « 35 26 31 4 30 19 30
25 10 10 5 30 19 30 9 9 7 21 18 27
25
25
24
25 25 25 25 25 25 25
24
25 25
8 27 28 26
8	27 23 25 7 23 20 25
9	24 24 24 9 25 28 23 9 19 24 22
6	6 10 17 26 21 4 10 11 21 36 18
7	4 14 20 40 18
3	11 10 14 25 17
4	9 12 18 35 17 3 9 13 12 33 15
9 8 9 7
7	11
8	8 7 9 6 10
PRIHODNJE KOLO
Alessandria - Venezia; Biellese - Asti; Monfaleone - Rapallo; Piacenza - Marzotto: Pro Patria. Novara; Savona - Triestina; Solbiatese - Legnano; Sottomarina -Verbania; Trevigliese - Treviso; Udinese - Cremonese.
immmm « skupina c uce Triestina premagala z 1:0 borbeno enajsterico Macobi
Tržačani so prevladovali samo v začetku - Macobi bi zaslužil vsaj točko
TRIESTINA — MACOBI' ASTI 1:0 (1:0)
TRIESTINA: Colovatti, Facca, Kuk; Del Piccolo, Sadar, Pestrln; Sigarini, Giacomini, Paina, Scala, Ridolfi.
MACOBI': Parlsio (Riva po 66’); Unere, Avere; Rambaldelli, Dorini, Pitton Marmo, Vannicola, Pandolfi, Chiaranda, Venturello.
STRELEC: (v 27’) Giacomini.
SODNIK: Paganelli (Ravenna). Približno 5000 gledalcev,
KOTI 8:1 (6:1) v korist Triestine.
Bo res držalo, da samo ime Triestine vlije nasprotnikom novega poguma in borbenosti. Tudi Macobi, ki se je predstavil pred tržaškim občinstvom s slabo lestvico in s popolnoma negativnim obračunom na tujih igriščih, je presenetil Tržačane zaradi svoje borbenosti, predvsem pa zaradi odličnega sistema in velike povezanosti med igralci. Dejstvo je, da je samo v prvih 30’ Triestina res razpolagala z nasprotnikom in prikazala tisto prednost, ki bi jo po lestvici lahko pričakovali. Ko pa je padel Gia-cominijev gol (bil je to drugi strel na vrata gostov) je moštvo z Asti-ja celo prevzelo pobudo in je do konca tekme trmasto iskalo izenačenje, ki bi vsekakor pravilno odražalo potek tekme. Ni mogoče razumeti, kako je Triestina tako pasivno prenašala pritisk nasprotnika, ki je bil v drugem polčasu brez desnega krila, nato pa še v šoku zaradi poškodbe prvega vratarja. Sicer pa je tokrat odpovedala vezna vrsta, v kateri je Pestrin popolnoma razočaral, Giacomini in Scala pa sta zaradi velikega dela v prvem polčasu proti koncu popustila. V napadu je le Paina delal nekaj preglavic obrambi gostov, toda Rambaldelli je bil neizprosen.
I Sigarini je bil zelo živahen, proti I koncu tekme pa Je z nekaj močni-' mi toda netočnimi streli zaman iskal zadetek, ki bi lahko nanj vplival odrešujoče in mu vrnil sa-movest. Gledalci so razumeli igralca in so ga kljub številnim napakam stalno bodrili. Zopet smo imeli vtis, da bi Sigarini z nekoliko več sreče pri zaključnih strelih vidno izboljšal svojo igro in se uvrstil v prvo moštvo. Ridolfi je bil marljiv, toda neučinkovit. Ostala je tako še enkrat obramba, pri kateri je treba iskati edine pozitivne točke tekme Na prvo mesto je treba tokrat postaviti Sadarja, ki se je boril kot lev in je s svojo neelegantno, toda odločno igro pokazal vso svojo izkušenost in potrdil, da ga obramba še vedno potrebuje. Odličen je bil tudi Facca, Del Piccolo je pregazil Pandolfija, Kuk pa je zaigral pod svojim «stan-dardom». Colovatti ni Imel velikega dela.
