Letnik XXV. Izhaja poljubno najmanj slirikrat na leto. Posamezne številke 2 kroni, za inozemstvo .1 krone. V •V.vezi“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilen“ brezplnrno. Urednik l'RAN KARI. K 5=== v Ljubljani.--------- Številka 3. in 4. GASILEC ('ene enkratnim oglasom : Cela stran 1200 kron., ‘/zstrani 600 kron.,'/4strani 200 kron.,'/«strani 150kron */i2 strani 100 kron., ‘/24 strani 50 kron. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“ V Ljubljani, dne 26. avgusta 1921. 1 Njegovo Veličanstvo Peter kralj 1 Njegovo Veličanstvo kralj Peter 1. je dne 16. avgusta 1921 ob 17. uri v kraljevem dvorcu na Topčideru izdihnil svojo junaško dušo. Umrl je največji bojevnik svobode, pravice in resnice. Umrl je heroj, velik mož jeklene eneržije, neomajane vstrajnosti in kristalnočistega značaja. Blagopokojnik je okusil že v prvi mladosti vse bridkosti in bridkosti so ga spremljale do visoke starosti. V tugi, skrbi in bedi je ojeklenel po duši in telesu. Še kot deček, vladarski sin, je bil izgnanec, brezdomovinec. Izgubi je mater zgodaj in še mladenič je bil po-popolna sirota. Toda očeta in mater triu je nadomestil srbski narod. „Mati mi je očetnjava, oče moj pa čast in slava!“ je lahko dejal o sebi mladi knez Karagjorgjevič. Njegov življenski ideal pa je bilo osvobojenje vseh Jugo-slovenov. In za la ideal sc je boril, trpel in deloval s peresom in s puško v rokah, tih, molčeš, ponižen in skromen vse življenje. Kot ustaš in boritelj za svobodo bosanske raje balkanskih vojnah navadnih bojevnikov, kot kralj je šel v bakanskih vojnah ter v svetovni borbi v strelski rov med prostake in se boril ž njimi v isti vrsti. Kot begunec Je stopal peš sredi svoje umikajoče se armade, se grel ob stražnih ognjih sredi redov ter je delil ž njimi vsak košček kruha. Tako skromen, tiho delaven in do vseh skrajnosti vztrajen je ostal naš mrtvi kralj do zadnjega hipa. Ni maral bleska, a je naglašal vedno le delo, dožnost, žrtvovanje samega sebe za domovino in narod. Nikdar si ni domišljal, da je kot kralj po „božji volji“ in da stoji zato Predsedstvene vesti. 1. Vaditeljski tečaj dne 9. i ti 10. septembra 1921 v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora JQZ z dne 10. julija 1921 Se vrst dne 9. in 10. septembra 1921 v Ljubljani v „Mestom domu“ zvezni vaditeljski tečaj. Na tečaj je dolžna Poslati vsaka gasilska žttpa vsaj enega vaditelja na župne stroške. Naloga frek ventantov zveznega vaditeljskega tečaja bo, sklicati v doglednem času na primernih krajih župne vaditeljske tečaje ter zanesti pridobljeno znanje na posamezna gasilna društva. nad zakoni; ponašal pa se je. da je edini vladar v Evropi, ki je bil svobodno in soglasno izvoljen po svobodnem narodu. In ponosno je naglašal, da je kot kralj le izvrševalec volje narodove ter reprezentant državin. Bil je vzor ustavnega vladarja, ki je smatral svojo krono za simbol najvišje dolžnosti in odgovornosti. Osvoboditi zasužnjene brate, jim dati največjo prosveto, urediti državo do najmoderneje popolnosti, biti pravičen na-pram vsakomur vselej in povsod, ustvariti iz Jugoslavije vzgledno državo reda in kulturnosti — to je bil njegov življenski program. Ogromen del svojih mladeniških ciljev je dosegel: osvobodil je vse svoje ožje rojake, združil vse Srbijance in Srbe pod svojim očetovskim žezlom, osvobodil je veliko večino Hrvatov in Slovencev ter je vsa tri plemena združil v mogočno enotno državo. Tej državi je dal ustavo po narodni volji, ji ustanovil najvišje zavode