lakaja vaak četrtek. Cana na |t J K aa lato. (Za Nemčijo 3 K 00 v, aa Ameriko la drntfe taje driave « K 00 ».) — Splel In doplal ea ponujajo > Urednlitvn ..Domoljuba", IJablJana, Kopitarjeve allca itev. I. ■aročnltia, reklamacije In Inaeratl pa i Upravnlitva „DomolJnba", Ljubljana, Kopitarjeva ollee it. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
Inaeratl ae »prejemajo po »le-deClb cenah: Enoatopna petltvrata (iaatlna „DomolJobove" Urine I« ■■) etane aa enkrat 30 v. Pri vel-kratnam objavljenjn primaren pa paat po dogovora. — Poiameaae Številke ae prodajajo po 10 v. fle kovni promet poitno-hranllnlSnega arada itev. 824.707.
Štev. 18
Pazite!
če ženeš kozla v zelnik, in ti potem vse obgrize, nimaš pravice, da bi se hudovat nad niim, namreč jezi se sam nad seboj. Ravno taka je, če voliš liberalca za kmečkega poslanca. Liberalec je že tolikokrat pokazal, kaj zna za kmeta. Kdor ga vse eno voli, ga je vreden, in pravzaprav zasluži, da bi ga imel. »Slovenski Narod", glasilo najbolj ohole mestne gospode, priporoča kmetom Zirov-nika, Čopa, Sršena, Dekleva, Grudna in Rudeža za kandidate. To je tisti Narod, ki je pisala da je glasilo meščanske stranke, ki je zmerjal kmeta s polčlovekom, tisti Narod, ki je psoval kmete ljubljanske okolice, ko so hoteli za par vinarjev dvigniti ceno pri mleku, s požeruhi, tisti Narod, ki je zahteval, naj se romunska in srbska meja odpre, da bi pri tem padla cena domači živini, glasilo tiste stranke, ki zaničuje kmečko poštenje, vcro, značajnost. ki hoče edino le kmečki denar. Ce Narod priporoča kmetom svoje kandidate, je tako kot bi se volk ponujal ovcam za pastirja.
Seveda bodo vsi Narodovi kmečki kandidatje dne 14, maja ležali na tleh
0 Milani, M 2 moja 1907.
in somišljeniki S. L. S. jim bodo peli. Čuden pogreb, pri katerem bodo vsi pogrebci veselja vriskali. Mi se sicer ne vtikamo v to, kako spravljajo liberalci svoje ljudi v sramoto, toda nečesa vendar ne smemo zamolčati. Liberalci sami pravijo, da ne bodo zmagali. Tako n. pr na oklicu, ki na njem priporočajo Matevža Sršena za kamniški okraj, sami pravijo, da ni upati na zmago. To je ponosna agitacija! Volivce za žive in mrtve rote, naj gredo ž njimi, zraven pa pravijo sami, da iz vsega ne bo nič. To je tako, kakor da bi kdo vojsko zbiral proti sovražnikom in kričal: „Fantje, za menoj, pojmo nad nasprotnika, napadimo ga, dasi je gotovo, da bomo tepeni." Taka kot v kamniškem okraju je tudi drugod. Liberalci potiskajo uboge kandidate in nekaj zaslepljenih ljudi na tepežno klop.
Zoper naše kandidate, ki vsi pridno prirejajo shode, stikajo liberalci, kje bi mogli kaj zlagati čreznje. Zlasti zadnji teden bodo brez dvojbe prišli na dan z umazanimi lažmi, ker to je edino orožje. Poznamo jih že! Kako strašno so se spravili zlasti pri zadnjih volitvah nad dr. Žitnika in dr. Šu-šteršiča. Seveda so ljudski glasovi prevpili njihovo podlo kričanje in zdaj imata ta dva naša voditelja mir.
Leto xx.
Tako bodo skakali tudi proti drugim našim kandidatom in jih izkušali oma-zati. Znane so tiste gosenice, ki spuste, kdor jih primeš, umazan sok od sebe. Taki so naši liberalci. Grizti ne morejo, ker nimajo več zob; zato pa brizgajo smrdljivo gnojnico proti nasprotniku. Ta reč ne vleče več. B li so časi, ko so se nekateri naši možje zelo vznemirjali, če jih ie Narod ali kak drugi liberalni list grdil. Zdaj se smejajo vsem napadom. Vsak si šteje v čast, če ga listi in ljudje te baže napadejo. Kolikor napadov, toliko častnih znamenj več! Napadeni so ponosni nanje; ljudstvo ima pa tem večje zaupanje do njih. Hujše se sploh nihče ne more osramotiti, nego da se reče o njem. da je liberalcem všeč Ravno takih mož nam je treba, ki liberalcem niso všeč.
Sicer pa liberalcem ni prav nič verjeti, če včasih koga naših navidez pohvalijo. To store samo za to, da bi kaj zmešali. V resnici sovražijo vse enako. Lep zgled nam je v tem oziru shod v Sent Janžu. O poslancu Povšetu so že pisali liberalci, da jim je všeč. K shodu so pa nagnali pijanih razgrajačev, ki ga še govoriti niso pustili. In vendar je za Šentjanž ravno poslanec Povše storil že mnogo dobrega.
Dober teden je še do volitev. Naj pazijo naši somišljeniki na nasprotnike in naj sporoče vse njihove zvijače našemu uredništvu. Ker že hočejo liberalci biti tepeni, naj bedo pošteno.
Volivno gibanje.
Volivni shod v Boštanju. Dne 21. aprila se je vršil v boštanjski graščini prvi političen shod. Ako upoštevamo zmedene naše razmere, moramo prištevati ta shod sijajnim. Navzočih je bilo samih volivcev 160. Shod otvori dr. Šusteršič kot predsednik katol. političnega društva v Ljubljani in pozdravi zboro-vavee kot hišni gospodar. Nato podeli besedo kandidatu gospodu Povšetu. Kandidat dokazuje s številkami delovanje Slovenske Ljudske Stranke v zadnjem zasedanju. Poročilo se vzame na znanje z odobravanjem. Nato povzame besedo dr. Šusteršič, ki sijajno dokazuje sramotno delovanje liberalcev v naši deželi. Mirno in dosledno dokazovanje dr. Šu-steršičevo o delovanju Slovenske Ljudske Stranke v prid kmctovavcev je navzoče kar očaralo. Vrhunec navdušenja pa je dosegel govornik, ko je povdarjal verski program naše stranke. Ko .ie razlagal žalostne sedanje razmere na Francoskem, si lahko videl, kako so modrim in treznim možem kapljale solze ogorčenja po obrazu. Lahko si vzkliknil: »To dobro ljudstvo ie bilo le zapeljano!« Ker se je mudilo k službi božji ob desetih, je dal predsednik dr. Šusteršič kandidaturo Povše-tovo na glasovanje, ki je bila soglasno z navdušenjem sprejeta. Obenem so zborovavci odločno in soglasno protestirali zoper pozdrav. ki ga je občinski odbor boštanjski poslal v prilog kandidaturi župana Hribarja v Ljubljani. Naš občinski odbor hoče imeti pristno znamko »liberalnega« odbora. — Ta volivni shod ie dokazal, da se je tudi v Boštanju začelo daniti in da tudi tu liberalizem »črka«. Volivci so pa lahko spoznali na zadnjem shodu, kdo je resničen prijatelj kmetov in kdo deluje v njegovo korist. Dne 14. maja pokažite. volivci boštanjski, z glasovnicami zaupanje Slovenski Ljudski Stranki kot pravi kmečki stranki. Ne poslušajte pa liberalcev, ki se vam le hlinijo in vas zlorabljajo pod krinko hinavstva. Kdor nasprotuje načelom Slovenske Ljudske Stranke, ta nasprotuje kmečkim koristim, takega ne poslušajte! Liberalizem naj dobi tudi v Boštanju svoj zasluženi pokoj.
Iz Logatca. Kakor tresk, ki se posveti v poslopju, tako so švigale psovke po shodu S. L. S. v Logatcu na nas od strani liberalcev. Naš župan gospod Atulej se sedaj skllcuie da ie prišel delat mir na shod S. L. S. Ta trditev je vse drugo, nego resnica, ker ga predobro poznamo. Res pa je, da so imeli že pred našim shodom pogovore, da bodo shod razkropili. Ali ko smo pokazali, kaj smo, in da se teh liberalnih plemenitašev prav nič ne bojimo, in da, ko bi se ti možje ne ponižali, bilo bi joj, zakaj pesti kmetov in delavcev še ne poznajo. Mi smo jim dolgo prizanašali. Ko pa ni bilo le konca motenja našega shoda, smo jim pa malo strahu napravili, pa ne toliko, kakor vpijejo sedaj. Nadalje se je gospod župan izrazil, da mu je žal, da ni dal na svojo odgovornost lokala izprazniti. Še nikdar ni tako pametno napravil, kakor takrat, ko se je na g. dr. Šusteršičev poziv odstranil in zato naj
m u ne bode žal, akoravno je bilo malo sramotno za župana, se umakniti. Lahko je viaei, kako ga liudstvo spoštuje, ko je vpilo: Vun r niim! Smešno pa jc blo le to, da je mladi go-spodič Tomčck Tollazzi pripravil v svojem žepu kokoš ili jajec. da jih bode metal med navzoče S. L. S. in ta revček v svojo veliko škodo iu nesrečo je imel polne žepe rumene maščobe. To smo pa potem izvedeli, ko ni pustil doma tisti dan jajec iz gnjezda pobirati. Nadalje trdi gospod župan, da je tukaj pri nas liberalna stranka vkoreninjena. I o je resnica in to nas nič ne briga. Zmaga bode gotovo na naši strani na dan 14. maja. Vsak pameten kristjan sedaj dobro vidi, na kateri strani ie laž in na kateri resnrca.V resnici pri nas ni prej nihče mislil, da znajo ti možje tako debelo lagati, ali sedaj, ko je shod minul, ie pa vsak težko pričakoval, kaj da bode prinesel »Slov. Narod«. In res! Glej spaka. vse polno laži. Nasprotno pa »Slovenec« de pičicc poroča resnico. Mi smo bili tudi navzoči pri demokratičnem shodu 19. m. m. pri Kokolov-cu; akoravno nam ni bilo po volji, nismo ni-kakega hrupa delali, kakor ste ga vi. in brez razprtije se je shod razšel še pred. ko je Kopač nehal govoriti. Gospod dr. Šusteršič vam je lepo povedal pred govorom, da naj nasprotniki ne delajo zgage pri shodu, in to je župan dobro slišal, zakaj pa ni svojim ko-štrunotn svetoval, da nima nihče shoda motiti in se vmes vtikati ter delati nemir. Nadalje trdi župan, da kmet naj vol; kmeta, delavec pa delavca. Zopet velika neumnost! Koliko pa bo poslancev za Logatec. Idrijo, Cerknico in Vrhuiko? Mi smo mnenja, da samo eden, in to je Gostinčar. Vi le bodite liberalna korenina, veje bodemo mi oklestili in deblo sc bode posušilo. Korenine bode pa črv snedel in konec bo liberalizma. No, ako nam pa tako vašega Grudna vsiljujete, jiočakajtc malo, v jeseni bodemo pa Grudna, ker bode prišel njegov čas. Sedaj sc nam jc preveč zameril, nam je prehudo zimo napravil. Nadalje pravi župan, da on čisla duhovnike. To ni res; večkrat smo ga že slišali, ko se ie norčeval iz njih, vedel pa ni, ali je dober ali slab. Tako farbanje ni upravičeno. Povemo vam v brk, da ste s slabim milom hoteli svojo kosmato vest oprati in še bolj umazani ste postali. Vam, gospod kaplan, naj ne bode nič žal po županovih darovih. Kadar bodete biro pobirali, bodemo mi nadomestili, kar vam bode liberalna bauda odvzela. Le pridno naprej! Kmalu bode prišel čas 14. maja, ko nam pravijo liberalci, da se ga veselimo. To je resnično. Ako pademo, pademo! Bojimo sc vas nič. Ako pa zmagamo, zmagamo, kar tudi upamo. Vendar mi še nismo tožili, da bomo padli. Vi ste pa žc obupovali nad 14. majem. Torej možje volivci S. L. S., na noge! Ako se liberalci nam ne bojijo zameriti, zakaj bi se jih mi bali' Vsak po svojem prepričanju naj dela, po geslu: Vse za vero. dom in cesarja!
Črni vrh. iu pričakali smo slavnega Grudnovega shoda v Črnem vrhu dne 21. aprila. Kmeta Tavzes in Julče Novak sta ga pripeljala kazat. Gruden jc med shodom zakrivajoč obraz z rokami klaverno čakal in poslušal, kako ga priporočata Julče in Pre-merstein, ki sta bila od sile krščanska in pobožna. Slednjič namigne Tavzes Grudnu, nai spleza na oder. Gruden ie govoril ta-le dolgi govor: »Obljub vam ne bo delal, ker obljuba dela dolg, storil bom pa za vas, kar bom mogel. In ker vem,, da jc tukaj veliko »pintar-.iev«, bom skrbel za to. da bo les po ceni in da bo železnica šla blizu Črnega vrha. To jc moj program.« Samo to je izpregovorii in izginil. Učitelj Silvester, ves navdušenja pre-
st. is
vzet radi tako obširnega programa, zavpije in ves glas: »Zivio Gruden!« Odgovorilo ie živio deset klavrnih glasov, in kakor bi počila struna, ie bilo navdušenja konec. Naši s<>-niišTeiiiki mi sc začeli oglašati, Grudnu je po-stalo bridko pri srcu, šel vun in z besedami: »Moram vun, ker so tako hudi«, krenil v gostilno. Po debatah, v katere so posegli Sta-nonik. kaplan in Jože Cuk, pri katerih se je luičetu slabo godilo, prosi kaplan predsednika Tavzesa, naj ustreže vsem trem strankam, liberalcem, socialnim demokratom in s. I.. S., ter da na glasovanje vse .tri kandidature. Pa Tavzes je rekel, da ie on predsednik in ni dal kandidatov na glasovanje. Je bilo pač prekislo! Končno ga polomi Nagode s tem. da imenuje tiste, ki hočejo voliti Gostili-čaria, barabe, tako da je bilo liberalcev samih sram! Tavzes jc nekaj prekliceval in shod ic bil zaključen med živio-klici na S. L. S. Ker 'se Zagoda včasih kam drugam zgubi na kak shod, ga Crnovršci lepo prosimo, nai nikar ne pove, da je iz Črnega vrha, da ne bodo ljudje mislili, da smo Crnovršci vsi tako prismojeni! — A to vam jc bil imeniten shod Gostinčarjev dne 24. aprila. Dvorana »Gasilnega doma* nabito polna. Kandidat Josip Gostinčar je v skoro dveurncni govoru razvijal program S. L. S. Govoril je ljudem iz srca iu si takoj pridobil zaupanje. Navdušenje ic bilo velikansko. »To bo naš poslanec' 'To jc govornik: kaj takega še nismo kmalu slišali! so govorili možje. Gospod učitelj Silvester je pridno pisal za Gostinčarjem. Gospod Silvester, bodite tako dobri in pošljite cel Gostinčarjev govor v »Notranjea«, bodo vsaj liberalci enkrat kaj pametnega brali. Proti koncu se je spravil nad Gostinčarja — Gregorec i/ Zadloga. Toda mož jc silno slabo naletel! — Gostinčar sc jc poigral ž njim kakor mačka /. miško, tako, da jc Gregorec skoro jokal pod stopnjicatni. Predsednik da na glasovanje kandidaturo Grudnovo in Gostinčarjevo. Vse roke za Gostinčarja. za Grudna nobena, tudi pričujoči liberalci niso bili za Grudna, ker so sami sprevideli, da je Grudrtl velik revež-go-vornik proti Gostinčarju.
Col nad Vipavo. Dne 21. aprila vršil sc jc tu volivni shod. 'Takoj po sveti maši zbralo se jc v prostorni sobi »Izobraževalnega društva« blizo .300 mož iu mladeničev, med temi 200 samih volivcev. Po izvolitvi vrlega župana gospoda Franceta Prcgeljna predsednikom shodu, nastopi naš dični gospod poslanec dr. Ignacij Žitnik, burno pozdravljen <id vseh navzočih, kateri jc v eno uro trajajočem govoru pojasnil zbranim volivcem vzrok nedelavnosti sedanjega državnega in deželnega zbora. Nato je naštel nekatere rane, na katerih boleha naš kmečki stan ter povdarjal. da je tega kriva liberalna večina v obeh zborih, katera, mesto da bi za kmeta-trpinn kaj delala, se je pa raje v zborih pretepala na podel način. Pojasnil jc nadalje, kaj se mora v prihodnje spremeniti, oziroma opustiti in vpeljati, da se neznosno trpečemu kmetu in delavcu pripomore do moči in veljave. Zlasti so poslušalcem ugajale točke o znižanju vojaške službe na dve leti, zavarovanje revnega kmeta za starost in onemoglost, odprava Kemlji-škega davka in razbremenitev zadolženega kmečkega posestva. Vsi smo ga poslušali z največjo napetostjo ter pritrjevali vsakemu njegovemu stavku. Nato pa je nastopil obče-znani vrli gospod Ivan Lavrenčič iz Vrhpolja. kateri je z njeni« prirojeno ognjevitostjo priporočal navzočim volivcem kandidaturo neumorno delavnega in tudi od sovražnikov i>. L. S. čislanega gospoda dr. Ignacija Žitnika. Pri glasovanju dali so zbrani volivci duška svojej zadovoljnosti ter iz vseh grl Cul se ic
Ic en glas: »Živeli naš poslanec dr. Žitniki« Pri protiglasovamu vzdignil je roko le znani zabavljač Luka Cuk, H2Ietni starček, kateremu bi se bolj spodobilo, da bi vzel rožni vence v roko ter izpraševal svojo kosmato vest, mesto da bi hodil po liberalnih shodih in z njemu lastno nesramnostjo lagal čez duhovnike. V cerkvi ga vidimo le malokdaj kljub le-l emu vremenu, a na liberalnih shodih je pa gotovo |x)vsodi zraven, naj bi bilo vreme še tako slabo. »Možicelj«, misli raje, kako boš dal pred Bogom račun za svoje delovanje, drugo pa pusti pri miru. Bilo je še nekaj drugih liberalcev na shodu, ki so pa deloma glasovali za Žitnika, drugi so pa dostojno tiščali figo v žepu. Volivci, 14. maja pridimo vsi na volišče; pripeljimo seboj tudi one kimovce, ki navadno na dan volitve doma za ognjem modrujejo, sicer pa čez poslance in davke zabavljajo, in oddajmo vsi svoje glasove dr. Ignaciju Žitniku, pristašu S. L. S., katera edina ima voljo, kmetu pomagati.
