I leto XIV. [ Štev. 203 TELEFON UREDNIŠTVA.: 2S-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, ponedeljek 9. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po poiti 14 din. Dostavljen na dom 16 din, tullna 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: U-409 Cena 1 din 1.— | Pričenja se bitka za Anglijo Vedno strahoviteljši nemški letalski napadi na London in ostalo Anglijo — V pretekli noči so nemška letala neprenehoma napadala angleško prestolnico — Silni angleški napadi na nemške postojanke ob Kanalu, kjer so v teku priprave za veliki naskok LONDON, 9. septembra CNP. Zadnja poročila o novih velikih nemških vojaških pokretih in premikanjih ob francoski kanalski obali podpirajo prejšnje mnenje, da s© Nemčija pripravlja na odločilen udarec proti Angliji. Nemci prevažajo letala v vedno večjih množinah na letališča ob francoski severni obali. Prav tako se tam zbirajo tudi čete. To potrjujejo tudi strahovita angleška bombardiranja Calaisa, Boulogne in Cap Gris Neza v Franciji. Nemška poročila o napadih na Anglijo VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 9. sept. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Napadi našega le. talstva na važne objekte v Londonu so začeli v noči med 6. in 7. septembrom ter so se nadaljevali včeraj in ponoči. Ti napadi, ki so bili izvršeni z velikimi sila. mi in z najtežjimi bombniki, so odgovor na nočne napade, ki so jih Angleži začeli zadnje tedne na naselja, mesta in mestne predele ter druge nevojaške ciiae Na in. dustrijo, ki je v okraju Temze, je bilo vrženih okrog milijon kg bomb vseh kali. brov, ki so zadele razne objekte: trgovske ladje, doke, skladišča, električne, vodovodne in plinske centrale kakor tudi tovarne orožja in prometne naprave. Nemški lovci so z mečnimi napadi očistili pot nemškim bombnikom. Drugi so bili na perjeni proti \elik’m skladiščem bencina in dokov na Temzi, proti tovarnam raz. streihr in proti letališčem pri Hovkinzu. Poleg tega so bombniki napadli industrij, ske in luške naprave v Liverpoolu, Man-cehstru, Birminghamu, Cardutu, Bsristo-lu, Portsmouthu in druga številna mesta. Sovražna letala so ponoči ponovno le tala nad Nemčijo. Val angleških bombnikov je krenil proti južni Nemčiji in metal poedine bombe, ki pa niso naredite nobene škode. Drugi val angleških bombnikov je skušal leteti proti Berlinu, toda zaradi močne obrambe so se morala angleška letala vrniti jn so metala bombe na slepo srečo. Bombe so poškodovale sa mo neko cerkev v Hamniu. Sovražnih je v teku včerajšnqih bitk izgubil 94 letal. 20 nemški letal se ni vrnilo. Neka nemška podmornica je torpedirala pet oboroženih sovražnih trgovskih ladij v skupni tonaži 33,400 ton in poškodovala v nekem konvoju šesto ladjo (400 ton). V noči med 6. in 7. septembrom sta dva nemška borbena čolna naletela na sovražni konvoj, ki so ga varovali rušilci. Ta dva čolna sta kljub obrambi sovražnika poškodovala tež ke tri ladje v skupni tonaži 11.000 ton in sta se nepoškodovana vrnila. Nemške po. morske sile so v čezmorskih vodah zaple- nile neko sovražno trgovsko ladjo, ki so jo nemški mornarji potopili, ko jo je hotel rešiti neki angleški rušilec. DANAŠNJA VOJNA POROČILA BERLIN, 9. sept. DNB. Kaikor je izvedel Nemški dopisni urad (DNB), so bili v noči od včeraj na danes izvršeni novi letalski napadi na London. V pristanišču kakor tudi v industrijskih delili mesta so se pojavili novi požari in so bili na ta način povečani ali razširjeni oni, ki še vedno trajajo od zadnjih bombardiranj. Ves London je zavit v goste oblake dima. Napadi so se izvršili na vse vojaško važne objekte. Eden izmed sodelovalcev pri teh napadih je poročal zastopniku DNB o strahovitih učinkih nemških bomb zlasti pa o dovršeni taktiki nemškega napadanja. »Morda niso še nikoli nemške bombe,« je dejal »bile metane s tako naglico in tildi niso še nikoli tako precizno zadevale izbrane objekte.« Dalje je dejal, da so bdi napadi izvršeni v glavnem čez Dover, kjer je bil prelet krajev z močno protiletalsko artilerijo izredno naglo izvršen. Nemškim letalom se je s spretnim manevriranjem posrečilo izmikati se protiletalskim projektiolm. Zelo dobro je 'bilo mogoče opazovati požar, ki je nastal v skladiščih olja na Temzi in traja že nekaj dni. Vržene so bile nove bombe, ki so požar še razširile. Ves London je sploh obkrožen s pasom požarov, ostali deli pa so zaviti v dimom. Zdi se, kakor da jfe vse velemesto v plamenu. NAPAD NA WOLWICH BERLIN, 9. sept. DNB. Akcija nemških letal se je včeraj omejila na kontroliranje prejšnjih rezultatov bombardiranja. V veliki višini so letala letela nad Londonom in ga fotografirala. Lovci in bombniki pa so napadli Wolwich in južnozahodne dele Londona. Porušenih Je več tvornic, magazin in neka železniška postaja. Na dveh krajih sq izbruhnili požari. V zračnih bitkah je zrušenih 12 angleških in 4 nemška letala. Napadi na Anglijo se nadaljujejo, predvsem na londonsko industrijsko področje in pristanišče, še vedno trajajo požari od prejšnjega bombardiranja, kar omogoča nemškim letalom lažje orienti-ranje ponoči. Angleška poročila o napadih na Anglijo Sprejel jih je neprenehajoč protiletalski zaporni ogenj. Razen tega so lastna bojna letala neprestano odbijala zračne napade. Glavni napad je zopet veljal področju remi e, kjer so gorMi, dasi MKalizirani ognji, še od sobote ponoči. Povzročeni so bili novi požari. Promet je bil prehodno prekinjen. Nadaljnje poročilo bo pravočasno objavljano.« NAJDALJŠE BOMBARDIRANJE LONDON, 9. septembra. Reuter. London je doživel nocojšnjo noč svoje najdaljše bombardiranje, odkar je vojna. Zračni napad je trajal polnih deset ur. Pričel se je pol ure prej, kakor v soboto in je trajal do zore. čeprav je bilo število sovražnih letal nocojšnjo noč. manjše, kakor ono v soboto, pa je bil nocojšnji bombni napad na London največji doslej, Prvi naval je bil kmalu po sončnem zahodu. Naletel je na strahovit zaporni ogenj, tako da se je morala večina sovražnih letal vrniti. Nato je bil tričetrt-urni premor. Zatem se je zračna vojna ponovno razvnela z vso strahovitostjo. Vkljub zračni zapori so sovražni bombniki prišli skozi in metali na London viso- koeksplozivne in vžigalne bombe, Pri tem so bombardirali zlasti področja, kjer so bili požari še od sobotne noči. Sovražna letala so se bližala vedno bolj in bolj središču mesta in spuščala bombe. Vmes je razsvetljeval nebo zdaj ognjen trak se streljenega sovražnega letala, zdaj zažganega zapornega balona. V ostalem so biH izvedeni letalski napadi, razen na London, tudi na severozahodno in jugovzhodno Anglijo ter na VVales. Prvi dnevni napad na London včeraj zgodaj popoldne se je izjalovil ter so lovci sestrelili 5, topovi pa 3 sovražna letala. Nekaterim letalom se je vendar posrečilo prebiti se in so od Kenta nadaljevala polet k ustju Temze, kjer so bombe zadele neki kolodvor, tako da je bij promet na dotičnl progi za nekaj ur prekinjen. Ena oseba je bila ubita, več pa ranjeni!*, Za nekaj časa je bila za promet onesposobljena tudi neka cesta. Organiziran je bil takoj promet z avtobusi po vzporednih progah. V neki vasi so razpostavili sestreljeno sovražno letalo sredi trga in so ljudje takoj z zbirko zbrali večjo vsoto za nabavo Spitfireov. Mešana poročila o angleških napadih SOBOTNI NAPADI NA LONDON LONDON, 9. septembra Repter. Po najnovejših podatkih letalskega ministrstva ie sodelovalo pri sobotnem množe-stvenem napadu pa London 500 nemških letal. Naknadno je protiletalska obramba javila, da je pri tem sestrelila še 11 nemških letal, tako da se poviša šte-vHo po protiletalskem topništvu sestreljenih letal v soboto na 21, skupno pa Je potemtakem bilo v soboto sestreljenih 99 nemških letal, ali 19%. Razventega seje naknadno vrnil še en angleški pljot, tako da se je povišalo število rešenih pilotov od 8 na 9, od izgubljenih 22 lovcev. Sobotne izgube na letalih so bile kakor 5:1 v korist AngHfi. Kakor javljeno, je bilo pri sobotnem zračnem napadu na London ubitih 400 ljudi, okoli 1400 pa težko ranjenih. Povzročena škoda je neznatna, posebno na stanovanjskih ldšah. Razru- šeni so blU ponekod celi bloki. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe in sredstev, Poskrbljeno je bilo takoj, da se tem Hudem nadomesti .oboje s širokopotezno zasnovano karitativno akcijo. Na delu so požarne brambe in činiid protiletalske zaščite, ki pospravljajo razbitine. Doki sami so dokaj malo trpeli. V glavnem pa sp nakladalne naprave nepoškodovane, tako da se promet vrši neovirano dalje. Nekaj požarov, ki so jih pa lokalizirali, še Kosijo ' NAPADI V PRETEKLI NOČI LONDON, 9. sept. Reuter. London je imel pravkar preteklo noč svoj največji letalski napad, ki je trajal polnih deset ur. Letalsko ministrstvo je davi objavi'o; »Preteklo noč je bil zračni napad na London ponovljen. Napade so vršili neprestano sl sledeči valovi sovražnih letal, ki pa niso nastopali v večjih formacijah. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 9. septembra. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo: Bombniki RAF so tudi preteklo noč nadaljevali z metodičnim uničevanjem nemške vojne mašinerije. V soboto ponoči so bili izvršeni silni zračni napadi na francoska pristanišča ob Kanalu In na letališča v Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji. Bombniki RAF so nad 2 uri bombardirali doke v Ostendu, kjer so nastali Številni požari. En sam bombnik je 8krat direktno zadel pristaniške naprave. Prav tako sp bili direktno zadeti doki v Calaisu ter pomoli in pristaniške naprave v Dunkerqueu, razen tega skladišča v pristanišču Bpulogne. Bombni napad se je pričel v soboto kmalu po polnoči in je trajal do zore. Težko poškodovana so bila letališča: Kirkeville, Colmar v Franciji, Bruxeles v Begiji, End-hoven in Sisterling v Holandiji, We«el in Kreefeld v Nemčiji. Nad Črnim lesom je bilo opaziti velike lise požganih delov od prejšnjih požarov. Bombniki RAF so napad ponovili in so nastali novi ogromni gozdni požari s spremljajočimi eksplozijami v napravah skritih vojnih industrij. Težko poškodovane so »bile Kruppove tvomice v Essenu, pristaniške naprave v Emdenu, kjer so bombniki protiletalsko topništvo presenetili, dalje Durkirchen ter železniška križišča Ham, Erau in Mann-heim. Vsa letala so se vrnila. LONDON, 9. septembra. Reuter, Letal- sko ministrstvo je predsinočnjim objavilo, da so letala RAF bombardirala v nizkem poletu nad 3 in pol ure Berlin, petrolejska skladišča pri Tegernseeu, predele v Črnem lesu, Hant, Soest, Mannheim, Erau, Hannover, Cap Gris Nez, St. Omer, Le Touquet, Calais, Boulogne, Dlgnes in Abeville. NEMŠKA POROČILA O NAPADIH HAM, 9. sept. DNB. Angleška letala so izvršila v pretekli noči napad na H a m in metala na mesto bombe brez vsakega cilja. Katoliška cerkev Naše Gospe je bila dvakrat zadeta in močno poškodovana. Ta novi angleški napad na nevojaške objekte je izzval med prebivalstvom veliko ogorčenje, ker sta v neposredni bližini te cerkve tudi dve civilni bolnišnici. Križ na njima bi bilo mogoče opaziti že iz velike daljave, štiri bombe so padle dalje v bližino mestne bolnišnice v Hamu. Pravi čudež je, da ni bila zadeta. Omenjena cerkev je tako poškodovana, da obstaja nevarnost, da se poruši, kar bi utegnilo prizadeti tudi okolico. V cerkvi je vse poškodovano ali uničeno. Verjetno je, da cerkve več mesecev ne bo mogoče obnoviti. BERLIN, 9. sept. DNB. Britanska letala so včeraj napadla pristanišče v Ostendu. Nemške protiletalske baterije so takoj odgovorile ter zrušile eno letalo, ki je padlo v plamenu v morje. Dva pilota sta se rešila s plavanjem. Komentarji o dosedanjih letalskih bojih NEMŠKI KOMENTARJI BERLIN, 9. sept. DNB'. Nemški listi objavljajo članke o bombardiranju Londona in o strahotnih vtiskih tega bombardiranja. »Vblkischer Beobachter« pravi v člapku »Oni so to hoteli«, da zadevajo nemške bombe v nasprotju z angleškimi, ki padajo samo na civilne: stavbe, izključno le angleške vojaške in obrambne objekte. List pa priznava, da trpi tudi angleško civilno prebivalstvo od bombardiranja, toda krivdo za to naj pripiše izključno Churchillu. DAN MOLITEV ZA ANGLIJO LONDON, 9, sept. Reuter. Včerajšnja nedelja je bila nedelja molitve za zmago po vsej Angliji. Po radiu je govoril cap-, terbyrryski nadškof, ki je dejal, da, skupna nevarnost angleški narod vse bolj druži, zlasti zato, ker se zaveda, da se pe bori samo za lastno zmago, marveč za zmago dobrega nad zlim. Tudi USA so injele včeraj dan molitev za mir, in sicer za pravičen mir. Službe božje se je udeležil tudi prezident Roosevelt in norveška prestolonastednlca. RIM, 9. sept. Stefani. Prepričljiv dokaz o ogromnih učinkih nemškega bombardi? ranja Londona na moralo angleškega ljudstva je podal londonski radio sam ob priliki oddaje v pretekli noči, ko je oddajal pretresljive molitve po vseh cerkvah prestolnice: »Za rešitev britanskega ftn-NadaUevanje na 2. strani! Romunija na ooti pomiritve Romunski narod se ]e vdal v usodo in ne nastopa več proti izvršitvi dunajske razsodbe Maše za novega kralja — Antonescov razglas na romunski narod BUKAREŠTA, 9. sept. ZPV. Odstopivši kralj Karol II. je v soboto zapustil Romunijo in se čez Jugoslavijo odpeljal v Švico, kjer se bo začasno nastanil. Nastop mladega kralja Mihajla I. je bil v Romuniji dobro sprejet in po vsej državi je nastopilo pomirjenje. Romunski narod se je vdal v svojo usodo in opustil vsako samovoljno akcijo proti izpolnitvi dunajske razsodbe glede odstopitve severnega dela Transilvanije Madžarom.Izpraznjevanje tega ozemlja po romunski vojski se vrši v miru in redu, prav tako prevzema tudi madžarska vojska brez incidentov ona ozemlja, ki jih Romunija zapušča. Včeraj so bile po vsej Romuniji manifestacije za novega kralja. BUKAREŠTA, 9. sept. Rador. Ves romunski narod je včeraj na ginljiv način manifestiral svojo vdanost kralju Mihaj-lu in vodji države, generalu Antonescu. Ob 11. url dopoldne so bile v vseh cerkvah Romunije službe božje. Verniki so na kolenih poslušali poslanico, ki jo je general Antonescu naslovil na romunski narod, pozivajoč ga, naj se skupaj z novim kraljem loti dela za bodočnost domovine za popolno zedinjenje vseh Romunov in ustvaritve nove duše romunskega naroda. »Tudi jaz sam,« pravi An-toncscu, »slovesno prisegam, da bom nadaljeval svoje delo obnavljanja države, ki mora dobiti novo dušo in novo zavest.« V patriarhijski cerky{ v Bukarešti ie imel mašo sam patriarh ob navzočnosti kralja Mihajla, predsednika vlade Antonesca ter zastopnikov vojaških in civilnih oblastev. Pred cerkvijo so pozdravile mladega kralja ogromne množice ljudstva. Manifestacije so bile dolge In zelo prisrčne. Ko se je kralj pojavil, mu je general Antonescu podal poročilo. Kralj in ministrski predsednik sta, kakor ostali verniki, v cerkvi hleče poslušala poslanico na narod, katero je prečital patriarh Nikodem. Razvrščena je bila po vsej Romuniji tudi vojska, ki je poslušala omenjeni Antonescov apel. To je bil nepozaben prizor, ko je bila vsa Romunija istočasno na kolenih, in to ne samo v cer kvah, ampak tudi po ulicah, ker cerkve niso mogle sprejeti vase vseh ljudskih množic. Ves promet je bil ob tem času ustavljen. Po maši se je general Antonescu odpeljal skupaj s patriarhom Niko-demom v hišo v bukareškem predmestju, v kateri se je rodil, in se tam prisrčno pogovarjal s tovariši iz svoje mladosti, ki so ga navdušeno sprejeli. V1CHY, 9. sept. Havas. V pravoslavni cerkvi v Vichyju je bila včeraj ob 11. uri dopoldne maša ob priliki nastopa vlade novega romunskega kralja Mihajla. Pri maši je bil romunski poslanik Franasovici s člani romunskega poslaništva in romun ske kolonije. BUKAREŠTA, 9. sept. DNB. Kakor je bilo objavljeno, ne ostanejo v novi vladi generala Antonesca vsi člani vlade Gi-gurta, zato tudi niso vsi prisegli novemu kralju Mihajlu. Nekateri so na zahtevo Antonesca odstopili. Tako so med drugimi odstopili tudi notranji minister general Popescu minister letalstva in mornarice admrial Pais, vojni minister general Nicolescu in minister za oskrbo Prlboianu. BUKAREŠTA, 9. sept. DNB. Prosvetni minister Budisteanu je izdal dve novi odredbi, ki določata, da se iz vseh državnih in zasebnih gledališč odstranijo vsi Židje ter odpuste iz prosvetnega ministrstva vsi oni uradniki, ki so bili člani prostozidarskih lož. BUKAREŠTA. 9. sept. Reuter. General Antonescu je podpisal ukaz, s katerim se zapleni in zaseže vsa iniovina in vse akcije bivšega kralja Karola, ki je bil udeležen tudi pri petrolejski industriji. Verjetno v ta namen je zasedla policija vse banke. LUGANO, 9. septembra. Reuter. Ob prihodu vlaka kralja Karola je policija podvzela obsežne varnostne ukrepe. Ko je vlak s kraljem Karolom zapuščal ozem Ije Romunije, so člani Železne garde z obeh strani proge otvorili na vlak ogenj, ki ga ie posadka na vlaku zavrnila. Napadalci so se polastili tudi neke lokomotive in so z njo, streljajoč,'zasledovali vlak, ki je s pospešeno brzino odbrzel preko meje. Dobrudža zopet Bolgarska SOFIJA, 9. sept. ZPV. V soboto je bil v Crajovi končno . podpisan sporazum med Bolgarijo in Romunijo o odstopltvl južne Dobrudže. Po določlUh te pogodbe se bodo pričeli Romuni umikati Iz Bolgarom odstopljene dežele dne 15. t. m., konec izročanja pa bo 20. t. m. Zasedba po bolgarski vojski bo končana 30. t. m. Pravno bi morala Bolgarija plačati Romuniji odškodnino milijardo lejev, ker »a ima tudi Bolgarija nasproti Romuniji finančne zahteve, ne bo nobenih denarnih transakcij. Dalje se bo po sklepu te pogodbe izselilo iz južne Dobrudže okoli 100.000 Romunov, iz severne pa v južno okoli 50.000 Bolarov. Ta preselitev bo Izvršena tekom letošnje jeseni. Po dospeli vesti o podpisu sporazuma v Crajovi, so bile v soboto zvečer v Sofiji ogromne manifestacije velikih ljudskih množic. Manifestanti so nosili bolgarske, nemške in italijanske zastave. Pred nemškim poslaništvom }e podpredsednik sobranja Z a h a r i e v imel velik zahvalni govor na naslov Hitlerja in Nemčije. Za te iz- raze se je z balkona zahvalil nemški poslanik Richthofen. Podobne manifestacije so bile pred Italijanskim poslaništvom in pred palačo ministrskega predsedstva. Na radiu je imel govor ministrski preds. F i 1 o v, ki je posebno naglasil, da ie vrnitev južne Dobrudže Bolgariji delo velikih vodij Nemčije In Italije, Hitlerja in Mussolinija, katerima se mora bolgarski narod zahvaliti za podporo. Po tem sporazumu ne obstajajo med Bolgarijo ie Romunijo nobeni spori več in oba naroda moreta poslej živeti v dobrem sosedstva in prijateljstvu. BUKAREzTA, 9. sept. DNB. Po podpisu romunsko bolgarskega sporazuma o Dobrudži sta šefa delegacij Pomenov in Creceanu izmenjala prisrčne telegrame. SOFIJA, 9. sept. Reuter. V Bolgariji je zaradi podp;sa pogodbe med Bolgarijo in Romunijo o odstopu južne Dobrudže Bolgariji, zavladalo vsesplošno veselje. Ministrski predsednik je ob tej priliki izjavil, da želi Bolgarija prijateljskih od-nošajev z vsemi sosedi. Uspehi kitajske ofenzive CUNGK1NG, 9. seDt. Ass. Press. Vojno poročilo kitajske vlade poroča, da se bijejo veliki boji vzdolž železnice Han-kov-Pejplng, na sever« pokrajine Hunan ter na ozemlju Haninga in Pikjanga. Drugod po severni Kitajski razvija močne akcije kitajsko četništvo. Ti so razdejali več strateško zelo pomembnih železniških mostov in prog, zlasti na progi Ta-junanfu in Čentingiu. V okolici mesta Cungša. južno od Kantona, sc razvija velika topniška bitka. Poročila iz Cung-še pravijo, da se ie tam uprla Japoncem kitajska vazalna vojska in se sedaj bije boj med pristaši Vengčingveja in Čangkajška. Kitajski četniki so vdrli v soboto v Kanton, kjer so napadli in zažgali več Japonskih vojašnic. Na severu od reke Jangce, v južnem delu pokrajine Kjangsi, je bila po hudih dvodnevnih bojih japonska vojska poražena. Kitajci so zaplenili veliko vojnega materiala. Okrepitev angleških sil v Egiptu KAMIRA. 