prosvete in umetnosti ter ji je ostavil armado, ki na svetu skoro nima para. Ostavil pa nam je tudi naslednika lastnih idej in lastnega značaja: junaka kralja Aleksandra. Ko se torej z največjim spoštovanjem spominjamo Jugosloveni kralja Osvoboditelja, gledamo zaupno in z isto neomajano nepodajnostjo, ki je spremljala velikega, pokojnega preko vseh ovir in nesreč, v njegovega naslednika, v lepo bodočnost. Nesmrtna slava kralju Petru 1. Vsa naša ljubezen, ves naš up, vsa naša vera pa novemu kralju — Aleksandru! Spored tečaja. V četrtek, dne 8. septembra 1921 ob 20. uri prijateljski sestanek v restavraciji g. Košaka. V petek, dne 9. septembra 1921 ob 8. uri pozdrav in nagovor zveznega staroste v „Mestnem domu“. Od pol 9. do pol 10. ure: Organizacija, disciplina, dolžnosti župnega načelnika in župnih funkcijonarjev. Od pol 10. do 12. ure: Poslovni red, sestava društev, označevanje dostojanstev in oprema članov. Od 12.—14. ure: Odmor. Od 14.—16. ure: Konserviranje, raba in polaganje cevi. Od 16.—18. ure: Redovne vaje (vrsta, četa, zbor, prapor); pojmi o prostih vajah. V soboto, dne 10. septembra 1921: Od 8.—10. ure: Oprema, konserviranje in raba dvo-kolnih in cetverokolnih brizgalnic. Pojmi o parnih, motornih in avtomobilnih brizgalnicah. Od 10.—12. ure: Reševalni posel, prva pomoč, ti ansport ranjencev. Od 12.—14. ure: Odmor. Od 14.---Ib. ure: Plezalne vaje, reševalna priprava. Od 10.—18. ure: Požarni red, signali, skupni in javni nastopi. Dodate k. 1. Zvezni odborniki in člani tehničnega odseka naj se tečaja polnoštevilno udeleže. 2. K tečaju imajo pristop odposlanci posameznih gasilnih društev, ki se zanimajo za tečaj, k večjemu pa po dva. 3. Oprema udeležencev: Delavna ali temnomodra obleka, sekirica, čepica, piščalka, trobka, vežbovnik, svinčnik in papir. 4. Kdor želi skupnega prenočišča, mora to najdelj do 3. septembra 1921 naznaniti predsedstvu JGZ. 5. izpremeno sporeda si pridržuje predsedstvo JGZ. 2. Predsedstvena in odborova seja. Dne 9. julija 1921 sta imela predsedstvo in odbor JOZ skupno sejo v Žalcu. Poleg rešitve aktov in priprav za občni zbor sta predsedstvo in odbor sklepala o sprejemu prijavljenih gasilnih društev v JOZ in o razdelitvi nekaterih gasilskih žup. Na novo je bilo sprejetih 19 gasilnih društev, ki so se uvrstila tako-le: a) v (j a s i 1 s k o ž u »p o N o v o m e š k o: Šrnarjcta (doslej neuvrščeno); b) v G a s i 1 s ko ž u po Mari b o r s k o': Spodnja Polskava, Raz v ari j; c) v Gasilsko žup o G o r n j e r a d g o u s.k o: Hrastje - Mota, \ / Očeslavci - Ivanjci - Ivanjšovci; č) v G a s i 1 s k o ž u p o Slove n j g r a š k o: Mislinje, Marenberg, Paška vas, Muta; d) v G a s il s k o ž u p o K r a n j s k o: Goriče, Kokrica, Lom, Smlednik; e) v G a s i I s k o ž u p o Z a I s k o: Babno, Škofja vas, Vojnik, Sv. Pavel pri Preboldu. d) Odobri se ustanovitev Gasilske ž u p e Cerkniške, h kateri so uvrščena gasilna društva: Bloke, Zerovnica, Cerknica, Dolenja vas. Stari trg. e) Dovoli se ustanovitev Gasilske žup e Logaške, h kateri se uvrste gasilna društva: Dobračeva, (že sprejeto), Dolenji Logatec, — (že sprejeto), Gorenji Logatec, — I lotederšica, — (že sprejeto), Medvedje brdo, Planina, Rovte, Unec, -— (že sprejeto), Žiri, — (že sprejeto). Predsedstvu JGZ se naroča, da po ustanovitvi Logaške gas. župe sprejme omenjena gasilna društva, kar še ni včlanjenih v JGS. f) Oodobri se ustanovitev Gasilske župe Kozjanske, h kateri so uvrščena gasilna društva: Iz Posavske župe: Imeno, Kozje, • Podčetrtek, Podsreda, Št. Peter pod Sv. Gorami. Planina (na novo sprejeto). g) Odobri se delitev Gornjeradgonske župe v Gornje-radgonsko in Šentjursko, tako da ima: 1. Gasilska ž u p a (i o r n j e r a d g o n s k a : Gornjo Radgono, . / Štratovce-Mele, v Orehovce, llrastje-Moto, Očeslavce - Ivanjcc - Ivanjšovce; 2. Gasilska ž U p a Š e n t j u r s k a : Dragotince, Okoslavce, Št. Jurij ob Ščavnici. h) Odobri se delitev Ižanske gasilske župe v Ižansko in Grosupeljsko, tako da ima: I. (i a s i 1 s k a ž u p a 1 ž a n s k a : Iško Loko, Iško vas, Pjavo gorico, Podpeč, Studenec-lg, Tomišelj, Vrblenje, Kamnik; » II. Gasilska ž u p a Grosupeljska: Iz Ižanske gasilske župe: Škofljico, Šmarje, Mlačevo, Št. Jurij, Grosuplje, Račino, Iz Litijske gasilske župe: Višnjo goro, Žalno. 3. Prirejanje gasilskih veselic. Odbor JGS je v svoji seji dne 9. julija 1921. soglasno I sklenil, da se — z ozirom na to, ker so gasilna društva I oproščena veseličnega davka in ker se rado očita gasil-! nim društvom, da zlorabljajo to ugodnost ter prirejajo veselice samo radi pijančevanja, — da gasilnim društvom najstrožji ukaz, da se smejo vršiti gasilske prireditve le v korist društveni blagajni in da so za red ter dostojnost odgovorna posamezna vodstva gasilnih društev. Objavljamo ta sklep odbora z naročilom, da ga gasilna društva vpoštevajo pri vseh svojih prireditvah. Za vsako prireditev je gasilnim društvom določiti iz vrst gasilcev primerno število resnih rediteljev, katerim je skrbeti za neoporekljivo izvršitev prireditve. 4. Gasilske potrebščine. a) Na različna vprašanja glede dobavljanja gasilskih potrebščin je odbor JGZ v svoji seji dne 9. julija 1921. sklenil, da bo JGZ sama preskrbovala potrebščine posameznih gasilnih društev, in sicer na ta način, da bodo gasilna društva naročala vse svoje potrebščine pri JGZ, ta pa bo potem odstopala naročila tov. Rušu in Sajovicu, ki jih bodeta izvršila. / nasilna društva, ki rabijo različne predmete, kakor blago za slavnostni in delavni kroj, cevi itd. naj do 30., novembra 1921. naznanijo svoje potrebščine predsedstvu JGZ. I’) (iasilno društvo v (iorjah ima četverokolno brizgal-nico, katero odstopi proti primernemu plačilu, c) Gasilno društvo v Ljubnem proda še dobo ohranjeno raztezalno (premikalno) lestvo. c) Gasilno društvo na Bledu prodaja četverokono brizgaln ico. Cena po dogovoru. —■ . . . . - . Občni zbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Tretji občni zbor JGZ sc je vršil o priliki štiridesetletnice žalskega prostovoljnega gasilnega društva dne K), julija 1921. v Žalcu, v dvorani g. Robleka. Navzoči so bili: zvezno predsedstvo in odbor, 20 župnih načelnikov, 204 društveni odposlanci ter večje šte- • vilo gostov iz Hrvatske in Medjimurja. 1. Nagovor hi poročilo staroste. Zvezni starosta tov. Barle otvori ob pol 12. uri občni '-bor, konštattlje sklepčnost, imenuje za zapisnikarja tov. Bojana. za overovatejje zapisnika pa tov. Kukca, Rojino in Rajha, .V svojem poročilu tov. starosta v jedrnatih besedah (»Črta delovanje JGZ v preteklem poslovnem letu. Gasilska organizacija je krasno uspevala. Ideja gasilstva se jc zasejala in razširila širom cele Slovenije in danes skoraj ni kotička, da bi še nö gojilo gasilske misli. JGZ pa se je prizadevala po svoj moči, da je širila, oživljala in krepila gasilna driištVa. V preteklem poslovnem letu imamo zaznamovati velik korak naprej. Izposlovali smo nov zakon o doneskih zavarovalnic v prid 1% in 2% gasilskega sklada, dosegli smo oprostitev carine na