Blamirani Etbln Kristan. V nedeljo, dne 21. aprila, je priredila socialna demokraciija shod v Medvodah pri »mesarju«. Vabila, kar tera so naši naprednjaki že poprej trosili okrog in obešali na vogale svojili hiš, so imela z debelimi črkami tiskano, da se na temu shodu predstavi ljudstvu državnozborski kandidat J. Petrič in da govori tudi Etbin Kristan. Pride torej določeni čas, radovedni smo pričakovali, da se pri tej ugodni priliki pokažejo naši socialni demokratje v vsem svojem ogromnem številu. Videli smo torej peščico železničarjev, ter večnega županskega kandidata Puneža, Zlatetovega ata in Jerasovega očeta, nekega trgovca praznili črev, in seveda tudi sorškega načelnika Starmanovga Janeza. Značilno pa je, da je bil tu navzoč tudi neki učitelj, toda ne Grmek, pač pa učitelj J. Kiferle iz Preske. Imenovani učitelj je jako prijazno občeval s Kristanom in mu potem pri odhodu segal v roke ter mu delal globoke poklone. Mož je daleč prišel. Morebiti se je priporočal Kristanu za kandidata, kajti obljubljenega Petriča ni bilo na shod, mogoče ho sedaj Kiferle proglašen za socialno-demo-kratičnega kandidata. Bilo srečno I Potem imamo dva učitelja kandidata, namreč Zirovnika in pa Kiferla, mogoče da naredita kompromis! Zivio taki demokrati! Toraj shod se začne. Kot prvi in zadnji govornik nastopi Etbin Kristan. Opraviči odsotnega kandidata g. Petriča,, češ, da je nepričakovano moral nastopiti službo, nam pa se je to zdelo jako neverojetno. Kaj pa, gospod Kristan, ko bi bil liri tem kak drug vzrok? Etbin Kristan je torej pričel v jako plitvem govoru vezati svoje otrobe, streljati kozle ter prevračati kozolce, IKisebno je klel nad takozvanim indirektnim davkom, nad vojaštvom in vojno upravo. Ko Inido socialni demokratje prišli v parlamentu do večje moči, bodo gotovo vse to kar čez noč odpravili. Govornik se je tudi jako togotil nad kapitalisti, toda skrbno se je ogibal napadati židovske in liberalne kapitaliste. Ko se Je mož naposled nekoliko sklel ter se naveličal prenašati zasmehovanja od velike večine po-slušavcev, Je svoj govor žalostno končal, kajti niti toliko poguma ni imel, da bi bil dal kandidaturo J. Petriča na glasovanje. Kajti, ako bi bil kaj takega poskusil, bi se bil prav lahko prepričal, da pri vsej agitaciji je spravil skupaj komaj okoli 20 svojih pristašev, toda še teh ne more imenovati svoje pristaše, kajti nekdo izmed njih se je pri tej priliki izrazil sam o sebi, da ne v6, kaj je. Kristan, častita-mo Vam na takih pristaših. Kristan je prf tej priliki s svojim govorom napravil jako smešen vtisek na poslušalce ter se vrlo blamiral, kajti, ko je končal svoj govor, so se čuli krep- I
ki živio-klici dr. šusteršiču, in Kristan se ie urno izgubil v drugo sobo. Kandidat J. Petrič pa je Kristanu v resnici dolžan hvaležnost, ki je mesto njega šel v Medvode po kostanj v žerjavico, kjer se je pošteno opekel. Volivci S. L. S. pa smo Kristanu tudi prav hvaležni za zabavo, katero nam jc napravil s tem svojim nastopom.
Kandidatske pesnil.
Dekleva:
Pa po dva pa po tri, pa smo šli skoz vasi, pa pri nas ni korajže, ker nič več nas ni.
Gruden Kopaču:
Kedar se midva srečava, prav milo se pogledava, vse solzne najne so oči: Vse to Gostinčar st'ri.
Stare:
Volivci po polj' gredo, žvižgajo in pojo, men' Je v kancllji pri srcu hudo.
Zirovnik:
Sedemkrat sedem let snubim politiko, še ne pogleda me zavber dekle.
Dermota:
Cop se je oženil, tralala. Pleša ga ie vzela, hopsasa!
Rudež:
Ena tičca perletela, na grašinco se je vsela, tičca poje, žvrgoli: Oj mladi Rudež, sladko spi!
Cankar Chamu:
Polltkarja čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokav.
Šentvldska.
(Poje slavni Zirovnikov pevski zbor s sprem-Ijevanjem tamburaškega kluba »Klobasa«.)
Prišli so volivni dnovi, liberalcem upi novi. Neodvisni kandidat tud' Zirovnik bil bi rad.
Tam v Šent Vidu on kraljuje, kmeta tamkaj osrečuje; dolgo mož premišljal je, al' bi šel na lov al' ne.
Mož pač bal se je blamaže, a »Program« mu to ukaže — moraš, rad ali nerad, neodvisni kandidat !
In zato Zirovnik Janko je nastavil svojo zanjko; Zajce v njo da polovi, kmeta reši s tem skrbi.
Učiteljem bo zvišal plače, kmeta bo oprostil dače, žrtvoval se bo za nas, več ne more — prosim vas.
Učeniki liberalni glejte »on«, požrtvovalni; krepko vas drži za nos, da prišel bo lažje skoz'.
A okolica ljubljanska ie in bode še krščanska, Zirovnik, Petrič sta za nič: Živel doktor Šusteršič !
Iz Šent Janža. Dne 21. aprila se je vršil shod, ki ga je priredila S. L. S. Govoril je kandidat g. Povše, ki je razložil program S. L. S. Kričeča druhal pod vodstvom nadučite-lja Brceta je začela grozno tuliti med govorom g. Povšeta. Ko je končal g. Povše svoj govor, je dobil besedo vodja naprednjakov Brce. Ta govornik nam je v spomin poklical vse zasluge, ki si Jih je pridobil v osemletnem delovanju, ki so pa zelo dvomljive. Nato je začel udrihati po svojem predgovorniku. Ko so se pomirili volivci, je nadaljeval, da nam ni treba v Ljubljani določevati poslancev, da si lahko kmetje sami izberemo poslanca. Vprašamo pa Brceta, ali nam Je gospoda določila poslance? Ali ni bil sklican zaupni shod na katerem so kmetje sami določili poslance? Ce tega on ne vč, mu povemo mi, ki bomo volili tistega, ki smo ga izbrali in ki je že dobil zaupanje pri nas. Omenil je tudi, da ni potrebno, da bi bil poslanec dober govornik. Kaj misli Brce, da smo mi tako neumni, da bomo poslali na Dunaj moža, ki bo tam molčal? Nas volivce bo zastopal mož, ki se bo znal potegniti za stvari, ki nam koristijo. Ko je končal svoj govor, ni res, kakor piše »Narod«, da so mu ploskali vsi volivci. Ne, ampak samo njegovi backl. Nato Je še dr. Šusteršič razložil par krepkih resnic v pojasnilo. Da smo pa liberalcem napravili tem večje veselje. nismo vzdignili rok pri glasovanju, da se zdaj tembolj veselijo svoje zmage. Mi bomo pa pokazali na glasovnicah, kdo bo naš poslanec. Ker so naši liberalci kar skakali od veselja. Ko se je glasovalo, se je še par naprednjakov oglasilo k besedi, nakar je predsednik shod zaključil.
Kandldatje štajerske »Kmečke zveze. Pristaši Slovenske kmečke zveze so si Izbrali Roškarja in Pišeka, ker spodnještaierski poslanci potrebujejo med seboj moža, ki iz lastne izkušn:e dobro poznata kmečke razmere in ki sta zmožna, te skušnje tudi uveljaviti pri novih postavah; izbrali so si dr. Korošca kot izvrstnega poznavalca kmečko-poli-tičnih vprašanj; izbrali so si dr. Povale'a kot strokovnjaka v vseh finančnih stvareh, ki bo neobhodno potreben, če hoče stranka izvršit' svoje obljube zaradi odprave krivičnih davkov; izbrali so si dr. Benkoviča kot dobrega poznavatel'a avstrijskega postavodaialstva. Robič in Ploj pa sta itak že stara zaupnika in prijatelja naših kmetov, katera so tudi liberalci še v zvezde kovali, dokler nista storila neodpustljivega greha in podpisala kmečki program. In če stranka res hoče kaj storiti, potem Je za njo neprecenljiva dobrota, da ima v Gradcu svojega zaupnika, kateri lahko vsak čas posreduje pri deželnih uradih. In da ima tudi na Dunaju stalno moža. ki stranko o vsem Informira in za pristaše pri ministrstvih posreduje tudi takrat, ko državni zbor ni zbran in drugih poslancev ni na Dunaju. In taka dva zaupnika sta Robič. ki je deželni odbornik v Gradcu, in dr. Ploj, ki le svetnik pri upravnem sodišču r.a Dunaju. Ker pa pridejo na Dunaju v razpravo tudi zadeve iz vseh strok in za celo državo na dnevni red, bodo naši poslanci vsled svojih sposobnosti in svojega znanja tudi v takih slučajih znali svetovati in sklepati, kar Je državi in njenim prebivalcem v korist, dočim bi možje kakor Rob-
Ijek, Zurman. Ježovnik itd. bile le žalostne figure, ki bi ne znale ziniti nc v kmečkih zadevali ne v drugih stvareh. Ne mogli bi niti častno niti dobro zastopati našega ljudstva. Roš ie že to v deželnem zboru sijajno dokazal. Pristaši Slovenske kmečke zveze, na agitacijo za zvezinc kandidate!
Zakaj pa nanadaio štajerski liberalci poslanca Roblča? Ljud'e. ki so še v kiklji skakali, ko se je gospod Robič že boril za naše politične pravice, mečejo sedaj polena na njega in ker ne moreio druzega najti, mu očitajo da je deželni poslanec in odbornik, tore1 ne sme biti tudi državni poslanec. To ie oni nesrečni stari slovenski greh, da rajši vidimo, da nas tuiec tepta, kakor če bi se domači sin povzdignil malo višje. Nemci, Francozi, Angleži iu druei imajo svoje politike, ki so obenem ministri in poslanci, vodje svojih strank in Bog ve, kaj šc. Ravno sedaj kandidirajo celo nekateri avstrijski ministri in premeteni Nemci dobro vedo. da bo minister-poslanec več dosegel, kakor kak mesar. Koliko let smo se mi borili, da smo sploh dobili mesto v deželnem odboru, in zdaj nam hočejo politični smrkovci to zapraviti"!
Sv. Marieta pri Rimskih toplicah. Tuka1 je imel v nedebo, 21. t. m. Miha Čobal volivni shod. Neki kmet. ki !e govornika poslušal, ie rekel svoiim nri'atel'em: »Veste kai. tovariši ta človek govori in se obnaša, kakor bi bil od hudiča obseden. Boe nas varuj, da bi prišli na vrhunec taki Hudie!« In kmetie tovariši so mu nritrd;li ter skleirli. da se bodo še trd-neie držali »Kmečke zveze« ter 14. maja vsi volili menega kandidata dr. Benkoviča. Tako soc. demokrati nehote in nevede delu!c.io za našo stranko. Nekaj dobrega ima pač vsaka šc tako slab reč.
Polltlten nretled.
CESAR V PRAGI.
Pretekli nonedelick. dnč 29. aprila ic odšel cesar iz Prage. Obiskal ie šole. češke in nemške, sprejel veliko število mož različnih strank, da je slišal želje in misli vseh ljudi. Ko je šel po mestu, kar ic storil skoro vsaki dan. so mu daiali ljudje prošnje za kake posebne stvari. En dan je dobi] na ta način 15 prošenj, drugi dan 20. Ministri so sprejemali tudi politike vseli strank in na vse vplivali pomirjevalno, da bi se dosegla sprava, med Čehi in Nemci.
Pretekli teden se ie pripetila nesreča. Neko zastavo ic močan veter zanesel in ovila se ie okoli nekega kipa na hiši, ki jc padel na cesto in ubil 15-lctnega dečka.
NEMŠKI KRŠČANSKI SOCIALCI IN VOLITVE.
Tudi nemške krščanske stranke sc vrlo gibljejo. Na dan imajo na Dunaju najmanj dvanajst shodov. Liberalci so na Dunaju popolnoma pogoreli. Edino še socialni demo-kratie se upirajo. Pa tudi v drugih deželah so krščanski socialci pridni. V nemških volivnih okrajih, ki jih je vseh 233, so postavili svoic kandidate v 183. Kier pa sami nc kandidirajo, pa podpirajo veri prijazne kandidate. Gotovo si bodo priborili dosti poslaniških mest in bodo v prihodnjem državnem zboru ena najvplivnejših strank. Načelnik stranke in dunajski župan dr. Lueger, ki se ie zdravil v Lov-rani pri Opatiji, sc jc peljal v soboto na Dunaj, da vkliub svojemu slabemu zdravju po-
seže sam v volivni boj. V Ljubljani so mu izročile šopek krščansko-socialne gospe in govorila sta dali časa z dr. šusteršičem.
KOČEVJE.
Na Kočevskem kandidira na krščansko-socialni program profesor ObergfolI, na liberalni pa knez Auersperg. Ljud e v mestu so grozovito nahmskani. Pretekli teden je prišel neki kmečki župan z Nižjc-Avstriiskega, da bi imel shod za »Kmečko zvezo«, ki so si jo Kočevarji zase ustanovili. Pa liberalci so ga iavno na kolodvora napadli. Vkljub temu ic imel shod. Duhovniki niso varni več življenja. Gorje mu. če bi se pokazali zvečer ali ponoči zunaj. Nekaterim so zagrozili, da jih bodo ubili, kjer jih dobe. Kmalu se ne bo smel duhovnik več pokazati v mestu. Kmetie se pa večinoma krepko postavljajo za »Kmečko zvezo« in njenega kandidata.
Orožnikov je v Kočevju že zdaj okoli 30 in jih bo še več treba, da bodo vzdržali red. Glavni voditelji liberalcev so najeti knezovi gozdarji in par zabitih kmečkih nurgarjev, ki se ne morejo z drugim postavliati, kakor s surovostjo. Kmetie jih morajo učiti manire in jih bodo še naučili plesati, če bodo pametni. Ustanove nai povsod svoje posojilnice, da bo mestna hranilnica prazna in svoia konsumna društva, bodo pa purgarji tiho. Kaj za vraga se sili kmetu za poslanca knez. ki mu kmet že od daleč smrdi. Prej jih ni hotel poznati, ampak jim šc voziti ni pustil nik'er po svojem svetu in pri razdeljevanju gozdov jim je dal najslabše parcele, sedai se pa sili kmetom za poslanca. Za kai bo kmetu in delavcu poslanec. ki bo delal zase iu se mu kmet še približati ne bo sinel. Doli s takimi knezi, ki poznajo kmeta le ob volitvah.
ISTRA.
Po Istri zelo vre. Liberalcem prihaja slabo in jemljejo iim saoo socialni demokratie in krščanski socialci. Govori se. da bo sklenila hrvaška stranka dogovor z laško krščansko-sodalno stranko, da se bosta v Istri podpirali. In sicer nai bi v drugem volivnem okrpiu volili vs> Hrvatic laškega krščanskega socialca. v tret'em pa vsi krščanski Italijani Hrvata dr. I aginio.
Na Goriškem ie na prevzel liberalno kandidaturo med Tolminci mesto dr. Treota dr. Oruntar iz Tolmina. Nam jc vse eno. Peter ali Pavel, padel bo kakor ic dolg iu širok.
DRŽAVNI ZBOR.
Kakor se |x>roča. bo novi državni zbor, ki ga bomo izvolili dne 14. maja, sklican k zasedanju dne 18. junija.
OGRSKO.
Ogri se silno jeze nad izjavo ministrskega predsednika Bccka, ki ie v Pragi rekel češkim tovarnarjem, da nikakor ne bo pustil, da bi bila naša Avstrija kaj oškodovana v na-srodbi z Ogrsko. Ogri bi najraje hoteli, da bi iim ml vse plačali, sami bi pa proda'ali svoio prevzetnost. Veselo deistvo ie, da je ogrski minister Wekcrle rekel, da se bo na Ogrskem tudi uvedla splošna volivna pravica.
ZMAGA KATOLIČANOV V ŠPANIJI.
Minuli teden so sc vršile na Španskem volitve v državni zbor. Izid volitev nam kaže velikansko zmago španskih katoličanov, ki so s tem pokazali, da ne marajo proticerkvenc politike, katero so hoteli liberalci uvesti po francoskem vzorcu tudi na Španskem. Špan-
sko ljudstvo odločno obsoja gonjo liberalcev proti redovom in proti cerkvi, dokaz temu so volitve. Po sedanjih poročilih ie dosedaj 260 katoličanov izvoljenih v državni zbor, potem okrog 60 liberalcev, 50 republičanov in 8 demokratov. V glavnem mestu Španije, Madridu. ie izvoljenih pet katoličanov in trije republikanci. V zbornici bodo imeli katoličani gotovo dvetretjinsko večino in s tem ie že pokopana liberalna proticerkvena politika. — Po vseh katoliških državah propada in umira liberalizem. Njegova umazana in divja gonja proti cerkvi in proti vsemu kar ie svetega in vzvišenega, nalde povsod odpor v vrstah katoličanov. Tudi pri nas mu bije zadnja ura in bodoče volitve mu bodo zadale zadnjo smrtno rano.
RUSIJA.
Na ruskega carja se pritiska od vseh strani, nai razpusti dumo, češ. da so revolucionarni poslanci sami nevedni liudje, ki niso v stanu voditi države. Car se ne ima kar tako razpustiti dume, ker se boji novih nemirov. Predsednik dume. Oolovin, dobiva dan na dan pisma, ki mu pretc s smrtio, Stražita ea vedno dva policista. Duma nadaljuie poljedelsko politiko. Kmečki poslanci napada io v dumi veleposestnike, in prete, da se bodo polastili kmetie sami vse zemlje in io razdelili med seboj, ako iim skoro ne razdele državnih nosestev. — Novi upori in nemiri se po av-Paio no celi Rusiji. Roparske čete plenijo, kjer le morejo. — Ruska vlada ie dovolila, da se smeio nabirati no celi Rusiji darovi za pa-neža ob priliki 50letnice njeeoveea mašništva, le da se darovi odpošljejo po ministrstvu.
Listek.
Nedolžna.
(Dalje.)
»Kvarte so pale,« zakliče čarovnik skrivnostno. »Usoda se ie odločila , . . Precej vam hočem razložiti skrivnost, ki io more razjasniti lc čarovniška umetnost. Povem vam, da sam ničesar ne vem. Kar bom razkril, to mi govorč čarovniške kvarte. Ali vidite tukaj, pik-deset? Ta pomeni denar, ki vam ie bil ukraden. Velika Je bila vsota, ki jo je odnesla tatinska roka, kajti ta kvarta pomeni prvih 500 goldinar ev od tisoča. Denar ima zdai v lasti »srčeva dama», ki leži na piku. Ta «sr-čeva dama« pomeni žensko v vaši službi, na njej leži namreč »karova kraljica« in Polževi-na je vedno kraljevala nad vso vasjo, kai ne? Torei pomeni »karova kraljica« vas. Polževka. In »srčna dama« Je v vaši službi. Ko ie kradla, ie bila sama na domu, kajti okrog nje ni nobenega »srca« več. »Srčev kralj« tukai zgoraj jc s »srčevo damo« v zvezi po križcih. To pomeni da se mislita obe osebi kmalu poročiti pred oltariem« . . .
