Polhi Ino otočana v gotovini.
Leto LXXH., št. 229 a
Ljubljana,
Cena
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne fzvzemil nedelji bi praznike. // Inserati do 80 petit vrst 6 Din 2 do 100 vrst a Din 2_50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. vecp inserati petit vrsto Din 4.—, Popust pO dogovoru, inseratn   davek posebej     //    „Slovenski Narod" velja mesečno
▼ Jugoslaviji Din  12.—» zo inozemstvo Din  25.—     U     Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UftAVNlsTVO . J U B L J A N A, Knaflj^a ulica štev. 5 Telefoni 31-22. 31-21 31-U 31-25 in 31-21
Podružnice i MARIBOR. Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesto, telefon H, 26    ft    CEUE. celjsko uredništvo« Strossmoverjevo ulico 1, telefon st   651
Stružnico uprave. Kocenovo ul. 2. telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC. Slomikov trg 5    //    Poilno hranilnico v Ljubljani it 10351.
neme? S£ že sele iz baltskih držao
Z Letonsko je že sklenjen sporazum — Nes»?i se morajo izseliti v treh tednih — Z ostalimi baltskimi državami se Se vodijo pogajanja
Berlin, 9. oktobra, e. V dobro poučenih krogih se doznava, da se pogajanja, ki jih vodi nemška vlada glede izselitve Nemcev iz baltiških držav bližajo zaključku. Že za jutri pričakujejo v nemških lukah prve nemške parnike s temi izseljenci. Izkrcani bodo za enkrat v Gdansku in Stet-tinu.
S tem korakom je nemška vlada zaključila veliko poglavje svoje ekspanzivne politike. 700 let je Nemčija v tem delu Evrope sistematično izvajala svojo kolonizacijsko politiko. Baltiške države so najstarejše nemško-kolonizacijako ozemlje. Nemška vlada jc že pred več tedni v tej smeri intervenirala pri letonski vladi. Takrat je letonski zunanji minister Munters odgovoril, da letonski državni zakon) ovirajo tako rešitev. Nemška vlada je svoj korak motivirala s tem. češ da želi odstraniti vsak vzrok morebitnih bodočih konfliktov, ki bi mogli nastati, če bi pripadniki nemške rase ostali v drugih državah, kjer se ne bi mogli asimilirati. Letonska vlada je končno pristala na to, da se na podlagi posebnega zakona omogoči Nemcem opcija za nemško državljanstvo.
To se je sedaj zgodilo ln med Nemčijo m Letonsko je sklenjen dogovor, po katerem morajo najkasneje v treh tednih vsi Nemci zapustiti Letonsko. Oni, ki tega ne store, izgube vsako pravico do nadaljnje manjšinske zaščite in tudi ne smejo več računati na kakorSnokoli podporo s strani Nemčije,
V le tonske luke so že pripluli nemški parni ki, da prevzamejo te izseljence in jih prepeljejo v Nemčijo. Kje bodo te izseljence naselili, za enkrat še ni znano. Verjetno pa je, da jih bodo naselili v bivšem poljskem koridorju.
London, 9. okt. s. Po poročilih iz prestolnic baltskih držav so nemški poslaniki konec preteklega tedna posetili zunanje minister Estonske, I>»tonske in Litve ter zaprosili za dovoljenje, da se smejo Nemci
iz teh držav takoj izseliti v Nemčijo. Vse tri vlade so na nemški predlog pristale, že včeraj zjutraj so v razna pristanišča baltskih držav prispele nemške trasporlne ladje, da prebijejo Nemce v Nemčijo. Izgleda, da Nemčija želi, da se izselitev izvrši po možnosti še pred v korakanjem ruskih čet v baltske e'ržave. Nemška vlada je predvsem zahtevala, da se takoj izselijo vsi nemški državljani, y.lasti vojaški obvezniki. Nemcem, ki so državljani baltskih držav, pa je bil stavljen kratek rok nekaj dni, v katerem se morajo odločiti, če se hočejo izseliti v Nemčijo. l»o tem roku ne bodo več imeli pravice oditi v Nemčijo Mnogi Nemci so takoj prodali svoje imetje ter se pripravljajo na takojšnjo izselitev, drugi pooblaščajo ga ureditev svojih poslov lokalne oblasti.
London, S. okt. s. V zvezi z vestmi o izselitvi Nemcev iz baltskih držav v Nemčijo navajajo, da je v Litvi 25.000 Nemcev, v Letonski 17.000 in v Estonski 15.000.
Riga, 9. okt. s. Uradna letonska agencija poroča, da sta se nemška in letonska vlada sporazumeli, da skleneta pogodbo o Izselitvi letonskih državljanov nemške narodnosti v Nemčijo, Preliminarna pogajanja za sklenitev pogodbe so se že začela.
Riga, 9. okt. mp. V zvezi s povratkom letonskih Nemcev v Nemčijo je bil izdan komunike, ki pravi, da si je treba to re-patricijo razlagati v zvezi s Hitlerjevim govorom in ne kot posledico rusko-leton-skega pakta, spričo katerega naj bi se Nemčija odrekla vsem svojim interesom v Baltiku. Nemci so se že pred 300 leti naselili v Letonski. Večina so to zemljiški posestniki, ki so veljali doslej za pionirje nemških aspiracij na evropskem vzhodu.
Stockhol m, 9. okt. s. Najmanj pet nemških transportnih ladij je ie v. baltskih lukah, da prepeljejo Nemce iz baltskih držav v Nemčijo. Ena ladja je večjo skupino Nemcev iz Letonake odpeljala že včeraj.
Rdeča armada
v baltiških državah
Rusija bo v vseh baltiških državah vzdrževala močne posadke, tako da bo tudi v vojaškem pogledu gospodar položaja
Pariz, 9. oktobra, s. Havas javlja iz Moskve, da bo ruska vojska imela v Estonski stalno štiri divizije, to je okoli 40.000 mož, v Letonski pa dvakrat toliko.
Pariz. 9. okt. s. Po poročilih iz Rige namerava ruska vojska nastaniti svoje posadke na Letonskem predvsem v mestih Libava. Vindava in Pitrags, poleg tega pa tudi v važnem železniškem križišču mestu Dvinsk (Dangavpils) v bližini ru--ako-letonsko-litovske meje,
London, 9. okt. s. Iz Revala poročajo, da bo ruska vojska nocoj prekoračila estonsko mejo in v dveh kolonah vkorakala v oporišča, ki so določena z rusko-estonsko pogodbo. Posebna mešana rusko-estonska vojaška komisija je pripravila za nastanitev ruskesra vojaštva v Estonski Sole. bolnice, hotele itd.
Moskva, 9. okt. mp. Na osnovi ruske pogodbe o vzajemni pomoči bo Rusija raz-mestila na svojih novih bazah na otokih Oesel m Dago ter v Baltiškem portu 40.000 mož pehotnih in topniških oddelkov. Kar se tiče sporazuma z Letonsko, o katerega izvedbi se bodo podajanja med zastopniki letonskesa in ruskega generalnega štaba v kratkem začela, naglaša-jo tukajšnji krogi, da si bo Rusija izgovorila pravico, nastaniti v Libavi. Vin-davi. Pitra^su ter na obali med Vindavo | m Pitragsom 80.000 mož Del teh čet bo skušala sDraviti tudi v Dangavpils (Duna-
burg) v južnovzhodni Letonski ki je nad vse važno železniško križišče
Moskva, 9. okt. mp Kakor znano, se je Rusija v letošnjem Doletju uprla švedsk-in finski nameri, da bi se Alandski otoki remilitarizirali. Takrat je na njihove utrditev poleg Društva narodov in zapadnih zaveznikov, pristala tudi Nemčija Glede na najnovejše dogodke v vzhodni Evropi in v Baltiku se je položaj dopoI-noma spremenil Znano je. da ie ruska vlada sedaj pozvala tudi Finsko k pogajanjem za povsem novo ureditev odnoša-jev med obema državama. Alandski otoki so postali spet aktualno vprašanje, toda, s povsem drugačnega vidika Rusija se zanaša na to, da bo razširila svoj politični, vojaški in gospodarski vpliv tudi na Finsko. Vprav zaradi tega je nastalo v Stockholmu silno vznemirjenje spričo vesti, da se bo morala tudi Finska sporazumeti z Rusijo.