Pri gostih so se uveljavili o-brambni Igralci, čeprav so se nekateri, predvsem Dorini in Avere, posluževali grobih prekrškov. V napadu je bil najbolj delaven Ventu-relli, katerega pa je Facca lepo kril.
iiimiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiimmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiininiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
PONZIANA- MOSSA 2:0 (0:0)
Ponziana nadaljuje s pozitivnimi nastopi
PONZIANA: Dapas; Fonda, Nor-1 bedo; Bigotto, Kodrich, Milcenich; i Barnaba, Ravalico, Abrami, Flora, Degrassi
MOSSA:	Vidoz; Feresin, Časa-
grande; Marega, Medeot, Bembo; Ceccotti, Prinčič, Cresta, Spangher, Sussig.
STRELCA: v 53’ Barnaba, v 57’ z enajstmetrovko Bigotto.
SODNIK: De Mitri iz Tržiča.
V 4’ se je poškodoval Feresin, ki je v nadaljevanju igre le statiral
Ponziana nadaljuje s pozitivno se. rijo in se je že prebila do vrba lestvice. Pozitivni rezultati, ki so v prvem delu prvenstva manjkali, se sedaj vrstijo in Tržačani so končno prišli do tiste forme, ki so si jo navijači želeli že od začetka in s katero bi se moštvo sedaj gotovo potegovalo za napredovanje
Sobotna tekma je bila med najtežjimi. Nasprotniki so se predstavili kot močno in borbeno moštvo, ki pa je že v 4' izgubilo enega izmed stebrov obrambe. To se je poznalo pri poteku tekme, saj so se morali gostje le braniti. Kljub ogromnem pritisku Ponziane jim je to uspelo v prvem delu igre, na:.' pa so po prvem golu popustili in postali lahek plen domačinov. Igra je bila tokrat na zadovoljivi ravni in igralci so se vsi potrudili, dn bi opravili svojo dolžnost. Med Tržačani je bila omembe vredna srednja vrsta, ki je diktirala tempo igre in pripravila mnogo priložnosti za napadalce, med gosti pa obramba, ki je (čeprav okrnjena) odločno a korektno odbijala
vse napade. Prvi gol je padel v 53’, ko je Ravalico prodrl na levi, poslal do Degrassi j a ta pa do Barnabe, ki je iz polobrata presenetil s točnim strelom vratarja Vidoza. V 57’ je Bembo v kazenskem prostoru prestregel z roko Barnabin predlog. Enajstmetrovko ziral Bigotto.
IZIDI
Sacilese-Maianese Ponziana-Mossa Cormonese-Cordenonese Brugnera-*Gemonese Spilimbergo-*Reaneše Mariano-Audax Maniago-Edera Pro Gorizia-Sandanielese LESTVICA'
Sodnik je bil predvsem v prvem delu zelo netočen, toda tekma je bila dovolj korektna, da ni mogel vplivati na njen potek.
Kronika tokrat ni bogata. Prvo nevarnost za goste Je pripravil Scala, ki je lepo izvedel kot, toda Paina je bil prepočasen, V 21’ je Sigarini lepo podal Paini, ta pa je od daleč silovito streljal. Parisio je z neverjetnim skokom dvignil žogo v kot in rešil vrata. Zadetek pa je padel v 27’. Sodnik je dosodil prosti strel zaradi prekrška nad Paino ln Giacomini ga je izvedel izvrstno, žoga je švignila o-koli živega zida in končala svojo pot v spodnjem levem kotu Pari-siovih vrat.
Pobuda je od tedaj prešla v roke gostov, ki pa se niso mogli rešiti odlične tržaške obrambe. Nevarnejša je bila s svojimi protinapadi Triestina: v 60’ je Del Piccolo, ki se je po Marmovi poškodbi večkrat pognal v napad, z glavo za las zgrešil cilj, v 66’ je Giacomini streljal previsoko, pri tem pa se je poškodoval vratar, nato pa je Giacomini streljal previsoko, pri tem pa se je poškodoval vratar, nato pa je Sigarini s tremi zaporednimi streli skušal ukaniti Rivo.