»Torei Je res Rezika — tatica!« vikne ne-hotč Polževka. »Da, da, zda) verujem! . . . Kako bi se sicer vse do pičice ujemalo s tem, kar pravi čarovnik? — In kako morete vse tako natančno vedeti. Lopatar? Sai niti slutiti niste mogli kai se je zgodilo na Polževim.«
»Saj to je moja čarovniška skrivnost. Polžcka. Pa včdite: jaz nisem rekel, da ie Rezika tatica. Povedal sem samo to, kar so mi govorile kvarte in nič drugega.«
»O, o tem sem preveč prepričana. Veselim se tega; ničesar mi ne bo vest očitala, ako jo naznanim sodnUi.«
/fll
»To je seveda vaša zadeva. Jaz ne sprejmem nobene odgovornosti na svoje rame.«
»Ničesar ne zahtevam od vas. Koliko sem vam dolžna?«
»E, kaj bi tisto! Saj ni bilo težko delo!«
»Ne, Lopatar, navajena sem, da nikomur ne dolgujem niti vinarja.«
»Ce je tako, potem, menim, nc bo preveč en odstotek ukradenega denarja.«
»To znaša torej pet goldinarjev. Rada vam plačam deset goldinarjev. Samo, prosim, nikomur ne zinite besedice o tem.«
»Nič skrbite, Polževka. Lopatar molči kakor noč m vč, zakaj. Lepa hvala vam, Polževka.«
Nekaj minut po tem dogodku se je odpeljala Polževka v drdrajoči kočiji naprej proti mestu---
»Vidiš, stara,« se je smejal Lopatar svoji brezzobi ženici v obraz, »vidiš, kaj pomaga umetnost in prava pamet, ha, ha. Ako bi ne bil napravil na stropu luknje, da moreni poslušati tam zgoraj vse, kar ti tukaj spodaj iz-prašuješ ljudi — č-č, ne bila bi danes midva zaslužila desetaka. Poglej, nič se ne vidi na stropu, kje je luknja. Sito sem čez njo pripel in sem vse lepo pobelil, ha-ha. Praznoverni ljudje so najneumnejši na svetu, to ti rečem. Pa ne samo po kmetih, tudi v mestih in trgih biva mnogo praznovercev, to veva midva najbolše, kaj ne, stara? Pojdi, prinesi veliko steklenico piva iz kleti, da ga pijeva na zdravje neumne Polževke.«
»Pa se nič ne bojiš greha?« se hudobno zasmeje Lopatarica. »Ljudi goljufati — to je greh, ali ne?«
»Drži jezik za zobmi, baba stara!« je bil Lopatarjev odgovor. »Ludje hočejo Biti go-I ufani. In nekdo mora biti, ki jih goljufa ... Hej, stara, kje imaš pivo?«
3. V ječi.
Zgodilo se je . . . Na Polževtni se je vršila hišna preiskava, ki se je končala z zaporom Rezike. Nt mogoče popisati velike žalosti. Samo en trenotek se je pokazala na cvetočem Rezikinem obrazu užaljenost, vsled sramotnega sutnničenja. Potem pa so ji udje omahnili, nič moči in upanja ni blestelo v njenih očeh, ki so bile zalite z neštevilnimi solzami. Konečno so usahnile tudi solze, edini izliv njene velike bolečine; brez moči, kakor zlomljena roža, ie stopala pred orožnikom proti okrajnemu sodišču. Šele, ko je šla mimo hišice, kjer je stanovala njena siva mati, je zavpila s pretresujočiin glasom: »Jaz sem nedolžna! . . . nedolžna!« In tisoč solz je pri-polzelo na osramočena lica. Nikdar še ni nobena nevesta hodila po tako grenki cesti sramote. —
Že njen oklic s Poljančevim Jožetom je vzbudil v občini veliko pozornost. Pred cerkvijo iu po potih so govorili ljudje le o neprl-čakovani poroki. Ko pa ie zadela nevesto sramota in nesreča, je bila pozornost ljudi še večja. Najrazličnejše govorice so se širile po vaseh. Malokdo je pomiloval ubogo nevesto. Blagor nesrečnici, da ni slišala zavistnih govoric v tihi ječi.
Medtem se je vršilo najnatančnejše preiskovanje. In nekega dne je bila obtoženka zaslišana.
»Vi ste obdolženi,« je pričel preiskovalni sodnik, »da ste ukradli Polževki iz zaklenjene sobe in omare 500 goldinarjev. Ali priznate?«
»Pove te mi prej. zakaj me tako grdo sumničite! ... O, jaz nesrečnica!« odgovori Rezika s prisrčnim, nedolžnim glasom.
»Vi ste bili sami doma, ko ie zmanikalo denarja, ne?«
»Oovorč tako. Jaz ne vem.«
»Ali mi morete povedati, kdo je bil še med tem časom doma?«
»O, ko bi tudi vedela, da je bil kdo doma, bi ne povedala. Nočem, da bi prišel po nedolžnem v ječo, ker vem, kako boli sramota nedolžnega človeka.«
»S tem bi škodovali sebi. Toda — drugo vprašanje. Povejte odkritosrčno, ali ste si kaj prihranili v svoji službi?«
»Kako mi je bilo mogoče? Vedno sem podpirala z denarjem svojo ubogo mater.«
»Umljivo. Torej nimate nobenega večjega premoženja?«
»Ne. Nekaj goldinarjev, in kar imam še prisluženega pri gospodinji — to je moje imetje.«
»Pa ste si vendar v nedeljo, ko ste bili oklicani, nakupili več stvari in ste plačali z denarjem? Odkod ste ga dobili?«
»Krstna botra, stara Rožmanka — Bog ji daj nebesa — mi je dala za možitev 14 dni pred svojo nenadno smrt o 200 goldinarjev. S tem denarjem sem plačala, kar sem kupila.«
»Dobro. Ali ve kdo za to. da vam je stara Rožmanka podarila 200 goldinarjev?«
»Mislim, da nihče.«
»In ste o tem komu kaj omenili?«
»Ne. Nikomur.«
»Čudno. To je vendar bilo za vas veselo presenečenje. In v svojem veselju človek rad pripoveduje okrog.«
»Nisem smela nikomur povedati, ker mi je stara Rožmanka zabičala strogo molčečnost. Sicer bi bili drugi dediči zavistni name.«
»Pa zakaj je ravno vam toliko podarila?«
»Tega ne vem. Ljubila me je, tako je pravila, in ker sem vedno pomagala svoji materi in sem jo v bolezni podpirala z denarjem. Zelo jo je veselila moja poroka. Rekla je. naj porabim ves denar za poročno opravo, da ljudje ne bodo toliko obrekovali beraške neveste.«
»Ce jc tudi vse resnično, kar govorite, vendar se mi zdi ena okolnost zelo, zelo sumljiva. Med denarjem, ki ;e bil ukraden Polževki, so bili med drugimi bankovci tudi trije petdesetaki. Eden izmed njih. kakor se Polževka dobro spominja — je imel na sredi črno liso. Oni petdesetak, ki ste ga vi oddali pri kupcu Ječmenčku, je temu čisto podoben. Kaj, ko bi bil ravno isti? A?«
»To mora biti slučaj!« vzdihne Rezika in pobledi. »O, moj Bog, ali se je ves svet zarotii proti meni? Cujte: jaz sem nedolžna!«
»Nedolžna?« vpraša preiskovalni sodnik l.iubeznjivo.»Ako se oziramo na vse okolnosti, ki govore proti vam, potem sevč vse tajenje ničesar ne pomaga. Priznajte svojo krivdo odkritosrčno in skesano, da bo vaša kazen milejša. Povejte mi torej najprej, kako ste prišli v zaklenjeno sobo in omaro.«
Velik vtis so napravile milo izgovorjene sodnikove besede na obtoženko. Skočila je s svojega sedeža. Kri ji je butnila v glavo, da jc postalo vse rdeče njeno lepo lice. In klicala je z glasnimi vzkliki: »Kaj? Jaz — tatica?«— Ne, ne, tisočkrat ne! Vse mi vzemite; ženina mi ugrabite, uničite vso srečo mojega življenja — je eno reč mi pustite: mojo čast in moje pošteno ime!«
»S takimi občutki, s takim kričanjem, ubožica ne opravite ničesar!« prične sodnik nekoliko strožje. »Zakon je trd in nihče mu ne uide. Ali mi morete pokazati drugo sled, drugega krivca?«
»Iščite ga sami. Jaz sem nedolžna. Za-ka me mučite do smrti?« odgovori obtoženka.
S tem je bilo zaslišanje končano. V istem trenotku se odpro vrata in pokaže se Poljan-čev Jože, ki je bil tudi poklican k zaslišanju. Bolesten krik, pretresajoč kosti in mozeg, in uboga Rezika obleži nezavestna na tleh. Zenln skoči k njej. objame jo z inočmmi rokami in dvigne na stol.
Rezika odpre oči. S prosečimi očmi gleda ženina. »Jože,« šepne komaj slišno, »ali veruješ tudi ii, da sem tatica.«
»Ne,« odvrne ženin svečano. »Čeprav te obsodijo in odpeljejo v mestno ječo — jaz ne verujem.«
»Hvala tebi, večna hvala za zaupajočo besedo,« pravi nesrečnica , in radosten žar ji zablesti v obrazu. Tvoje srce mi je ostalo zvesto — naj se zgodi, kar hoče!«
»In bo ostalo vedno zvesto,« zatrjuje ženin. »Zapomni si Rezika: nobena druga ne bo gospodinjila na mojem domu kakor ti, Rezika.«
»Ne, Jože, to ne sme biti,« se brani Rezika žalostno. »Ti ne smeš postati zaradi mene nesrečen. Moja sramota naj nikdar ne emadežu e tvojega dobrega imena. Le, če se popolnoma izkaže moja nedolžnost, postanem tvoja nevesta. Sicer nikoli . . . Veliko bom žrtvovala, vso srečo svojega življenja — toda z darežljivim srcem, ker bom s tem varovala tvoje dobro ime. In zdaj, z Bogom. Jože! Pozdravi mojo sivo mater, povej ji, da sem nedolžna in — moli zame!«
Cesar ni storil Poljančev Jože od svojih otroških let, to je storil sedaj: jokal je. V svoji preveliki dušni bolesti je hotel objeti svojo nevesto, toda sodnijski sluga jo je že odpeljal. Nato je bil Jože zaslišan. Izpraševa! ga je sodnik največ o tem, koliko je podpiral svojo nevesto z dcnar ein.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenske vesti Iz Amerike. V Cievelandu je Anton Ordina ustanovil nov pogrebni zavod. — V državi Ohio je mnogo naših rojakov izgubilo vsled povodnji vse imetje. — Josip Zigan je streljal v Cievelandu dvakrat na Marijo Novak, ker je odločno odklonila vse njegove ljubezenske ponudbe. — V Cievelandu sta umrla Franc Kromar in Mihael Pintar. Ravnotani je unirla Marija Pucelj iz Velikili Lašč. — Na sveti večer je ubil v Pirnatovem salonu v Cievelandu Urban Gra-dišar iz Velikih Lašč Franceta Šavnika. Obsojen je bil na šest let ječe. — V Cievelandu je umrl Franc Majcen, doma iz Bregovca pri Mokronogu. — V istem mestu je padel J. Cifri v ogenj najmlajši otrok. Hoteč ga rešiti, je skočil za njim, pri tem pa se tako opekel, da bo več mesecev nesposoben za delo.
Žalostna usoda grofova. Iz Amerike se poroča o žalostni usodi švedskega grofa Alfreda Krondhjelma. Ko je bil 13 let star, m.i je umrl oče in deček se je izselil v Ameriko. Službe ni mogel dobiti; potoval je semintje in si je kot delavec na raznih farmah služil kruh. Imenoval se je navadno Alfred Aksel-son. Pred dvema letoma je umrl neki njegov sorodnik in mu zapustil velikansko premoženje, ki naj bi donašalo na leto nad 700.000 kron. Iskali so ga povsod, a zaman. Slednjič je prišel zastopnik .švedske vlade v Ameriko, da bi poizvedoval po bogatem dediču. Iskal ga je celih pet mesecev, sled ga je vodil v Tinlay v državi Ohio. Tu pa je izvedel da so pred tedni našli napol sestrr danega človeka v cestnem jarku. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je umrl pred nekaj dnevi. Iz listin, ki iili je imel pri sebi, so spt.znali, da .ic bil grof Krondhjelm.
Mlad poročnik vpraša korporala: »Kaj pa pomeni to žvižgan e?« Korporal: »Gospod poročnik, moštvo reže žetnlje za cmoke in med rezanjem mora žvižgati, drugače bi polovico žemeij pojedlo.«
Katoliški možje, 14. maja do zadnjega na volišče! Sovražniki se gibljejo in pod raznimi hinavskimi krinkami zapeljujejo ljudstvo sedaj pred volitvami. Poprej tebe, slovenski kmet in delavec, niso poznali, sedaj se ti delajo prijatelje. Preje jih tiisi poslušal, boš li sedaj verjel njihovim priliznjenim besedam. Upamo, da ne. Zato smo pa tudi prepričani, da boste prišli 14. maja vsi do zadnjega moža na volišče in volili može, poštenjake in verne katoličane, katere vam priporoča »S. L. S.« Nikdo naj ne ostane ta dan doma, le pokažimo, kaj piše neki ameriški list z ozirom na volitve. »Kdor spi, tedaj kot sovražnik na vse kriplje dela, je izdajalec svoje domovine in sovražnik svoje lastne sreče. Cas volitev je tisti čas, ko moraš odpreti svoja usta. ko se moraš pokazati kdo da si, ko moraš pametno glasovati, pa tudi druge k pametnemu glasovanju spodbujati in zaslepljencem oči odpirati. Ko je volitev pri kraju, je zastonj tožiti čez slabe čase. Kdor tiste priložnosti ne porabi, ko mu postava sama ponuja, naj si pomaga z volitvijo do boljših dni, tak se ne zaveda svoje državljanske dolžnosti in tudi ni vreden, da bi vžival državljanske pravice.« Te besede veljajo tudi nam.«— V naši državi imamo pravico državljani, da sami volimo može v občinske zastope, okrajne zastope, v deželni in državni zbor. Ti pa potem dajejo postave in ukaze skupno s cesarjem. V naših rokah je tedaj nekako vladanje dežele, v naših rokah so postave, ki se dajejo za državo in deželo. Bodi nam mar vse eno, kakšne postave se dajejo? Navzlic tej vsakemu človeku jasni dolžnosti pa je še vendar toliko I.iudi, ki se za volitve nič ne brigajo. Z ničvrednim izgovorom ali pa celo brez vsakega \zroka čepijo doma za pečjo, zraven pa šc udrihajo po slabih postavah in tožijo o slabih časih, hkrati pa si domišljujejo, da Bog ve kako vse reči zastopijo in Bog ve kako bi oni vse to boljše napravili, pa so ščurki, ki se skrivajo po kotih, brezbrižno zanemarjajo svoje dolžnosti in se tako krive storijo vseh cerkvi in družbi škodljivih postav, ki jih ku-Vejo brezbožni možje, ki so dobili v roke vladne vajete. Dolžnost je voliti, dolžnost pa je tudi dobro voliti. Volite tedaj vestne može, ki imajo trdno voljo, svoje dolžnosti vestno in prav izpolnjevati, ki imajo srce za ljudstvo in se ne bojijo težav in žrtev, ki se bojo od njih zahtevale, ki bodo prijeli za plug pa se ne bojo nazaj ozirali, ampak blagor ljudstva zttiiraj pred očmi imeli. Volite le verne može, ker le taki so resnično vestni, ki svoje dolžnosti opravljajo zavoljo Boga. »Le tisti, ki imajo vero, imajo tudi vest, in brezveren človek jc obenem brezvesten človek, je rekel papež Pij IX. Človeku, ki nima vere, se ne sme ničesar zaupati narnanj pa še poslaniš-kega posla. Zato volite le take može, ki vestno spolnujejo svoje krščanske dolžnosti, ki dajo Bogu kar je božjega in potem bojo dali tudi ljudem, kar je njihovega. In take može vam priporoča na Kranjskem »S. L. S .«. Na Štajerskem »Kmečka zveza in na Primorskem društvo »Sloga«. Za te može v boj!
Nekaj sličic Iz soc. demokraškega življenja.
Prva slika:
Berolinska »Pošta« je nedavno poročala: Zena nekega zidarja je ponujala svojega sina, ki jc izstopil iz šole, v pisarno. Na vprašanje, zakaj se sin ne loti očetove obrti odgovori žena: Imam tri sinove, a skrbela bom, da ne bo nobeden izmed njih zidar. Vzrok je ta: Moj mož namerava zidati poslopje. Najprvo se
Razgled po domovini
rt ritifripni 7aun- smrtno življenje, potem pride šele na vrsto mora izkazati pr. soc. demokratičnem zaup n m« j omogočijo vsakemu nebesa
niku. da P^Pada njegovemu dru tvu in da jt ^rD ^|j ?'Torei v verski boj tirajo soc. de-
; mokratji svoje pristaše,na nebesa, na zemlji
pobotnicami dokazati, da jc naročen na soci-jalističen list in da ga je plačal, dokazati mora dalje da je praznoval prvi inajnik. Ce izpolni vse te pogoje, tedaj mora tudi pri socijalistic-nem konsumu svoj denar potrositi. Taki so ti ljudski prijatelji. Govore sicer o svobodi in prostosti, toda v resnici so pravi tlačitelji. Ti ljudje trgajo družine in razdirajo družinsko življenje. Tako se glasi poročilo žene socialnega demokrata.
Druga slika:
Iz Moravske Ostrave se poroča: Tu sc je dogodilo hudodelstvo, ki dokazuje vso posu-rovelost soc. demokratov. V vasi Reihvaldau, kjer stanujejo po večini rudarji, je šel duhovnik Nemec v sv. popotnico k umirajočemu bolniku. Na nekem samotnem kraiu ga napade nenadno tolpa posurovelih delavcev. Hočejo mu iztrgati sv. hostijo, a ker se jim to ne posreči, raztrgajo mu njegovo duhovsko obleko. Duhovnik kliče na pomoč in na njegovo vpitje prihiti nekaj mož, ki ga rešijo pred to socialistično druhaljo.
Tretja slika:
V mestu Rondec na Francoskem je zidarski mojster Lancie 24. t. m. po končani službi božji ustrelil z revolverjem na škofa, ne da bi ga bil zadel. Policija je prijela zločinca.
Četrta slika:
Z Jesenic se poroča: Tu se je vršil sv. misijon ob velikanski udeležbi ljudstva. Sv. misijon se je sklenil z veličastno procesijo. Ob vhodu Počivavškovega vrta so stali soc. demokrat e pokriti in se smejali, ko je pro-sija šla mimo. Niso se odkrili pred sv. R. T. in pokazali ljudstvu jasno, kako soc. demokracija vzgaja. Marsikomu, ki ni še poznal bistva soc. demokraciie, odprle so se ob ti demonstraciji oči. Soc. demokratje se ne sramujejo vpričo tisočere množice ljudstvu kazati, da ne verujejo, da je v zakramentu sv. R. T. Jezus, pravi Bog, pričujoč, posmehujejo se celo množici, ki kaže to vero! To si je treba zapomniti in soc. demokratom poklicati v spomin, kadar bodo zojret trdili, da je vera zasebna stvar, da pustijo vsakemu svojo vero! Zakaj zasmehujete tiste, ki verujejo? Zakaj ne spoštujete verskega prepričanja drugih?!
Peta slika:
Iz Jesenic se poroča: V čem obstoji organizacija soc demokratov? — Kristan je nedavno iz.avilNia shodu v Mariboru: »Proč s prokletimi svetimi daritvami, proč z ma-likovavstvom (molitvijo, češčenjem sv. Reš. Telesa)! To je naša organizacija!« Da, da, to so pokazali soc. demokratje tudi na Jesenicah ob misijonski procesiji dne 14. aprila 1907. To je povedal tudi že sedanji soc. demokraški kandidat dr. Dermota, ki je bil v nedeljo dne 14. aprila 1907 sklical v Počivav-škov hotel volivni shod. Njegove ovčice so zasmehovale procesijo. Ko še ni bil doktor, izjavil je na ustanovnem shodu »Akademije« dne 26. oktobra 1904: »Kulturno delo je vse, s čimer pobijamo reakcijo. Revolucijonirali bomo duhove.« To je soc. demokraška organizacija! Zasejati hoče upornega duha med ljudstvo. V prvi vrsti naj se ljudstvo upre Bogu, pobija delovanje katoliške cerkve, ker to je reakcija, to je kulturno delo po nazorih socialnih demokratov. Kaj pa izboljšanje bednih soc. razmer? Kaj to? Delavski stanovi naj čakajo, da se izvrši prej revolucija duhov da prej vera izgine iz človeških src. Potem' ko ne bo nihče več veroval v Boga in po-
pa morajo čakati. Resnično, to Je stranka čakanja! Ali se more razsoden in j>ainetcn človek zavzeti za to stranko! Hinavskemu govorjenju raznih socijalistov sedaj pred volitvami nai nikdo nc veruje.
Pri sv. Joštu nad Kranem sc zopet pri-čno redni romarski shodi. Prvi shod je peto nedeljo po Veliki noči to je 5. maja. Duhovno opravilo bo ob 6. in 9. Šesto nedeljo, 12. maia bo romarski shod Štajercev, to nedeljo bo tudi ob 6. in 9. duhovno opravilo.
Soc. demokratje In kmetje. V neki brošuri, katero jc razpečavala kmetijska družba štajerska najdemo z ozirom na bodoče držav-nozborske volitve tale resen opomin na vse kmete: »Vsak avstri ski poljedelec, ki očitno ali skrivaj podpira soc. demokrate, je ali norec ali pa nesramen odpadnik, kateremu se mora pribiti na čelo pečat izdajstva nad domačo zemljo, da se ga bo znal vsakdo izogibati. Kmečko geslo bi bilo najgrše omadeževano, če bi se dal le en avstrijski kmet tako zapeljati, da bi oddal svoj glas pri bodoči volitvi soc. demokratu.« Slovenski kmetje dobro si zapomnite te besede in ravnajte sc 14. maja po njih.