Kakor zatrjujejo tukajšnji vladni krogi, bo Rusija zdaj pristala na utrditev Aland-skih otokov, toda le pod pogojem, če bo Finska Dristala na to. da se vključi v rusko interesno področje. Utrdbe na Aland-skih otokih v takem primeru ne bi služile srednjeevropskim in zapadnim velesilam kot oporišča za morebitno njihovo ekspanzijo proti vzhodu, nego nasprotno za zaščito ruskega izhoda na odprto morje iz Finskega zaliva.
Proučevanje odgovora Anglije in Francije
London in Pariz se zavedata zgodovinskega pomena svojih odločitev, vendar pa ostaneta nepopustljiva
London, 9. oktobra, e. V političnih krosih izjavljajo, da se obe zapadni velesili dobro zavedata, da bo pomenil njun odgovor kancelarju Hitlerju naravnost zgodovinsko odločitev. Zato tudi ta odgovor pripravljata z vso skrbnostjo in previdnostjo. Izmenjava misli med Anglijo in Francijo ter Anglijo in njenimi domin ijo-ni bo trajala še več dni. Verjetno je. da bo ministrski predsednik Chamberlain na prihodnji seji spodnje zbornice dal Izjavo, iz katere se bo že dalo sklepati na končni odgovor obeh zapadnih velesil. Končni odgovor pa je pričakovati šele konec tega tedna. Ze sedaj pa v vladnih krogih Izjavljajo, da ta odgovor v nobenem pogleda ne bo izpremenil dosedanjega stališča Angiijm in Francije, ki slej ko prej vztra-
jata na tem, da ne more biti govora o sklenitvi mini vse tako dolgo, dokler se ne obnovi popolna samostojnost in neodvisnost Češkoslovaške in Poljske in dokler se ne zagotovi nemškemu naroda možnost, da se popolnoma svobodno in neovirano izjavi o svojem režimo.
London, 9. oktobra. AA. Reuter: >Ti-mesc polemizira proti Hitlerjevemu govoru v državnem zboru ter naglasa, da niti zapadne demokracije niti nevtralne države ne morejo sprejeti Hitlerjevih mirovnih predlogov. Posebno je treba naglasiti, da Hitler ni ponudil nobenih garancij za novo ureditev, ki jo sam predlaga. >News Chro-nicle«, pravi, da morajo garancije za mir obstojati v dejanjih, ne pa v besedah. Zapadni demokraciji ne moreta sprejeti no-
benih rnirovnih ponudb, ki bi puftčaJe se
nadalje  zavojevalcu svobodne roke.
Italija ne bo
pasreu&vala
Rim, j. okt. e. Ceiokupni italijanski tisk obširno komentira zadnji Hitlerjev govor in podrobno analizira njegova izvajanja. Italijanski tisk pa za enkrat ne prinaša nobenih napovedi o morebitnem odgovoru zapadnih velesil. Slej ko prej pod-črtavajo italijanski listi željo Italije, da bi prišlo čimprej do premirja med vojskujočimi se državami, ker je mir vrhovni cilj italijanske politike in se je Mus-solini zanj vedno zavzemal Niti v tisku, niti v političnih krogih pa ni govora o tem, da bj Italija kakorkoli podpirala Hitlerjeve predloge in dosedaj tudi Italija v tem pogledu ni storila Še nobenega diplomatskega koraka. Glavna pozornost italijanskih političnih krogov je osredotočena sedaj na London in Pariz, od koder pričakujejo odločilni odgovor. Tudi v primeru, da bosta Anglija in Francija odklonili Hitlerjeve pobude, Italija ne bo spremenila svojega stališča in bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko, ki stremi za tem. da ostane vojna lokalizirana na dosedanje nasprotnike in da se Italija v nobenem pogledu ne zaplete v ta oboroženi konflikt. Italija, naglašajo listi, se posveča predvsem svojim notranjim zadevam in si prizadeva, da izvede velike gospodarske naloge, ki jih je nedavno obeležil Mussclin:. V mednarodni politiki bo Italija še nadalje zavzemala vlogo opazovalca in si ohranila popolnoma svobodne roke.
Nemci računalo na nevtralce
Berlin, 9. okt. e. Nemški listi šele danes objavljajo kratke vesti, s katerimi pripravljajo nemško  javnost na to, da bi
utegnili Anglija in Franci/ia odkloniti Hitlerjeve predloge. Dodajajo  pa   da to ne
predstavlja odgovora angleškega in francoskega naroda, marveč odgovor Churchilla in njegovih somišljenikov. V nemških političnih krogih še vedno izražajo upanje, da bodo Hitlerjeva prizadevanja za dosego miru na koncu vendarle obrodila uspeh. Nemški tisk pa za enkrat še ne beleži prizadevanja merodajnih nemških činitelje v, da bi pridobili predsednika ameriških Zedlnjenih držav Roosevel-ta za to posredovanje Poročila iz Amerike pa ne dajejo mnogo upanja, da bi Roosevelt v sedanjih prilikah prevzel vlo-?o posredovalca.
»Montags Post« izraža mnenje, da bodo imele pri tem odločilno vlogo nevtralne države. List pa naglasa, da mora priti intervencija  nevtralnih držav čimprej, ker bo sicer prepozno. Zlasti državni poglavarji nevtralnih držav bi morali po mnenju lista usmeriti svojo akcijo v tem pravcu.    V   berlinskih   političnih krogih smatrajo, da z nemške strani sedaj ne bo prišla nobena nova inicijativa, dokler ne bo znan končni odgovor Chamberlaina. Ce bosta London in Pariz temeljito proučila Hitlerjeve predloge,  se v  Berlinu nadejajo, da se morda vendarle ne bosta odloČila za nadaljevanje vojne
Vloga Kanade
Qtti*va. o okt m p. Kanadska vlada jc včeraj imenoval« posebno misijo, ki bo dane«* ali jutrj odpotovala v Zodinjene države. Njena naloga bo doseči z Zedinjenirm državami novo trgovinsko pogodbo, po katere bo srnela ameriška industrija izvažati svoje proizvode v Kanado neglede na ameriški nevtralnost ni zakon. Za ta pogaja nja vlada v Kanadi ogromno zanimanje, ke je bi'a Kanadi prepuščena vloga trgovskega posredovalca med edin^enimi državami in Anglijo, če bo v VVishingtonu dejansko do-sežen sporazum o novi trgovinski pogodbi med Kanado in Zedinjenimi državami, bo zlahka mogoče obiti ameriški nev-tralnostni zakon tudi v primeru, da se ne bo spremenil.