U k
Gagliari - Juventus	2
Fiorentina - Vicenza	1
Napoli - Bologna	X
1’isa - Verona	X
Koma - Inter	2
Torino - Palermo	1
Varese • Sampdoria	X
Catania - Spal	1
Como - Lazio	X
Livorno - Lecco	2
Padova • Foggia	1
Treviso - Udinese	X
Lecce - Internapoli	X
KVOTE
13 — 8.279.400 lir
12 —	182.100 lir
KOLESARSTVO
DIRKA PARIZ — NICA
Po prvi etapi vodi Poulidor
JOIGNY, 10. — Danes se je začela etapna mednarodna kolesarska dirka Pariz - Nica. Na prvem delu prve etape je zmagal Francoz Poulidor, ki je prevozil 4 km na kronometer v 6’H”6. 2. je bil Merckx (Belg.), 3. Anquetil (Fr.), Italijan Gimondi pa je bil 11.
Na drugi poletapi (Villebon — Joigny 153 km) pa je zmagal Nizozemec Duydam s časom 3.59’26”, 2. je bil Reybroeck (Belg.) po 10", nakar je sledila v njegovem času skupina vozačev.
Skupna lestvica:
1.	Poulidor (Fr.) 4.05’47”
2.	Merckx (Belg.) 4.05’48”
3.	Duyndam (Niz.) 4.05’51”
4.	Anquetil (Fr.) 4.05’54”
5 Grosskost (Fr.) 4’05’59”
6.	Reybroeck (Belg.) 4’06’04”
7.	Janssen (Hol.) v istem času
8 Bellone (Fr.) 4’06’60"
HOKEJ NA LEDU
SVETOVNO PRVENSTVO B SKUPINE
V. Nemčija osvojila 1. mesto 3. Jugoslavija, 8. Italija
Skupno z Italijo je nazadovala v C skupino tudi Avstrija
LJUBLJANA, 10. — S kratko slovesnostjo so v nedeljo zvečer v Ljubljani zaključili letošnje sve- _ tovno hokejsko prvenstvo na ledu j za skupino B. Krajša priložnostna govora sta imela predsednik organizacijskega odbora Leopold Krese in pa predsednik Mednarodne hokejske zveze J. F. Aheame.
V. Nemčija — Jugoslavija 6:1 (1:0, 4:0, 1:1)
Prvi gol je skončal v mreži domačinov šele v zadnjih sekundah prve tretjine. V drugi tretjini so Nemci silovito pritisnili in so pokazali, da so povsem upravičeno
imiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiit
Na atletskih igrah v Beogradu
Nov svetovni rekord V. Nemke Wieckove na 800 m
BEOGRAD, 10. — V beograjski športni palači so v nedeljo zaključili 4. evropske atletske igre v dvorani. Prireditev je uspela vsestransko zelo dobro, zlasti pa je vse navdušila dvorana sama, saj sodi med največje in najlepše tovrstne stavbe v Evropi in na svetu sploh.
Atletske igre so prinesle več zelo dobrih rezultatov, med drugimi je presenetila z novim svetovnim rekordom za ženske VVieckova (V. Nemčija), ki je pretekla to razdaljo v 2’05”3.
Tudi sicer so dosegli več dobrih rezultatov, tako na svetovni, kot tudi na evropski in državni ravni.
Rezultati:
MOŠKI
Višina
1.	Gavrilov (SZ) 2,14
2.	Elliot (Fr.) 2,14
3.	Joan (Rom.) 2,14
4.	Oeppen (V. Nem.) 2,11
5 Portmann (Sv.) 2,08
6. Jordanov (Bolg.) 2,08
jugoslovansko nogometno prvenstvo
je reali-
1-0
2-0
1-0
4-0
3-0
3-1
2-2
1-0
Maniago
Pro Gorizia
Cormonese
Spilimbergo
Ponziana
Sacilese
Edera
Brugnera
Mossa
Sandanielese
Mariano
Cordenonese
Audax
Maianese
Reanese
Gemonese
23
24
23
24
23
24 24 24 24
23
24 24 24
23
24 23
10
14
12
17
17
14
30 22 28 20 22
27
29 23
28	20 36 35 24 23 21 19 26 27
12 25 23 12 19 28 12 16 27 19 8 51
1. ZVEZNA LIGA Izidi
Maribor — Radnički Velež — C. zvezda Vojvodina — Vardar Čelik — Dinamo Rijeka — Sarajevo Beograd — Hajduk Zagreb — Bor željezničar — Olimpija
PRIHODNJE KOLO Cordenonese • Sacilese; Maianese-Gemonese; Audax - Maniago; Reanese - Pro Gorizia; Brugnera . Cormonese; Mossa - Mariano; Spilimbergo - Edera; Ponziana • Sandanielese.	u k
Partizan
Dinamo C zvezda Sarajevo Vojvodina željezničar Hajduk Partizan Velež Beograd Radnički Zagreb . Čelik Olimpija Vardar Maribor Bor Rijeka Proleter
Proleter
Lestvica
18
18
18
18
18
18
18
18
18
‘18
18
18
18
18
18
18
18
18
1:1
1:1
2:1
2:0
1:1
1:1
2:0
2:0
4:1
16
15
15
19 21
20 26 20 28 17 23 26 22
23 34
24 26 28
Prihodnje kolo
Beograd — Vojvodina; Hajduk -Zagreb; Bor — Partizan; Proleter — željezničar; Olimpija — Maribor; Radnički — Rijeka; Sarajevo
—	Velež; C. zvezda — Čelik; Dinamo — Vardar.