Liberalni učitelji so sc z vso besnostjo vrgli v svojem listu na dva na bolj delavna in za kmeta vneta državnozborska kandidata namreč na dr. Žitnika in na dr. Korošca. Kmetje, ako vam je mar vaša lastna korist, vaš blagor, potem volite vsi brez izjeme na Kranjskem dr. Žitnika, na Štajerskem pa gospoda dr. Korošca za poslanca.
Umrl tik pred odlikovanjem. Cesar jc odlikoval 17. t. m. višjega gozdarja kneza VVindischgraetza gospoda Antona Hanischa 7 viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Tragični slučaj je bil, da je gospod Hanisch prej umrl, predno je bilo odlikovanje uradno razglašeno.
Dva otroka zgorela. Iz Novega mesta se nam poroča: V Velikih Poljanah pri Smarjeti so otroci na paši zažigali suho travo ob mejah. Štiriletni Lojzek Slogar, te ognjene zabave vesel, je prišel preblizu ognja, užgala se mu je obleka in v trenutku je bil revček od vratu pa do nog ves opečen. Tako ranjenega so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Toda nove kože in živl enja tudi tam ne morejo nikomur nuditi, vsi poskusi so ostali brezvspešni in otrok je v groznih mukah kmalu preminul. Lansko leto ravno ob tem času in blizo tistega kraja se je zgodila enaka nesreča. — Na Pšati pri Beričevem so skakali otroci preko ognja. Šest let stari Min-ki Baš sc jc vnela obleka. Deklica se je tako hudo opekla, da je med vožnjo v Ljubljano umrla.
Novomeški okrajni cestni odbor. Načelnikom novomeškega okrajnega cestnega odbora je zopet izvoljen gospod Josip Zurc iz Kandije, župan šmihelstopiški, njegovim namestnikom pa gospod Fran Majzelj iz Bele cerkve.
Velika koncerta »Glasbene Matice«. V
»Glasbeni Matici« se pripravlja zopet nekaj izvanredno velikega. Dne 7. in 8. maja (v torek in sredo) se bo namreč izvajal v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani svetovno-slavni Verdijev »Requiem« (črna maša). Zložil jeVerdi to delo, ko*je bil na vrhuncu svoje slave, leta 1874. Izvajal se je dosedaj že v vseh velikih mestih, z največjim uspehom na
A
Dunaju, v Berolinu, Frankfurtu, Hamburgu, Londonu, Parizu, Rimu, Turinu, Florenci in drugih laških mestih, v Bruselju, Monako-vem, Zagrebu itd. Nastopilo bo pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Hubada 210 zbo-rovih pevcev in pevk, 74 godcev dveh vojaških godb, 27. pešpolka v Ljubljani in 97. pcš-liolka iz Trsta ter nekaj članov »Glasbene Matice«, dalje štirje solisti, izmed katerih bodo trije domačini, vzgojeni v »Glasbeni Matici«. Vseh sodelujočih bode torej 289. Solo pojo: sopran gospa .leanetta pl. dr. Fodrans-pergova, alt gospa Ivica dr. NVagnerjeva, tenor g. Frnesto vitez Caminarota iz Zagreba m bas gospod .lulij Betetto. »Glasbena Matica« vabi vse Slovence, da se udeleže redke prilike in izrednega glasbenega dogodka, ki bo zopet pokazal, na kako visoki kulturni stopinji smo na glasbenem polju. Ker se bo koncert izvajal dva dni po vrsti, in jc pričakovati obakrat na.imnogobrojnejšcga obiska, zato naj 1 >i slavno občinstvo osobito z dežele pismenim potom pravočasno si osiguralo vstopnice, ki se dobivajo v trafiki v Selenburgovih ulicah. Sedeži v parterju, na balkonu in galeriji po 2, 3, 4, 5 in 6 kron. stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 60 h.
Koroški Slovenci so pridno na delu. Vsako nedeljo sc vrši več jako dobro obiskanih shodov. Največ upanja na zmago ima g. Gra-ienauer, za katerega se vsi slovenski volivci ogrevajo. — Tudi g. Fllersdorfer prireja dobro obiskane shode okolu Velikovca. — V Celovcu so postavili Slovcnci za kandidata delavskega stanu g. kiparja Teodorja Osana. 14. maja bodo pokazali koroški Slovenci, da iih nemštvo s svojim ostudnim pritiskom in nasiljem še ni ubilo in da tudi v glavnem mestu še krepko diha o.
S. L. S. je priredila že nebroj shodov po deželi. Ljudstvo se jih udeležuje v največjem številu. Shodi sc vrše večinoma mirno, le v Št. Janžu in v Škocjanu sta ondotna liberalna nadučitelja delala zgago. A ravno to rovanje še bol krepi in potrjuje naše može v prepričanju, da sc bore za dobro stvar, katero nasprotniki pobijajo. Vsak od liberalnih priga-njačev razbit shod jc doslej koristil lc naši stranki, ker ljudstvo vedno bolj spoznava, da pri liberalcih odločuje le surovost m pest. — Najhujši boj se bo vršil v notranjskih okra ih, a tudi tu jc zmaga na naši strani zagotovljena. Gostinčar in dr. Žitnik bosta sijajno porazila oba liberalna in socialistična kandidata. — Proti dr. Susteršiču je postavil župan ljubljanski, Hribar. «neodvisncga» šentviškega nadučitelja Zirovnika. Ta mož bo sicer vjel nekaj glasov, a osmešil bo najbolj samega sebe in liberalno stranko, ki ga je tako grdo speljala na led. S to kandidaturo so liberalci dokazali, da imajo našega kmeta in dclavca za skrajno nespametnega, ko mu ponujajo moža, liberalca katerega so pri zadnjih občinskih volitvah vrgli med staro šaro, ker ga dobro poznajo.
Krasnega planinskega orla v razsežju 205 cm jc vjel nedavno nad Konjšico v lovu gospoda Frana Ahačiča iz Tržiča v past lovec Josip Meglič, vulgo Adam iz Loma. Ze pred tremi tedni je dobil v snegu ostanke srnjakove, katerega je orel raztrgal. Nastavil ie tam past in sedaj se je ropar vjel.
Za tobačno delavstvo. S 1. januarjem 1907 se je tobačnemu delavstvu nekaj malega zboljšala starostna preskrbnina. Delavcem in delavkam, ki so že do takrat bili v penziji,, se pa to zboljšanje ni dovolilo. »Podporno društvo« naše ljubljanske tovarne se je v tem oziru s posebno spomenico obrnilo na generalno direkcijo; tudi »Splošna zveza krščan-sko-socijalnih delavcev« je po poslancu Stur-mti posredovala. 25. t. m. je prišlo brzojavno
poročilo, da dobe zboljšanje tudi že pred 1. januarjem vpokojeni. Lep uspeh naše organizacije!
lj Razsvetljava v Ljubljani. Kakor se poroča, nameravajo pričeti s pripravami za \ peljavo nove plinove razsvetljave v Ljubljani še to spomlad. Napraviti nameravajo 700 Ancrjevih svetilk. »Kcnšt« ljubljanske občine in njenega župana je res velika. Čemu so uvedli drago električno razsvetljavo. Menda le zato, da liki mladina igrajo z izpremembo razsvetljave. Otročarije sicer radi privoščimo a take igrače so presneto drage!
Šolske počitnice. Naučilo ministrstvo je ukazalo, da sc konča šolsko leto 1906—07 po vseh onih srednjih šolah, učiteljskih pripravnicah, obrtnih, trgovskih, mornariških iu sorodnih šolah že v soboto 6. julija 1907, ako se e absolvirala predpisna učna tvarina in čc odpadejo takozvane vroče počitnice.
Uboj na Ambroževem trgu v Ljubljani. 25. aprila se je zbralo več svečarskih pomočnikov gospoda Oroslava Dolenca v gostilni na Ambroževem trgu št. 7. kjer se je precej popivalo. Med njimi je bil tudi oženjeni 251etni pomočnik Fran Uršič, rodom iz Javorja pri Škofji Loki. V gostilni je sedel tudi desetnik 27. pešpolka Kari FUrnschuss, kateremu je eden izmed prej omemenih prevrnil med plesom vrček piva. Vsled tega je nastal med pomočniki in vojakom prepir, katerega je pa gostilničar pomiril. Ko so pomočniki odšli, je šel za njimi tudi desetnik in ko jih jc v parku na Ambroževem trgu dohitel, ie zadobil naenkrat od zadaj po glavi od Uršiča z metli-ščern nekai udarcev. Desetnik je potegnil bodalo in sunil Uršiča trikrat tako, da je Uršič kmalu potem, ko jc napravil še par korakov, padel in umrl. Policija je takoj nato ukrenila vse potrebno, in je' ob pol treh sedel desetnik že v vojaškem zaporu in svoj čin, priznal. Govori se, da se jc vojak sam javil vojaški oblasti. Uršičevo trtiplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu in potem pokopali pri sv. Križu.
Sami vinarji. Znani kupčevalec s konji, Rogelj iz Kandije, je prodal na zadnjem konjskem semnju v Ljubljani dva izvanredno visoka konja s pogojem, da mu kupec zahtevano vsoto pošlje po pošti. Kupec je držal besedo, toda napravil je tudi dobro šalo. Pretekli četrtek je prejel Rogelj sedem kilogramov težek zavoj, v katerem Je bila ona kupna vsota v samih vinarjih. Koliko časa je Rogelj prešteval te vinarje, ni povedal, pač pa je ponujal vinarje v zameno skoro vsem trgovcem in obrtnikom v Kandiji.
Premeščen je gospod Jakob Ukmar, župni upravitelj v Ricmanjih, v Trst k sv. Antonu staremu, na mesto gospoda Antona Slamiča, kateri gre v Dekane za župnega upravitelja. Ricmanje ostanejo brez duhovna. Na praznik varstva sv. Jožefa bilo je v Ricmanjih zjutraj in popoldan pri blagoslovu mnogo ljudi — pa le iz sosednih fara.
V varstvo planin sc je vršila 4. t. m. v poljedelskem ministrstvu seja poljedelskega sveta, da se posvetuje o deželni postavodaji. Seji jc predsedoval komerčni svetnik Povše. Poljedelsko ministrstvo jc predložilo poročilo glede na načela o varstvu planin in za pospeševanje planinskega gospodarstva. Po temeljiti razpravi, v kateri so pozdravljali akcijo ministrstva, so odobrili z nekaterimi izpre-membami načrt. Poročilo za plenum poljedelskega sveta so poverili koroškemu deželnemu odborniku Alojziju Honlingerju. Poljedelsko ministrstvo namerava stopiti s posameznimi deželnimi odbori v dotiko, da pred-lože deželnim zborom dotične zakonske načrte.,.
Vojaškega vohuna, ki je fotografiral italijanske utrdbe ob avstrijski meji so prijeli ita-
lijanski finančni stražniki in ga oddali oblastem. Italijanski listi trdijo, da je prijeti vohun preoblečen avstrijski častnik. — Javna tajnost je, da tudi Italijani prav pridno špijonirajo ob avstrijski meji. Priplazijo se cclo do trdnjav kakor so one v Klužah, na Predilu itd.
Liberalna surovost. Iz Bovca se nam poroča, da je po shodu v Bovcu gospodu N. Štrukclju vikarju v Cez-Soči, neki liberalec vrgel v okno precejšen kamen in mu razbil dve šipi. To je lep vzgled liberalne surovosti. Po sadovih se spoznajo. Kjer ne morejo z lažjo in obrekovanjem ničesar opraviti, tam l>osežejo po kamenju in po drugem orožju, da bi s tem ukrotili političnega nasprotnika. Liberalci so si res iwvsod enaki.
Dne 14. maja kmečki praznik. Žc sedaj je treba skrbeti, da se bo dne 14. maja vsak pristaš »S. L. S.« gotovo udeležil volitve! Volitev je tisti dan najnujnejše in najimenitnejše delo!
Smrtna kosa je zopet jela sedaj v pomladnem času pobirati svoje žrtve. V Ga-brovcu pri Metliki je pokosila bleda smrt 26. aprila mladega, nadepolnega g. bogoslovca Antona Crnugelj, ki se je zdravil na svojem domu. Bil je drugoletnik ljubljanskega semenišča, rojen 3. jan. 1. 1885, zelo nadarjen, marljiv in pobožen mladenič. — V ljubljanskem Leonišču pa je umrl pretečeno soboto ob 1. zjutraj č. g. Jernej Bernard, kaplan v Trebnjem. Rojen je bil ranjki 23. avgusta 1. 1872 v Škofji Loki, v mašnika je bil posvečen 25. julija 1895. Služboval je kot kaplan v Smledniku, na Blokah, v Postojni, pri Sv. Križu pri Litiji in več let v Trebnjem. Bolehal je dalj časa, a ni si dal počitka, dokler ga ni meseca marca bolezen popolnoma zmagala. Prišel je v Leonišče iskat si zdravja. Pričakoval je, da kmalu zapusti Ljubljano in se zopet naseli v svoji kaplaniji, kamor ga je tako srce vleklo. A Vsemogočni je sklenil drugače. Ko je uvidel zadnje dni, da ni misliti na zdravje, udal se je popolnoma v voljo božjo. Piscu teh vrstic je bridko tožil, koliko mora trpeti, a prenašal je junaško mučno bol v prsih, dokler mu ni zatisnil smrtni angelj oči za vedno. Pokopal ga je v nedeljo preč. g. stolni kanonik in vodja Alojzijevišča dr. Andrej Karlin. Kl ub slabemu vremenu, ker snežilo je kot v liudi zimi, se je udeležilo žalostnega sprevoda precej gg. duhovnih so-bratov, med njimi trebanjski dekan g. Nagode in več znanccv pokojnega iti zastopstvo Marijine družbe mu je darovalo lep venec. Svetila gospodu Jerneju večna luč!
Odlikovanje. Občinski odbor v Bohinjski Bistrici je v svoji seji 26. aprila imenoval vsled mnogih zaslug, imejitelja zlatega zaslužnega križca s krono, predsednika krajnega šolskega sveta, občinskega odbornika in župnika preč. g. Janeza Pibcr soglasno za častnega občana. Na mnoga leta!
Dvestoletnica posvečenja stolnice ljubljanske se bo obhajala letos na Vnebohod Gospodov. Na predvečer bosta oba stolpa razsvetljena, v stolpih bo svirala vojaška godba kakor pred 200 leti in slovesno bodo pritrkavali zvonovi. Na Vnebohod Gospodov bodo ob pol šesti uri zjutraj imeli premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič slovensko pridigo, pontifikalno sv. mašo bo daroval mil. g. stolni prošt Janez Sajovic; ob pol desetih bo imel nemško pridigo sloveči jezuit pater Volbert iz Trsta, pontifikalno sv. mašo bodo darovali nato premil. gosp. knezoškof. Od 8. do 15. majnika dobe v stolnici popolne odpustke vsi tisti, ki vsaj sv. obhajilo prejmejo v stolnici, drugi, ki opravijo tu vsaj kratko molitev dobe nepopolni odpustek. — Stolnica se je lansko leto jako lično prenovila, v kratkem dobi tudi nova vrata in nov škofov sedež. Začetkom iunija se bo vršil
nemški misijon, v adventnem času pa tudi slovenski.
Strašna nesreča se je pripetila 26. aprila popoldne v Gorici. V mestni jami se je namreč usula plast peska in kamenja ter pokopala pod seboj osem delavcev, ki so kopali pesek za posipanje cest. Mrtvili so dobili pet delavcev, med temi štiri Slovence, tri e so bili ranjeni. Mrtveci so bili popolnoma zmečkani, da so jih komaj spoznali. Trupla ponesrečencev so pripeljali v mrtvašnico. Nesreče je kriv mestni magistrat, ki delavce mestne silno slabo plačuje, kakor ljubljanski in ni ničesar ukrenil proti kaki morebitni nesreči. Pravijo, da so podjetnika posvarili, a ta se ni zmenil za svarilo. Po Gorici je vladalo vsled te malomarnosti splošno razburjenje in godrnjanje nad inagistratno gospodo, ki tako slaoo skrbi za uboge delavce, mrtve so pokopali ob ogromni udeležbi občinstva na mestne stroške. Za zapuščene sirote so nabrali nekaj podpor.
S. L. S. je priredila v nedeljo 28. aprila izborno obiskan shod v veliki uvorani »limona«. Navzočih je bilo gotovo do cUUU oseb. Dr. Susteršič je odgovarjal Hribarju na napade. ki si jih je ta dovolil v »Mestnem Domu« na našega voditelja. Dr. Susteršič je svetoval hrioarju, naj bo le miren, drugače bo razkril njegove uniazanosti, ua bodo Ljubljančani Kar strmeli. — Za dr. Susteršičem ie govoril kand.dat S. L. S. g. Ivan Kregar v vseh slovanskih jezikih tudi v poljskem, katerega ljubljanski župan do sedaj še ne zna. Volivci so navdušeno pozdravljali g. Kregarja kot ljudskega kandidata, kateremu bodo 14. maja odali svoje glasove.
Veselo vest poročamo cenjenim naročnikom »Domoljuba«, da se naš list kljub vsem ag.tacijam naših nasprotnikov vedno bolj raz-šir.a in prebira. Novi naročniki prihajajo dan za dnem. Dop.se dobivamo iz najbolj oddaljenih krajev od naših prijateljev. Imamo vrlega dopisnika v metropoli francoske, enega v tseronnu, prvostolnici nemškega cesarstva. Prav pridni so naši dopisniki na Vvestialskem m Ameriki. Prejeli smo dopis celo iz samotnih indijanskih prerij. Priobčili ga bomo prihodnjič. Vsem dopisnikom srčna hvala. Spominjajte se nas tudi v bodoče. Somišljeniki vi pa še dalje razširja.te po vseh slovenskih krajih »Domoljuba«, da bo štel koncem leta ža ^0.000 naročnikov.
Zarubljenj »neodvisni« kmet-kandidat po-stojnski Ozbin, Jožef Dekleva. S Pivke poroča kmetovalec: Začetkom meseca aprila se je naenkrat raznesla po Postojni in nje okolici neverjetna novica, da ie napredni kandidat za državni zbor. Jožef Dekleva iz Postojne — zarubljen — pred volitvami za cel;h 4U.UUU kron. Neki laški doktor iz Gorice mu je napravil to izborno priporočilo. Sedaj tudi umetno njegov »Razglas«, da je bilo naenkrat naprodaj pri njem kar 40 komadov goveje živine. Vse to kaže res na uzornega kmeta v »neodvisnosti«, da se je sam Bog usmili. No, »Babčev fantek« in Kam ga bodeta že naučila kaj boljšega, le nam kmetom trpinom, nam ne usilju.te takih ljudi. Vsaj se še dobro spominjamo, kako ste nam pred kratkim v veliki stiski snedli v svoji vnetosti za kmeta državno podporo za nakup sena ob velikem pomanjkanju. Takrat bi se bili potegnili za nas! Sedaj Vam pa nobeden razsoden človek ne more verovati, če se še tako hvalite in prikupujete z drevjem, pijačo, veselicami in čudnimi dobitki. Pa ne da bi Vi na ta način spečali svojo staro nerabno šaro med nas trpine za velik dobiček? Kedor vse to premisli se mora res čuditi predrznosti in zaslepljenosti »neodvisnih kmetov« na Notranjskem. O, ata Zužamaža. po vsem tem bode prej ali slej še hujša blamaža!