Rackievicz-Lebrun
Pariz, 9. okt. mp. Prezident poljske republike Rackievvicz in prezident francoske republike Lebrun, sta si včeraj izmenjala pismi. Rackievvicz je sporočil francoskemu predsedniku republike, da je prevzel svoje predsedniške posle. V pismu je izrazil prepričanje, da bo zavezniško orožje zmagalo. V teh časih se bo poljsko-francosko prijateljstvo ukoreninilo v si -e poslednjega Poljaka. Francoski in poljski narod se bosta združila v večnem prijateljstvu. Poljaki so ponosni, da morejo na Renu prelivati kri za svojo domovino in za Francijo.
V svojem odgovoru je Lebrun Rackie-wiczu čestital k imenovanju za predsednika poljske republike: Francoski narod se bo boril ne le za svojo varnost, nego tudi za poljsko stvar. Zato izraza zeljo, da bi ae Poljska obnovila spet v vsem svojem blesku in si zagotovila pravično in srečno bodočnost.
Tudi Japonska priznava novo poljsko vlado
Tokio, 9. okt. mp. Poljski poslanik Ro-
man je bdi včeraj do po1, dne v japonskem . zunanjem ministrstvu. Sprejel ga je za- • stopnik zunanjega ministra Tani. Poljski > poslanik je prišel z vprašanjem, ali ja-penska vlada prizna novo poljsko vlado. I O rezultatu tega razgovora ni bil objav- | ljen noben uradni  kom Zastopnik j
zunanjega ministrstva pa je opoldne tu- j jim  novinarjem  na    običajni novinarski konferenci izjavil, da je b'!a vlada konec preteklega tedna uradno obveščena o ime- ■ novanju nove poljske vlade in s tem je bila stvar zanjo opravljena
Nova čsl. vlada
London. % okt. e. »Dailv Mai « poroča da je dr. Beneš sestavil novo češkoslovaško vlado. Zunanji minister je dosedanji češkoslovaški poslanik v  Parizu dr. OmjsIci.
Huda železniška nesreča v Berlinu
Bruselj, 9 okt. s Iz Berlina javljajo, da se je v predmestju Berlina pripetila težja želemiška nesreča. Dosedaj so našteli Z0 mrtvih, točno število žrtev pa le ni znano.
Berlin. 9 okt A A DNB Snoči j> n« postaji Bet lin - Gesgundbrine. trčil vlak, ki vozi na progi Berlfn - Sasnitz v potniški vlak Berlin - S ta rg ur d Zadnja dva vagona potniškega vlaka sta bila zelo poškodovana. Točno število mrtvih in r»-nlenih še ni znano. Vendar se ve, da J> mrtvih okoli Z0 oseb. En vagon ie zgorel. Sodne oblasti vodijo preiskavo.
Velik diplomatski uspeh Jugoslavije
Uspešno posredovanje med Rumunljo in Madžarsko — Mir na Balkanu zagotovljen
Bukarešta, i*, oktobra i Agencija Ra-aor ie ooiavila nasi^oni. uradni komunike:
»Dne 24. septembra je i agoslovenska vlada na prijateljski način miervenirala pri rumuir»vi vladi in stavil* vprašanje, ali bi om K um unija in Madžarska pripravljeni, da istočasno ukineta ukrepe glede koncentracije svojih čet na rumun-sko-madžarski meji Slično intervencijo je lugosloven&ka vlada istočasno izvršila tudi pri madžarski vladi.    Rumunska vlada
je začela takoj z vso resnostjo proučevati ta predlog. Dne 30. septembra je madžarska vlada sporočila jugoslovenski vladi, da Je pripravljena odrediti demobilizacijo in umakniti svoje čete z rumunske meje. Čim je bila rumunska vlada o tem obveščena, je tudi s svoje strani takoj izdala enake ukrepe. Rumunska vlada je obenem izrazila jugoslovenski vladi svojo zahvalo za to posredovanje.«
Vest o umiku madžarskih in rumunskih čet s skupne meje je napravila v vseh diplomatskih in političnih krogih najboljši vtis Kakor se zatrjuje, so se že pričela neposredna pogajanja med Bukarešto in Budimpešto ter pričakujejo, da bodo v najkrajšem času rodila zadovoljive uspehe Madžarska narodna manjšina v Ru-muniji je zadovoljna s sedanjim režimom in najnovejši ukrepi vlade dokazujejo, da se bodo ti dobri odnošaji še bolj noelobili
Budimpešta, 9 okt e Vsi današnji listi objavljajo pod velikimi naslovi poročilo o izboljšanju odnosajev med Madžarsko in Romunijo, pri čemer podčrta vajo posredovalno vlogo Jugoslavije, ki je storila vso, da se dosedanja napetost omili In dosežejo prijateljski odnošaji.
Rim. 9. okt e Italijanski listi se obširno bavi.jo z izboljšanjem odnosajev med Madžarsko in Rumunijo in naglašajo veliko važnost posredovanja .1 u posla vije. ki je pripomoglo, da so bili ukinjeni vojaški
ukrepi tako z madžarske kakor s rumu a -ske strani, kar bo mnogo  pripomoglo k
pomirj«nju v tem delu Evrope. Italijanski listi podčrtavaio. da je to nrvi viden znak medsebojnega zaupanja Rumunska in madžarska javnost z vidnim zadovoljstvom odobravata tako politiko, ki daj« jamstvo, da se bo na Balkanu mir ne samo ohranil, marveč še boli učvrstil. »Pie-colo. objavlja daljše poročilo iz Bukarešte, v katerem naglasa, da je s tem zagotovljen mir v Podunavju in na Balkanu. Italija se tega temboli veseli, ker ima dobre odnošaje prav tako z Jugoslavijo, kakor /. Madžarsko in Rumunijo Baš stalt-šče, ki ga je v sedanjem mednarodnem položaju ze od vsega začetka^ zavzela Italija, je omogočilo, da se nadaljuje delo za mir in da se tudi v tem delu Evrope obnovijo dobri normalni odnošaji. Romunsko poročilo glede ureditve odnosajev z Madžarsko pa tudi dokazuje, da je Jugoslavija s svoje strani zastavila ves svoj vpliv, da pride do popuščanja napetosti in baš to daje jamstvo, da bo ostal Balkan še nadalje pobornik miru.
Rumunija jc nedavno ponudila Madžarski sklenitev nenapadalneca pakta Madžarska je takrat ta predlog odklonila, ker sx> bile takrat še na obeh straneh koncentrirane na meji znatne čete. Sedaj, ko je storjen prvi korak k demobilizaciji, se bodo podajanja za sklenitev nen a pedal nega pakta lahko z uspehom nadaljevala. Italija vodi miroljubno politiko in os zato temholi  veseli  tega soorazuma
Atene. 9. okt. mp Atenska agencija objavlja, da je grška vlada sklenila demobilizirati 10 letnikov pred kratkim vpoklicanih vojnih obveznikov. V tukajšnjih krogih tolmačijo ta ukrep v tem smislu, da se h- spričo italijanske nevtralnosti m ruskefra ponega v srednjo Evropo položaj na Balkanu in na vzhodnem delu ftredto-zemskega morja močno /bol Hal
Danes bo sklenjen turško-ruski pakt
ki pa ne bo in Francijo
zvez Turčije z Anglijo
Carigrad, 9. okt. e. V tukajšnjih diplomatskih krogih napovedujejo za danes podpis novega turško-ruskega pakta, glede katerega se pogaja turški zunanji minister Saradzoglu v Moskvi. Ta pakt bo v glavnem s ličen paktu, ki že obstoja med obema državama. Spremembe se bodo nanašale le na nekatere določbe, ki niso več v skladu z novim položajem v Evropi, ki pa nujno narekuje, da se v večji meri upoštevajo odnošaji ob Črnem morju, da se tam prepreči vsaka sprememba sedanjega položaja. Sedaj, ko so vsa ta vprašanja že v podrobnostih proučena in je turška vlada dala svojemu zunanjemu ministru podrobna navodila, ni več nobenih ovir za sporazum. Po informacijah dobro poučenih turških vladnih krogov ta sporazum med Turčijo in Rusijo ne bo vplival na prijateljske zveze Turčije z zapadnima demokracijama. Glavna želja Rusije je, da se v primeru vojne zapre prehod skozi Dar-danele, da bi se na ta način zagotovila varnost na Črnem morju. Za jutri je sklicana velika narodna skupščina, na kateri bo ministrski predsednik podrobno poročal o moskovskih razgovorih ln doseženih sporazumih.