2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Izidi
Zadar — Split	1:1
Varteks — Lokomotiva	1:0
Šibenik — Ljubljana	2:1
BSK — Rudar	2:1
Istra — Aluminij	1:0
Orient — Trešnjevka	3:0
Mura — Metalac	1:0
Jedinstvo — Borac	0:0
Lestvica
Borac	16	11	3	2 55	12	25
Orient	16	11	2	3 29	U	24
Trešnjevka	16	10	2	4 23	9	22
Varteks	16	8	5	3 23	13	21
Metalac	16	9	2	5 29	26	20
Šibenik	16	6	7	3 32	23	19
Rudar	16	8	2	6 30	22	18
Split	16	7	3	6 27	20	17
Zadar	16	4	7	5 20	21	15
Mura	16	5	4	7 33	31	14
Istra	16	5	4	7 20	25	14
Lokomotiva	16	5	3	8 21	29	13
Ljubljana	16	5	1	10 21	31	11
Jedinstvo	16	3	3	10 17	36	9
BSK	16	3	1	12 20	43	7
Aluminij	16	3	1	12 16	63	7
Prihodnje kolo
Mura — Zadar; Metalac — Trešnjevka; Orient — Istra; Rudar — Jedinstvo; Aluminij — BSK; Borac
—	Ljubljana; Šibenik — Varteks; Lokomotiva — Split.
Palica
1. Nordvvig (V. Nem.) 5,20
2	Bliznecov (SZ) 5,10
3	Bar (V. Nem.) 5,10
4.	Isarov (SZ( 5,10
5.	Dionisi (It.) 5,00
6.	Isacsson (Šved.) 5,00 Troskok
1.	Dutkin (SZ) 16,73
2.	Cziffra (Madž.) 16,46
3.	Corbu (Rom.) 16,20
4.	Sauer (Z. Nem.) 15,86
5.	Ivanov (Madž.) 15,79
6.	Boosey (VB) 15,63
9 Košutič (Jug.) 14,81 Štafeta (Ix2x3x4)
1.	Poljska 4’16’4
2.	Jugoslavija Štafeta 3x100 m
1.	Z. Nemčija 7:08,0
2.	Češkoslovaška 7:23,19
3.	Jugoslavija 7:42,8 3.000 m
1.	Stevvart (VB) 7’55”4
2.	Javier Alvarez (Šp.) 7'56”2
3.	Girke (Z. Nem.) 7’56”8
4.	Mecser (Madž.) 8’10”0
5.	Penkavz (CSSR) 8’03”2
6.	Korica (Jug.) 8’04”4
7.	Risi (It.) 8’04”4
11. Farčič (Jug.) 8’12”2 50 m ovire
1.	Pascol (VB) 6”6
2.	Trzmiel (Z. Nem.) 6”6
3.	Pertea (Rom.) 6”7
4.	Liani (It.) 6”8
5.	Berthge (V. Nem.) 6’’8
6.	Nickel (Z. Nem.) 6”9 ZENSKE
Krogla
1.	Lange (V. Nem.) 17,52
2.	Hristova (Bolg. 16,94
3.	Friedrich (V. Nem.) 16,42
4.	Bognar (Madž.) 15,58
5.	Fibingerova (CSSR) 14,49
6.	Bosnid (Jug.) 14,22 50 m
1.	Szewinska (Polj.) 6”4
2.	Teliez (Fr.) 6”5
3.	Cobb (VB) 6”5
4.	Kuznjecova (SZ) 6”5
5.	Jozwik (Polj.) 6”5
6.	Balzer (V. Nem.) 6’’6 800 m
1.	Wieck (V. Nem.) 2’05"3
2.	Kulesar (Madž.) 2’07’’5
3.	Zimina (SZ) 2’08”
4.	Ovdakova (CSSR) 2’09”8
5.	Kolakowska (Polj.) 2'10”8
6	Olasen (Dan.) 2’H"6
7	Kovačev (Jug.) 2’15"7 Štafeta (4xl95m)
1.	Francija 1’34”3
2.	Sovjetska zveza 1’34”6
3.	Jugoslavija 1’36"9
4.	Avstrija 1’42”
osvojili prvo mesto tega prvenstva. Jugoslovane so nenehoma spravljali v zadrego, treba pa je reči, da so jim «plavi» vračali milo za drago in prav gotovo bi se tekma končala z nekoliko drugačnim izidom, če bi se Jugoslovani pogosteje odločali za strel.