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Volivni shod oziroma posvetovanje glede odkupa in zamenjave servitutmh pravic cd verskega zaklada, je imel 25. aprila deželni poslanec in kandidat g. Jožef Pogačnik. Dasiravno se ni prav nič skoro agitiralo za shod prišlo je nad sto mož in mladeničev pred »Zadrugo«, ki so prav z zanimanem zasledovali izvajanja g. kandidata. Po shodu so se natanko zaznamovale parcele in pašniki, ki bi jih Srenjani, Cešnjani in Koprivnikarji radi odkup,ii od verskega zaklada. Gosp. poslanec in kandidat se je čutil popolnoma Bohinjca — kakor ga imamo tudi v resnici za svo.ega.
g Na Kredarico je šel v nedeljo 21. aprila g. Setničar, kancelist v nadškofijski pisarni v Gorici, sam, brez spremstva in že kasno v večer. Nazaj ga ni bilo ne ponedeljek večer ne torek. Ljudje so se vznemirjali. Sreda dopoldne . . . Gospoda nj . . . Gotovo nesreča. Popoldne prišel je g. bistriški župnik enako v skrbeh in dobil naglo 8 mož, ki so hiteli v gore na pomoč. Nihče ni mislil, da bi dobili gospoda živega. Ko pridejo na vrh »'1 u-geja«, pride jim gospod živ in zdrav nasproti. To je bilo veselje. Gospod je hodil — 16 ur iz Velega polja na Kredarico. Udiralo se mu je do pasu v plazovih. Nekoč mu je spodrsnilo, že je letel v prepad po snegu — pa je naglo obrnil se in zapičil cepin v sneg — in se rešil smrti. To je pogum — pa tudi predrznost.
g Sneg je v dolini skopnel, vse zeleni, brsti — Bohinj se oblači v svojo pomladansko lepo obleko. Kukavica se oglaša, v gorah pa divji petelini . . .
g Predavanje je imelo društvo »Savica« 21. aprila. »O soci alni demokraciji in njenih načelih« pa »Varstvo gozdov«. Zadnje je sestavil domačin, ki je doma v tej stroki. Priporočal je napravo gozdnih gred za posamezne podobčine.
g igra. V soboto 4. majnika se ob pol 2. uri popoldne ponove igri: »Krčmar pri zvitem rogu« in »Sv. Neža«. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišče 30 vinarjev. Dobiček namenjen za novo zastavo izobraževalnega društva.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
Iz Št. Vida nad Ljubljano. 26. aprila. — Požar. Na sv. Jurija dan popoldne ob polu dveh začelo je goreti v Dravljah pri črevljar-ju Francetu Dermastiju. Pogorela je cela hiša s hlevom vred. Ostalo je golo zidovje. V silni nevarnosti sta bili tudi sosednji hiši in le neumornemu delovanju pogumnih dravel.skih in šisenskih gasilcev gre hvala, da se nista vneli Ob istem času se je videl velik dim po hribu nasproti Dola in sv. Helene ob desnem savskem bregu.
g Kmetijsko društvo je preteklo nedeljo imelo občen zbor. Na tem občnem zboru se je lepo pokazalo, da to društvo uineva nalogo časa glede napredka v kmečkem gospodarstvu. Samo mimogrede omenim, da je bila udeležba kljub slabemu vremenu izredno velika, bilo jc navzočih nad 3/« vseh članov m da so navzoči poročilo načelnika A. Belca z zadovoljstvom vzeli na znanje in odobrili Velkcga pomena za nadal.nji razvoj tega društva v korist kmetu pa je bil ta občni zbor zato. ker se je na njem potrdil opravilni in izvrševalni red. kako se imajo uporabljati društveni stroji. ja opravilni in izvrševalni red je sestavljen po vzorcu čeških strojnih društev in je potreben zlasti v društvih ki
imajo v uporabi tudi gonilne motorje. Brez dvoma je naše kmetijsko društvo s tem sto-pilo velik korak naprej.
g Mladeniška »Čebelica« ima že vse po.
trebne knjige m bo začela poslovati v nedeljo 5. maja. Vodili jo bodo mladeniči Erman, Za-vodnik in Pasar. nadzorovali pa Rozman, Jenko in Zabret. Vloge se bodo sprejemale vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure in sicer v pisarni hranilnice in posojilnice. Najmanjši znesek, ki se lahko vloži, je 20 vinarjev. S tent je dana mladeničem najlepša prilika k varčevanju.
g Nadučitelj Zirovnik kandidira za po-slanca v državni zbor. Svo.o kandidaturo je oficijelno priglasil liberalni stranki v Ljubljani, to je tisti stranki, ki ima v programu raz-poroko, svobodno šolo in ločitev cerkve od države. Zirovnik je torej protikandidat dr. Šusteršiča in Slov. Ljudske Stranke. Vsi krščansko misleči Šentvidci obsojamo tako kandidaturo na programu protiljudske in proti-verske liberalne stranke in zato bomo na glasovnico zapisali: dr. Ivan Susteršič, advokat v Ljubljani.
g Šentviški volivci I Pokažimo 14. maja da nas je ogromna večina v taboru katoliške S. L. S. in da z liberalnim učiteljem nimamo nič opraviti, pa naj bo še tako medenih ust!
g Dva požara v enem tednu. V Dravi ah je 24. t. m. pogorela hiša črevljarskega mojstra Fr. Dermastija. Zažgala je baje mačka. — Na Brodu pa je 27. t. m. zvečer udarila strela v Martinovo kajžo, ki je bila naenkrat vsa v ognju in popolnoma pogorela.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Mekinj, šesto nedeljo po Veliki noči (12. majnika) bomo obhajali desetletnico izredne Marijine slavnosti, slovesnega kronanja kipa Marijinega prečistega Srca, ki je pri ljudeh še v živem, pri etnetn spominu. Da se dostojno pripravimo na ta tako veseli spominski dan, bosta vodila čč. gg. lazarista iz Celja suprijor Klančmk in Zdravljič tridnev-nico, ki se bo pričela že na Vnebohod Kristusov ob 9. dopodne. Vsak dan bosta po dva govora, eden zjutraj, drugi zvečer. Udeležil se bode slovesnosti tudi č. gosp. kanonik, Jan. Sušnik. Zeljno čakamo lepih dni, da kolikor mogoče dostojno proslavimo nebeško kraljico. — V nedeljo 5. majnika bode imel dr. Krek shod pri nas; isti dan bo volivni shod tudi na Pojzelu, v Stranjah in Nevljah.
Na koroški Beli se vrši v nedeljo dn6 5. maja posvečevanje novega velikega oltarja in sv. birma.
Prvi roj. Pri letošnji slabi spomladi imel sem pretečeni teden že prvi roj. Roj je težak čez eno kilo. Mislim, da bode letos še enkrat rojil. — Franc Vok, posetnik in čebelar v-Hrašah pri Lescah.
Zatiralci delavcev. Dva fanta iz Oselice sta se pogodila z nekim lesnim trgovcem v Sovadu, da mu zlečeta nekaj hlodov v dolino. Obljubil je njima po 2 kroni na dan. Ko sta pa fanta hlode spravila v dolino, pa jima ni hotel plačati niti po 1 krono. Dasi sta delala fanta na vse kripl.e in stavila življenje v nevarnost, je to grdo in surovo delavcem trpinom zaslužek utrgovati.
Dolenjske novice.
Iz Zagorja
»Slovenec« laže, je kričal Miha Čobal na svojem shodu. Socijalisti trdijo, da Je rekel naš kandidat, da Ima delavec zadosti 2 kroni na dan. Do 300 mož, med njimi tudi ptr so-
cialnih demokratov, lahko potrdijo, da je to priprosta laž. Kdo torej laže?!
d Povše naj bi kaj takega trdil? Vedite, da je Povše ustanovil v Gorici že pred 25 leti delavsko podporno društvo, ki deluje še zdai, iu predlagal v goriškem deželnem zboru delavsko zavarovanje, čemur so se pa takrat laski m slovenski liberalci smejali. Ta mož, ki je za delavstvo že delal, ko marsikdo, ki ga zdaj lažnjivo obrekuje, še vedel ni, kaj je to »podporno društvo, delavsko zavarovanje,« ta mož naj trdi, da more oče z dvema kronama prerediti sebe in družino?! Kdo laže? Drugič poizvedite za stvar, potem govorite. Ali pa hočete z lažmi agitirati?
d H.navci, aii vas ni sram? Cankar kaže na shodu rožni venec, Cobal pravi, da ne gre zoper vero, socialnodemokraški oklic pa ponižno moli. — Kako pobožno, kako brumno! Kar v tretji red bi jih zapisali.
d Kaj pa kaže skušnja? Tole: 1. Ker so prišli socijalisti do moči, povsod so pokazali rožičke, in se bonli strastno zoper vero in cerkev. Kaj že delajo po Francoskem? 2. Vsi ti pobožni možje, ki slepe druge s takimi frazami, so naši največji brczverci. Saj še ne vedo, kje stoji farna cerkev.
d Ali hočete še par cvetlic iz Vašega vrta? Evo jih: i. Sredo dopoldne je čakal socialni demokrat pri zdravniku na vizite in izrekel imenitne (imenitne seveda!) besede: cerkve bodo kmalu tako razpadle, kakor so gradovi. Slišale so priče! 2. Prejšnjo nedeljo (21. aprila) ,e šlo par zagorskih socialistov iz St. Lamberta proti domu, ko so šli ljudje ravno h krščanskemu nauku. Srečajo moža in ga hočejo prisiliti, naj se vrne domov, da je neumen, če hodi h krščanskemu nauku itd. Priča še živi! 3. Neka ženica je nabirala prostovoljno — torej ne po naročilu cerkve — prispevkov, da bi okrasila za majnik Marijin oltar. In eden pobožnih socialistov je izrekel pobožen vzdihljaj: »Cemu krancelj, sa.i bomo 14. maja vse dol strgali. Ce so dosegli to na Francoskem, zakaj bi pa pri nas ne?« Se enkrat: hinavci, ali Vas ni sram? — Zato bo pa vsakdo, ki jc pošten prijatelj kmeta in delavca in obenem tudi odkritosrčen katoličan zapisal na volivni list: Franc Povše, deželni poslanec v Ljubljani.
d Ljubi »Domoljub«! Še zate nekaj. Ali veš. kaj ti preti? Zadaviti te hočejo socialni demokrat e. No, le potolažen bodi, če bi te vrgli ie iz ene hiše, vedi, da boš za gotovo dobil v dveh drugih na stežaj odprta vrata, kjer te bodo z veseljem spre eli. Midva jih bova pa že še kterikrat pokrtačila, hinavce.
d Ce dobi otrok sekiro v roko. V Kotre-dežu je majhen bratec še manjšemu bratcu posekal kar dva prsta na roki. Enega mu je zdravnik nazaj privezal, drugega odrezal. — V Toplici se je ponesrečil otrok. Nanj je padla neka truga.
z litijskega okraja.
d Iz Vač pri Litiji. Dnee 28. aprila se je vršil pri nas volivni shod. Z veseljem moramo naznanjati, da je prišlo volivcev na shod do 300 mož. Udeležili so se shoda volivci občine Vače in Hotiča, med temi tudi župan hotiški. Prišli so volivci iz Šent Lamberta s svojim županom, prišel kanderški župan in mnogo volivcev iz Kanderš in Svete gore. Ko je prišel gosp. Povše v sobo, je bil z navdušenimi »živio«-klici sprejet. Za predsednika je bil izvoljen enoglasno tukajšnji župan g. Merva. Q. Povše je razvil program S. L. S., katerega so volivci brez izjeme odobravali. Ko je g. predsednik dal na glasovati e kandidaturo, so vsi volivci bili za Povšeta.
dlz litijskih hribov. V začetku aprila je hodil po naSih hribih ntk flnanoar, ki j« za-
bavljal zoper poslanca Povšeta in Šusteršiča. Kvasil je, da ta dva za kmeta še nista nič storila in da bosta »skoz padla«. Vprašamo: ali ie financarju ob uradnih pohodih dovoljeno tako govoriti? Privoščimo pa temu finan-carčku veselje, kako bodeta 14. maja Povše in Šusteršič »skoz padala«. Zapomni naj pa si ta gospodek, da če bo nas tako farbal, da ne bo »skozi«, ampak kam drugam padel.
d Smrtna kosa. 17. aprila ie nanagloma od kapi zadet umrl v Kotu šmartinske župnije mladenič Ignacij Zavrl. Prejšnji dan je še v vinogradu kopal, drugo jutro ga ni bilo več iz koče, kjer je sam prebival. Ljudje so šli gledat 111 so ga našli na tleh ležečega. K sreči jc bil blizu gosp. kaplan na obhajilu, da ga je dejal v sveto ol e. Zavedel se ni več. Drugi dan je umrl. — V Cerovici je umrla znana žena Ana Femec, po domače Stre-kljeva. — Pokopali smo na Libergi povsod priljubljenega moža Martina Potisek, Bre-garja. Trpel je silne bolečine, ker je imel raka v želodcu. — Na svojega godu dan pa je umrl v Litiji gosp. Jurij Oblak, zdravnik v poko.u, star 82 let. Zadnje čase je trpel hude bolečine.
d Osebna vest. Litijski okrajni glavar je dobil meklenburški red.
d Skoda te je, Cankar! Sedaj hodi po litijskem okraju in išče snovi za povesti, da sc bo potem norca delai iz demokratov in tudi denarja služi, ker njegovih povestij 110-vesti nočejo več ljudje kupovati. Prišel je tudi v Šmartno 21. aprila ob 11. dopoldne k Robavsu. Z n.mi je ljubljanski Kocmur. Ljudi je bilo: 25 moških in 3 ženske, med niini dična stara devica Demšarca. Med moškimi omenjamo: Orožnika, Vozla in Rusa, vsi v službi cesarski, a zdaj v družbi proticesarski. Kocmurju se je zdelo, da nas je malo, Cankarju pa ne, ker je zagledal starosto devic, ki inu lahko da kar dva glasu: 2 X 24 je 48. Druge nesreče ni bilo. Dobili smo tudi ce^ gelce, naj volimo Cankarja, ki je pisatelj na Dunaju. Pa ga ne bomo, saj je že tako na Dunaju. Misli, da mu bomo zdaj rajžo plačali, da bi prišel zastonj na Dunaj. — Potem sta jo udarila proti Polšniku popoldne. Videti sta oba jako potrta. Gotovo ima Cankar je-tiko in 14. maja ga bo vzelo. Skoda te bo, Cankar, ker bi se sicer še lahko nekaj časa iz sveta in 1 j udi j norčeval. V Smartnem je sicer rekel, da ima roženkranc, a pokazal ga ni.
d Litja. V litijski predilnici je ustavilo 24 delavk delo, ker bi morale delati po 13 ur na dan, od 6. do 8. ure zvečer, in to v slabem zraku ob pičli plači in slabi hrani. O tem nečloveškem počenjanju delavk natančneje prihodnjič!
Iz Št. Ruperta.
d Sejm na Veseli gori je bil sredno obiskan. Živine je bilo še precej. Nekoliko preglavice je delal kramarjem veter. Prihodnji sejem bode v četrtek pred Binkoštmi.
d Pozor na železnico! Načrti za železnico so v občini razpoloženi. Obhod bode v kratkem. Naj bi bili pri obhodu med vsemi trdna in neopogliva volja koristiti občini, ne posameznikom! Vsi kot en mož bodimo zato, da mora iti železna proga čez Stražo, to je tudi v korist družbi, ki dela železnico ne samo občinarjeni. Tudi bi bilo čez Stražo najmanj škode.
d Volivni boj napovedujejo. Prav! Stare je skusil, da .ie v Št. Rupertu grozdje prekislo 111 jo je odkuril. Isto bode spoznal tudi nekdo drugi, ki se še sedaj ne upa na dan — a natihoma že dela po svojih agentih. Povemo mu, da bomo šli zoper vsakega v boj, ki bi nastopil proti kandidatu Slovenske Ljudske Stranke. Ta je postavila dr. Janko Hočevarja in t*ga bomo volili. Naj nikar n« misli kedo,
da bi zmagal zoper ljudstvo. Kakor je bil premagan pred leti Zupančič, ki se je usedel dr. Tavčarju na lim, tako bo zmagan vsak tudi sedaj, ki bi hotel sam ali po drugih delati vodo z l.udsko stranko, ta ni naš, mi tega ne bomo volili. »Kdor skriva rožičke«, ta ni nič vreden, je rekel neki kmet. Naj dajo napraviti liberalci na tisoče vabil — tudi prav, bodo saj potomci še dobili kak listek za spomin od tistega, ki se je dal voditi od propadlih liberalcev.
d Mi še čakamo prihodnjega tedna, potem pa povemo, da bodemo brez ozira na osebe in brez ozira na naslove »c. kr.« naznanili svetu, kaj hočejo nekateri ljudje in kdo so tisti, ki druge silijo v boj zoper ljudstvo. Za danes samo to-le: Kdor noče, da bi veljal za liberalca — še Hribar v Ljubi ani neče več biti liberalec — ta naj voli dr. Janko Hočevarja. samo on bode mogel res koristiti in pomagati v družbi gg. Šusteršiča in Povšeta. Od mokronoškega generala, ki se je zbal priti na shod v Št. Rupert — pa ne pričakujemo ničesar, to se pravi ravno tako malo, kakor od tistega, ki ga vodi on za nos. Ljudje bodo brali lepake po zidovih in sodili Stareta št. 2.
d Iz Ribnice: Na občinski tabli v Jur-jevici je nabit list, na katerem se čita, da je jurjeviški občinski odbor v svoji seji dne 18. decembra lanskega leta sklenil za leto 1907 da se ne sme pri napajališčih v Jurievici prati perila niti solate in drugih najbolj malenkostnih svari. Prestopek se kaznuje s kaznijo 5 kron. Kaj pa tedaj, ako kateri, oziroma katera po cele kopice otrokovih plenic izpira, seveda ne ravno po dnevu, ampak druge čase. Koliko je pa za take globe? Smo radovedni! To se pa ne zgodi pri nas enkrat, ampak neštetokrat.
d Iz robarske občine. Pri nas so čudne razmere z našo občinsko volitvijo. Še lansko leto, t. j. 22. julija, je bila občinska volitev. Na pritožbo enih strank je c. kr. okrajno glavarstvo volitev razvel.avilo. Potem je bila že dvakrat razpisana in razglašena volitev. A vselej je c. kr. okrajno glavarstvo volitev vstavilo. Sedaj bo volitev prihodnji teden. Volilci udeležite se je v obilnem številu in volite može v občinski odbor, kateri bodo delali v blagor občine in ne v korist graščine.
d Z Bučke. Dne 21. pretečenega meseca je bil pri nas priredil shod dr. Janko Hočevar, naš državnozborski kandidat. Izjavili smo se, raztin par liberalcev, vsi zanj. Zakaj pa? Zato, ker je to kandidat S. L. S., ki edina je v stanu kaj doseči. Mi Bučljani smo pa v resnici marsičesa potrebni in za to najbolj pametno storimo, ako volimo moža, ki bo lahko tudi kaj dosegel. Načela, po katerih bode naš kandidat deloval, so taka, da se jih mora vsak pameten in razsoden človek oprijeti in ga podpirati s tem, da ga pomagamo izvoliti. Izvoljen bode itak. četudi ga morebiti ne bodo nekateri zapeljani Bučljani volili, ki se bodo pa na ta način le osmešili pred svetom. Kdor je zvest pristaš S. L. S. ne more nikakor voliti gospoda Pence, ne koga druzega, bodisi že Peter ali Pavel. Kdo pa agitira pri nas za dr. Hočevarjev ega nasprotnika? Naš vsiljivi Skut! Kaj bi ne bilo za Bučko sramotno, ako bi šla na limanice takemu človeku?! Kdo agitira še? Mož, ki sc je sramoval iti za pogrebom svoje matere! Kdo pa še? Mož, ki je z moleki po cerkvenih shodih lazil, a bi sedaj na rajše vse duhovne pozobal! To je kolobo-cija! Kdor je mož, ta ne bode sledil tej kolo-bociii, ampak bode poslušal svojo vest in pa držal se svoje stranke, ne pa liberalne zmešnjave, ki že povsod crka! Mož:e, ne dajte se begati! Volimo tako, da bodemo lahko rekli: rešili smo si čast in storili svojo dolžnost!