9. septenrbra. Anatolska agencija. Zadnje dni so prispeli znatni kontingenti novih britanskih čet ter vojnega materiala Bližnji vzhod. Čete iz Anglije je pripeljal največji vojaški konvoj v sedanji vojni. Nepregledna vrsta prekooceanskih ladij, ki so Imele na krovu čete z vsem modernim vojnim materialom In potrebščinami, Je brez najmanjšega incidenta pasirala vso progo od Anglije do Gibraltarja in od tod dalie skozi Srednzcmlje do nekega pristanišča v egiplu. V/so pot ni padel niti en sovražni strel, niti ena sovražna bomba. Razen tega so prispele v Egipt znatne čete iz južne Ro- dezije, Indije in Avstralije. Med Avstralci je več tisoč pilotov. Tudi ti so prišli na cilj brez incidenta. Po premaknitvi težišča britanske pomorske sile v vzhodni del Sredozemlja je sedaj sledila koncentracija britanskih In dominionsklh armad v vzhod nem kotu Sredozemlja, od koder se čete razpošiljajo na libijsko mejo in v Palestino, v kolikor ne ostanejo v Egiptu, čete je sprejel britanski general VVilson, vrhovni zapovednik britanske oborožene sile, general VVavell, pa je naslovil na vse te čete dnevno povelje, v katerem poudarja predstoječe važne naloge, angleškim četam pa zagotavlja, da vrše tu prav tako važno vfojr. kakor njihovi tovariši doma na predvečer poskusa invazije. Zagotavlja jih, da se je pravkar v Angl'ji na lastne oči prepričal, da je za ta primer vse tako preskrbljeno, da poskus ne bo uspel. Zasedanje Transil-vanlfe se nadaliuj© BUDIMPEŠTA, 9. sept. štab madžarske vojske objavlja: Madžarske čete so zasedle v teku 8; septembra vse kraje, ki so bi’i določeni za izročitev na današnji dan. Mf.džarske čete so prekoračile gorovje Kirely in Mesze ter vkorakale v Zsi-bo, Desz, Baluanyos, Varalyo, Szajom Ma gyaros, Bestercze, Szajovely in na greben Koloren. Tekom današnjega dneva bodo madžarske čete vkorakale v Banffy Hu-nyad, Hidalmas, Szamos Ujvar in Szasz Regen. Razen tega bodo zasedle tudi področje vdolž reke Maroša v smeri Maros Vasarhely. BUKAREŠTA, 9. sept. Rador. Uradno objavljajo, da je bila včeraj izvršena izpraznitev četrtega področja Madžarom prisojenega dela severne Transilvanije. VEDNO VEČ ARETACIJ V FRANCIJI VICHY, 9. septembra. Havas. Včeraj je bil aretiran bivši notranji minister Geor-ges Mandel. Prepeljali so ga z letalom v Riom. Kmalu se bo začel proces proti Da-ladierju, Reynaudu in generalisimu Ga-melinu, ki so bili tudi aretirani. FRANCIJA ZA ŠPORT CLERMONT FERRAND, 9. sept. Havas Državni tajnik za šport Jean Borotra (dolgoletni francoski teniški mušketir, op. ur.) je izdal ukaz, da se v 30.000 francoskih občinah zgradijo športna igrišča. Delo bo opravljeno po programu. Letos bo zgrajenih 500 igrišč, prihodnje leto pa še veliko več. POGODBA SSSR—ŠVEDSKA LONDON, 9. septembra. Reuter. Včeraj je bil podpisan v Moskvi trgovinski sporazum med Sovjetsko unijo in švedsko. Izmenjava blaga se bo izvršila v višini 75 milijonov dolarjev, švedska bo dobavila Rusiji jeklo ter stroje, Rusija Švedski pa rude in petrolej. DEMANTIRANE GOVORICE WASHINGTON, 9. sept. CNP. Nemško in mehiško veleposlaništvo sta zanikala vesti, ki jih je razširil Elliott Roosevelt, prezidentov sin, češ, da Nemčija finansira v Mehiki »Rdečo milico«, ki naj bi imela 200.000 mož. Te vesti so brez vsake podlage. Nadaljevanje s 1. strani! perija.« Glasbeni program, ki ga je od-dajnica navadno dajala ob tem času, je bil tekom pretekle noči popolnoma izpuščen. Oddajanje molitev je izzvalo pri poslušalcih podoben dojeni, kakor koncem meseca maja oddaja pariškega radia iz cerkve Notre Dame, kjer so tamkajšnjemu obredu prisostvovali tudi vsi člani tedanje francoske masonske in židovske vlade. Londonska oddaja nas je prepričala, da so Angleži izgubili vsako upanje v zmago nad državama osi. AMERIŠKI KOMENTARJI NEWYORK, 9. sept. DNB. Listi obširno komentirajo napade na London ter pravijo, da v Londonu že od 1. 1666. ni bilo takih požarov kot so sedaj. ANGLEŽI O NEMŠKIH IZGUBAH LONDON, 9. septembra. Reuter. V prav kar preteklem tednu je Nemčja samo nad Anglijo utrpela izgubo 341 bombnikov, dočim je Anglija izgubila 128 lovskih letal. Nemčija je izgubila 800 letalcev, od 128 angleških pilotov pa se ie s padali rešilo 60. Od 17. junija do včeraj je izgubila NenrTija nad Anglijo 1688 letal, od lega 686 težkih, 408 srednjih bombnikov, ostalo pa bojna letala ter skupno nad 4000 izučenih letalcev. Trsgičfta smrt paragvaj* skega prezidenta ASUNCION, 9. sept. Ass. Press. Tu se je dGgodha velika letalska nesreča, pri kateri sta izgubila življenje paragvajski predsednik republike Jose FeHx Estiga-ribia in njegova žena. Letalo, v katerem sta se vozila, je padlo na zemljo med Al-tosem in San Bernardinom. Letalo je popolnoma razbito. Uvedena je preiskava, da se ugotovi vzrok katastrofe. ASUNCION, Paraguay, 9. sept. CNP. Včeraj je paraguajski ministrski svet ime noval novega začasnega prezidenta Para-guaya, generala Higenija Moriniga, na mesto Joseja F. Estigarribie, ki je tragične preminil ob priliki letalske nesreče. KALLIO NI UMRL HELSINKI, 9. sept. DNB. Tu odločno zanikajo vesti, ki so se razširile po svetu, da je umrl finski prezident Kallio. Njegovo zdravstveno stanie se je izboljšalo. DAN MOLITEV ZA MIR V AMERIKI WASHINGTON, 9. sept. CNP. Včeraj je bil v vsej Ameriki dan molitev za ohranitev miru. Roosevelt se ga je udeležil v družbi z norveško prestolonasled-nico Marto v newyorškem Hyde parku. Mariborska napoved: Pretežno oblačno in vetrovno vreme. Obeta se pcobla-čitev. V soboto je bila najvišja temperatura 25.8, včeraj 29.2, danes najnižja 10.4. opoldne 20.0. Šahovski turnir za prvenstvo SSSR MOSKVA, 9. septembra. Za turnir za prvenstvo Sovjetske Rusije vlada ogromno zanimanje. Kot poroča moskovski radio, je velika Glasbena akademija, kjer poteka turnir, premajhna za gledalce, ki trumoma obiskujejo igro najboljših sovjetskih šahistov. Dasi je zapovedana največja tišina, sc gledalci vendarle ne morejo vzdržati'ter prirejajo aplavze zlasti »baltskim mojstrom Keresu, Mikenasu in Petrovu. Turnirju prisostvuje tudi velemojster in nekdanji prvak češkoslovaške Flohr, ki tudi vsak dan objavlja v »Izvest-jih« članke o posameznih igralcih. V 3. kolu je Bondarevsiki že po 32. potezah porazil Lisičina v Katalonski otvoritvi. To je že tretja zaporedna zmaga Bondarevs-kega. Keres in Panov sta se v španski partiji sporazumela na remis. Botvinnik je v izgledni poziciji prekinil partijo proti Smislovu. Lvovski prvak Ger stenfeld je premagal Dubinina. Ostale partije so bile prekinjene. V 4. kolu je Botvinnik v. krasni partiji premagal nekdanjega ruskega prvaka Levenfiša. Partija Kercs-Stolbcrg je bila prekinjena. Kotov je izgubil proti Panovu, Smislov pa je porazil Rudakovskega. Partiji Bondarev-ski-Boleslavski in Lisicin-Makogonov sta končali remis, dočim so bile ostale partije prekiniene. Po 4. kolu je v vodstvu Bon-darevski. Novice Slovenski zgodovtaarji so izbrati za svoje zborovanje kot prvo mesto izven Ljubljane staroslavni Ptuj. Vršilo se je 7. in 8. septembra na Črni gori, v Ptuju in Dornavi. Potek zborovanja je bil zelo zanimiv in živahen. Pri Sv. Lovrencu na Dr. polju so prisrčno sprejeli zgodovinarje šolska nadzornika iz Ptuja Gorup Josip in Vi-zj a k Ciril ter drugi. Krnili so na Črno goro in si ogledali taimošnje znamenitosti. Vršili sta se dve nad vse zanimivi predavanji. S a ir i a Ballduin, univ. prof. je predaval o antični topografiji Dravskega polja. Dr. Milko Kos, univ. prof, in dr. P. B i a z n i k, proi., sta. predavala o problemih kolonizacije na Slovenskem. Por poMne so se pripeljali v Ptuj z avtobusom. V imenu Muzejskega društva jih je pozdravil gimn. ravnatelj 1 i č Franjo. Pri tem se je spomnil na znanstveno delo pok. Viktorja Skrabarja, ki je bil duša starmoslovja v Ptuju. Oddolžili so se mu s trikratnim »SJava mu«. Nato je dr. Stele Fr., univ.'prof.-predaval o varstvu spomenikov v Ptuju in njega Okolici, nakar se je razvila živahna debata. Zborovalci so tudi obžalovali, da se ob tej priliki ni mogla vršiti otvoritev edinstvenega vinarskega muzeja v Ptuju, ki je že tik pred dovršrtvijo. V nedeljo so na mestnem pokopališču položili na grob pokoj, konservatorja Šhrabarja lovorjev venec. Odpeljali so se v Dornavo, da si ogledajo grad. Tu je predaval g. M i n a f d k, magister farmacije, o zgodovini 'farmacije na Slovenskem. Popoldne pa jim je grof Herberstein razkazal znamenite zbirke v svojem gradu. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Končno'še naj omenimo, da je vodil zborovanje univ. prof. dr. Silvo Kranjec in da je bil navzoč tudi dr. Mibovil A b r a m i č, ravnatelj arheološkega muzeja v Splitu, ki je napisal' več znanstvenih razprav o starodavnem Ptuju. Ljudski krutt 'Nova Uredba nam bo dala naibrže že v ponedeljek novi »ljudski kruli« iz enotne moke, katero so pričeli mleti že vsi večji mlini v Sloveniji. Ker nova uredba ne dopušča, da bi odvzeli tej enotni moki gotov, odstotek otrobov, bo »ljudski kruli« se bolj črn kakor pa je sedaj kruh iz nioke št. 6. Zaradi manjše količine bele (luksuzne) moke, ker smejo mleti mlini na 100 kg enotne moke samo 10 kg bele moke, tudi žemelj rogličev in drobnega peciva ne bo, kar bo zlasti prizadelo peke, še bolj pa pekovske pomočnike. Nova uredba dovoljuje pravico do belega kruha bolnikom z zdravniškim spričevalom. Spomenik kralju Aleksandru v Zagorju deHo dopoldne ob 11. uri pred Sokolskim domom. Poleg predstavnikov oblasti, narodnih organizacij itd. je prisostvoval Včeraj je bila v zagorski dolini pomembna svečanost, na kateri se je zbralo nekaj tisoč ljudi. Zagorski Sokol je praznoval svoj zlati jubilej v zvezi z odkritjem spomenika Viteškega kralja Atek sandra. Slavnosti so se pričele že v soboto zvečer z uspelo telovadno akademijo, katere spored je bil precej pester in obsegal govore, deklamacije, petje, telovadbo; o riš zgodovine zagorskega Sokola, alegorijo in ob zaključku prisego kralju. Slavnostno odkritje se je pričelo v ne- odkritju tudi kraljev odposlanec podpolkovnik Stefanovič, ki je spomenik odkril in ga izročil v varstvo Sokolu. — Spomenik je delo Borisa Kalina in krasi pročelje Sokolskega doma. Slavnostni govor je imel Košnir 1, v imenu Sokola pa je prevzel spomenik starosta K o-1 e n c. Sledil je mimohod vojske in društev. Popoldne je bil na telovadišču telovadni nastop, - .. , C el/« Popoln zastoj hmeljske kupčije nih skrbeh. Letina je bila letos dobra in Savinjski hmelj je že obran,, Hmeljarji čakajo na kupce. Zanimivo ie, da je bilo doslej izredno malo zanimanja za hmelj v Savinjski dolini. Neikaj kupcev si je ogledalo hmeljske vzorce, vendar je prišlo le do redkih kupčij. Sicer je bito sklenjenih nekaj prodaj hmelja po 4D do 45 din za kg, vendar je v glavnem kupčija še v popolnem zastoju. Hmeljarji, ki potrebujejo denar, so zaradi tega V res- imajo mnogo več hmelja kakor lani, kupcev pa od nikoder. Ljudje so. v strahu, da ne tiči za tetn kakšna umazana špekulacija, ki bi hotela izsiliti nižje cene. Zato je potrebno, da se za kupčijo pobriga Hmeljarska'zadruga, ki naj pripomore do čim višjih cen savinjskega hmelja. / : DIJAŠKA GOSPODARSKA ZADRUGA V SOBOTI