V	tretjem delu igre sta bili obe ekipi že nekoliko utrujeni, če je bila igra nekoliko počasnejša pa ni bila borbenost nič manjša, kot v prvih dveh delih srečanja. Taka je ostala prav do konca in je povsem zadovoljila številno občinstvo, ki je napolnilo velikansko dvorano Tivoli do zadnjega kotička.
V	bitki za obstoj v B skupini je bilo skoraj dramatično srečanje v katerem so dosegli naslednji izid: Romunija — Avstrija 5:4
(0:1, 2:3, 3:0)
Srečanje je bilo za obe moštvi
1. —
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
Echo
Butan
Mikori di Iesolo
Fromming
Nereo
Taiedo
Bisquit
Masuria
Voto
Pannocchia M. Barquet Kurtis
X
2
X
2
X
1
1
2 X
2
1 2 2 1
KVOTE
12 — 205.400 lir 11 —	13.139	lir
10 —	2.014	lir
izredno pomembno, saj je bil poraženec neizbežno obsojen na izpau-Avstrijci so se krčevito borili in so po prvih dveh tretjinali celo vodili s 4:2. Toda ko se je tekih® že nagibala h koncu so Romunj v treh minutah kar trikrat zadeli avstrijska vrata in si tako zagotovili obstoj v tej skupini.
Norveška — Italija 10:2 (6:0, 3:2, 1:0)
Italijani so sicer že po soboto tekmi zapravili vse možnosti ** svoje nadaljnje članstvo v tej skupini. toda tudi v nedeljo niso pokazali posebne borbenosti. Norvežani so se potrudili samo v prvem delu tekme,, ko so dosegli kal' golov, nato pa so dokaj popustili in so le varovali izid.
Poljska — Z. Nemčija 3:2
(1:0, 1:1, 1:1)
V	srečanju ekip, ki sta se pote govali za drugo mesto sta obe moštvi zaigrali precej medlo in nista navdušili. Poljaki so z ziasi0 osvojili drugo mesto, obenem P® * naredili veliko uslugo tudi Jugosl®" viji. Ta bi bila namreč v primer® nemške zmage ali neodločenega *zl' da šele četrta.
V	A skupino se je iz te skupm uvrstila Vzhodna Nemčija, nazadovali pa sta v C skupino Avstrija in Italija.
KONČNA LESTVICA V. Nemčija 7 7 0 0 62:13 ]*
Poljska
Jugoslavija
Z. Nemčija
Norveška
Romunija
Avstrija
Italija
31:13 1*
17:20 * 28:16 » 26:35 * 24:36 5 15:39 3 10:41 0
lllH"11
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiMiiiiiiniiiiiiiiiiaiiioii’
MOŠKA KOŠARKARSKA B LIGA
Junior C. prepustil zmago peterki Lloyda Adriatica
L)oyd Adriaticu — Junior Casale
77:09 ( 38:33)
LLOYD ADRIATICO: Porcelli 21, Sancin, Bernardi, Poli 25, Fortuna-ti 9, Bicci 14, Lonero, Narder 18, Millo, t)e Gfoia.