Iz ribniške doline.
d Otročji deželni odbor. Liberalna manjšina obe. ouuora v sodrazici Kujuia se je nad eno leto, m ni notela k sejam, aa se ni moglo usiaiioviti siuieaiiistvo. Večina Jim je spioii naKiaaata giooe, Ki so se ze nakopičile na 9ou Kron. AKontvno so liberalci vsi uo^atmi, vcuuar so vzcii v roKe DerasKo palico ni so ponižno potiKaii pri uczeiiieiii ououru v Ljii-uijaui 111 urno prosili naj jim teli Kron sen-ka. ijezenn ouoor ui jim on Kaj rad spregledal td vsuio, toua Kar taKo zoper vse postave pa tuui ne gre. Vendar jim je pa znizal to vsoto na loo Kron in sicer iz tegaie neziiansKo važnega razloga: »Ker' so pravočasno vložili prošnje za poiniloscen..e.« ia ouocje siiicsu; raziog je iznašel v /u. stoletju deželni oduor kraiijSKi. brz po patent gospodje uezelui od-boniiKi! Vsi drugi raziogi liberalnih oabor-iiikov ne bili incevi, sumu ta jui jc resu viso-Kcga plačevanja, ivu po vsaj zdaj vemo, kaivMii razlogi gredo deželnemu odboru naj-giooocje v srce, in bomo v svojili prusnjati na sedanji deželni odbor postavLali vedno Kot prvi raziog: Ponižna prošnja se je vložila pravočasno«. Na ta način liani niKakor ne ian. i>Koro bi se bnu uresničila besedu neKe-ga Jurija, ki je zatrjeval liberalcem, da ne bodo ničesar plačali. Mora že gospode pri deželnem odboru poznati od bližcj.
Od Vel.kili Lašč. Drugo povelikonočno nedeljo se je tudi na zunaj pokazalo, da spada zdaj Rašica v laško župnijo. Praznovalo se je Zegiianje iu prvič je prišel to duhovno opravilo opravit mašnik iz Lašč. L.udstvo je radosti vsled nove župne zveze postavilo slavoloke in razobesilo zastave. Župnik Jak. Ramovš imel je pa v nedeljskem evangeliju o dobrem pastirju hvaležno snov za pozdrav in pouk svojih novih ovčic. Naj bi bilo vedno srečno in složno! — Letos smo gotovo s svojim kmetovanjem za tri tedne zadaj kot druga leta. Sv. Jurij je letos pri nas svojega konja s suhim krmil, ker ni dobil nikjer nič zelenega. Ni ga še drevesa zelenega, cvete pa le edini dren, na drugem drevju se pa še ne lo-čl.o cvetni in listni popki. Zdaj smo vsi zaverovani v poljsko delo in le prav nam pride, da nas nič ne motijo volitve. Mi smo vsi za gospoda Jakliča, in kdor govori o drugem kandidatu, ga kar ogledujemo, češ, ali je možic na čistem pod klobukom ali kali. Zato se nam čudno zdi, da je neka visoka libiftalna glava silno razburjena, ker so jo vrgli iz volivnega imenika. Vesel naj bo mož, da mu ni treba voliti, da ne bo 14. maja deležen groznega poraza.
Dvoje, ki ne gre vkup in vendar se godi. Ljudje silijo in hodijo brez vse jrotrebe v Ameriko. Posli se težko dobe in visoko plačujejo, vendar se pa zemljišča pri razprodajah drago kupujejo.
Iz Blok. V nedeljo, dne 14. aprila govoril je pred deseto mašo Zan Modic v trgovini svojega očeta takole: »No enega smo zopet izgubili. Nace Žitnik je odstopil od kandidature; saj druzega ne more, ker nihče zanj ne mara. Toliko povemo pa danes, da ne bomo pripustili, da bi nevolivec in po Ljubljani znani dveletni prostovoljec tako lagal o veleza-služnem našem jKislancu dr. Ignaciju Žitniku. Ker so priče na razpolago, izvaja naj učeni Zan posledice, ki lahko nastanejo po §§ novega vol, reda. Na svidenje!
Iz raznih krajev Dolenjske.
Iz Velike Doline. Pred nedavnim je hodil pri nas nek slepar, ki je naročal vino za svojega brata. Velel pa je vsakemu, naj nese sam vino za poskušnjo njegovemu bratu vino-tržcu, ki stanuje v Kazimiru na Hrvaškem. N»kateri so tako storili, a ko »o prišli v Ka-
zimir, ni bilo ne duha ne sluha o kakem takem možu. ki vino skupujc, a obenem so zvedeli, da je tudi druge tako opeharil. Pa slepar je znal tudi denarja od nekaterih dobiti, češ, da ui dovolj denarja seboj vzel, ker ni varno dosti denarja pri sebi nositi in je prosil take, pri katerih jc vino za brata naročil, za aro pri naročilih. Naših ljudi za denar ni opeharil, l>ač pa se 11111 je to posrečilo na hrvaški strani. Kakor sc čtije imajo tička že pod ključem. Tedaj pozor pred raznovrstnimi sleparji! — Blizu tovarne na Bregani jc 18. aprila padel šc ne tri leta star otrok v potok Bregana, ki ga jc potem tako naprej nesel, da so sc na vrhu vode videli samo še čeveljčki. Neki deček jc menil, da plava.o po vodi čeveljčki, m hitro jih .ie hotel drugi dobiti z grabljaini na obrežje — pa je videl, da je dete v vodi. Hitro jc potem ubogo dete iiotcgnil iz vode delovodja Stiene. Skrbnemu drgnjenju se jc posrečilo otroka ohraniti še pri življeii.u! — V Samoboru na Hrvaškem si je 8. aprila pre-rezal s sabljo žile na levi roki trgovec, veleposestnik in bankir L. Zdravnikom se ie posrečilo ga še rešiti o pravem času. Do tega žalostnega koraka ga je morda privedla strašna smrt njegovega edinega sina koncem oktobra zadnjo jesen. Umrli sin je imel namreč \ kleti nekaj opraviti in tedaj sc mu jc po nesreči izdrla pipa iz soda, v katerem jc bil špirit in ker jc imel v drugi roki svečo, se je seveda špirit takoj užgal in vnela se je obleka in zadobil je velikanske opekline in se je potem šc mučil 14 dni, in potem ga je smrt rešila 24 let starega. Za tem svojim edinim otrokom oče bogatin silno žaluje. Velik bogataš, še večji revež. Samo bogastvo človeka ne stori nikoli srečnega.
d Dr. Janko Hočevarjev shod v Trebnjem se je jako. lepo izvršil, kljub slabemu vremenu. Gosp. kandidat je pred 400 vrlih volivcev iz trebanjske farc, ki so bili zbrani farovžu, razvil svoj program, ki je program Slovenske Ljudske Stranke. Povdarjal je, da nc kandidira iz koristolovja in častižeij-nosti, ampak, da bi ljudem, posebno kmetom koristil. Več priobčimo prihodnjič o tem govoru. Ljudje so pazno poslušali gosp. kandidata in mu koncu govora zaklicali krepki »živio«. Ko .ie še gosi), kaplan iz Št. Ruperta pojasnil, kaj hoče Slov. Ljudska Stranka, da hoče braniti sv. vero, dom in domovino pred sadaniimi Turki — pred liberalci in pred ažnjivimi kliukci, ki sc hočejo urivati kot »neodvisni kmetje« in »neodvisni kandidatje« — se je kakor razdražen sršen oglasil »babčev fantek« pa ne z Gorenjskega, ampak iz Trebnjega, namreč Pctrovčič Jaka, ki je zinil ime »neodvisnega kandidata« iz Mokronoga, ki se sam šc ne upa na dan! Kmetje so ga prijeli in peljali iz sobe. Zaoril jc navdušen »živio-dr. Janko Hočevar!« Ko sc je pomirilo navdušenje, je domači gosp. župan dal na glasovanje kandidaturo. Vzdignila sc jc samo ena roka proti Hočevarju. Torej bode »neodvisen kandidat« bodisi Stare ali kterikoli dobil en glas. Vsi drugi kot pošteni možje dajmo svoje glasove dr. Janko Hočevarju. Z »ži-vio«-kiici na cesarja se je zaključil shod. »Babčev fantek« pa na: gre raje spat!
d Iz Št. Jerneja. Preteklo nedeljo po po-poidanski službi božji se nam je predstavil naš novi državnozborski kandidat g. dr. Janko Hočevar. Ker smo to popoldne imeli kar tri zborovanja, jc radi nedostatka časa gospod kandidat svoj govor omejil ter v polurnem govoru poljudno razvil svoj program ki je program S. L. S. Všeč nam je bilo, ko je dejal, da je tudi on kmečki sin in se še sedaj ukvarja s kmetijo, torej ve, kje kmeta čre-velj žuli, da bo torej znal celiti rane kmečkemu stanu. Tudi on je napreden ter vnet za procvit vseli panog kmečkega in obrtnega
stanu; a le na podlagi tiste zlate svetinje, katero mu ic vcepila mati malemu dečku in kojo hrani šc globoko v srcu. Napreden sem, svobodomiseln sem, a le v mejah, začrtanih po sveti veri. Ž živahnim odobravanjem smo ga volivci poslušali, katerih nas jc bilo nad 400. In 14. maja hočemo pokazati, da gospodu kandidatu zaupamo!
d Iz Krškega. Snega smo dobili na Jur-jevo nedeljo, dne 28. aprila zopet nanovo. Sicer ie navadno če, da april rad nagaja, a da bo tak, si nismo mislili. Osobito sedaj ne, ko vse zeleni in sc žc kukavica oglaša. Samo, ua bi nc bilo mraza, ker tega se bojimo. Tudi naš neodvisni kandidat Janko Stare se bnii kaj tacega, toda tega, ki bi mogoče vsled sedaj padlega snega nastal, ne tako, kot se boji istega mraza, ki bo pritisnil 14. maja. Toda prestrašiti sc pa kar ne da. Po Krškem, kakor sc govori, pravi neki celo, da mu jc jio-slanski stol zagotovljen. No, to kratko veselic mu privoščimo iz ccicga srca kot plačilo /.a njegov triidapoini manever. Pa bo že drugačnih misli in besedi, ko pridejo ničle na dan. Takrat mu bo zvenelo po ušeesih, kakor bi grmelo za svetim Kumom.
d Iz Št. Jerneja. Dne 15. aprila je unirla v Št. Jerneju blaga Marija Kos. Pokoinica ležala je na bolniški postelji 32 let, vedno vdana v božjo voljo. Pogreb jc pokazal, kako je bila spoštovana. Akoravno sirotica, imela je lepši sprevod, kakor marsikak bogatin. Marijina družba, fantje in dekleta, so jo v zelo obilnem številu z zastavama in venci spremili. Ljudi je bilo mnogo, akoravno je bil delavni dan. Mislim, da v duhu poko.inicc to prijetno dolžnost izpolnim, da vsem gori navedenim najsrčnejšo zahvalo izrečem in zakličem: Bog plačaj!! Pokojnica sc bo gotovo vseh pri Bogu hvaležno spomnila.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n V soboto, 20. aprila, se je pamet zine šala rudarjevi ženi M. Jan. Prepeljali so jo v umobolnico na Studenec. — V torek, 23. apr., je posetil naše mesto dvorni svetnik g. Šuklje v spremstvu županov iz IJolhovega Gradca in Horjula, gg. Riliarja in Stanonika. V naglici so mu pristaši S. L. S. pri g. Didiču pripravili časten večer, pri katerem so se nagovori s petjem vrstili. Gospod dvorni svetnik Šuklje jc obljubil na našo prošnjo, delati po svojili močeh, da se uresniči naša žel a po železnični zvezi Idrije s širšim svetom. Upanje imamo v tega moža, ki je speljal dolenjsko železnico in kot referent v državnem zboru poskrbel, da sc je Severna železnica podržavila, da ho vsled svojega vplivnega prizadevanja v do-gledncm času za|jiskal lukainatija preko idrijskih gričev. Na obljube o železnici v Idrijo od druge strani ne verjamemo prav nič več, ker je vse ie volivno farbanje. — Na sv. Marka dan je umrla v starosti 66 let obče spoštovana g. Marija Rovtar, tašča gg. paznikov F. Revena in I. Jazbarja. Užaljenima rodbinama prisrčno sožalje. — Ravno tisti dan je elek: trična lokomotiva zadela popoldne pri cerkvi sv. Križa v voz, ki je prepočasno vozil čez železniški tir. Druge nesreče ni bilo, kakor da je vsled sunka en vol padel. — V soboto, 27. aprila, sc je vršila v tukajšnji cerkvi svete Barbare lepa slovesnost prvega svetega obhajila. Obhajanih je bilo 90 dečkov in 89 deklic. Menimo, da govorimo vsem starišem iz • srca, ako izrečemo željo: Ljubi Bog naj povrne g. katehetu Fr. Osvvaldu tisočero vso Uu-
bav in ves njegov trud za krščansko vzgojo šolskih otrok. Prepričan naj bo g. katehet Osvvald, da vživa globoko spoštovanje od pretežne večine idrijskega prebivalstva ter naj se nc ozira, ako katerikrat kako ščenc izza kota nanj zalaja. — Novica o najdenem mrtvem otroku v gorah nad Idrijo ni resnična. Hudomušne?- si jo je izmislil za 1. april. Bilo l>i pač čudno, ko bi sc kai takega pri nas zgodilo! —• V nedeljo, 21. aprila se ie ponavljanje igrokaza »Divji lovec« zopet dobro obneslo. Pivarna pri »Črnem orlu« je bila kakor zadnjič natlačeno polna. Igralo se ie, skoro bi rekel, še boljše nego prvič. Naši igralci in igralke to so pač ptiči, to sc mora priznati. Lepi dobitki, ki so nam jih mnogo poslali dobavitelji našega krščanskega gospodarskega društva, so donesli katoliškemu delavskemu društvu lepo svoto čez 14(1 K za napravo društvene zastave. Vsem igralcem in igralkam ter godcem dostojno priznanje, udeležencem pa zahvala za obilno udeležbo! — Govori se o politični poroki med liberalci in socialnimi demokrati za državnozborsko volitev. Radovedni smo, če je ta zakon resničen. Nam je sicer vseeno, če soci alisti volijo Grudna ali Kopača — zmagali tako nc bodo. Naš kandidat je .losip Gostinčar in pri tem ostanemo.
n Javna tombola. Na praznik sv. Petra in Pavla priredi »Obrtniška bolniška blagajna v Idriji« na Glavnem trgu po popoldanskem cerkvenem opravilu pri vsakem vremenu javno tombolo v korist blagajne. Slavna društva se tem potom opozarjajo, da upoštevajo v slučaju kakih morebitnih priredb ta dan.
Vipavske novice.
n Volivni shod v Vipavi. V nedeljo, dne 21. aprila smo imeli volivni shod v Vipavi na prostornem dvorišču g. župana Petrovčiča. Dvorišče ie bilo v zastavah. Predsednikom shoda je bil soglasno izvoljen vrli naš Ivan Lavrenčič iz Vrhpolja. Dal ie besedo dičnemu našemu kandidatu dr. Žitniku, ki ie nastopil, burno pozdravljen od navzočih volivcev, katerih se je nabralo do 1000, raje več kot manj. Gospod govornik se je ozrl v pretekle čase, ko je bil kmet tlačan oholemu grajščaku, ki je zahteval vse boljše zase in skruuil celo njegove hčere. Ko je sila prikipela do vrha, si ie kmet v svoji obupnosti iskal pravice v pun-tih. Vstalo je do 40 tisoč kmetov, reke so sc rudečile od kmetovske krvi, toda kmetje niso si priborili pravic, podlegli so; zakni? Zato, ker niso bili edini. Tudi danes kmet nima pravic, ki mu gredo po božji in človeški postavi. Ako jih hoče doseči, naj bo edin. V slogi je moč, poedinca ne vpošteva nihče. Zato pa se zedinimo v mogočno kmetovsko zvezo, v skupno armado, poslanec pa bo tolmač kme-tovskih želj in zahtev tam gori, kjer se kujejo postave in se reže kruh. Kmet jc korenina. Kdor od kmeta živi, naj tudi s kmetom drži; če kmet propade, propadejo vsi stanovi. Vse se druži, zakaj se ne bi družil kmet?! Zdaj je kmet največji siromak in je zadovoljen, če živi od danes do jutri, zadovoljen, če danes še spi pod svojo streho — jutri morda že ne bo več. Kmet je steber in vendar ga vsa liberalna gospoda zaničuje: »Poberi se, ti smrdiš po gnoju!« In vendar, če bi kmet ne vozil gnoja, bi kmalu pajek predel po gosposkih trebuhih. Kaj koristi gospodi denar, če pa kmet delal ne bo? Kmetu se mora dati čast, dati pravica., dati pomoč, da bo mirno lahko zrl v bodočnost in ne bo prisiljen iskati kruha v tujini. In to hoče doseči kmetska zveza. Zdaj ob volitvah se liberalna gospoda kmetu laska in noče biti liberalna, gre se ji pa samo za to, da si ohrani s kmetovskimi glasovi svojo moč in oblast, da bo še nadalje lahko skrbela — za-
se. Po volitvah bodo »neodvisni kmetje« zopet liberalci in gospodje, kmet bo pa v njih očeh zopet neumen in zabit — zopet bo smrdel po gnoju. Kmetu pa se mora pomagati. I reprečiti se mora svetovna konkurenca, da bodo pridelki, katere pridela kmet, imeli toliko ceno, da bo kmet mogel živeti. Najpopred pa se mora streti sedanji volivni zistem za deželni zbor. Zdaj ima kmet samo 16 poslancev, nasprotniki njegovi pa .iih imajo 20. To mora nehati, kmet ima večino v deželi, naj jo ima tudi v deželni zbornici. Vlada je hotela in predlagala, naj imajo kmetje 25 poslancev, nekmetje pa 21; tudi mi smo to hoteli, toda liberalci so začeli bobnati in zvoniti s kravjimi zvonci. Zdaj pa trdijo, da so za kmeta, čc so res za kmeta, zakaj pa niso dopustili, da bi imel 25 zastopnikov, da bi imel večino v deželnem zboru, t. j. tam, kjer se reže kruh?! Liberalci nimajo srca za kmeta, sebičneži so, za svoj žep jim je mar. Dr. Tavčar je sam rekel: »Ja, če bi bil kmet liberalen in bi mene volil, potem bi že dovolil, tako pa ne!« Par liberalcev z Dcklevo v kompaniji so imeli v zakupu žganje in s tem so oškodovali deželo in kmeta za ogromne svote. Poslanci S. L. S. smo se temu uprli in zahtevali, naj dežela sama to pobira. Liberalci so se tega branili z vsemi štirimi. Zdaj pa pravijo, da imajo srce za kmeta, dejanja govore drugače. Zakaj torej Dekleva sani ne pride med vas? Zakaj pošilja samo svoje plačane agente? Zato, ker ve, da ima maslo na glavi. Nespameten, kdor še veruje, da mu bodo liberalci pomagali. Zato pa kmet, združi se. V slogi je moč. Kmet liberalec — to je nesmisel, vsi kmetje naj delajo skupno, ker jih žulji skupni čevelj. Nato razlaga govornik program kmetske zveze in poda načrt, kako bodo delali za ljudstvo poslanci S. L. S. Da bodo delali na to, da država prevzame kmetovske dolgove in da je porok zanje in da se bo kmet smel zadolžiti le do gotove meje, da ne bo delal s svojimi grunti, kakor dela svinja z mehom. Država že pripravlja dotični zakonski načrt, ki bo postal zakon, če ga sprejme zbornica, sprejela ga pa bo, če bo kmet volil v državni zbor poslance, ki imajo srce za kmeta, če ne bo volil sebičnih liberalcev, ki obetajo kmetu zlate gradove, zidali jih bodo pa zase. Vojaška služba naj se skrajša na dve leti. Kdor se v dveh letih ne nauči eksercirati in streljati, ne bo se naučil nikoli. Prenarediti se mora tudi paragraf, da bo sin prost vojaščine, če ga oče krvavo potrebuje doma in naj ima potem še toliko sinov recimo — v Ameriki. DoTder se to ne izpremeni, poslanci S. L. S. ne bodo dovolili vladi nobenega rekruta. Doseči se mora tudi zavarovanje za starost — tudi država naj plačuje za to, kot plačuje Nemčija (90 milijonov mark na leto). Potem bo kmet vsaj vedel, zakaj se trudi, ker bo preskrbljen za starost. Oovornik je tudi opomnil, da bo vipavska železnica gotovo v doglednem času podaljšana, za kar bo on zastavil vse moči. — Z napeto pozornostjo so poslušali zborovavci g. kandidata in mu živahno pritrjevali. Ob koncu govora pa kar ni bilo konca živio-kli-cem. —' Po navdiiševalnih besedah posestnika Lavrenčiča se jc volil predsednik in odbor »Kmetske zveze«. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Ivan Lavrenčič iz Vrhpolja. Za odbornike pa: Franc Pregelj, župan na Colu; Josip Ferjančič, posestnik v Bukanjah; Avgust Schlegel, župan v Šturijah; Janez Štrancar, posestnik na Planini; Rihard Ferjančič, posestnik na Gorah; Anton Potrata, posestnik na Slapu; Ant. Uršič, župan v Št. Vidu; Mirko Perhavc in Rafael Preeniru, posestnika v Vipavi. Odbor bode, izbral v vsaki vipavski občini po več zaupniokv, ki bodo
v vedni dotiki z odborom in svojimi poslanci, katerim bodo naznanjali želje in potrebe svojega ožjega okraja. — Razume se, da je bila kandidatura soglasno sprejeta. Proti ni vzdigni! roke — v kljub pozivu predsednika — nihče. — Zborovalci so sc razšli vsi navdušeni s trdnim sklepom, da dne 14. maja vsi zapišejo na glasovnico: Dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani, o katerem pravijo celo najzagrizenejši liberalci: »Dober je poslanec Žitnik, on vse stori, kar le more za svoje volivce, pa vendar ga ne bomo volili, ker je ,far'!« Mi ga pa bomo, ker ne vprašamo, kaj ie dr. Žitnik, samo da vemo, da ie dober.