Moskva, 9. okt o. Zunanji komisar Mo-
let ov je sprejel rumunskega poslanika Da-lidesca. V rumunskih krogih trdijo, da ja Molotov zagotovil rumunskemu poslaniku, da Rusija nima nobenih teritorialnih zahtev napram RumunijL Molotov je to izjavo podal na posredovanje turškega zunanjega ministra Saradzogla, ki v Moskvi ne zastopa samo interesov svoje države, temveč tudi interese ostalih balkanskih držav.
Moskva, 9. okt. mp. Po pogajanjih, ki so trajala- skoraj dva tedna, je bila zdaj med Bolgarijo in Rusijo sklenjena konvencija o medsebojnem letalskem prometu. Prihodnjo pomlad se bo promet začel na progi Moskva—Odesa—Sofija in obratno.
Moskva, 9. okt. br. Razgovor, ki sta ga imela litovski zunanji minister Urbsto ln poveljnik litovske vojske Ras ki tis v pretekli noči v Kremi ju s predsednikom sveta ljudskih komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom ter Stalinom, je trajal od 18. do polnoči. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi je potekel v zelo prijateljskem duhu. Nocoj bo v K remi ju nadaljnji razgovor. V moskovskih krogih zatrjujejo, da bo sedaj, ko ima litovska delegacija široka pooblastila ra pogajanja, kmalu doeelen sporazum.
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«   ponedeljek, 9. oktobra 1939.
Stav. 229
Pereče pobreške občinske zadeve
Regulacija in
Akcija Tezenč naj se prtda za
Maribor, 8. oktobra
V Koželjerl gostimi na Teznem je bila finoći 27. seja občinskega odbora občine Pobrežje. ki jo je otvoril ln vodil predsednik K. Stržina. Po ugotovitvi sklepčnosti, sta bila zaprisežena nova občinska odbornika gg. J  MikJ iz Dolgoš ln J. Božič s Pobrežja. ki sta priila v obč nski odbor namesto gg. Kacjana ln Andori uha, ki se že pol leta nista udeleževala sej. Po prečitanju zapisnika zadnje Seje *e poročal predsednik g. K. Stržina. Poročal je o gradbeni  aktivnosti v občini, ki je bila do 1. septembra zelo Živahna. Izdanih je bilo 98 gradbenih dovolil in parcelacij. Po 1. septembru  je gradbena aktivnost popolnoma zastala.  Sokolska ur'ca na Po-b rež ju se bliža dokončni regulaciji. Stroški bodo znašali 10.000 din in se bodo krili iz regulacijskega fonda. Tudi Masarv-kova cesta  se bo  regulirala in sicer iz sredstev   regulacijskega   in bednostnega fonda.  Stroški so  preračunani  na 15.000 dinarjev.  Tezenčani   zahtevajo regulacijo Maistrove ulice. Dela se bodo takoj pričela,  čim bodo  sredstva na razpolago. Na Teznem   so  v  zadnjem  času  gradile tri osebe  h še   brez   gradbenega dovoljenja. Sedaj bodo imele sitnosti pri sreskem na-čelstvu. Elektrifikacija Pobrežja in Tezna je sedaj v glavnem končana.  Stroški so 35.000 din. Na Teznem je cela vrsta majhnih ulic, ki še nimajo imena in številke. Ker  zahteva  katastrska uprava do konca tega. leta imenovanje ulic je predsednik Stržina poudaril, naj se Tezenčani pobrigajo za to, da bodo dobile te ulice imena. Izjavil je. da ne ve več za nobenega svetnika ali pesnika, po katerem  naj bi se ulice imenovale, šolski odbori Pobrežja. Tezna in Device Marije v Brezju so že napravili svoje šolske proračune, šolski proračun Tezna izkazuje 78.000 d>in. to je za 17.000 din več kakor lani, pobreški šolski proračun 43.000 din (lani 40.000). pro-
radim šolskega odbora pri Mariji Devici v Brezju pa 51.000 din (lani 46.000). Proračuni se bodo upoitevah pri SSStSVl občinskega proračuna,
V smislu zadevne uredbe se je ustanovil odbor za pobijanje draginja in spekulacije. V odboru Sta med drugim J. Gor-šek S Tezna in F. Maher iz Dogoš. Regulacijski tabli za Tesno in Pobrežja sta stal: 1000 d n m se bosta namestili na vidnih mestih.
Kmetijski odbor pobreške občina je napravil vlogo na občino, v smislu katere zahtevajo kmetje odstrel divjačine na znosno število. Divjačina, zlasti sme. so naprav le kmetom vel'ko škodo, prav tako tudi lovci in gonjači. Zadeva se bo odstopila Lovskemu društvu.
Zrkovska požarna bramba si je nabavila avto znamke 2>Ford«, ki ga pa sedaj ne more odplačati. Ostanek dolga v znesku 8.760 din naj v smislu profinje plača cbčina. Občinski odbor je sklenil zadevo poprej preučiti in se bo obravnavala na enih prihodnjih sej. Kmetje iz Dogos so prosili občino za znižanje najemnine za pašnike. Občanski odbor je prošnji ugodil in najemnino znižal za 25 odstotkov.
Zatem je predsednik g. Stržina pričel debato glede akcije Tezenčanov za odcepitev od Pobrežja. Debata, ki se je razvila, je bila mestoma zabavna, mestoma pa tudi poučna. G. Stržina je dejal, da ne brani Tezenčanom, da se odcep jo. 2elel jim je vse najboljše in obilo sreče v samostojni občini. Dobesedno je izjavil: *Vrag vas enkrat vsemi, da bo potem mir!« Tezenčani imajo vse pogoje za samostojno občino, le prebivalcev imalo le 2700. Po predsednikovem mnenju naj se vključi v samostojno tezensko občino še Spodnja Dobrava. Največje veselje pri ustanavljanju so-mostojne tezenske občine bodo Imeli Po-brežani. ki da morajo Iz občinskih sredstev mnogo več dati, kakor pa dobijo s
TUk ustanovitev aamoato]ne občine e radijsko posta]«
Tezna. Ta trditev je seveda sprožila vha-ren protest Tezenčanov. Naposled se je debata o Odcepitvi Tezna zaključila in sicer na predlog nekaterih odbornikov, ki so dejali, da v dan al jih težkih časih ni umestno, da se vodijo tovrstne debate, ki so itak brsasmiselne ln brez haaka.