JUNIOR CASALE- Braghero 12, Oliavo 2, Lazzari 22, Comeglio 2, Galbiati 2, Volentini 10, Rigo 2, Rossi 5, Motto 12, Cuochi.
Navzlic visokemu rezultatu nista ekipi Lloyda in Juniorja prikazali lepe košarke. Lloyd je le s težavo premagal Junior, ki zaseda zadnje mesto ria lestvici in je že obsojen na izpad. Kakor že prejšnjo nedeljo v tekmi proti Italsidru, ni Lloyd znal urejeno graditi svojih napadalnih akcij; vse je bilo prepuščeno podjetnosti posameznikov. Šele proti koncu srečanja je prišla do izraza skupna igra, s pomočjo katere so domači zlomili odpor trdoživih gostov, ki so v teku srečanja večkrat povedli. Zdelo se je celo, da jim bo uspelo zmagati, tolikšna je bila v trenutkih največje krize zmeda v vrstah tržaške peterke.
Pod košema je Junior z uspehom uporabil svoje visoke igralce in posebno učinkovit je bil Lazzari, ki je često spravil v zadrego Riccija. Lazzari in stari, a izkušeni Motto, sta bila najboljša med igralci Juniorja. Na njiju se opira cela ekipa, toda v nedeljskem srečanju je tudi slabšim igralcem uspelo zbrati precej točk in to ne zgolj po lastni zaslugi, ampak zaradi približne
obrambe domačega moštva. Lloy plačuje v teh zadnjih tekmah Potrošnjo energij, ki jih je razdal srečanju prvega dela prvenstva, k se je celo zdelo, da se poteguje) za napredovanje. Trenutno igr® ne' zbrano, brez prave, urejene skup® igre, kar jih je že stqlo marsikatero razočaranje.
ADRIJAN ZAVADLAV
VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA
(Nadaljevanje s 4. strani)
i
razmah in pustili male države 80 cedilu), — daje svojstven PeC.?0 Zato nas branje Shirerjeve knpP več kot pritegne. Knjiga nas osvo ji in nas docela prepriča. Osvet nam razmere v Nemčiji, osebnos in svetovne dogodke tako kot ‘ malokatera knjiga te vrste. ’s nam poslane jasno in vazurrdP^0' vse pa nam daje tudi misliti. N? katera poglavja, (konec Avstr13« srečanje čeških in nacističnih P° litikov pred koncem češkoslovask • Stalinova pomoč nacističnim lom ob napadih na Poljsko v P vih dneh vojne, zaslepljenost a. gleških in francoskih po ilifcfJVL pa nas naravnost pretresejo, k«, to je Shirerjeva knjiga delo. , ga je treba brati! Vsakdo bo 0 nje veliko odnesel!
Pavle Hočevar
POT SE VIJE
36.	Spomini
Po vseh društvenih šolah in vrtcih, po vseh mestnih in okoliških odrih smo vsa štiri vojna leta pripravljali pevske in dramske prireditve za otroke in odrasle z namenom, da okrepimo narodno zavest, da izpričamo razumevanje za socialne potrebe, da zberemo sredstva za pomoč našim potrebnim otrokom in družinam.