n Tudi shoda v Podkraju in na Colu 20.
in 21. aprila sta se vrlo obnesla. Na Colu ie vzdignil roko proti dr. Žitniku samo neki 80-j letni »čuk«, pa menda ne zato, kot bi ne ma-J ral za, g. Žitnika, ampak zato, ker je že toliko i star in bo kmalu umrl in torej ne bo potrebo-! val — nobenega poslanca, ne liberalnega, ne »klerikalnega«.
n Neki bicikilst iz Postojne je menda našim ljudem, ko so šli na volivni shod v Vipavo, kričal: »Zivio Dekleva!« Pa se mu je spodtaknilo in padel je kot doig in širok. Ljudje pa so klicali: »Prav tako bo padel Dekleva dne 14. maja, kot si padel ti sedaj!« \ resnici slabo znamenje. G. Dekleva, najboljše storite, da kar precej odpoveste kandidaturo, kaiti padli boste, kot je padel vaš agitator.
n Vipavska dolina je vsa v cvetiu, pomlad je pri nas lepa in krasna kot mlada nevesta napravljena za poroko. Dal Bog, da na-poče pomlad tudi na političnem polju dne 14. maja. Pa saj bo, sai je ie tako potreben naš ubogi kmet, zadosti dolgo pa že tare liberalna zima in sit je že liberalnih »prijateljev-;, ki mu tik pred volitvami stiskajo roke, precej po volitvi pa kažejo — osle. Zato pa, kmet, vstani, v tvoji roki ie zima, pa tudi pomlad je v tvoji roki !
n Col nad Vipavo. Na sv. Urbana dan, j dne 25. maja, bo tu živinski semenj. Občina | ima dva semnja v letu. katera sta bila do nekaj let nazaj vsikdar prav mnogoštevilno obiskana, tako od strani živinorejcev-prodajal-cev. kakor tudi kupcev, domačih in tujih, in tudi obrtnikov. Pa saj ni čuda, saj ima eolska občina ravno za sejme silno prijetno lego, ker se stekajo ravno pred župno cerkvijo državne in deželne ceste iz raznih strani, iz Logatca, Idrije, Ajdovščine, Vipave in Visoke Otlice. Škoda bi bila, da bi se ti sejmi popolnoma opustili. Saj tako Pivčani, kakor Vipavci, priženejo lahko svoio lepo in težko živino po širokih cestah, pa tudi kupci imajo ročno, tako bližnji kakor daljni zaradi železniških bližnjih postaj v Ajdovščini in Logatcu. Poskrbelo se je, da bo letos semenj s živino in prašiči prav dobro obiskan, pa tudi trgovci in obrtniki postavili bodo svoje šotore, bogate dobrega blaga. Torej, vrli Vipavci in Pivčani, pa tudi oddaljeni trgovci, pridite 25. maja nas obiskat v prav obilnem številu. Kesali se ne bodete, ker imeli bodete vsakojakega blaga, živega in mrtvega, razpostavljenega v obilnem številu in po nizki ceni. Če se bode dobro sponeslo, poskrbela bode občina za naprej, da se sejmišče lepo očisti in prevredi, da bode odgovarjalo potrebam raznih vrst prodajalcev in kupcev. — Burja to leto neprenehoma brije že od sv. Neže dalje. Upamo, da bode ja gotovo pošla do prihodnjega sejma. — Kamniti Kolk so pričeli pretečeni teden pogozdovati z borovci. —
n »Pall.« »Domoljub« je koncem marca t. 1. v par vrsticah omenil, da se začno s prvim aprilom v Šturiji zidati kar tri tovarne, kjer bo veliko dobrega zaslužka. »Notranjec«
pa v 15. številki z dne 13. aprila svari, naj se »Domoljubu« ne verjame, ker laže. Uredništvo »Domoljubovo« za dopisnikovo ime prav dobro ve. Mi ne bomo povpraševali, kdo je. Zdi se nam pa, da izvira oni dopis ravno iz tistih krogov, ki sedaj v »Notranjca« ^pišejo. Naj se nikar ne misli, da je dopisnik iz Sturija, ampak je iz Ustija. V te kroge bomo že še posvetili z veliko bakljo, kadar pride pravi čas. In ta pride skoraj gotovo prav kmalu. In kadar se bodo začele res tovarne na Fužinah, ti krogi ne bodo veseli. Veseli pa bodo delavci, ki se bodo rešili svojih krvosesov.
n Dr. Žitnik. V isti številki »Notranjec« napada bivšega državnega poslanca dr. Žitnika, češ, kaj vse je obljuboval pred šestimi leti vipavskim volivcem, a storil ni nič. Vipava še sedaj ni uravnana itd. Vsak zaveden Vipavec ve, da o uravnavi Vipave ne bo razpravljal državni, ampak deželni zbor. Zato naj »Notranjec« prime Ivana Božiča in naj mu izpraša vest. Ta je tisti, ki je, kakor hitro je bil izvoljen, vipavsko dolino zapustil in si šel v Prezid na Hrvaškem svoj raztrgani žep šivat. Sebi si ga bo za enkrat še sešil, če bo bol varčen, kot je bil v Podragi, volivcem je pustil le znani »vipavski škandal«, pa še tega so jim trški liberalci pred kratkim pozobali.
n Pečat. Za planinski shod so uški liberalci napopali polno plakatov po vasi. Pa je izginil eden za drugim. Tu se spomni oče Nace. da ima doma občinski pečat. Ccinu bi mu bil zastonj? Stopi ponj, plakat podpečati in podpiše, češ, zdaj bo držalo, ker je pečat neoskrunljiv. Oj, ti ubogi Nace, zakaj vse rabiš tako sveto reč — pečat. On misli, da bo vse, na kar bo svoj pečat pritisnil, nedotakljivo postalo, in gorje mu, kcdor ne uboga. Res, da ima pečat veliko moč, a vsemogočen ni. Kaj pa ima s popolnoma privatnim voliv-nim shodom na Planini opraviti, pa ve gotovo samo Nace.
n Col nad Vipavo. Vsled skrajno neugodnega vremena dne 28. aprila se veselica »Katoliškega izobraževalnega društva« prestavi na prihodnjo nedel o, dne 5. maja. Somišljeniki. udeležite sc v obilnem številu, ker je čisti dobiček namenjen domači knjižnici.
n Izjava. Ker je Ivan Modic, župan na Blokah, očital občinskemu slugi, češ, le poglej, kako ti sedaj plačujejo klerikalci, ker ž njimi držiš, da jim z lepaki hiše pacaš itd., izjavljava podpisana sledeče: 1. Midva nisva dotičnega dopisa v »Domoljubu« niti pisala, niti vposlala, kar nai slavno uredništvo blagovoli potrditi. (Radi potrdimo. Ur.) 2. Raz-vedno je iz stavka: »Zdaj pa pomislite, koliko lepakov je raznesel občinski sluga, če ravno ga zato ne plačujemo, da bi nam s tistimi cunjami pacal hiše,« da tu ni govora o nehva-ležnosti pristašev S. L. S. do občinskega sluge, marveč je dopisnik s tem le hotel migljaj dati županu, naj sluge ne rabi kot uslužbenca stranke »neodvisnih kmetov«, ampak edino le za občinske zadeve. Toliko zabitost nam vendar župan ne bo pripisoval, da bi menili, da je c. kr. okrajno glavarstvo lepake »neodvisnih« kmetov vposlalo županstvu z ukazom, naj jih da nabiti. 3. Občinski sluga pa naj je uver-;cn, da ga bloško ljudstvo spoštuje kot značaj-nega moža in zavednega pristaša S. L. S. Ostane naj i nadalje našega mišljenja ter se ne zmeni za brezpomembne opazke in vabila »neodvisnih kmetov.« Na Blokah, 22. aprila 1907. Franc Drobnič, deželni poslanec. Tomaž Zabukovec, kaplan.
Iz reške doline.
r Bil v nedeljo shod v Trnovem, po sistemu najbolj novem, stari liberalci so se zbrali, da »kmetje mladi« bi postali. Spomlad prišla je v deželo, vse navdušeno je, veselo. .Vo!it»v se ssdaj približuje, zabave mnogo ob-
ljubuje. Ne cel človek bil predsednik, on ata bil je imenovan, ta pokliče prec mir-mojstre postavi jili na svojo stran. Nekaj čvekati tud začne. Oh pa vidi, da nc zna, govor sebi si odmakne, besedo Zužamaži dl Se za brado tale prime, sam ne ve, kaj bi začel, pa se revež hitro zinisli, popir v roke je vzel. »Kmečke zveze« program bere, površno preplonka-nega ie imel, misli, da ie pred njim tele, krave oponašati jc začel. Babčev fantek ima besedo, .so naenkrat oglasi, ubogi revež se ta trese, kakor mrzličan da bi bil. Kravat' pride še Dekle ve, trese se uboga reva, ter resnično šc pove, žlindra da. zn kmeta je. Kandidat da on postane, obljubil je prav mnogokrat, nazaj besede svoje vzame, pa ne dd protiglasovat. Celo ženitna kandidatka dvignila je zdaj roke, Dekleva bo gotovo zmagal, ker hočejo ga de-vičarice. Oh, Zužamaža, Zužamaža, grozna tvoja je blainaža, kakšna bo šele 14. maja, ko dan volitve se obhaja! Takrat še hujše se ti bo godilo, kakor v Sembijali, ki s kravjim zvoncem ti je zvonilo!
r Shod v Sembijah so priredili »neodvisni kmetje«. Zabavljanje, to je bilo vse njihovo delo in pa prazne obljube, katere bi ti brez-vpiivni možiceljni nikoli ne zamogli uresničiti. »Ata Zužamaža« si je sploh vse zasluge naših poslancev sebi pripisoval. No, skupil jo jc, ker zvonilo se je temu kravarju z nazvečjim kravjim zvoncem, ki se ga je moglo dobiti v vasi.
r Babčev fantek je ves že zmešan. Na Dolenjem Zeinonu je dejal, da stoji »neodvisna kmečka stranka« na podlagi vere. Kdo bi se ne smejal? Čemu ste se pa sramovali, vzeti v program tudi »versko vprašanje«, katero loči cel svet danes boli kakor kedaj v dva tabora? Sicer se pa razumemo, zakaj po vseh shodili ta plačani agitator samo čez du-hovstvo vdarja. Kdaj pa ie bila še katera vera brez duhovnikov? V Bistrici se je pa prilizoval delavcem, češ, da jih loči od »neod-\ isnikov« Ic še en korak.
r Košiimatov Tone se kar peni jeze. On, ki je »del božanstva«, da se delavci tako možati, da se ne bodo dali izrabljati »neodvisnim kmetom« - kapitalistom. Delavci! le pogumni bodite; samo ena grožnja pred volitvami ali pa po volitvah od strani delodajalca in zadosti mu bode, da pride v prežon. Brez-usmiljeno naznanite vsakega strahovalca sodišču, da sterete strahovanje že izpočetka. Zadosti ste bili prezirani od teh »buržoazij-cev« doslej!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Logatca. O naših imenitnih shodih še par novic. — Jajca je v žepu skuhal. Kdo pa, kdo? Veliki akademik, masarikovec, a jako prazna glava Tomažek Tollazzi. Imel je pripravljene za dr. Šusteršiča. A revček jih ni upal pokazati. V žepu ih je skrival, naši so ga stiskali, pa še malo našvrkali in revežu se je vse zmečkalo. Rumeno mu je čofalo po hlačah, ko jo je klavern brisal domov. Koliko je bilo dela, predno so mu hlačke oprali, da se zdaj z njimi »štreka« gori po Pragi. — Lahko je ponosen strahopetec. — Idrijski Kristan bo tudi vse dni pomnil shod v Dolenjem Logatcu Par krepkih zaušnic je dobil, pa teči je moral v dežju na vse galope od Kokolovca do De-gleria, pa spet od Tollazzija gori skozi Brod No seveda, boljše e bilo teči, kot biti uhan A vprašanje je, če je lepo za poglavarja. Kristan je imel tisti dan naročeno mastno večerjo pri pritepenemu oštirju Sušniku. A ko se ie vrnil s shoda ni upal čakati, kdaj bo kuhano'. Naglo na voz pa švrk v Idrijo. Saj je bil pa zadnji čas. Zakaj vrle ženske so imele pripravl enih saj, pa apno, pa jajec, da bi ga bile zaznamovale, — Ce je pa plačal večerjo, ne vemo
Prav bi bilo! To nedeljo, 24. aprila, so se neki Hribarjevi pripeljali semkaj, da bodo malo na. farbali naše potolčene liberalce. Plakate so napopali na vse vogale. Človek bi mislil, da bo shod javen. A strah jih je obšel. Hitro so začeli deliti listke za povabljene goste. To so junaki! To se nas boe! Pa po nepotrebnem Mi bi jih tako ne šli j)oslušat, posebno še ne dolgočasnega župana Hribarja, o katerem se je njegov tovariš dr. Tavčar sam izrazil, da »gliste veže«, ko govori. Pravili so, da bo debela Dimnikarjeva gospodična v narodni noši pozdravila g. župana Hribarja. Dekle, ki je že precej priletna, upa, da bo tako le kako prišla do moža, ki po njem že težko koprni. Pa ne 1)0 nič - ostati bo morala »zarjavela de-vičica.« Liberalci so se s sleparijo vrinili v predstojništvo mlekarne. Nam so »naprej metali«, da bi je ne znali voditi. A sami pa zna o. Dan za dnem letajo nad g. Majdiča, da jih uči! Samo g. Majdič se bode naveličal, če se bo le dolgo moral ukvarjati s trdimi buticami. No, učeni g. Mu!lcy, zdaj pokažite svojo učenost, zdaj! Govoril bi marsikdo. Pri nas imamo liberalca-analfabeta, ki ga je bila žena zadnje leto s silo naučila male »puhštabe«. Zdaj je mož kaj ponosen. Samozavestno govori: Mi pa vemo, ki kaj beremo. Pri Kramar u so tam-le en dan hlapci dobili prav slabo mleko na mizo. Sment, odkod bi bilo, začno misliti. In jHigruntali so. Biti mora od Drabeka, so dejali. Drabek, to je pa mož, ki je imel na občnem zboru mlekarne šest glasov, a nima nobene krave. Torej odkod mleko? Oa li dela? —
n Iz Dolenjega Logatca. Nepremagljivo lepo cvetoča logaška mlekarna, tako so se izrazili naši liberalci v »Slovenskem Narodu«, zares cvetoča za liberalne kompamste in za njih žepe. Sedaj se je pokazalo, kdo ima besedo pri mlekarni. Vsak trezno misleč človek bi mislil, da ima tisti zadružnik pravico pri. mlekarni, ki mleko notri nosi. Saj mlekarna je vendar odvisna od množine mleka, ne pa od deležev. Brez krav, taki zadružniki, kakor so na primer Drabek, Kastelic, mesarjev Janez, Feltrinelli. iz Vrhnike Kotnik in drugi,, bi mlekarna skozi celo leto toliko mleka ne dobila, da bi si naši liberalci enkrat svoje lažnjive jezike namočili. Dokler bodo liberalni zadružniki s svojimi velikimi deleži brez repov notri, in pa kmetje s svojimi malimi deleži mleko notri nosili, je brez dvoma, da bodo lahko nepremagljivo gospodarili in si žepe polnili. Kaj pa, če bi kmetje svoje deleže ven pobrali in ne mleka več notri nosili! To se bode najbrže tudi zgodilo. Kadarkoli je bil načelnik mlekarske zadruge, Muley, pri kakšnem odboru, |x>vsod je zapustil dolgove. Pri požarni brambi je bil za načelnika in je zapustil dolg. Ko so orgije pri cerkvi sv. Nikola a napravili, je zapustil dolg; ko so zvonik sv. Nikolaja popravili, je zapustil dolg, in to ie povsod, kjer je on zraven. In temu človeku se ie zdaj dalo vodstvo mlekarne? Na občnem zboru se je trdilo, da ima mlekarna nalašč nekaj dolga, češ, da jc treba manj davka plačati.. Mulcy ga bode pa zares toliko napravil, da ga ne bode mogel dobeden ven izmotati. Po' novem odboru dobi liberalna mlekarna čisto' nemško-laški značaj. Načelnik Muley, strastni Nemčur, govori samo takrat slovensko,, kadar kakšnega kmeta ozmerja. Blaga nik Italijan, se samo takrat poslužuje slovenskega jezika, kadar svojim pristašem oznanju.e evangelij iz »Slovenskega Naroda«. Tajnik i i Košlanovega gradu se je v kmetijski šoli toliko navadil kuheltajč. da sliši po nemško travo rasti. In ti ljudje bodo zdaj nas koman-dirali in to samo zaradi nekaterih brezbrižnih., nerazsodnih kmetov, to so l udje, da jih moraš podnevu z lučjo iskati. Njim ni nobena stvar na svetu prav. Zanje ni nobena stranka,
ne klerikalna, ne liberalna, ne demokratična. Čez vse zabavljajo. Zatorej, kar nas je pristašev S. L. S., dne 14. maja vsi brez izjeme na volišče in zmaga je gotovo naša, ker tam ne bode veljal en trebuhaČ za petdeset glasov.