Edina podporna ustanova za akademike v Prekmurju, Dijaška gospodarska za druga v M. Soboti, je imela pred dnevi svojo četrto redno skupščino, _ ki jo je vodil agilni predsed. dr. Jože Šerbec. Kakorkoli je zadruga mlada in majhna — šteje 53 članov je njena aktivnost tern pomembnejša. Po blagajniškem poročilu je imela v preteklem poslovnem letu din 10.208.50 prometa. Osmim revnim članom akademikom pa je nudila izdatna, dolgoročna in brezobrestna posojila. Pri tem je treba omeniti, da v zadružno blagajno prispevajo predvsem različni denarni zavodi, ustanove, poleg tega pa tudi zasebniki med katerimi je tudi sam predsednik dr. Šerbec. PORAST HRANILNIH VLOG Po -podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnice v Ljubl jani so narasle v juliju 1940 pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7,3 milj. na 987,199.206 din. Tudi število vlagat sl je v se je gibalo ugodno ter je naraslo število knjižic pri 11, tekočih računov pri 4, skupno število vlagateljev pa pri 9 zavodih ter znaša sedaj 125.928. Povečanje vlog ni morda samo slučajen pojav pri eni ali drugi hranilnici, temveč je splošno, ker je naraslo stanje vlog na knjižice pri 18, zavodih, po tekočih računih pri 13 zavodih, skupno stanje vlog pa pri 20 hra-nilnlcah (od 28, ki sprejemajo vloge) Po spomladanskem vznemirjenju vlagateljev dokazujejo tc številke znatno zboljšanje na denarnem trgu ter veliko zaupanje vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode sploh. REKORDNO ŠTEVILO UČENCEV NA CELJSKI GIMNAZIJI V prvo državno realno gimnazijo v Celju se je letos vpisalo 1433 učencev, med temi 448 učenk. Prvošolcev je 291. Toliko jih ni Mo še nobeno leto. Na prvi državni realni gimnaziji bodo klasične vzporednice v 1., 2. in 3. razredu. c Sestanek zastopnikov ameriških tvrdk iu producentov hmelja sc .jc. včeraj vrSil v St. Petru v Savinjski dolini. Razpravljalo se je o možnostih zavarovanja hmelja pri prevozu v Ameriko in ° sličnih aktualnih vprašanjih. c Zaplenjen saharin. Celjski mestni avtobus, ki vozi iz Celja v Logarsko dolino, so te dni ustavili pri Rečici ob Savinji orožniki hi legitimirali potnike. Med potniki je bil tudi neki R, F, ki je imel pn sebi 15 kg saharina. Saharin so zaplenili. R. F. je izjavil, da je saharin dobil od nekega neznanca pri mostu v Solčavi. c Hmelj v Savinjski dolml je obran. Obiralci so se vrnili na svojo domove. Kupčija pa se še ni razvila. c Kolavdacija regulacijskih del na Savinji v četrti etapi so je izvrSila te dni. Dela so za enkrat prenehala, zato je nujno potrebno, da se kmalu razpišejo za peto etapo, da pride delavstvo do zaslužka. L . 4 .j — r>„: c.. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija Celje vljudno sporoča lastnikom srečk in vsem, ki si hočejo srečke nabavili, da se je moralo žrebanje. proti volji odi bora preložiti. Žrebanje bo nepreklicno 6. oktobra 15)40. n Sarajevski cestni pometači in čistilci stavkajo, po števUu jih je. 440, Pravijo, da fce ne bodo vrnili na delo, dokler jim mestna občina ne poviša plače. n Zastopniki mlinske industriji cele države se bodo sestali na konferenci v Beogradu, kjer bodo skupno s predstavniki ministrstva za tt-gbvino in industrijo, T3ii-porisa, Prizada in Urada zn kontrolo cen razpravljali o vprašanju osiguranja pre hrane prebivalstvu. n Nižjo tekstilno mojstrsko šolo bodo oivorili v Varaždinu. Prostore bo dala na razpolago mestna občina, materialne pa jo bodo podpirali tudi mdUstrijcI. c Otrok pod vozom. Pii Sv. Stefanu pri Hrastniku je povozil neki voznik enoinpol-letnega posestnikovega sinčka Franca Knezu, ki se je igral na cesti. Kolo je šlo otroku čez prsa ga močno poškodovalo. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Umrl je v bolnišnici 65 letni mali posestnik in vojni invalid Martin Križanec iz Dobovca pri Rogatcu. o Umrla je na Lavi pn Celju 84 letna gospa Marija Gabor Jek. c Razne nesreče. 50 letna Marija Peklar iz Rečicc pri Laškem je padla po stopnicah in ‘sc poškodovala po glavi. — 18 letni mizarski vajenec Dominik Ba6tic od SmiklavŽa pri St. Juriju ob Taboru se jc pri žaganju drv vžagal, v palec m sredinec. — 47 letni dninar Josip Koren iz Turnišča pri Desiniču je padet 5 metrov globoko s kozolca in si zlomil rebra ter poškodoval roko. — 12 letni sin pos. Karl Blberman od Sv. Lenarta nad Laškim sc ic pri delu vsekal v dlan roke. — 14 letni pasUr Franc Lohar iz Jankovega dola pri Vranskem je padel s hleva m se hudo poškodoval po glavi. — ” letni sin delavca Zvonko Stanič iz Gaberja je/doma padel in si zlomil roko. — 36 letni pos. sin Josip Letonja i * Skornega pri Šmartnem ob Paki jc padel in si zlomil noao. — 27 letni hlapec Franc Kveder iz Celja Jo padel s kole»s in se poškodoval po glavi in nogi. o Konj poškodoval hlapca. V soboto >poldne jc v Misliniu na posestvu to-irnarja dr. Arturja Pergerja konj brcnit hlapca Alojza Založnika s tako silo v trebuh, da je nezavesten obležal. Poškodovanca so nemudoma prepeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer je njegovo stanje, zelo resno. ’ ..... o Marenberg. V slovenjgraški l>olmšmci je umrl 56 letni čevljarski mojster Franc Jurek iz Marenberga, ki je rodom iz Ce-ško-moravskega protektorata. Pokojnik zapušča ženo in hčerko. o Poročila sta «e v Slovenjgradcu trgovski sotrudnik g. Franc Koželj in gostilničarjeva hčerka gdč. Fanika Sekavčičeva, o V slovenjgraško bolnišnico so pripeljali 39 letno Marijo BornekarjCvo iz Kota pri Prevalj«, ki si je odsekala palec na levici. , o Za novo Solo v Soboti so bila oddana tesarska dela za 113.042, katere jc izdraHla tvrdka Kirchfeld Dragutin. Kleparska dela sta izdražtla brata Jug za 189.848. Oddana je bila tudi gradnja tretjega nadstropja za 240.000 din. n Ob vhodu v kotorsko luko .sta blizu polotoka Lužice tržili motorna jadrnica „SIavija“ in poltovorna ladja ,,Albanija". Motoma jadrnica sc jc v nekaj minutah potopila. Skoda znaša nad 300.000 din. n V Zagrebu ic umrl znani lirvatskii književnik odvetnik dr. Tomo Kumičič, sin književnika in narodnega borca Evgena Kumifiča. n Posebna delegacija zastopnikov tekstilne industrije ter ravnateljstva za zunanjo trgovino bo odpotovala v Benetke, kjer se bo pogajala z Italijani glede višino cen bombažni preji, katere izvoz nam je Italija v posebnem sporazumu Že dovolila. n Tragične smrti je umrla v Zagrebu žena odvetniškega koncipienta 26 letna Vera Ernst. Zvečer sc jc vrnila s svojim možem Iz kina. Ko jo je ta za trenutek pustil samo, jc skočila z balkona v IV. nadstropju na cestni tlak ter obležala mrtva. Po drugi verziji je samomor izključen ter pripisujejo vse nesrečnemu slučaju, da je pokojnica, sloneč na ograji balkona, Izgubila ravnotežje. n. Samomor je Izvršil v prepričanju, da je ubil brata, Dragiša Perišič iz Belega Kamena. Pri delitvi posestva je nastal »por, v katerem je Dragiša dvakrat ustrelil proti bratu. Ta je od stranu padel, Dragiša pa je v mnenju, da jc brat zadet in mrtev, obrnil orožje proti sebi. Na predvečer kraljevega rojstnega dne je sokolsko društvo v Rušah prižgalo pred vasjo velik kres, okoH katerega so se zbrali vsi vaščani. Na tetnem gledališču so švigale v zrak rakete in pokali topiči. Tovarniška godba je igrala. Mladina je prepevala sokolske in narodne pe smi ter plesala kolo okoli ognja. Pogumneži so skakali preko ognja. Na dan 6. sept. se je vršila slovesna maša po .maši pa proslava, najprej šolska v šoli, nato pa skupna v Sokolskem do- n. Star rodbinski spor je imel za posledica bratomor v Rckovcu pri Kragujevcu. Bratje Jankoviči so se sprli ter se je radi tega Živko, preselil v Kragujevac, od koder se je večkrat vrnil na posestvo, da nadzoruje delo. Tako je prišel tudi pred dnevi ter kosil koruzo na polju svojih bratov. Zena njegovega brata Stanimira ga je opazila, nakar jo jc Živko napadel s sekiro in jo ranil. Ko je za to izvedel Stanimir, je ustrelil svojega brata ter se nato sam javil oblastim. n O dveh obračunih s sekiro poročajo iz Zagreba. Delavcc Starič je v prepiru težko ranil na glavi s Sekiro svojega sina Ivana. Iz. istega razloga je dobila Ježke ppškodbc tudi 10 letiia gospodinja Mafija Temistokle, ki jo je udarila njena soseda- Svečana proslava v Rušah mu. O pomenu praljevega rojstnega dne je spregovoril inž. Ter2ah, sledilo je či-tanje poslanice Save za Sokola, deklamacije in petje. Proslave se je udeležilo več aktivnih in rezervnih oficirjev, zastopniki občine, ga&ifcev, ter celokupno članstvo sokolskega društva. Proslava se je zaključila s pesmijo »Hej Slovani!« ki jo je svlral sokolski orkester pod taktirko br. J. črnka ter pel: vsi navzoči. v Zvečer se je vršil v Sokolskem domu svečani ples, ki so ga priredili aktivni in 'rezervni oiiciri. Jubilej gasilske čete v Veržeju ni starešina g. Kulturi <5 je nato v ob- V nedeljo jc imel Veržej pomembno slavje. Domača gasilska četa je proslavila 60 letnico obstoja.in svojega človekoljubnega dela. V la nmaen je bil župni zlet ljutomerske gasilske župe. Krasno vreme je privabilo množico ljudstva, ki je s svojo navzočnostjo izkazala Čast in priznanje svojim zaščitnikom. Ves trg je bil okrasta z zastavami in cvetjem. posebno lepo pa ličen gasilski dom. Po cerkvenem opravilu je domači po* veljnik g. Smrekar Frauc pozdravil goste ter nad 200 zbranih gasilcev. 