Ko so začeli grmeti topovi na soški fronti, se je naša zastopnica pri RK z vso vnemo vrgla na delo. Organizirala si je pomočnice, ki so v okviru nove Organizacije za pomoč vdovam in sirotam v svojem območju raziskovale položaj slovenskih družin, ki jih je prizadela vojna, in ugotavljale potrebe, druge so pri zasebnikih in trgovcih prosile raznovrstno blago. Slavikova je bila izredno tankočutna za pošteno društveno delo. Imela je čudovito jasen pregled o prejemkih in izdatkih, o utemeljenosti prošenj, o izročanju podpor in darov. Dokopala se je celo do možnosti, da je lahko pošiljala našim fantom, kakor je imenovala slovenske vojake, harmonike, ker ni zaupala tržaškemu RK, da bi res prišle našim fantom v roke. Ko so ji neznani vojaki pošiljali ganljiva zahvalno, pisma, je še z večjim navdušenjem začenjala zbirati denar za naslednjo pošiljko. Njena domoljubna čustva so bila jasna in neomajna: veselila se je in trpela s Srbi, z Rusi in z vsemi zavezniki; iz iste globine srca pa je tudi privoščila zmago generalu Borojeviču. Nekatere med njenimi sodelavkami ji nismo mogle vedno slediti, čeprav smo občudovale
njeno brezmejno ljubezen do tega koščka slovenske zemlje. Naši pogledi na splošno vojno politiko so se večkrat razhajali in nismo si mogle kaj, da bi ji kljub spoštovanju ne bile v šali dajale vzdevka gospa harmonika. V osrednjem odboru RK je imela težak položaj. Pogosto so .ji očitali, da je njen prispevek pičel; Italijani in Nemci so imeli v svojih vrstah trgovce in višje uradnike, ki so prilagali kupe blaga in velike vsote: nekateri iz dolžnosti, drugi iz gorečnosti do cesarja. Tisti, ki so prej vedno tajili številčnost Slovencev v Trstu, so zdaj nenadno zahtevali od Slovencev prispevek, ki bi ustrezal njihovemu!
Slavikova ni zbirala blaga in denarja zato, da bi se izkazala pred RK, ni ji bilo za državo, bilo ji je za drago tržaško in primorsko zemljo...
Šolski razredi niso bili več tako preobremenjeni kakor tik pred vojno. Številne družine, katerih očetje so bili mobilizirani, so se izselile k sorodnikom na deželo. Naraščajoče pomanjkanje je marsikatero mater prisililo, da je poslala otroke k svojcem na kmete. Tudi pouk je trpel. Otroci so morali pred trgovinami stati v vrsti za živež ali se z materami voziti daleč na Dolenjsko in štajersko po moko in fižol. V šoli so učenci vidno hirali in naše dobrodelne organizacije so tudi v tem pogledu mislile nanje. Poleg obleke, obutve in učbenikov so proti koncu vojne ustanovile na obeh CM šolah še šolsko kuhinjo. Tako je pri Sv. Jakobu dobivalo biezplačno kosilo nad 700 otrok, na Acquedottu nad 300. Ta podpora je bila še važnejša spričo dejstva, da so bile takrat zaradi gripe šole zaprte in da so bili otroci deležni pomoči tudi o počitnicah. Po posredovanju naše predstavnice pri RK je ta ustanova poslala v svojo kolonijo v Švico tudi skupino slovenskih otrok pod vodstvom društvenice Milke Martelančeve. Drugo skupino potrebnih otrok so sprejele hrvatske družine v okolici Varaždina. Otroci so prišli tja tako sestradani in oslabljeni, da so jih plemenite hrvatske kmetice dobesedno rešile smrti.
Tržaške ulice so bile vedno polne otrok. Očetje ali v vojni ali v poklicu, matere so begale za živili, družina in šola sta izgubljali oblast nad otroki. CM šole so si prizadevale, da bi privabile otroke v svoje varno okrilje, jih kakorkoli zaposlile in jih rešile moralnega propadanja. Najhuje je bilo prav proti koncu vojne, ko je razsajala gripa in je morala oblast šole zapreti. Prenehati so morale tudi naše otroške prireditve. Zamrli so otroški odri, prenehali so pravljični popoldnevi v Slovenskem gledališču, kjer je posebno Marica Bartolova, največja ljubiteljica otrok, tako prisrčno pripovedovala povesti in bajke, čarala malčkom čudežne prizore in jim bridkosti vsakdanjega življenja vsaj za nekaj uric spreminjala v svet Indije Koromandije.