Silno zanimiva je bila tudi debata glede prodaje gramoznice na Teznem za potrebe radijske relejne postaje. Debata je bila mestoma prav čudna. Občinski odbor-n k g. Kovačič se je izrekel proti prodaji gramoznice: ^>Ako hočejo postav ti na Teznem relejno postajo, od katere nimajo Tezenčani prav nobene koristi, potem naj gramoznico pošteno plačajo. Predlog, naj bi pobreška občina odstopila gramoznico breasplačno, je absurden. Gramozn ca je za občino neobhodno potrebna in je stala občino 38.000 din. Občna naj proda gramoznico po ceni 156.000 din. to je 25 din za kvadratni meter. V debato so posegli med drugim tudi gg. železnik Kašman in Nerat. kn so poudarili, da obč:nski odbor na relejno postajo ne sme površno gledati in da tudi ni umestno da bi se prerekali zaradi cene. Občina mora zadevni ustanovi fti ha roko, saj je radijska oddajna postaja kulturni faktor in iz nacionalnih vidikov eminentne važnosti. Končno je občanski odbor sprejel predlog g. Kovačiča. v amlshi katerega se bo gramozna jama prodala, ftko se doseže primerna cena in ako dobi občina primerno parcelo, kjer bo mogla dobiti novo gramoznico.
Občinski odbor je nato ugodil prošm'i za obrt bufeja Mariji Prechtlerjevi na Aleksandrovi cesti 37 na Pobrežlu ter prošnji za obrt gostilne J. Hribern ka v Gub-čevi ulici 8 na Pobrežju in Julijane Kosec na Ptujski cesti 14 na Teznem. Prošnji gasilske čete Pobrežie za povračilo občinske trošarine na alkoholne pijače v letu 1939-40 se ugodi. Izvolil se je še protiletalski odbor, nakar so se obravnavala še nekatera druga vprašanja.
Mariborska komunalna
politika
Seja mestnega sveta — Najetje posojila 4,800.000 din
Zgraditev tržnice
Maribor, 9. oktobra
V četrtek 12. t. m. bo v mestni posvetovalnici VI. seja mestnega sveta mariborske mestne občine. Na dnevnem redu jc poročilo predsednika mestne občine, poročilo odsekov Ln tekoče zadeve Mestnih podjetij.
V okviru poročila I. odseka so na dnevnem redu med drugim naslednje zadeve: rač. asistent Josip Konic prosi za napredovanje, gradbeni asistent Rado Janežič prosi za vštetje privatne prakse v napredovanje, mestna uradnica Dora Golubovič napredovanje, Ivanka Braniselj napredovanje, Franjo Tušek napredovanje, Anton Žuran napredovanje, Henrik Zorž upokojitev, Ivan Gottlich ugovor proti predpisu mestnih hišnih davščin, Franc Hohnjec ugovor zoper odmero prirastkarine, Julijana, Eva in Josip Hutter ugovor proti predpisu hišno-na-jemninskih davščin, nadarbina stolne in mestne župnije v Mariboru ugovor zoper odmero kanalščine.
II. odsek: podatki za proračun mestnega socialnega skrbstva za L 1940-41. Razen tega so na dnevnem redu številne prošnje Z3 redno ubožno podporo, za zvišanje redne ubožne podpore, sprejem v mestno oskrb-nišnico itd.
III. in IV. odsek: zgradnja tržnice, regula-
cija okolice tržnice, stavbna zadr Stadion, najem opuščene gramoznice ob Koroški cesti, najetje posojila 4,800.000 din v breme kaldrminskega fonda za zgradbo carinarnice in ureditev okolice, dražba in nakup hiše v Stolni ulici št. 10, prošnja delničarjev za zvišanje dnevnic, prošnja Zveze gospodinj za oprostitev mestne tržnine in uvoz-nine za grozdje, prodano na »grozdnem tednu«, prodaja mestnih parcel itd.
V. odsek: Marija Emeršič prosi za odobritev premestitve obrta restavracije z Aleksandrove 18 v Gosposko ul. št. 30, Ivanka Drmastja za podelitev dovolila za obrt gostilne na Aleksandrovi c. 13, Ivan Kapi-tanovič za podelitev dovolila za obrt na Meljski 18, Nabavljalna zadruga drž. žel. za podelitev dovolila za obrt gostilna v Cafovi št. 5, Herman Murko za podelitev dovolila za obrt gostilne na Koroški 79, Franc Tscheligi za obrt gostilne na Koroški 4, Ludvik Kumin za obrt bufeta v Dvofa-kovi 16, Ana Temerl za bufet v Vrbanski ul. št. 2, Štefanija Kautzner za obrt bufeta na Aleksandrovi 61, Terezija Gornjak premestitev trg. s starimi stvarmi z Melj-ske 5 na Frankopanovo 1, Josip Klabus za obrt avtoizvoŠčka na Aleksandrovi 64, Josip Oreški za obrt avtoizvosčka v Gosposki uL 10.
ČSK je že na drugem mestu
čakovečki SK je v prvenstveni tekmi premagal ISSK Maribor — Nova slika prvenstvene tabele mariborskega okrožja LNP
Maribor, 8. oktobra Prvi del borbe za točke na področju mariborskega okrožnega odbora LNP se bliža koncu. Danes je bila na sporedu le ena tekma, ki je pa bila za mariborske klube zelo važna. Na Rapidovem Igrišču sta preizkusila svoje moči Čakovečki SK in ISSK Maribor. Po zadnjih rezultatih sodeč je bil ISSK Maribor visok favorit, toda prišlo je drugače. ISSK Maribor je moral kloniti ln prepustiti obe točki svojemu današnjemu nasprotniku, ki se je sedaj že prerinil do drugega mesta v prvenstveni tabeli, ki je po današnji tekmi sledeča: SK Železničar 4   3   1   0    7:4 7
Čakovečki SK 4   3   0   1   10:7 6
SK Rapid 4   2   0   2     6:4 4
ISSK Maribor 5   2   0   8   11:8 4
SK Mura 5   118     6:8 3
SK Gradjanski 4   0   2   2     5:14 2
Odločitev za naslov jesenskega prvaka mariborskega okrožja LNP bo padla torej pri srečanju med SK Železničarjem ln Čakovečkim SK, ki bo prihodnjo nedeljo v Čakovcu.
Čakovečki SK  : ISSK Maribor 2:1 (0:1)
Tudi za današnjo tekmo ni bilo veliko zanimanja. Na Rapidovo igrišče so prišli le najvnetejši pripadniki nogometnega spor ta, ki jih vidimo pri vsaki tekmi in ki jih je v Mariboru okoli 200. Za širšo športno občinstvo pa tudi tekma med CSK In ISSK Mariborom ni bila nobena atrakcija, kar se je pokazalo tudi v toku dogajanj na Zelenem polju.
ISSK Maribor je nastopil z običajno postavo. V zadnjih igrah se je očitno videlo, da v moštvu marsikaj ni v redu. To velja zlasti za napad, ki se danes absolutno nI mogel uveljaviti. Rezultat je v glavnem stvarna slika poteka igre. Za gol ali dva so bili gostje odločno boljši, tte toliko boljši v tehničnem pomenu besede, pač pa pro-dornejši in smelejši v Svojih napadalnih akcijah. Dokler je imela domača krilska vrsta dovolj moči — to je trajalo le prvi polčas — ln dokler je prevdarno in koristno zalagala napad z uporabnimi žogami, so mariborski napadalci neprenehoma napadali in mnogo streljali. Toda pozneje se Je slika na mah spremenila. Gostje so prevzeli vso iniciativo, uprizarjali so napad za napadom, tako da je imela domača ožja obramba mnogo trdega dela. Ves polčas so Cakovčani prevladovali na polju in poka-
zali toliko prodornosti in energije, da so naposled zasluzeno zmagali. Igra sama je bila tudi danes prepletena z raznimi sabo-tažnimi akcijami in ja čestokrat prestopila meje dovoljene igre, vendar pa do rabuk ni prišlo. Tudi današnja tekma je nudila ono sliko, ki smo je v zadnjem času tako-rekoč že navajeni S takimi tekmami Igralci ne bodo slavni, še manj pa delajo uslugo nogometnemu sportu sploh.