2up- širnem govoru orisal delo gasilcev, ki stoje vedno v službi bližnjemu, natkair sta čestitala k jubileju zastopnika murskosoboške in dolnjelendavske župe. — Razdeljenih je bilo mnogo odlikovanj in sicer sta dobila Fr. Smrekar in Franc Gaiundar zvezni križec, ostali pa kolajne -za večletno -zvesto sJužbovanie. Veličasten je btt mimohod gasilcev. Po skupnem obedu se je popoldne vršila velika tombola in ljudska veselica. Razstava slovenske likovne umetnosti v Zagrebu Včeraj je bila otvoritev razstave neodvisnih slovenskih umetnikov v zagrebškem Domu likovnih umetnosti. Razstava zavzema celo pritličja V veliki dvorani so razvrščene skulpture, v ovalnem hodniku pa slike. Skupno je razstavljenih 153 del. Zanimanje hrvatsk# kulturne jav nosti za razstavo je izredno veliko. To je pokazala tudi otvoritev. Prisostvovali so ji Številni predstavniki hrvatskih kulturnih ustanov, umetniki In javni delavci. V imenu dvanajstorlce slovenskih umetnikov je prvi pozdravil Stane Kre- gar. Za njim je govoril slovenski književnik Bratko K r e f t. Prikazal }e izčrpno pomen in haloge slovenske umetnosti in umetnosti sploh v današnjih dneh ter podal karakteristiko sodobne slovenske umetnosti. Poudaril je, da je njihova piva razstava, ki se vrši izven Slovenije, njihov pozdrav in znak priznanja hrvat-skenrai umetniškemu geniju. Nato je imel še pozdravni govor šef banovinskega umetnostnega odseka prof. Rudolf' M a t z ter otvoril razstavo. Maribor Krst štirih jadralnih letal Vedno lepši razvoj mariborske jadraino-ietalske skupine Včeraj je obmejni Maribor doživel praznik jadralnega letalstva, katerega se je veseBla zlasti naša za letalstvo tako navdušena mladina. Ves dopoldan je mladina prodajala po mestnih ulicah lične znake, za katere je pokazalo naše zavedno občinstvo polno razumevanje. Popoldne je bite. na tezenskem letališču lepa slovesnost našega jadralnega letalstva: krst štirih novih jadralnih letal, katere so pozimi zgradili v Mariboru. Blagosfovrtvene obrede je opravil škofov zastopnik stolni kanonih dr. Mirt, prisostvovali pa so poleg številnega občinstva zastopniki oblasti, med drugimi tudi okrajni načelnik g. Ajlec, predstojnik mestne policije g. Kos, zastopnik poveljnika mestnega župana mestni svetnik g. Tone Kovačič ter ku-mic ga. Pintarjeva, ki je zastopala tudi kumieo go. Lenardovo, gdč. Hribarjeva, ki je zastopata kumtoo go. Hutterjevo in inž. Jež v zastopstvu kuma g. M a s t e k a. Nova jadralna letala so dobila imena »Mejaš« (visoko zmožno letalo tipa »Komar«), »Miha« (po pokojnem jadralcu Mihi Novaku), ter letali mariborskih konstruktorjev inž. Šoštariča in cand. inž. Humeka »Sraka« in »Muha«. V imenu letalske skupine Maribor I. je spregovoril njen član g. Juratič, ki je poudaril veHko aktivnost naših jadralnih letatoev ter prosil za še večje razumevanje naše javnosti za njihovo delo. Po govoru stolnega kanonika dr. Mirta je v imenu botrov spregovorila ga. Pintarjeva, nakar so bila nova letafta blagoslovljena. Po cerkvenih obredih je govoril še eden izmed najbolj navdušenih propagatorjev zračnega športa v Mariboru ravnatelj dr. Tominšek. Lepo prireditev je zaključil vzlet novih letal, ki so pod spretnim vodstvom naših pilotov mirno krožila nad glavami občudujočih ljudi. Za sladkor za otroke in bolnike je preskrbljeno Naš članek o potrebi sladkorja za otroke in boJntke je naletel pri odločujočih čmiteljih na poilno razumevanje. Predsednik Združenja trgovcev v Mariboru veletrgovec g. Oset Miloš nas obvešča, da je pokrenil akcijo za preskrbo otrok in bolnikov s sladkorjem v času pomanjkanja. Akcija, pri kateri sodeluje tudi mestna občina, bo uspeJa. Nabavili bodo potrebno količino sladkorja, ki se bo prodajal samo za otroke in bolnike. Seveda bo potrebna pri tej prodaji kontrola, za kar je že tudi pri tej prodaji kontrola, za kar je že tudi preskrbljeno. Akcijo g. Oseta bodo pozdravili starši dojenčkov, ki so biti že nekaj dni v velikih skrbeh zaradi pomanjkanja sladkorja. Prav tako bodo hvaležni tudi bolniki za sladkor, katerega nujno potrebujejo. Podrobnosti o prodaji sladkorja za dojenčke in bolnike bomo objavili, ko bo akcija za nabavo potrebne količine sladkorja zaključena, kar bo seveda v najkrajšem času. Zborovanje živilskega delavstva 'Pri »Zlatem konju« v Vetrinjski uBd so včeraj dopoldne zborovali člani Zveze žiwiiskih delavcev, predvsem pekovski pomočniki. Razpravljali so o novem položaja, ki je nastali v zvezi z uredbo o peki enotnega kruha, o prepovedi nočnega deSa v pekarnah «n o omejitvi dela v-pekarnah, s čimer so najbolj prizadeti pekovski pomočniki. Eksistenca mnogih pekovskih pomočnikov je z novim položajem v pekarnah resno ogrožena, Zato so razmotrivali o smernicah, po katerih naj bi dosegli rešitev tega zek) perečega problema. Sprejeta je bila tudi obširna resolucija, ki jo bodo živilski delavci predložili odločujočim Sniteijem. Novi pravilnik o delovnem času pošt V zvezi z novim pravilnikom o delovnem času pošt, telegrafov in telefonov, ki je bil objavljen v Službenih no-vinafa štev. 195 dne 36. avgusta t. 1. so nastale sledeče spremembe: Po določi-Hh člena 9 tega pravilnika opravljajo pošte v prometu s strankami ob nedeljah in praznikih, ki so kot taki priznani samo sledeče službe: 1. sprejemanje pisemskih pošiljk, 2. izročanje časopisov, 3. izročanje pisemskih pošiljk naročnikom poštni) prodatov. Odpade torej blagajniška in paketska služba. Telegrafska in telefonska služba ostaneta nespremenjeni. Ob delavnikih bodo poslovali blagajniški in paketski dddeJki v prometu s strankami do !7.30, razen ob sobotah in v dnevih pred priznanimi prazniki, ko se podaljša delovni čas za eno uro, to je do 18.30, kar bo posebno trgovcem prav prišlo. Pošta Maribor 3 na Kralja Petra trgu pa po novem pravilniku ob nedeljah in priznanih praznikih ne bo poslovala. Članstvu Sokola Maribor-Matica Vse telovadcče članstvo Sokola Maribor Matice obveščamo, da prične redna telovadba v ponedeljek 9. t. m. Tako člani in članice kakor naraščaj in deca (moška ki ženske) se pozivajo, da redno obiskujejo telovadnice v določenih dnevih in jih napolnijo do zadnjega kotička. Starše pripadnike Sokolstva pa prosimo, posebno one, ki se do sedaj še niso zavedali kaj je njihova dolžnost, da pošljejo svojo deco v sokolske vrste, sami pa naj s svojo prisotnostjo pomno- že vrste starejšega oddelka. Obračamo se tudi na vse trgovce b obrtnike, da pošljejo svoje vajence in vajenke v sokolske tetovadnioe, da si bodo okrepili svoje telo m duha v dobrobit samih in domovine. Vse telovadce pa opozarjamo, da bo konec meseca javni telovadni nastop vseh oddelkov. — Bratje m sestre, dokažimo, da smo vredni člani, vdSce sokolske družine. — Zdravo«! V Mariboru je mleko dražje kakor v Ljubljani Zanimivo je čitati razna poročila o cenah na naših trgih. Ne bom sedaj našteval razne artikle, ampak se bom omejil le na enega .važnega posebno za našo do-laščajoeo mladino — na mleko. Znano je, da v Mariboru ne dobiš mlela izpod 2*50 din za liter. Ob raznih praznikih, ko porabijo naše gospodinje *eč mleka, doseže celo neverjetne cene. Ta cena je previsoka že z ozirom na ve-Ik konsum mleka, posebno pri našem ieiavskem stanu, ki tvori v Mariboru naj-nečii odstotek prebivalstva. Baš ta stan labi mnogo dobrega mleka, posebno pa ljihova deca. Kako si ga pa lahko nabavi jri teh plačah, je druga stvar! Zanimivo je dejstvo, da stane v Ljubimi, ki je v IT draginjskem razredu nleko le 2’— din in bi moralo biti potemtakem v Mariboru, ki je v II. dragmj->*k*m razredu, oenejie. V Ljubljani prodajajo mleko kmetje, ki ga dobivajo na svojih malih posesron in so oni merodajni za cene. Kaka na je v Mariboru? Temu pa narekujejo ceno, številna okoliška veleposestva, la sc posebno bavijo z mlekarstvom in hočejo imeti od tega večje dobičke. Ni torej čudno, da se tudi drugi — to so kmetje — ravnajo po teh vzgledih in prodajajo mleko po istih cenah. V«r TEČAJ ZA ŠIVILJE V MARIBORU Prikrojevalni tečaj za šivilje, ki ga je priredila banska uprava v Ljubljani s sodelovanjem z zavodom za pospeševanje obrti za T. O. I. v Ljubljani, sc je zaključil s prav dobrim uspehom 31. avgusta. Tečaj, ki jc trajal sedem tednov, je obiskovalo 34 šivilj in 6 krojačev. Tečajnice so bile iz Maribora in okolice, celo iz Ruš, Majšperka itd., kar je Toopet viden dokaz koliko se dandanes obrtnik žrtvuje za dosego strokovnega znanja. Tečaj ic vodil nam že znani strokovnjak banovinski strok, učitelj gosp. Knafelj A lomi iz Ljubljane. Delavnost radvanjskih sokolskih četašev »Zdrav duh v zdravem telesu«, staro geslo Grkov, upoštevajo vsestransko naši vrli sokolski četaši v Radvanju. Sokolska mladina si jc sama uredila svoje letno telovadišče, kjer je sedaj vsak dan vrvež. Vse vadi, telovadi, skače in 9e zabava. V nedeljo je četa imela svoj lahkoatletski nastop, katerega so sc udeležiti člani, članice, moški ter ženski naraščaj. Tekmovali so v vseh disciplinah in so bili rezultati zelo dobri. Preteklo nedeljo je Sokol ustanovil svoj strelski odsek na radvanjskem strelišču. Otvoril ga je z lepim govorom starosta br. Firm, ki je obrazložil velik pomen takega odseka ter ga poveril br. podstarosti Matjažu Ježu, ki je bil izvoljen za predsednika. Tudi za duševno razvedrilo svojih članov skrbi četa. Poleg agilnega dramat-skega odseka deluje tudi sokolska javna 'knjižnica, k šteje preko 1000 leprh poučnih in zabavnih knjig. Za njo je bilo žrtvovano precej denarja, mnogo knjig pa •je četa dobMa od svojih dobrotnikov. Z. K. D. stalno podpira to knjižnico, ki rma lepo število čitateljev. NABAVA BENCINSKE REZERVE ZA 100 km. Predstojništvo mestne poikaje obvešča vse lastnike motornih vozil, da si morajo po naredin ministra vojske in mornarice takoj preskrbeti rezervo pogonskih sredstev, ki je potrebna za prevoz 100 km proge, da zamoreio v slučaju poziva njihovega vozila ta vežbo dospeti na določeno mesto, odnosno mobilizacijsko mesto. Oni lastniki, ki imajo vozilo s pogonskimi sredstvi, Sijih nabava ni omejena, morajo imeti vedno na razpolago to rezervo, oni pa, Id si jih nabavljajo na podlagi bencipsildto karrt, si pa moraao ta-koj prihraniti to rezervo od njim po karti nakazane količme. V slučaju poziva na mesto nad 100 km pa bodo dobiti lastniki za oni del nad 100 'km posebne nakaznice in si morajo takrat takoj nabaviti dotično 'količino in jo braniti obenem z zgoraj predpisano rezervo, če lastnik proda mo to mo vozilo, mora kupcu odstopiti prihranjeno rezervo po dnevni ceni. Izgovorov lastnikov motornih vozil, češ da niso imeli potrebnih pogonskih sredstev in se vsted tega niso mogb pravočasno odzvati pozivu, vojaške oblasti ne bodo upoštevale, marveč bodo prestopka najstrožje kaznovani po odredbi čl 243 zakona o us trojstvu vojske in mornarice. m Seja inertnega sveta bo v petek, 13. t. nv, ob 18. v mariborski mestni posvetovalnici. Dnevni red obsega 128 točk. m Sokolsko društvo Maribor-malirn poziva vse člane in članice na članski sestanek, ki bo v sredo, 11. sept« ob 20. v Sokolskem domu. — Načelstvo. m Obesil se je v svojem stanovanju na Meljski cesti 67, 70 letni železniški upokojenec Josip Drofenik. Ko se je vrnila njegova žena včeraj popoldne aomov, je bil mož že mrtev. Vzrok samomora je bolenen. m Kolo je nekdo ukradel Mariji Štrukljevi iz veže na Aleksandrovi cesti 64. Okradeno kolo je znamke „Brenabor“ z ev. št. 25550. m Pismo * nevidno pisavo je poslal iz mariborskega zapora Pavle Dvoršak? svoji ženi ter jo prosil, naj nagovori priče, da bodo zanj ugodno izpovedale. Zena jn-avi, da pisem i nevidno pisavo nc zna Otvoritev razstave Bratuževih karikatur Včeraj dopoldne je bila v Beli dvorani Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti otvorjena ena najzanimivejših razstav, kar jih je doslej doživelo naše mesto: razstava karikatur g. Remigija Bratuža. V lepi razvrstitvi vise po stenah ka* rikaturoi portreti mnogih Mariborčanov in Mariborčank, zraven pa še nekaterilt drugih znanih osebnosti. Obiskovalci, ki jih je prignala na razstavo sprva le radovednost, so bili brez izjeme presenečeni nad izredno posrečenimi risbami, saj sfl na vsaki takoj spoznali, koga predstavlja? Bito je ves dan mnogo komentarjev, ps tudi zabave. To je bila gotovo najboljša reklama, ki bo poskrbela, da bo razsta* va tudi v prihodnjih dneh dobro obiskana. Odprta je vsak dan od 9. do 19. ure. m Po nesreči se je ustrelil z očeto* vim samokresom v koleno 15 letni Jož« Potočnik. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Asfalt se je vžgal. V Tomšičevem drevoredu sc je v soboto dopoldne vžgal stroj za kuhanje asfalta. Na pomoč so bili poklicani tudi gasilci, katerim pa ni bilo treba več stopiti v akcijo, ker so delavci sami pogasili ogenj ter preprečil! večjo požarno nevarnost m Svojo izvoljenko je napadel. V neki gostilni ob Dravi pod Koroško cesto je bila napadena 20 letna tovarniška delavka Katarina Ferkova. Napadel jo je njen fant, ki ji je izmaknil 50 din ter jo nato z nožem zabodel v glavo. • Restavracija Mariborski dvor se z današnjim dnem zaključi. * Redno vpisovanje v iv se tečaje in predmete Dopisne Irtfovske Sole v Ljub* liani, Kongresni trg 16/IL, se je pričelo. Prireja posebno Dvoletno trgovsko šolo, razne dnige tečaje, uči pa tudi poedin« trgovske predmete (stenografijo, knjigovodstvo itd.) ter tuje jezike (italijanščino, nemščino itd.). Pouk se vrti z dopisovanjem. Vpiše se lahko vsakdo. Za časa rednega vpisa posebni popusti. Vsa po-jasnila pri vodstvu šole brezplačno. Radio KAJ VAM PRIPOROČAMO, DA POSLU-SATE JUTRU LjaMJana: 13.02 citrc in harmonika (ga. Dragica in Janez Košmerli); 20. deset minut zabave; 20.30 koncert RO. — Beograd; 19.40 dalmatinske narodne pesmi poje g. Nikola Vukovič; 20.45 koncert kvarteta Njemcčck-Slatin; 22. vokalni koncert g-Pavla Holotkova. —- Sofija: 21.20 plesna glasba. — Praga: 20.20 zabavna glasba. — Bratislava: 21.30 Beethovnove in Mozartove pesmi — Budimpešta: 18.40 ciganska glasba. — Rim: 21J30 koncert velikega orkestra. Vesti: Ljubljana: 7.05, 12.30, M., 19., 22. Beograd: 6.45713.30. 14.40, 19.10, 21.40,22.40. Kino • Grajski kfeao. Danes izbrani film »Ljudje iz varieteja“ zadnji film z znamenito La Jano, Attila Horbiger in Hans Moser. Pride: „Gul baba“. • Union kino. Ponedeljek in torek na« daljevanje predvajanja češkega zgodovinskega filma »Hsjdnk Jan£šek“. • Eepbmade kino. Do vključno četrtka reportaža sedanje vojne 1939/40 ,,Od Dan-ziga do Pariza". Državna razr. loterija Zadnji dan glavnega žrebanja. DIN 2,012.000.— 4848 DIN 1,004.000.— 34391 . DIN 510.000,— 53120 DIN 100.000,— 62192 64645 DIN 80.000.— 42379 DIN 30.000.— 26819 49561 DIN 24.000.— 19559 62773 DIN 12.000.— 56806 72014 DIN 10.000.— 22901 28507 60446 84948 85948 91235 93400 DIN 8.000.— 3526 12463 27667 54526 54579 67431 90357 DIN 6.000.— 24-19 26476 40677 51368 89361 942» DIN 5.000.— 2566 6463 17932 25918 35581 40980 42014 48144 50420 67098 72900 74994 78807 83820 87369 87726 DIN 4.000.— 4083 9784 10935 17971 18558 21143 21275 24214 37256 37798 40842 50525 60640 63702 70405 74838 90389 93599 97056 98478 Pri nas kupljeni srečki št. 62773 in 63702 sta zadeli din 24.000.— oziroma din 4000.—. Nove srečke (za 41. kotoi bodo od 12. L m. dalje na razpolago. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (teL 20-#7) Micka se je že najmanj dvanajstkrat zaljubila. Prav toliko je že imela zarok ? Zdaj je bila zaroka spet na dnevnem redu in srečni zaročenec je dvignil kozarec tef dejal: — Zelo bi bil srečen, dragi moji go; stje, če bi vas mogel pozdraviti na svoji poroki, predvsem pa tebe, ljuba moja Zanimivosti vn.-srrr - Bilanca ob prvi obletnici vojne Baselski dnevnik »National Zeitung« je prinesel zanimivo bilanco, kjer nazorno v številkah prikazuje teritorialne izpre-membe, nastale radi že leto dni trajajoče vojne. Nemčija in Slovaška sta imeli 1. septembra 1939 673.200 km2 m 88,717.000 prebivalcev. V prvem letu vojne je Nemčija zasedla ali priključila Gdansk, zapa-dno Poljsko, Dansko, Norveško, Nizozemsko, Belgijo, Luxemburg, severno in za-padno Francijo in britansko kanalsiko otočje s skupno površino 923.100 km2 in 79,789.000 prebivalci. Velika Britanija je imela 1. septembra 1939 (Gibraltar in Malta) 242.900 km2 in 47.930.000 prebivalcev. Medtem je zasedla Farorsiko otoč- je, Island, Kanadsko otočje ter je torej pridobila 104.000. km2 in 52.000 prebivalcev. Sovjetska Rusija je merila 1. septembra lani 21,175.300 km2 in 170,467.000 pre bivalcev. Do 1. septembra letos se je povečala za vzhodni del bivše Poljske, vzhodno Finsko in HSngo, vzhodni del Romunije, Litvo, Letonsko in Estonsko v skupnem merilu 457.300 km“ in s 21,160.000 prebivalcev. 1. septembra 1940 je kontrolirala Nemčija .skupno 1,596.000 km2 s 159.506.000 prebivalci, Sovjetska zveza 21,632.600 km2 in 191,627.000 prebivalcev, Velika Britanija v Evropi 346,900 km2 in 47 mil. 982.000 prebivalcev. .* Petletka ruskih mest Kakor poročajo »Izvestja«, je sklenila zveza mestnih uprav (nekdanji »Zemgor«) petletni delovni načrt za mestna gradbena dela in njihovo ureditev. V tej petletki mora vsaka občina, ki šteje nad 60.000 prebivalcev, izvesti najosnovnejše pogoje za modernizacijo mest. Sem spada predvsem izpolnitev sedmerih nalog: 1. kanalizacija, .2. tlakovanje ulic in trgov, 3. ureditev mestnega nasada z mestom »oddiha in zabave«, 4. zgraditev ljudskega doma kulture s knjižnico, čitalnico, s predavalnico in gledališko dvorano (v mestih z nad 20 tisoč prebivalci morajo zgraditi za gledališče posebno stavbo), 5. zgradba za bolnike in ambulanca (v me- stih z nad 10 tisoč prebivalcei poslopje za bolnico z infekcijskim paviljonom), 6. telovadnico, igrišče in kopališče.za mladino, 7. organizacija mestnega radijskega oddelka in kinematografska dvorana. V naslednji petletki predvidevajo regulacijo toka mestnih vodnih tokov, zgradbo domov za ostarele občane, športni stadion, moderne tržnice in podobno. Skrb za zgradbe šol, uradov, žitnih skladišč, že-leznične naprave,' elektrarne in podobno, pa je dolžnost avtonomnih republik SSSR ali pa celotne države. Samo omenjene zgradbe, ki so namenjene zgolj občanom samim ali le bližnji okolici, se bpdd gradile na njihov račun. Ženski klub »Nočem poslušati14 Znano je, da uživajo ženske v Ameriki velike privilegije. Ne samo da igrajo v javnosti mnogo večjo vlogo, kakor žene na evropskem kontinentu, marveč so tudi najboljše odjemalke ameriške industrije, kar je za poslovni promet Amerike zelo važno. ................. Dokazan*) je, da ima žena pri nakupu avtomobila vedno zadnjo besedo, ker pri nakupu odloča vedno »ona« in ne =>on«rZato avtomobilske tvornice za svoje najnovejše modele ne delajo toliko reklame za odlike motorja, zavor ali , drugih tehničnih iznajdb, marveč poudarjajo linijo, barvo in udobni sedež: avtomobila. Samo ženam se imajo industrije nogavic, jki so dale v promet nogavice iz sintetične svile, zahvaliti za ogromen promet. Prvi dan je neka tovarna prodala 15 milijonov parov. Ista slika je tudi v trgovinah s kozmetičnimi sredstvi. Nič ne dokazuje bolje pome?i ameriške žene v trgovini kakor vsakodnevne radijske oddaje, ki so od jutra do večera večinoma posvečene ženam. Kdor posluša redno te oddaje, .se mora čuditi, kako da jih poslušajo žene zdravega razuma. Vendar bi milijoni Američank težko pogrešali te »ženske«, oddaje. • Nedavno je veliko število ameriških intelektualk osnovalo klub z nenavadnim imenom »Nočem poslušati«. Ameriške intelektualke na ta način protestirajo proti bedastim radijskim oddajam, ki so namenjene < ženam -ter -jih tudi bojkotirajo. Zato bodo. radijske postaje- v Ameriki kljub ugovorom -svojih finantierov.ki -priporočajo svoje kozmetične preparate, nogavice* perilo itd. celo. potom radija, morale spremeniti svoje oddaje ter zadostiti zahtevam kluba »Nočem poslušati«. Tako bo spet veljalo nenapisano geslo ameriške javnosti »Vse za žene!« Soorf SenzacionalniporazLjubljanevTrbovljah Tudi včerajšnje drugo kolo ni ostalo brez presenečenji Na prvem mestu je omeniti rezultat iz Trbovelj, kjer je državni ligaš Ljubljana moral prepustiti obe točki Amaterju. Kranju se je posrečilo odnesli iz Maribora še 3. točko, v Ljubljani je Železničar lesno zmagal, dočim si jc Bratslvo z visokim rezultatom zagotovilo vodstvo na tablici, ki izgleda sedaj tako: Bratslvo Amater Kranj Ljubljana Železničar Maribor Mars Olimp 1 0 0 1 0 7:3 4 0 5:3 4 0 3:2 3 1 6:3 2 1 4:4 2 1:5 1 4 : t> 1 :S Gramofonsko iglo, ki svojo konico sproti sama ostri, razstavljajo med drugimi novostmi na . letošnjem ■ leipzlškem velesejmu. Takri lahko preigrate tisoče plošč, ne da bi prenienjaii iglo. Serglusz Piasecki t- * LJUBLJENEC ZVEZD f > « v ♦ • • • 1 * .*• • 93 Roman I* tihotapskega življenja na bivši poljske-niski meji Iščem staro mesto. Sklonjen.se plazim med drevesi, v levi svetilko, v desnici samokres. Nenadoma zagledam blizu nekega drevesa sivo liso. 'Domnevajoč, da je torba, se sklonim, da bi jo pobral. Ta hip pa mi udari na uho krik: — Kdo je? Roke kvišku! Silovito sem se pognal; vstran. Pokleknil sem in posvetil. Vidim dve glavi s čepicami z rdečimi zvezdami. Cevi karabink sta namerjeni na mesto, odkoder sem pravkar odskočil. Ta hip zabliska z desne še ena svetilka, in že. je zavpil Krisa: — Roke kvišku! Ugasnil sem svetilko in skočil med oba rdečearmejca. V rokah imam pripravljen samokres. Krisa pa izza drevesa sveti 'na nas. . •' , — Kdo sta, za vraga! — ju vprašam po ruski, kolnem. — Rdečearmejca! ' ■— In kaj vendar počneta tukaj? — Vračava se iz Krasnega, kjer sva bila na straži.... Odkod sta? Z mej«? -r- Da, seveda ..... : . ——7 in kdo vama je dovolil šariti za: mejo in vznemirjati ljudi? — Politruk! — Ali imata rdečearinejske knjižice? — Ne. — Kako naj potem vem, da sta zares rdečearmejca? — Vi, sodrug, nikar ne preklinjajje. Brez vzroka tyalnete! — Zakaj.potem tu lazit^ in nam plašita tihotapce? ...., ' — Zelo tiho,sva šl-a po cesti... Medtem je skočil k nam tudi Krisa. Ugasnil je, svetilko in objela nas je popolna tema. . „ ■ — Ali imata čas, je vprašal rdeče- armejca. — Imava. — Potem nam pomagajta. . Popolnoma tiho moramo biti.. jSedaj je Rol dveh Do treh lahko čakamo.... ■ Eden izmed rdečearmejcev mi je dejal: Sodrug, na drugi "strani reke nekdo čepi v gošči. — Kako veste? — Videla .siva ga,- ko si je prižigal cigareto. Razumel sem, da sta ondi videla Hro-barja, a sem mu dejal: — To . je naš. .