11 To pa niso špasi, kakor se fehtajo postojnski liberalci, da bi vsaj v njihovi občini premagal liberalni kandidat. Od hiše do hiše so poslali policaja, da je zapisoval, kdo ima volivno pravico. Pa, če jim ni bil prav všeč, so ga brž napačno zapisali, ali pa kar po domače izpustili. V tem se je posebno izkazal neki gotovi Jež, katerega postojnska občina zastonj redi. To pa zato, ker tako prelepo poje prvi glas, ker zna pisati in je znal zalumpati tam gori na Dunaju vse premoženje. Pa še sedaj bi rad včasih malo polumpal, pa ga mati Francka kar domov polifrajo. Tak so preime-nitni gospod Jež, katerega naj usoda pusti še dolgo travo tlačiti v breme občini postojnski.
u Ata Zužamaža, za Arkota se pa piše ta možic, je pa že precej shujšal tale čas; tudi veliko bolj bistro gleda na levo in na desno, odkar ;e postal kmet. Preje je sicer vsak dan spal do 9. ure dopoldan, najbrže utrujen, ker ie toliko služb prejšnji dan zastonj opravljal, kakor se je zadnjič hvalil. Toda tu se pa neha naša potrpežljivost. Vemo. da še ni dolgo, kar je plačeval davka 52 in pol vinarja. Kie je davčna oblast, da ne preišče, od kod živi mož in kje ima svo:e dohodke, ako spi do 9. zjutraj, pa vendar izhaja? Mi že vemo, kako si ta nesebičnež vse zaračuna, toda dolžnost davčne oblasti je, da ona to preišče! Kaj moža tako doli nese, ne vemo. Morebiti to, da mu je hlapec všel in ga skrbi, kdo mu bo odzdaj naprej teleta kupaval. Mož se namreč na teleta zastopi! Tu je zelo pomaga! kmetu, ker je vsako tele gotovo tako drago plačal, da je sam lahko do 9. spal. Mogoče ga pa to tako cera in mu trebušček jemlje, ker zdaj samo ra'ža in pretehtuje, kako bo vkljub tem raižam plačal hišo, katero si je kupil. Mogoče! Kakih osem tisočakov skupaj spraviti, do 9. spati, se okolu voziti, vse pa zastonj delati. potem pa še privreči 52 in pol vinarja davka, to niso špasi tudi za ata Zužamažo! Malo mu pa jemlje okroglolični obraz gotovo tudi, ker mora govoriti. Možic je neznansko zgovoren. Talentje se pa radi scerajo. Sedaj pa pomislite: nedeljo za nedeljo razlagati nro-gram, ki je vkraden; poslušati vpife: Zivio ata Zužamaža! in tako naprej, to mora zdelati vsakega, če bi tudi spal vsaki dan do desete ure dopoldan. Ata bodo hin! Če ne bo kmalu 14. majnika, pa bote dobili žalostno, tuge-polno, srcepretresuioče. ginljivo poročilo, da ie zavedno-napredna Postojna izgubila delavca zastonj, ljubega ata Zužamažo!
n Jožef Dekleva, dični kandidat, je pa napel druge stranice. Ta je pa pokazal talent. Dne 16. aprila je bil tam v Ribniku shod vseh naprednih. Določali so se tudi agitatorji. Toda v nekatere vasi ni upal nikdo, v eno so pa poslali nekega Barago, ki je pa milo rekel: Orem že, toda vem, da ne bo nič. Jože je pa hotel pokazati, da je za na Dunaj. Da bi ome-čil trdovratna srca klerikalcev, ožlindral si je še sam roke in brž razposlal drevesca po vaseh. Kmetje se smejejo, kajti koliko let že glo-iejo zajci Deklevatovi njihova drevesca, toda še Ie v letu 1907 v mesecu aprilu naj se povrne škoda. — Tam v Zagonu, kjer vsi razsodni poznajo že Dekleve, Arkote. Ježe, Skuznlce in tako sodrgo, treba je popraviti mostič. Ali vam ne znajde dični Dekleva takoj preostali denar iz francoskih časov, s katerim se bo most popravil. Mož mora na Dunaj ! Samo, Postojnci ga ne maraio pustiti tja. kajti om bi bili radi že sami ta denar zapravili, ko bi jim bil Dekleva pred leti že to povedal. Pazi naj, da ga še ne spravijo v pr-žon, če bo tako agitiral, ne pa na Dunaj.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA' Izide dn6 9. maja 1907.
Vljudno >e priporoča
trgovina s klobuki in čevlji
Ivon Podlesnlk ml.
UnbllnDO. Stori trg itn. 10.
Vollka »aloga. — Solidno blago — Zrnom« »ono . • .
2178 52 HO
Sprejmem takoj več krepkih
vajencev za kooaSk! obrt
14,—15 let starih poštenih starišev. Ivan Demšar, kovaški mojster, Ljubljana.	667 1
plemenska perutnina
O *n "jc jajca za valenje fDi
Cochin-China, Brahma, PIy-month, Langshalm, Haudan, Dor-king, Orpington, pritlikavčki itd. Peking, Byesburg in Bisameuten. Emdenske velike gosi, viržinjske snežno-bele in bronce-pure — Cene nizke. - Tudi velika zaloga raznih sadnih dreves, vrtnic, lepšalnih grmičev i. t. d. Cenik zastonj.	921 1-1
Grofa S. Batthyany-ja graftč. oskrbni-Atvo Osendlak, pošta Frankocz via Radgona,
Dua krepka učenca KJGI ac i^uciuic uaivct
pohištvo, spreitre Jožef Kregar Višmarje, P. Št. Vid pri Ljubljani.	936 2- 1
za mizarska obrt,
kjer se izdeluie naiveč
Tovarna za stola
Franceta Svlgellna
nt Bregu, p. Borovnica, Irujiko
Izdelke _
m~ vsakovrstne stols
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brc konkurence Ilustrovan cenik pošUe se na zahteve
2806 26— 8 tastonl in franko.
Naznanilo in priporočilo.
Slav. občinstvu se uljudno priporoča, lansko leto ustanovljena in z bogato zalogo preskrbljena tovarna pe&ij in glinastih izdelkov. V nalogi Ima tudi mnogovrstne pečnice za pečenje kruha. Sprejema vsa. v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Frano Kozina A Komp-. tova-na peči in glinastih izdelkov, Gline« pri Ljubljani. 826
.Kuoard Lin«" Trst-New-York i« najpriprarnejSii. njuiitailt Id najbolj/U pot Iz Ljubljano v severno Ameriko, ker tod nI dolgotrajne mnčne vožaje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne pronoftevanja fn sploh nobenih poetransklh etrofikov mej potjo. Par-nikl so prostorni, rami, zratal in snažni; »ožijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodna glavni zastopnik	1004 Ao
Andrej Odlasek. Ljubljana, Siomlkove nlicc 25, poleg cerkve Srca Jcintovcga.

Parile pri nakupu natančno na naslov tvrdke I
Največja zaloga
najnovejšega žameta, volnenega blaga v vseh barvah In oenah. perilnega kan* brika, kotenine, satena, oefirja ln
batiata stalne barve je v
Ljubljani, Stritarjeve (Jpital. ul.) it. 5 pri R. Miklauc
Došle so tudi zelo lepe svilnate in pol« svilnate rute in fterpe. 435 5—4
Za molke obleke Je v prvem nadstropju poseben oddelek velikanske zaloge sukna. kamgarna, levljota, modnega blaga in hlačevfne v različnih
vzorcih od najfinejše do najcenejše vrste. Vsled zelo ugodnega nakupa v pravem času je meni mogoče še po stari aH le malo zvISanl oenl po-strečl moje cenjene edjemalce. Mimogrede omenim tudi da sem trgovinske prostore veliko povekšal. Priporočam se torej za mnogobrojni obisk, ter zagotavljam, da bodem vedel Vaše zaupanje častiti, ter Vas z dobrim blagom in jako ugodnimi cenami postregel. Beležim z vsem spoštovanjem
R. Miklauc.
— Novi cenik na zahtevo brezplačno. — Obstoj tvrdke blizu 40 let!
m
se
Za nakup
lepega, dobrega, trpežnega gvantnega blaga bodi kot najbolj priporočena gvantna trgovina
„Pri škofu"
Ljubljano, Pogačarjev trg (Sadni trg)
(v veliki mestni hiši nasproti mokarjev .
Najnovejši ttbeti in modno blago, kambriki, kotenina, kakor tudi svilnate rute zadnje novosti v velikanski izberi.
Bela in rujava kotenina še deloma po stari oeni.
Lepe rute iz blaga, kakor tudi piketaste rute, predpasnike domačega izdelka.
Za moške fini štof, kamgarn in hlafievine v vseh barvah in cenah.
Vse navedeno je zanesljivo dobro blago po primerni nizki oeni, vsled velikega nakupa in malih stroškov.
Vsled zelo prijazne in pofttene po« strežbe, ter lepega blaga je ta trgovina prav priljubljena.
bf
Gvantna trgovina

Ljubljana, Medene ulice
99
Pri
u
priporoča veliko zalogo volnenega in lepega perilnega blaga, kakor kambrik, kotenino, saten, batist, nadalje belo in rujavo kotenino, večinoma po stari ali malo zvišani ceni.
V zalogi vedno najnovejše rute vseh vrst, kakorsvilnate, polsvilnate, piketaste, rute iz blaga, nogavioe za moške, ženske in otroke. Posebno se opozarja tudi na doma izdelane predpasnike in srajce vseh vrst.
Postrežba znano dobra.
Izjava.
Podpisani Oto Leutlnicr iz Rožeka obžalujem, da sem gospoda Tomaža Dobernika, gostilničarja na Reki pri Šl. Jakobu iu gospodično Gusti Dobernik žalil: zato jih prosim odpuščenja in se zahvaljujem, da sla mi odpustila,	940
Oto Leuthner I. r.
Ustanovljena i. <831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Ustanovljena i. m
Assicurazioni Generali v Trstu.
Najboljše švicarske ure, zlatnina In srebrnina se dobe po najnižjih cenah pri sloveči do-ma*i tvrdki	357 26 9
H. Suttner, urar
LJubljana, Glavni trg, nasproti rotovža.
Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno izšel In se pošlje zastonj in pošt. prosto
jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron.
Do sedaj izplačane škode nad 890 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se Je pri tej družbi 16 817 oseb na življenje za kapital nad HO milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja :
Zoper telesne nezgode injtočo.
Pri tej družbi je zavarovan na živllenie Nicga svetost papež Pil X. in prevzvišeni knezoškof ljub ljanski Anton Bonavei. tura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Sv. Petra cesta 2, v lastni hiši.
železo
Staro
baker, svinec in mednino plačuje po najvišjih cenah ==========
MT Fr, Stupica
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvazorjev trg št. 6. 71 s B
Postavno zavarovano.	Vsako ponarejanje kaznivo.
Edino pristen je S5 15
Thieppy>jev balzam
z zeleno znamko .redovnica". Cena 12 majhnih ali (S dvojnatih steklenic ali 1 I velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K S'— franko.
Thierryjevo centlfolljsko maillo
proti vsem še tako Btarim ranam, vnetjem, r»-nltvam, abscesom In oteklina« vseh vrst. Cena: t lončka K 3-60 se pošl|e le proll povzetju lil denar naprej. - Obe domači sredstvi sta povsod znani In slovita kol najboljši. Naročila se naslavljajo na:
ftllcineclitirSalsM Lekarnar A. Thlerrv v Pregradi pri ""Rogaški Slatini.
A.Thierrv is Pftfrtfc Brošura s tisoči originalnih pisem (tratiš In tiiiinmlM«^ Iranko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah.
„ČAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letn in stane po 5K na leto Naročnino prejema upraništvo v Ljubljani.
|ICH PlEHj
Pozor, kmetice ln dekleta
V moji lekarniški praksi, katero Izvršujem ie čez 2:> let, posrečilo se ml je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, lo jc Kapllor it. II. 1 sli deluje, da postanejo lasje goitl dolgi In odstranjuje prhljaj 'luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: I lončlč 3 K 6" v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obileli naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurlšič, lekarnar, Pakrac ti. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem
b «73 10-8
Podrobni pogoji lega Ceres-tekmovanja se dobe brezplačno pri vsakem boljšem trgovcu.	727 i
Ceres jedilna mast je edina jedilna mast, ki se Izdeluje v posebnem zavodu iz sveže posušenih koko»ovih orehov.
ki želi zaslužiti pri tekmovanju 5000 kron za kuhinjske recepte.
.CEftES'
jedilne masti.
»Vzajemno zavarovalnica"
u* Dunajska cesta 19 <189 If Ljubljani Dunajska cesta 19
b00000 * Medjatovi hiši v pritličju bjosiEiob,
zavaruje
2 P„n°«ti P°Žrni Šk°di wsako¥r8tna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; <2. proti prelomom zvonov, in
3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.	2962
Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim!
Si. iS
o
X
c d
B M O
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarha oljnatih barv, flrnežev, lakov In ste
klarskcga kleja. Najnižje cene.	Najnižje cene.
Kdor rabi traverse in železniške Sine za oboke, str, šno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove ta okna in vrata, pumpcincevi za vodo, vino in gnojnico, obrne naj se na trgovino z železnino
FR. 5TUPK*
v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. I, zraven Bl'igabirta", in Valvazorjev trg St. 6, nasproti Križanske cerkve.
Kil I no tain se dobi vedno svež portlaiul-in roman • cement iz slovečih tovaren dovfiko in trbovljske. Mreže in žica za ograja, trunlfik« brane, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnico za žito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki izberi.
(Jtavno in edino zastoputvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski rezstavi v Zagrebu h prvim darilom odlikovanih Klamore/.nic, mlatllnic in gepeljnov.
Amerikanski stroji ia košnjo vedno v zalogi.	7 7
SVOJI K SVOJIM !
Skozi M let preizkušeno
klajno vapno
dobite najcenej« pri Mihael Barthel & Co. Dunaj X 3. Siccardsburg. 44. Opis in cenik zastonj 218 6 3
Sprejme se več
drvarjev
proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oskrbni-6 vo graščine BoStanj. Pošta: Radna, Kranjsko, železnična postaja Sevnica na Štajerskem.	924 5 1

renk a oda.
00
00 00
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Nlastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.	187 26 6
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnk6czy, Ljubljana.
Stepalnik, iličap za »moke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revolucijo
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib rečij, sem izdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.; dobiva se tndl blago po višji ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.	844 2 ■ y
izvozna fliJd Hermann Auer, Duna], IX./2. Nussdorferstr. 3.—X. (krščanska tvrdka).
FRANCO-ZGANJEVO SSS MILO
radi svojega izbornega higijeniškega in kosmetiškega učinka -its je ne doseže nobeno drugo milo. UJ.
Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razku-ževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo ln vsako otročjo sobo.
Cena komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kari. K 2. Dobi se povsod, kjer ne. naj se obrne na
Brazay, Dunaj 111/2, L8weng. 2 a.
Povečuje slast do jedi In težo telesa, odstranjuje kašelj, Izmetavanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44 27
Priporočajo vsak dan pri
pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu koilju, šRro- M fulozi, Influenci □ 0 0 ££
mnogoštevilni profesorji in zdravniki.
F. Hoffmann-LaRoche&Co.,
Basel (švica).
Dobiva se z zrfravniSklm receptom po 4 K steklenica.
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Roche'.
Bolezni v nogah
zdravi in razpošilja prospekte zastonj Hbuptmann » Chemnitz i Dresdnerstr. 13/1. na Saškem. 930 1
I. kranjako podjetja ta umetno atek-laritvo In »likanje na »teklo —
Aug. Agnola,
Dunajska cesta I3a, poleg,Figovca' se priporoči prečaelltl duhovičlnl In p. e. slavn. občinstvu za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom aH (Ukane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, itd. itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko Io stekleno posodo za namlzje Yostlln In zasebnike, svetilke, okvire Itd., .< najnlijib cenah - Narisi, ceniki in p iračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 53-37
Stampiiije
vsake vrste, paginir. in numer. stroje kauč. tiskarn, itd. dobavlja v solidni izvršitvi	42i
J. Leminson, Dunaj 1/25. Adlergasse Nr. 12. Telef. 12179. Filiala Odessa Cenik zastonj in franko. Zastopniki se iščejo.
Proda se iz proste roke vsled smrti lastnika
mola pritlična
hiša
obstoječa iz hleva, skednja, kl-tt in nad sto let obstoječega mlina, vodne moči za 3 tečaje Okrog hiše je zasajen sadri vrt in sedim oralov sveta, obstoječ iz 4 njiv, travnika in gozda. Vse je skibno obdelano Polzve se, vas Gmaina št. 13. p. Č nuče. Natančneje pa pri Mihovcu, Koseze št. 1. p. Sp. Ši-ka.
Ne kupite nobene ure
ioiu«r mite prejeli moja^a v< • liktt<r» <vmlkm:
iikel. B««kopj un»
•rebrm« . n •	m •*—
dvoj min p«kK>To»	„ 4 —
e 8 «rebr. n	„ 6'—
plosk. j.kleae m .	, rst
pr»Te RosVopf-T>»t«nt.	„ 8*60
prare BOmeeaM . .	„ 9'BO
srebr. eklopne verižice	„ i*—
14karatne zlate nr« .	„ 8 60
14karatno zlate Teriž.	, 10 —
14karatni zlati nratani	„ I —
itennke nre 70 cm .	9 8 60
z bitjem liM tTonu .	„ 6'—
I gedb«.....n 6'—
s kukavice . . . .	» i'K0
kuhinjske ure . . .	„ S 2
budilke...... 1'*
„ ponofilav teč«	„ 1*60
z dTojnim zronfom .	9 16t budilke 2 bitjem ln
iTonenjem liki zvona	„ 1*50 Triletne pinm o jamstvo, u neprimerno rionar nazaj. BazpoBil a n« ^orzetju.
Maks Bohnel
nrar, zapri selen! sodni cenilec
Dunal, VI., Margare-thenstr. 27 (t lastni blšl)
Zahtevajte moj cenik i 2000 »llkaml zaatonj In poitnlne proato.
Ivan Savnik
pri Besenčanu na Glavnem trgu v Kranju.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega frlšnega blaga za moške in ženske obleke, najnovejše mode po jako nizkih cenah.
Velika zaloga židanih In volnenih rut, židanih šerp ter vsakovrstnih potrebščin za šivilje in krojače po tovarniških cenah. Na zahtevo se dopošljejo tudi vzorci. 501 10-6
fjo/ni/t i i- i/LmoriJeo
J'ateri Zolijo tSubru, po ovni in ra nesljivc-potovali na/se ob/iujo
< >Simo/ia'J{ni e(elxa
v 'uM/ttni i/iblodvvrsfte u/icc2(f. jI i i 'A 01» si/uitity<i si ti/a (it/o se brezplačno.
Josip Kordin
Ljubljana, Pred Škofijo 3.
priporoča	625 8-7
■ih
zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucerne In rudeče detelje, espar-sete, velikanske rumene, rudeče In beli pese, ln ko-ren|e za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: trav-nlftnlce, mešane za suho In mokro zemljo, najboljša krma za ilvino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetl|sklh semen po nizkih cenah. — Poitnlm potom izvršujejo se naročila ločno in sollano.
Najboljfte domačo krepfiilo za želodec -■
(katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je
rastlinski liker »FLORJAN"
od rastlinske destilacije ,FLOR.AN' v LJubljani.
Dobi se pri vseh boljših trgovcih.
Varujte se, da ne bodete prevarjeni a kakim drugim, slabim izdelkom I
Pristno je samo blago pod imenom
„FLORIAN" iz Ljubljane. §
F. M. Hetschek, Ljubljana
o. kr. dvorni dobavitelj
„Pri veliki tovarni"
Resljeva cesta it. 3, Sv. Petra cesta it.37
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo narejenih oblak zagospode, dame dečke, deklice ln otroke. Cene nizke! Solidna postrežba.
Velespoštovanjem	873
A. Lukič, poslovodkinja.
Pozor I Čitajl Pozor I
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.	2444 20 11
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako pofito po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Juri žica, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
f. p. Vldic & Komp, Ljubljana ,
•pekarna in tovarna peil, nudijo vsako poljubno množino patent
zarezanih streinlkov
Sistem ..Harzola" (Strangfalzzlegel) Sistem Jcrzola"
Barve i a) rdeči naravno žgani, b) črno impregniranl.
Najiičnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti alt pa z žico privezati
WriPtOVOvVelikYaŽnOSti,2aa kraie' ki trPe P° moCn™ vetru m burji. - Vz. oe In prospekte pošljemo na žejo brez.lačno.
Takojšnja in najzanesljlvejia postrežba. 854 2
Sprejmejo se zastopniki.	Sprelmejo se zastopniki
MaJaUJJ Io odgovorni nradnlk: Dr Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Kitollika TIskarna"