Kakor že omenjeno je Imel ISSK Maribor neodločen napad, H je na trenutke podal lepo povezano igro. Pred nasprotnim golom pa ni bilo nikogar, ki bi znal zrele prilike izkoristiti. Krilska vrsta js svoje delo dobro opravila le v prvem polčasu, v drugi polovici je klonila, to pa oči vi dno zaradi preobremenjenosti, ker napad ni znal držati žoge. Ožja obramba se je v pravem smislu besede borila. Posebno se je odlikoval vratar, ki je branil več težkih stvari ln s svojo odločno Intervencijo preprečil morebitni večji poraz. Toda nasprotnikov pritisk je bil tolikšen, da je tudi sicer dobra obramba morala kloniti, dasi je vratar ISSK Maribora branil celo 11 m.
Gostje so se izkazali kot zelo borbeno moštvo. Bili so tudi precej hitri, kar jim je omogočilo bliskovite akcije, ki 00 jih vselej izvajali po krilih. Najboljše moči so imeli Cakovčani v napadalni ln krilski vrsti, d očim oija obramba nI bila nepremagljiva. In tako so gostje iz medjimurake metropole odnesli iz Maribora dve dragoceni točki, ki bi sicer lahko ostali v Mariboru.
Sodil je g. Hobacher bi Celja, Prizadeval si je sicer, da bi tekmo v redu vodil, toda spodletele so mu napake« ki jih sicer dober sodnik ne bi smel napraviti Z njegovim sojenjem ni bil zadovoljen niti zmagovalec, niti premaganec, se manj pa občinstvo.
V predtekmi so juniorji I86K Maribora v prvenstveni tekmi zmagali nad juniorji SK Rapida in sicer v razmerju 2:1. 8 to zmago si je ISSK Maribor priboril jesensko juniorsko prvenstvo Maribora.
Sv. Peter v Sav. dolini
— Nenadna smrt, Tukajšnji posestnik
Ivan Gorjup je šel v Četrtelt zvečer v svojo klet. V petek zjutraj ga je našla njegova žena mrtvega na pragu kleti. Poklicani zdravnik dr. Tajnšek je uz^otoviL
da ga je zadela srčna kap, kajti radi malenkostne rane na glavi, ki jo je dobil pri padcu bi smrt ne mogla nastopiti. Naj mu bo domača zemlja lahka, svojcem pa naše iskreno sožalje!
Iz Prekmurja
— Čuden primer smrti. Pred železniškim prelazom v Murski Soboti je našel smrt pod avtomobilskim kolesom neki starejši moški. Preiskava, ki je v teku, še ni dognala vseh okoliščin te nenavadne avtomobilske nesreče. SluČai je bil menda v glavnem tale: Dva dijaka sta iz svojega stanovanja opazila, da leži na cesti pred železniškim tirom moška postava. Po cesti iz Rakičana je vozil proti železniškemu križišču avtomobil. Ker je bila ura že okrog 9. zvečer in vreme oblačno, je luč žarometov še bolj prihajala do izraza. Oba dijaka sta pohitela k možu, ki je ležal na cesti, da ga dvigneta s tal. Mislila sta pač. da se ga je možak krepko navlekel in je vinjen obležal. V času tako obilnega pridelka žganja to tudi ni tako nenavaden pojav. Možak pa se ni pustil niti dotakniti in je obema grozil z nožem. Rter je avtomobil prihajal vse bliže, sta se dijaka postavila sredi ceste, da z mahanjem zaustavita avto. To se jima je tudi posrečilo. Ko je avto krenil naprej, da počasi zapelje mimo ležečega moža, se je zgodila nesreča, ki jo je zaenkrat še težko pojasniti. Ali se je možak nenadno skotalil naprej, ali no je avto krenil v napačno stran, da je avtomobilsko kolo zavozilo čez njegovo glavo. Poškodba je bila seveda smrtna in je mož po prenosu v bolnišnico takoj izdihnil Počila mu je lobanja, da so izstopili možgani Podrobnosti te nenavadna nesreče se niso znana
— Krava za ie podrla. Dninar Štefan Horvat iz Vaneča je gnal krava na pašo. Živali so se nenadno splazile in ena je podrla Štefana na tla. da si je izpahnil roko in dobil ie druge poškodbe.
— Snaha Je udarila svojo taščo, hišno posestnico iz Murske Sobote z verigo tako močno po glavi da ji j« prizadejala poškodbe težjega značaja.
— Evangeličanski dijaški dom povečan. Po otvoritvi popome gimnazije v Murski Soboti se je število dilakov podvojilo in je skoro zmanjkalo dobrih dijaških stanovanj. Tudi evangeličanski dijaški dom le postal pretesen za vse, ki bi želeli v njem stanovati, zato se je vodstvo odločilo, da ga poveča. Novi prostori so že dozidani in dijaki se bodo kmalu lahko vselili vanje.
Slovenci v Ameriki
V tovarni v Little FaHs se je smrtno ponesreči! Jakob Petkovsek, star 56 let, doma v Kovicah nad Logatcem. Eksplodiral je stroj in nesrečnež je hO na mestu mrtev. Druga smrtna nesreča se je pripetila v Julietu, kjer je avtomobil povozil Gertrudo Korevec Prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu izdihnila. Kot dekle se je pisala Pucelj. Stara je bila 72 let doma iz vasi Orlakar farm Sela pri Zum-berku.
Poročili so se v Clnoagu Ema Mrgole m Anton Sloves, v Shebovganu pa Ote-razrije Zorman m Jožef Brunette.
V Keewatkra je umrl Kari ZevnDc star 51 let, v Bvelethu je umrl Janez Maurin, star 57 let. doma iz Kraljca v Bedi Krajini V Shishobnu je umrl Lojze Baraga, star 38 lat, rojen v Ameriki. Nadalje so umrli v La SaJle Frančiška Zavezi rojena Kerstel stara 58 let, doma iz Dola pri Oelju, v Hraddocku Martin SUptČ, star 67 let. doma h? Planine prt Kostanjevici v Clevelandu Rudolf Koletič, star 58 let. doma Ie Ljubljane, Prane Kolenc, star 37 let, rojen v Ameriki. Jožef fikufca, star 82 let, doma Iz Lopate fara Hinje ln Prida LavriČ rojena Kami: v New Torku je umrla Elizabeta Hočevar, stara 24 let. v Warensvil3e Anton Gerbec, star 68 let, doma iz Ročinja pri Gorici In Frančiška Vlade, stara 82 let.__
PO MEDENIH TEDNIH Ona; Dragec mislim, da ne bo dolgo trajalo pa bomo trije. On: Zares, dušica, ali je to res? —Da, mati ml piše, da se naraeiave preseliti k nama.
ZAKAJ VZDIHUJEJO
— Ne morem ti povedati kako sem nesrečen prijatelj.
— Kaj ti pa je? AM U noči, aH pa si jo ie do grla sttT
Mariborske in okoliške novice
— Komemoracijo za blagopck.jnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. ZeJi. ite-Ijem prirede mariborska Sokolska društva in sokolska župa drevi ob 20. uri {ob 8 uri zvečer) v velik, dvorani Sokol ske-ga doma. Udeležba strogo obvezna sa vse članstvo In naraščaj. Obleka temna, znak z žalnim trakom. Vabljene tudi ostale narodne organizacije in vse narodno občinstvo Z d r S v o!