Med vojno se je tudi delo v šoli močno razmahnilo. Odnos staršev do učiteljstva se je še poglobil. Vedno več očetov ali mater je spremljalo otroke v šolo samo zato, da so dobili priliko za zaupen pogovor z učiteljem. Posebno železničarji so čutili dolžnost, da mi prinašajo vojne in politične vesti iz oddaljenih krajev. Gospodinje, ki so v vrstah čakale na živež in so se pri tem nalezle najrazličnejših novic, so jih hodile zaupavat v šolo in hotele izvedeti naše mnenje. Čudila sem se učenkam pri pouku, kako so živele z duhom časa. Pri računstvu, pri jezikovnem pouku, pri zemljepisu in zgodovini so brskale po dnevnih razmerah in časopisnih vesteh ter jih spletale v uporabne primere in primerjave. Potrebe RK in CM društev so zahtevale denarna sredstva, zato smo po CM šolah imeli javne prireditve, ki so dajale poleg izdatnih zneskov tudi velik užitek otrokom in odraslim. V spominu mi živi tista preprosta mati, ki je prišla dan po prireditvi v šolo, da bi videla učenko Miloševo, ki da je tako pretresljivo deklamirala Preradovičevega Put-nika! Iz domačih ln šolskih spisov sem spoznavala vtise in vplive, ki so jih otroci in starši dojemali ob Gregorčičevih, Krilanovih in drugih pesmih. Ko smo uprizarjali prevod srbske igrice žive punčke, je mlado občinstvo v dvorani kar glasno dopolnjevalo igralce na odru. Nepopisno pa je bilo navdušenje tiste dni, ko so gledali Ribičičevo igri V kra-
ljestvu palčkov z glasbenimi vložki Ivana Grbca. Nekate^j so pripeljali s seboj celo italijanske tovariše in se postavi)8 pred njimi, češ ali imate vi na italijanskih šolah take čudovite stvari?! Igralci sami so bili pri vajah neutrudni in s neverjetno močno doživljali svoje vloge. Učitelji, ki st0° na kakršenkoli način sodelovali pri tej igri, smo imeli uspehom popolno zadoščenje. Res, vsi, otroci in mi smo da* v to igro vse svoje sile. Kakor da bi bili slutili, da j« zadnji veliki vzpon slovenske besede in šole v Trstu, 14 smo se peljali v Ljubljano, kjer smo na odru dramski gledališča pokazali to delo tudi ljubljanskim otrokom, 5111 na postajah že slišali grmenje topov... Fronta se je približev8* •
V glavnem odmoru sem učenkam dovoljevala, da so fe lahko zbirale po skupinah. Opazovala sem jih. Pripoved^8 so si pravljice, zadnje vojne dogodke, kakor so jih sliš8 doma, ali so pele.
Skoraj ni bilo dneva, da bi se ne bila slišala iz razred^ poleg drugih pesmi tudi Lepa naša domovina ali Hej, Slova8 ’ Ob posebno važnih vojnih poročilih so se prerivale moje mize in mi druga čez drugo z navdušenjem priP°v dovale...
Nekega dne pa stopi v razred nepoznan uradnik s P°v rivom, naj se takoj javim na policijskem komisariatu sobi št.... Kar z njim sem šla in gredoč obvestila upravitelj1® ’ da so učenke same v razredu. Ko stopim pred komis8 •jg Fabrizzija, obstanem! Malo vstran sedi naš katehet! 1 me ne pogleda. Komisar me začne takoj zasliševati-običajnih formalnostih se nekoliko ustavi, pogleda spis m ^ obtožuje: da simpatiziram s Srbi in z Ruzi, da berem rULo knjige celo v originalu, da se navdušujem za velikoru® državo, da zasledujem potek vojne z odkritosrčnim veselj ob sovražnikovih zmagah, da vplivam v tem smislu na uClt^9 stvo, da vzgajam šolske otroke v protiavstrijskem duhu. .j so tisti dan, ko je padel Prszemysl, v mojem razredu P
himno Hej, Slovani itd.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6, II.,
TELEFON 93-898 tn 94-638 - Poštni preda, 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24	SV.
^„,	«1(7 250 Ur Douetna 4 400 hr celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu’tn nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaške*
™ n’6974 Za	SFRJ’ ADIT DZS LJublfia	Stan trg 3/1.,	telefon 22-207, tekoč! račun pri Narodni banki	v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. flnančno-upravni 250 osmrtnice 150 Ur -	Mali ogla.
Trst 11-5374	- Za	SFRJ.^ adit,^ pzs.^ Ljubfian	^	^ MrfV,B)0 prt uprav1 _ Iz wsrtj drugih	pokrajin Italije pri .«Socletž> PubUcltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založmštvo tržaškega tiska, Trst________________________________________.