človek.. .. Ali poznate Makarova? —' Nekaj sva že.slikala v njeni... — To je on. — Mislila sva, da šo. ondi skriti tihotapci, pa sva čakala, da zlezejo iz skrivališča. Ker pa jih ni bilo, sva šla dalje, kajti IS$K MARIBOR—SK KRANJ 1:1 (1:1) Pričakovanje, da bo ISSK Maribor rehabilitiral mariborski nogomet po nedeljskem porazu Železničarja proli Kranju, se ni izpolnilo. Maribor je sicer res rešil iz tekme eno točko, toda V; tako slabi igri, da jc občinstvo že pred koncem razpčarano zapuščalo teren. Edina formacija, ki je popolnoma zadovoljila, jc bila njegova ožja obramba, kjer se je najbolj postavil Ko-rent, slaba je bila tokrat krilska vrsta, ki je opravila svoj posel le v defenzivnem pogledu, z njo vred pa je padel tudi napad, ki je le redkokdaj dobil uporabne žoge, a še takrat ni bilo strelcev. Mariborčani so bili mnogo premalo odločni v startu,, glavno napako so pa napravili, ker so prevzeli visoko igro gostov, kjer so iim bili ti jasno »admočni. 'Gosti iz Kranja so pokazali včeraj boljšo igro, kakor proti Železničarju. Hrbtenica moštva jc jako solidna in fizično čvrsta obramba, ki je kljub preobremenjenosti‘sijajno: vzdržala do konca. Krilska vrsta je bila boljša od domače ter se je zlasti dobro pokazala, kar se tiče pokrivanja nasprotnika. Napad jc bil Uidi vnenajstorici Kranja najšibkejša točka. ‘ Vc<^ prvi polčas se jc odigraval- v premoči Maribora, ki pa zaradi. raztrgane igre v napadu dolgo ni, dosegel uspeha. Najlepše šansfc so ostalo neizrabljene, v nekaterih- slučajih pa je tudi smola preprečila žc na videz siguren zgoditek. Kranj jc forsiral igro na predore, ki so bili dovolj nevarni, teir je moral Veingerl v vratih nekp-likokrat pokazali vse znanje. Končno je Dušan v 12. mintili „žvozil“ vso obrambo, njegov strel je vralar odbil v drog, od koder jc usnje našlo pot v takile gošči se lahko marsikaj skriva — Pametno sta storila, — sem dejal vojakoma, — kajti če bi ga skušala presenetiti,' bi vaju mogel ustreliti.., Krisa je vzel s seboj enega rdečearmejca, jaz drugega. Vračamo se na svoja prejšnja mesta in prežimo najprej. Tiho razgovarjarti z vojakom. Iz Borisova je. Pripoveduje mi mnoge podrobnosti iz svojega življenja in službe. Pravi mi, da na nekem mestu vozijo tihotapci blago v Minsk kar z vozom. Obljublja mi, da nam bo pomaga! pri napadu nanje. Vpraša me, kakšne znamke samokres imam. Prvič v življenju vidi tako orožje. Ob treh smo prenehali s prežo. Krisa dvakrat zažvižga in pride z vojakom. Tudi midva se dvigneva ter stopiva doli na cesto. Z rdečearmejcema sva se dogovorila za sestanek v nedeljo ob devetih zvečer na drugi strani reke. Nato sva se poslovila od vojakov ter šla iskat Hrobarja. — Kaj je novega? sem ga vprašal? — Stražniki so bili tukaj,... Stikali so in stikali, končno pa odšli... Hotel sem jih pregnati, a sem se premislil, da bi ne delal nepotrebnega hrupa ... Videla sta te, ko si kadili — je dejal Krisa. — Pazi drugič, Tega ne smeš več! Po varnih stezah smo se nato umaknili v gozd. Pot je bila precej dolga. Večkrat, smo izpremenili smer. Ko se je zdanilo, smo se ustavili na varnem mestu, kjer smo prebili ves dan. Po zajutrku smo pojegli. Jaz sem prvi stražil. Tako delamo vselej: vsak straži po dve uri, nakar ga tovariš zamenja. Se- v mrežo. Toda že dve minuti kasneje so gosli po Koklju ob precejšnjem sodelovanju domače obrambe izenačili. Po odmoru je igra nudila isto sliko. Maribor kljub premoči radi nekoristne igre v napadu ni uspel, niti enkrat potresti nasprotnikovo mrežo ter je tako bolj s svojo obrambo kakor z napadom rešil vsaj eno točko. Igra je potekala jako fair, proli koncu jc radi velike vročine postajala mlačnej* ša, sodnik je bil Ljubljančan g. Deržaj. V predtekmi je rezerva JRapida dosegla dve točki v borbi z Mariborom z rezultatom 5:2 (2:1). Sodil je g. Jenko. MARS—ŽELEZNIČAR 2 :3 (2 :3) SK Železničar je gostoval v Ljubljani, kjer je Marsu odvzel obe točki, s predvedeno igro pa ni pokazal tega, kar so od moštva pričakovali, vendar si je zmago zaslužil z večjo borbenostjo in voljo do zmage. Najbolj je ugajala obramba ter deloma krilci, dočim napad Mariborčanov razen desnega krila ni pokazal nič posebnega. Tudi Mars ni mogel zadovoljiti maloštevilnega občinstva. Rezultat je bil dosežen že do odmora. V 2. min jc Stalekar dosegel vodstvo za Ž,j v 24. min je Doberlet iz 11 m izenačil, železničar je stalno v napadu, zopet so gosti v vodstvu, strelec je Stalekar, toda Žigon je v 30- min ponovno dosegel izenačenje. V 39. min je Železničar po Slalekarju zabil odločilni gol. Sc enkrat je imel Mars šanso na remis, ko je mariborski vratar branil v drugi polovici enajstko. Rezultat se tudi po odmoru pri stalni premoči gostov ni menjal. Sodnik g. Mehle. AMATER-LJUBLJANA 3:2 (0:0) Največja senzacija drugega kola je poraz Ljubljane v Trbovljah. Z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo so Amalerci odnesli obe točki. Strelci so bili Gosak v 7. in 32. min ter Kos,-v 42. min za Amaterja, Cebohin v 15. in Gomezelj v 17. min pa za Ljubija* no. Sodnik g, inž. Mrdjen iz Ljubljane. BRATSTVO-OLIMP 4:1 (1:1) Bralstvo je doseglo svojo drugo zaporedno zmago. Gosli so dali le do odmora enakovredno* igro. Strelci Ivaniševič, Janežič (2) in Marn za Bralstvo, Catcr za Olimp. Sodnik g. Cim-| perman iz Ljubljane. dim, stojim, prestopam, se nekoliko oddaljujem in se spet vračam. Leči pa ne smem, ker bi utegnil zaspati'... Zaloga žganja in slanine se krči. Kruha pa že nekaj dni nimamo več. Imamo pa mnogo kunčjih in lisičjih kož. Dan prespimo. Jaz stražim. Nakladam na ogenj in pečem krompir, ki sem ga nakopal na njivi blizu smolarne. Na kolenih mi sedi velik maček. Veliko glavo ima hi razcefrane uhlje, ki jih je menda odnesel iz neštetih ponočnih bitk. Pravi potepuh, takle mačji kortkviskador. S slanine strgam sol, kože pa dajem mačku, ki jih ne je kdo ve kako rad. Tale maček je prišel sinoči k meni, ko sem bil na preži tik za mostom. Krisa je sedel v gošči na drugi strani mosta. Hro-bar pa je bil na robu ravnice. Tu mora priti večje krdelo tihotapcev, ki ga vodi 'žid. Načrt napada imamo napravljen do podrobnosti: ko stopi krdelo iz gozda, mu bo Hrobar neopazno sledil čez ravnico, čim pa bodo stopili na ihost, bom jaz posvetil in zavpil — Stoj! Roke kvišku! — Isto bo storil Krisa na drugem koneti mosta. • Čas se je leno pomikal naprej. Sedel sem v grmovju. Dolgočasilo me je to večno čakanje. Priprl s«m oči, prepričan, da bom korake tudi tako zaslišal. Nenadoma je z leve komaj slišno zašumelo. Prvi hip sem že hotel posvetiti, a tega nisem storil, ampak sem klečal naprej, tiščoč v roki samokres. Nenadoma začutim, da se je nekaj ustavilo tik ob mojem kolenu. Z roko sem segel in se dotaknil toplega kožuščka. Nov državni rekord v metu kladiva SK Železničar jc priredil na stadionu nad vse uspeli atletski meeling, ki je združil na startu atlete iz skoro vseh delov Slovenije. Iz Ljubljane, Celja, Ptuja, Jesenic in Maribora je starlalp skupnp 78 tekmovalcev. Meeting je bil prav dobro organiziran, doseženi so bili tudi dobri rczullali , predvsem pa je treba omeniti nov državni rekord inž. Stepišnika v metu kladiva z 52.2$ m. Že fjvakrut je dosegel iz!)oljšanjc sedaj l>q mi) tudi priznano, ker so bile naprave na igrišču v redu. Da_ se mu ni pri četrtem metu pretrgal ročaj, ki ga je na roki lahko poškodoval, bi bil skoro gptpvq cjosegel še boljši rezultat. Tehnični rezultati so sle4^fi; Tek 100 m: 1. Zorko (Ž) 11.4, 2 Iianzi (C) 11.9, 3 Kolenc (I> 11.0. Tek na 400 m: J. Pletcršek (C) 53.1, 2. Agreš (C) 50.5, 3. Kbs (G) 58.6. Jek 880 mi 1. Oberžek (I) 2:00.G, 2. Goršek (C; 2.00.8, 3. Schmiederer (R) 2:05. Tok 5.000 m: 1. Kvas (B) 17:00, 2. Zupan (B) 17:01.4, 3. Glonar (I) 17:16. Slafela 4x100 m: 1. Železničar 17:2, 2. Pla-ninarllirija komb, 47.6, 3. Gelje 17.9. Skok v višino: 1. Milanovič (I) 1.75, 2. Zorko (Z) 1.70, 3. Dr. Casny (Pr.) 105. Skok ob palici: 1. Oroszv (It) 3:30, 2. Radič (R) 3.20 ,3. Smrdel (Maraton). Skok v daljino; 1. Zorko (Ž) 0,25, 2. Dr. Gasny (Pl.) 604 v3- Nabernik (Ž). Mol krogla: 1. inž: Stepišnik (I) 12.45, 2. Jelič (Pl.) 11.50, 3. Lužnik (Mar.) 11.13. Met diska: 1. inž. Stepišnik (I) 38/45, 2. Lužnik (M) 155,89, 3. Jeglič (Pl.) 34.00. Met kopja: 1. Peters (Ptuj) 46.92, 2. Franček (Ž) 46:17, 3. Urbančič (Pl.) 42.78. Met klaory 4:6, 6:3, 6:8, 6:4, 6:1, Mitič-Mayer pa Szigelija in Stolza 5 :7, ti :3, 6:4, 6:3. Končno smilje je tprej 3:3. V plavanju !