— Z'mSki vozni red mestnega avtobusnega prometa, ki je že stopil včeraj * veljavo, hna sledeče spremembe; Proga kolodvor—vojašnica kralja Petra vozi zadnji re 'ni avtobus od kolodvora ob 20. tor so vršita vožnji ob 20.15 in 20.30 samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Na pobreški progi odpade dnevno vožnja ob 16.40 z Glavnega trga. Razen tega se podalj&a proga do Marije Brezje in vsi vozovi ki so do sedaj vot^H do Vrazove ulice, vozijo v bodoče do Marije Brezje. Proga Tezno: Odpade ob sobotah, nedeljah in praznikih vožnja ob 19.52 z Glavnega trga. Proga Sv. Peter: Jutranji avtobus vozi iz Maribora samo đo 31. oktobra ob nedeljah zvečer pa vozi avtobus iz Maribora pol ure preje. t. j. ob 17.30 Proga Sv. Martin: Se spremeni večerna vožnja ob nedeljah in praznikih, tako da odhaja avtobus eno uro preje kakor do sedaj, t, j. Iz Maribora ob 18. in od Sv. Martina ob 19. Proga Radvanje—pekre: odpade zadnja nedeljska tura z odhodom ob 20. iz Glavnega trga in povratkom iz Peker ob 20.37. Proga Maribor—Ljutomer ima največjo spremembo. Od ponedeMva dalje vozi namreč a\*tobus ob delavnikih iz Ljutomera ob 11.15 dopoldne proti Mariboru In ne več ob 18. Dnevno vozi avtobus iz Maribora že ob 5.45 in ne šele ob 6. Pač pa ostane vožnja iz Ljutomera proti Mariboru ob nedeljah in praznikih nespremenjena, torej odhaja ob nedeljah in praznikih avtobus iz Ljutomera šele zvečer ob 18. in no ob 11.15, kakor ob delavnikih. Vse ostalo je ostalo nespremenjeno.
— Vsi dijnki. od roj. let. 1919 do 1913, ki želijo letos na odsluženje roka, naj se javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu štev. 11. soba st. 3. Dijaki, ki želijo letos odslužiti svoj rok pri zrakoplovstvu (tudi oni s 6 razredi srednje šole) dobijo potrebne informacije is-totam. Pripominjamo, da je skrajni rok prijave 25. t. m.
— Grozna otročičkova smrt. V Hočah se je polil z vrelim mlečnim zdnobom leto in pol stari posestnikov sinček Josip Dušic. Otročička so takoj prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi mu rešili življenje. Vse prizadevanj« c% je bilo zaman. Ubogi otroci ček je podlegel opeklinam in umrl.
— Nočno lekarniško službo imata tek. teden Vidmar jeva lekarna pri Arehu na Glavnem trgu, telef. št. 20—05. in Savo-stova magdalenska lekarna na Kralja Petra trpu št. 3. telefon 22—70.
— N©v grob. V Novi vasi je umrla gospa Marija Verdonik soproga upok. nad-sprevodnika. stara 65 let. Žalujočim naše globoko sožalje!
— Ljubitelji tujih Koles so spet agresivnejši. Spet so izginila tri kolesa in sicer pekovskemu pomočniku Josipu školi-bru iz Cankarjeve 1 kolo znamke »Nero« z evid. štev. 2—21873. zasebniku Rudolfu Kokolu iz Frankopanove 23 kolo znamke >Wanderer« z evid. štev. 2—25477. tkalskemu mojstru Bron i slavu G rusu s Pobrežja kolo znamke >Radwx z evid. štev. 2—128638.
— Drobne novice. 141etni mesarski pomočnik Srečko Orthaber s Pobrežja se je pri rezanju mesa zabodel v desno stegno. Zdravi se v bolnici. — Obratovodji Štefanu Hercogu, stanujočemu v Volkmerje-vem prehodu, je izginil iz nekega predala 500 dinarski bankovec. Tatvine je osumljen neki hlapec, ki je pobegnil. — V ža-tečki vasi pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je doslej še neznani zlikovec bombardiral s kamenjem tamkajšnjo šolo, v kateri stanuje šolski upravitelj Karol Makne. Kamenje je priletelo v kuhinjo in sobo. K sreči ni bil nihče poškodovan, pač pa so sipe na oknih razbite. Orožniki poizvedujejo za storilcem.
_ Slovo kapetana D. Mavrica. V petek
je bdi poslovilni večer orožniškega kapetana g. D. Matvriča, ki Je. kakor smo že poročali, premeščen za adjutanta pri štabu orožnifike brigade v Zagrebu. K poslovilnemu večeru so se zbran številni znanci in prijatelji, ki si jih je g. kapetan Mavric pridobil za časa svojega službovanja v Mariboru. Toplo občutene besede so spregovorili višji obmejni komisar g. S. Krajnovič. sodnik okrožnega sodišča v Mariboru g. dr. T. Turato ter obmejni komisar g. Anic. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju. Nudil je dokaz, koliko simpatij in prijateljev si je pridobil g. kapetan Mavric s svojim korektnim nastopom v vseh krogin marib. prebivalstva*
— Nepoboljšljiv zločinec je 25 letni Valentin StrukL ki so ga selniiki orožniki zsledili in aretirali. Strukl je prišel šele 16. avgusta iz tukajšnje moške kaznilnice, pa se je spet lotil vlomilskih in tatinskih poslov. Strahoval je prebivalstvo po Dravski dolini, kjer je v teku 2 mesecev izvršil 14 vlomov in tatvin. Kradel je prav vse, kar mu je prišlo pod roko. Ukradene predmete Je prodajal raznim kmetom ter se z izkupičkom preživljal. Nepoboljšljivega tatu in vlomilca so orožniki oddali v zapore tukajšnje jetnIŠnice.
— V zadnjem hipu Je ušel smrti. V Lu-kanjivasi pri Slovenski Bistrici je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Karla Javornika. Ogenj se je razširil t bliskovito naglico Poslopje je bilo v hipu v plamenih. Na skednju je spal 14 letni domači sin Franc Javornik. ki se je zbudil šele takrat ko to ognjeni zublji že Švigali okrog njega Fant pa ni izgubil prisebnosti ter je skozi plamene skočil iz podstrešja na prosto Po srečnem naključju je ostal nepoškodovan. Gospodarsko poslopje Je zgorelo do tal in ima Javornik okoli 50.000 din škode. Kako je nastal ogenj, se točno ne ve. domnevajo pa, da ga je podtaknila zlobna roka.
— Razne vesti Na cesti pri Pragerskem je neki moški navalil na 26 letno Kristino Res ter hotel izvršiti nad njo nasilje. Re-sova se je krepko branila in klicala na pomoč, nakar je napadel pobegnil. Sedaj ga iščejo orožniki. — Trgovčevi hčerki In-gi Ussarjevi je izginil iz čakalnice nekega mariborskega zdravnika 1000 din vreden plašč in dežnik. — Na Vodnikovem trgu je doslej še neznani žepar Izmaknil delavki Heleni Sme denarnico, v kateri je bilo okoli 60 din gotovina. — Zidarskemu vajencu Francu Lampretu iz Zgornjega Rad van ja je Izginilo izpred poslopja OU-2D 1006 din vredno k^lo znamke »Super-lo« 1 evid. št 2-115643.