# : 18 V plavalnem dvoboju so dosegli naši plavalci proti renomiranim Madžarom i remijem izvrsten rezultat. Cerer je postavil na 2pQ m prsno pov jug. rekord z 2:45.8, štafeta- 3^100 m mešano pa je izboljšala dosedanji rekord na 3 :27. V vaterpolu so zmagaliMadžarl z 2:0. MEDNARODNO TENISKO PRVENSTVO V BEOGRADU Na mednarodnem teniškem turnirju v Beogradu je v finalu ISranovič premagal Borisa Smerduja 6:2, 6 :2, 6 :0, ga. Eza SeHVg£-Mftirc pa je v dveh setih s 6:3, 6:0 porazila Dragico Mitičevo. Albatieže je premagal Berto 6:1, 2:6, 6:2 ter izpadel proti Branoviču 6:1, 3:6, 0:6. Tončič-JCorppžan sta proti pričakovanj^ odpravila močan par Konjovič-Milojkovic 4:6, 7:5. a izgubila proti paru Cvejič- Weitner š 6; 3, 0 :6, 6:3. TABLE-THNISKI TURNIR V CELJU V table teniškem turnirju za prvenstvo Celja in Savinjske doline je v finalu zmagal Hašk nad Mladiko I. s 3:1. V tekmovanju posameznikov je premagal Dolinar Mergsainerja 3 :0 ter dobil naslov prvaka Celja in predhodni pokal. TRI PRVENSTVENI REZULTATI IZ CELJU V celjskem prvem razredu je SIC Celje premagaj Atletike 3:0, SK Radeč« je na Ojunpovem igrišču porazil SK Porut s 5 :3, SK Store pa je dobil tekmo proti SK' Laško s 3:0 p. f., ker naspi'otnik ni prišel. NEPRIČAKOVANI REZULTATI V SRBSKI IN HBVATSKI LIGI V srbski ligi pomeni včerajšnje kolo niz senzacij ,saj so izgubili 1» vrsti vsi favoriti. Rezultati: Jedipslvo—Jugoslavija (Jiihukii) 1:4 (t : 1), Basjt—Vojvodina 3:5 (2:3), Grgdjanski (S)—Jugoslavija (B) 1:9 (i :•), Bala—BSK 4:0 (0 :#), Silvija (S)— Žak 3:3 (3:1). Rezultati hrvalske ligo 50 sledoči: Ilašk Igu s Atletski dvoboj Hrvatska—Srbija se je v Zagrebu zaključil z zmago Hrvatov v razmerju točk 116 :86. s Table-tenlški dvoboj Musa—Ptuj v Murski Soboti se je končal z zmago Mui« v razmerju 7:2. Za Muro so nasLopilii Kerčmar, Hoj er in Vadnal, za gosle pa Dobnik, Zorčič in Gobec. s Totalizator jc prvič posloval v Mariboru pri včerajšnji tekmi Maribor— Kranj. Edini je uganil rezultat tekme tukajšnji odvetnik dr. Miloš Vauhnik, ki je dobil za vložek 1P din izplačanih 49 din. Vodovod skoraj m visoko PRI SV. DUHU NA OSTREM VRHU IMAJO ŽE 32 LET SVOJ MODEREN VO« DOVOD Vprašanje d-obre pitne vode velja tudi za naš obmejni Kozjak, ki je naseljen prav do grebena. Naselja na vrhu zelo občutijo pomanjkanje vode in jo morajo večkrat od daleč nositi. Tu pa tam se pojavlja izvirček, ki ga spreten Kozjačan takoj zajame in ga privede, po primitivnih lesenih ceveh v bližino svojega doma. Na ta način imamo na Kozjaku izpeljanih mnogo takih zasebnih vodovodov. V tem oziru so Kozjačan! res pravd mojstri. Sv. Duh na Ostrem vrhu, 998 m,visoka naselbina, ki je res na pravem »ostrem vrhu«,* Pa je bil brez pitne vode, ker je po strmem pobočju vsa voda stekla v dolino. Pa so se že pred 32 leti našli možje, ki so hoteli olajšati ljudem gorje in so napravili načrt za prvi skupni vodovod, kakor ga imajo po mestih. Kakih 400. m po4 vrhom so zgrabili v kotlini, kjer je bil močan izvir, posebno sesalko, Ki sesa vodo rja vrh v rezervoar. Odtam so napeljali cevi po vsej naselbini, v vsako hišo, taiko da imajo ljudje pitno vodo kar doma. Vsak turist in vsak tujec, ki pride v to obmejno trdnjavo, se čudi genialnosti mož, ki so to zgradili. Ljudstvo jim je hvaležno -za to delo in jih še danes spoštuje in o njih govori tako, kakor se 20- ' vori na vasi le o ljudeh, ki imajo naivec-* ie zasluge. Kdo na so bili ti možje, katerih imena vsak izgovarja z največjim spoštovanjem, pa kaže skromna spominska plošča, vzidana na pročelju rezervoarja. Tam vsak lahko čita sledeče: »Izgotovoljen 1. 1908. po zaslugah g. župnika Fr. Šegula, drž. poslanca dr. Ploja in nadučitelja Majcena AL« Zooet vidimo duhovnika in učitelja, kako sta roko v roki delala za dobrobit slovenskega ljudstva. Župnik in nadučitelj •sta s podporo države, ki jo je izposloval takratni poslanec dr. Ploj, realizirala načrt. Oskrbovanje vodovoda je bilo do 1. 1920, ko je moral nadučitelj g. Majcen s svojo družino zapustiti novozgrajeno CMD šolo, ki je po mirovni pogodbi pripadla takratni Avstriji, v njegovih rokah. Moža nista več med nami, vendar priča delo sedanjim rodovom, kako je treba delati z ljudstvom in za ljudstvo. DRAGOCENA PREPROGA 1,200.000 dinarjev vredna preprogo ima sornborski zdravnik dr. Grigorijevic, ki doslej niti ni vedel za njeno veliko vrednost, na katero so ga opozorili šele tr-goveji s preprogami, ki so mu :anjo ponudili 100.000 din. Neki dunajski strokovnjak, ki ga je zdravnik dal poklicati, mu je povedal, da spada preproga med najredkejše im najdragoctnsjše na svetu, med tako zvane »Ukaša« ter je vredna milijon m dve sto tisočakov. Zdravnik jo je kupil pred leti v Skoplju za 1500.— din, verjetno jo je prodajalec ukradel iz kakšne džamije in ni poznal njene prave vrednosti. Starost preproge cenijo na 350 let. Dr. Grigorijevič je ponudil preprogo v nakup ameriškim muzejem. n. Svojega najboljšega tovariša je v prepiru ubil Zoran Joksimovič v Jagodini. Iz malenkostnega vzroka sta se sprla, padlo je nekoliko zaušnic, nakar sta se na videz pomirjena podala v delavnico jagodinske jadralne šole. Tu se je ponovno razvnel prepir, tekom katerega je Joksimovič^ dletom tako nesreč-np sunil svojega tovariša Zorana Todoroviča v prsi, da niu je pogodil srce, tako da je pa p.oti v bolnišnico izdihnil. n. Trjje delavci so se težko ponesrečili pri minerskem delu na terenu tovarne cementa »Majdan< v okolici Splita. Pri delu v nekem tunelu so uporabljali tudi tekoči kisik. Iz ne-pojasnenega razloga je hipoma nastal velikanski plamen, ki je vse tri strašno ožgal Dva sta v bolnišnici preminula, tretji se bon s smrtjo. n,. Velike množice poljskih miši so se pojavile v nekaterih vaseh v Hercegovini. Pr&> biyalstvo je radi tega zelo zaskrbljeno ter pripravlja akcijo proti škodljivcem. n Vzrok draginji kruha po mnenju hi'vatske banske uprave ni samo posledica dviganja cen moke, temveč tudi slabe organizacije. Zato se sedaj trudi izvesti boljšo organizacijo razdeljevanja in to s sodelovanjem predstavnikov mlinske industrije, trgovcev z moko, organizacije pekov, Delavske zbornice itd. n. Hrvatska zaščita nastopa ostro proti iz* sekovalcem gozdov, ker so nekateri kmetje izsekavali gozdove že leta in oblasti tega niso mogle preprečiti. Ujeli so nekaj krivcev v vasi Cerje pri Sesvetskem Kraljevcu. Ugotovili so, da so sekali nekateri radi stiske, drugi pa denar za les zapili. Vsi krivci bodo strogo kaznovani. n Velika železniška nesreča v lanskem septembru na progi Banja Luka—Sunja je zahtevala 9 človeških življenj, poginilo je veliko število konj, a ludi sicer je bila materialna škoda jako visoka. Sodišče je oprostilo železničarje, ki so bili obtoženi, da so zakrivili nesrečo, sorodniki ponesrečencev pa sedaj v civilnih tožbah zahtevajo od države okoli 3 milijone od-5 škodnine. Vsega je bilo vloženih 39 tožb. MALI OGLASI CENg oelas* OOl.ASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda SO pat. nalmanjla pristojbina za te _______________JO.—. Dražbe, preklici, doolsovanla In iealtavanlikl oglasi din t— po besedi. Nat> maniji tnesek u lp o$|as* le din 12— Debelo tiskan« besedo se ratunalo dvolno. Oglasni davek zn enkratno oblavo znaia din Znesek za malt oglase se plaSule tako) pri naročilu, oziroma ca ta vDs*l^t| v olipiu ikuntl * naročilom ali 911 po poštni pploinici na Sekovnl ra4qp It. 11.409. — Za vse oismene odzovor« »lede malih oglasov te mora priložiti zn^jtik« za 3 din SLUŽBO L/Gbl SAMOSTOJNEGA STRUGARJA- Ponudbe pod »SL« na ogl. edd. »Večernika«, 17391-3 Sprejmem takoj 2 CEVUJARSKA POMOČNIKA Plečko Franc. Tezno, Ptujska cesta 19- 17535-2 STREŽNICO starejšo, od 18. cjo 21. ure, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 17538-3 100 DOBRIfl DELAVCEV sprejmem takoj v Podvincih pri Ptuju. Mavrič Anton, mest *i stavbenik. Ljubljana. 1754*3 SLUŽBO IŠČE ABSOLVENTKA 4. raareda realke, z mdlo maturo fn 1 letnim Hermesovim tečajem išfe primerno mesto kjerkpli kot pr^ktikaptin«-ponudite na Ogl, Qdd, poti »Pelavoljna«. 17448-3 noct RIJ pecarski vajenec se streme Naslov v ogl- odq. »Večernika«. 17538-4 STftNOVANJk OL>l»A T risobno SONČNO STANOVANJE * vsetni pritiklinami se takpj odda. Vprašati v ogl. odd. »Večernikjif. 17531-5 Bnosobno m DVOSOBNO se odda e. 15. . STANOVANJE £tudenej. Obrežna 17523-5 STANOVANJE soha, kuhinja s pritiklinami se odda 15. septembra ali 1-oktob.ra, Vprašatj hišnika. Ko roščeva 5- 17526-5 SOBO ODDA DVE SOBI s Štedilnikom se oddata s 15. sept Kamnica št. 144. 17536-8 PRAZNA SOBA v novi stavbi, sončna in zrač na. s f/osebnim vhodom, z uporabo kopalnice, se odda solidni osejji s 15. sept. ali 1. okt. Smetanova ijl. 43-111, desno. 17522-8 Lepa OPREMLJENA SOBA pri parku se odda boljšemu gospodu Maistrova 2-1, desno. 17527-8 SOBO IŠČE Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v eentm aiesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Veternika«. ' 6152—9 LOKAL VELIK LOKAL za mesečno najemnino 1200 din in stanovanje odda Kmetijska družba, Meljska c- 12. tel. 20-83. 17007-10 posfci.r Ugoden nakup KRASNO POSpSTVO v Savinjski dolini, tik banov, ceste, 40 oralov, prvoklasni hmeijski nasadi, sadonosniki’ travniki, doraščeni in mladi gozdovi, vse sFfojeno s hišo in gosp. poslopji, se takoj proda z ugodnimi Plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav- dolini. 17265-11 Prodam HIŠO Vprašati Zg. Radvanje, trgovina Bračko, Delavska ulica. 17537-11 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki In najemniki presejte VgSe peči ip štedilnike, predno -lastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer sl lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust-5312-13 ŠIRITE »VEČERNIK«! Za Solo šolske torbice, nahrbtnike, ak tovke, peresnice v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 16944-13 g , u " - ' KSEEEESUa POSTELJE in nočne omark^ poceni na prodaj. Slovenska ul. 28. mizarstvo. 17533-17 SPALNICA naprodaj. Praprotnikov;* 6-1. 17521-17 Z t Ni i Bt - DOPISI POSREDUJEMO MOŽITVE IN ŽENITVE najsoljdneje. n^jdiskretneje ip najuspešneje. Velika in prvovrstna Izbira DAM In GOSPODOV iz vseh družabnih slojev kot: Državni in privat ni uradp., lekarnarji, sodniki, itidustrijci, trgovci, posestniki in drugj. Dame z in brez dote. Obiščite nas neobvezno. Ponudbe pošiljamo proti nakazilu d'in 10— v znamkah. Fides, Zagreb, Vlaška 66-II, 1 17005-19 ŽENSKI KOTIČEK TRAJNO ONDULACIJO v vseh modernih frizurah pro ti garanciji za ceno din 45.— Vam paprayi salon WciB, Ko roška c, .52. Išče se tudi brivski vajenec. 17529-18 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 VOZILA B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju 6238-22 MOTORNO KOLO 250 ccm prodam. Vprašati Vojašniška 6. 17534-22 MOTOR 4 taktni, 200 ccm (pbenge-steuert), v odličnem stanju, se proda. Josip Lešnik, tr-govec. Krekova 6. 17532-22 AVTO »OPEL« za vožnjo pripravljen se zelo poceni proda, Maribor, Tomšičev drevored 8. 17530-22 PRIDELKI jabolka po 2 din oddaja na drobno Kmetijska družba, Meljska cesta 12. 17008-23 Za vkuhavanje sveže, prvovrstne in prave bosanske slive v gajbah po 15 do 18 kg od> daiatn in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni losiplna Bole sadje in zelenjava en grost Maribor, Koroška cesta 20« dvorišče. 105$ Izd‘la tn nrejute ADOLF RIBNIKAR * Mariboru Tisku Mariborska tiskarna 4. d., predstavnik Jil VslvO Pil l l l-A v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se B« rračajo. Uredništvo in u«raY»s Maribor, Koftdlft« & -r Telefon uredpijtvu štev. 35-0Z la ujpr»ve štev. 38-67- — Postni čekovni račun štev. 11. 409.