— Na cesti . Vodstvo tekstilne tvornice »Teksta«   na  Teznem  ie odpovedalo
službo 30 delavcem  Odpust utemeljuje s
pomanjkanjem surovin. Vodstvo »Tekste« je pripravljeno sprejeti odpuščene delavce nazaj, čim prispe naročene količina za nadaljevanje neomejenega obrata potrebnih surovin
— Smrt sodnega svetnika E Krame rja. V soboto zvečer je umrl traalčne smrti ^nani mariborski sodnik Emil Kiamer, stal 53 let. Pokojni sodni svatnik E Kra-mer je bil rojen v Gorici Bil je vedrega značaja Njegovega humorja ni do zadnjega strla težka bolezen, zaradi katere je moral v bolnišnico Dolgo vrsto elt je bil preiskovalni sodnik pri tuka 1Snjem okrožnem sodiScu. Ob ustanovitvi novega okrožnega sodiSča v Murski Soboti 1e bil premeščen k novemu okrožnemu sodišču Zaradi bolezni pa je moral na bolezenski dopust, s katerega se ni več vrnil Pokolni sc>dni svetnik Emil Kramar ie v posrečeni meri združeval svoi odgovornosti poln poklic s širokim, dobrohotnim gledanjem na svet in ljudi. Bil je vseskozi korektne, pravičen in ljubezniv. Vsi ki so ga poznali, so ga vzljubili in spoštovali Sodni svetnik Emil Kramer ie nešteto svojih posrečenih humorističnih prispevkov ter zbadljivk priobčil v raznih dnevnikih in humorističnih listih. Tudi z mariborskimi novinarji je bil v zelo prijateljskih odno-šajih. Bil je tudi izboren šahist in dolgo vrsto let šahovski prvak Maribora Ohranimo plemenitemu rajnkemu trajen spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
Draginja. Na sobotnem trgu so prodajali merico krompirja po 11 din. dočlm je bila merica še nedavno po 6 do 7 din.
Ženina je iskal
Moškrin, 8. oktobra Služkinja Mici iz Moškrina v starolo-ški občini si je želela ženina! Svojo srčno željo je zaupala Janezu in ta se je brz ponudil, da bo že kaj pripravnega »sko-mandiral . Prt d dnevi je prišel Janez k Mici in ji jel praviti, da bi jo poročaj neki Ivan iz Trebnjega. Ivan je postaven m premožen fant. Baš zato bi se pa Ivan rad uveril, ali ima tudi ona kaj .. . Besede so tekle tako da je naposled izročila Mici navihanemu Janezu svojo hranilno knjižico za 4000 din od Ljudska hranilnice v škofji Loki. »To pa že bo« se je odrezal Janez, »kar v Trebnie jo mahnem in tam pokažem knjižico. Ni zlome k _ da to Ivana ne bd potegnilo.«
Cim je začutil Janez knjižico pri sebi, je izginil za nekaj dni. Včeraj pa se je zopet pojavil pred Mico in ji vrnil knjižico ki pa je bila »olaj£ana<- za 300 din, ki jih je bil Janez iz hranilnice dvignil. Mici je Janeza nekam pisano gledala, ker pa ta le ni dal prave od sebe. je prijavila zadevo oblastem. Kaj pravi Janez? Prod-vsem priznava, da je zapravil tujin 300 dinarjev, vendar je to docela razumljivo, kajti bil je brez denarja in kako naj gre brez sredstev v Trebnje. Sicer pa: pred Mici ni imel miru, in to ga je zapeljalo, da ji je obljubil Ženina. Ni njegova krivda, ako je Miri tako neumna na moške ... In končno, on je vzel vse skupaj za šalo. Ker pa že je tako kakor je ji bo denar v kratkem vrnil. Tako Janez, ki pa bo imel vseeno sitnosti in se bo moral zagovarjati zaradi prevare. Zanimivo je tudi. da je Janez pokazal Mici fotografijo nekega, Staroločana in ji natvezll. da je to ni lepi Ivan . . . Vprašanje zase je, ali je Janez sploh kdaj bdi v Trebnjem.
ŠAH
— Brzotumlr Centralnega šahovskega kluba za prvenstvo oktobra bo v 1 : 10. t. m. ob 20. v klubskih prostorih Evez*> de. Turnir bo odločilen za sestavo i.'; 1-cev ki bodo nastopili v petek na brzotur-nirju za prvenstvo Ljubljane. Na torkovem splošnem brzoturnirju, ki se ga je udeležilo 15 klubovih igralcev, je zmagal Jakulin z 12 točkami. 2.-3. Kovač. Urtič 10 in pol, 4. Germek 10. 5. Habič P in pol,
6. PintariČ S in pol. 7. Šenčur 8. 8. Mliller
7. Prva petorica si je pridobila pra\">o udeležbe na prvenstvenem brzoturnirju.
Iz škofje Loke
— »Dve nevesti* na sokolskem ^dru. Škofjeloški sokolski oder opravlja prav \ >-no kulturno delo. Po »Golgoti« uprizorjeni pred tedni, smo imeli v nedeljo teden priložnost videti izredno iniciativnost Sa pridnost škofjeloških sokolskih igralcev in igralk. Uprizorjena je bila Golarieva vesela trodejanka »Dve neveati«, ki je napolnila Sokolski dom do zadnjega sedeža Igra
' '    ^ v odlični režiji br   Jan 1
o. ....... .v. »c je uveljavil poleg tega tudi v
prepričevalni interpretaciji Napaljona. bogatega kmeta. Težišče igre je kakopak slonelo na sestrah Milici Jeseaovčevi in S av-ki Lukančevi, dveh nevestah, ki sta znova opravičili dosedanji sloves skrbnih in prizadevnih članic odra. Kot novinca smo videli br Borisa Ziherla, ki je na odru doma. Nedvomno, da bo novi član s svojo rutino še mnogo pripomogel k čedalje večjemu napredku odra. O ostalih Igralcih ni da bi pisali. Na:« javnost jih pozna, m dovolj je. da čitsjo na obiavah njih Imena, in uspeh je zagotovljen Nastopajoči so bi-C deležni prisrčnega in zasluženega aplav-za. Bil jc prijeten večer. Občinstvo se je do solz nasmejalo.
— Vodnikova družba vas kliče! Prijatelji lope in cenene slovenske knjige ne pozabite na Vodnikovo druiK >! Na^ poverjenik g. Janez Humer že trka na duri in pobira pO dva kovača. V v«akn slovin>ko hišo spadajo knjige Vodnikovt družbe, ki je pač dovolj izpričala svoje kulturno poslanstvo.
— Skandalozno postopanje. Malone ves dan smo imeli te dni priliko opazovati »tar-čka, ki je obnemogel obležal na klopi na Mestnem trgu sredi škofje Loke. Ker vemo, da je škof j a Loka odgonaka postaja, smo mnenja, da bi bila dolžnost pttatojnih činiteljev, ne glede na izgovore in pomisleke, spraviti človeka ns človeku primerno mesto. To se pravi: Ali mu dati ležišče, ali pa ga odpraviti v domovno občino. Zgodilo se ni ne prvo, ne drugo. Nasprotno, m o* js zvečer obležal pred Krekovo mesnico . . . Končno so ga odpeljali na neki senik v Kapucinskem predmestju! Kako veliki in socialni amo v besedah in kako majhni v dejanjih še tam kjer sakon točno določa, kako in kaj. skar lalozno postopanje je naletelo na ostro grajo.