gasilske predmete in pa oprostitev veseličnega davka. Dalje srn o v organizaciji sami napredovali v tern..da smo izdali enotni vežbovnik za slovenska gasilna društva in pa da smo, skušali ustanoviti enotni ..Jugoslovenski vatrogasni savez“ za celokupno državo. Naše gasilske vrste so se izdatno pomnožile toda žalibog. izgubili pa smo tudi velik del naših najboljših tovarišev, tovariše na Koroškem in pa tovariše v zajedenem ozemlju. Težko iih bodemo pogrešali, toda tolaži nas upanje, da se prej ali slej zopet združimo. Kakor prejšnja leta, tako je tudi v preteklem poslovnem letu ooseHa smrt v naše gasilske vrste. Pobrala nam je poleg drugih tovarišev štiri nahnarljiveiše tov-1 ist'., tov/ Maveria (Vrhnika), Petriča (Postojna). Kramarja (Tibovlje) in Hallerja (Brežice) Ti možje naj nam bodo vzgled nevpogljive delavnosti in ostanejo naj nam a trajnem spominu. — Vsi navzoči so se v znak sožalj; dvignil raz svojih sedežev. 2. Poročilo odbora. a) C i t a n j c z a p.i s n i k a zadnjega občnega zbora se na soglasno pritrditev opusti/ ker je bil itak objavljen v „Gasilcu“. b) Tovariš tajnik poroča, da' je imelo predsedstvo dve seji. odbor pa eno sejo in da vodstvo JGZ ni pustilo niti trenutka v nemar vzvišenega programa centralne gasilske organizacije; prizadevalo si je vedno in povsod, da okrepi in razširi gasilske vrste ter zanese gasilsko idejo v zadnjo vasic»' domovine Tožnie vodstva so podpirale tudi merodajne oblasti in dokazale s tem, da vedo ceniti vzvišeno delo gasilstva. S pomočjo pristojnih oblasti se je JGZ posrečilo izposlovati novo naredbo o doneskih zavarovalnic. prostost carine na gasilske predmete in prostost veseličnega davka na gasilske prireditve. JGZ ie danes organizirana v 24 gasilskih žup tei združuje v sebi 327 gasilnih društev, ki imajo prelce 10.000 rednih članov. Vodstvo centralne organiza- cije, kakor tudi župna in društvena vodstva so v de lavnih rokah in le želeti moramo, da pri tem ostane tudi v bodoče. c) Oblag a 4 n iške m s t a n j u poroča isti poročevalec. Gasilski vežbovnik nas je po eni strani zadolžil, po drugi strani pa nam omogočil redno delovanje. V smislu sklepa lanskega občnega zbora smo morali priti do enotnega vežbovnika, katerega so živo pogrešala vsa gasilna društva. Predsedstvo JGZ ie vse to uvaževalo ih računajoč na vladno podporo je založilo „Gasilsko knjižnico“, in sicer 1. in 2. zvezek, vezana v eno knjigo. Založba te prepotrebne knjige je stala 49620 K. Kakor rečeno, računali smo na vladino podporo in pa na naročila gasilnih društev, toda po svojem načrtu nismo dosegli ne enega ne drugega. Na ponovne prošnje in intervencije smo pri vladi dosegli to, da je iz 2% gasilskega sklada založila omenjeno vsoto s pristavkom, da ji od izkupička povrnemo 20000 K. Jasno je, da te vsote JGZ iic bo zmogla, ako noče uničiti sama sebe. Zveza nima razen malenkostne članarine skoraj nobenih rednih dohodkov in eventualni izkupiček za „Gasilsko knjižnico“ bi ji komaj zadostoval za kritje rednih izdatkov. Treba nam bo toraj naprositi deželno vlado, da nam dolg v znesku 20000 K odpiše. Ker visi nad nami ta dolg, zato izkazuje naša blagajna velik primanjkljaj. Stanje blagajne ob zaključku leta je toraj sledeče: ,d o h o d k o v : 71.071 -52 K; s t r o -š k o v : 87,906-88 K: p r i m a n i k 1 j a j : 16.835*36 kron. V slučaju, da bi nam odpadli vsi stroški in pa dohodki „Gasilske kniižniee“ in bi bili navezani edi nole na redne letne dohodke in stroške, bi bilo stanje sledeče: dohodkov 10.376*52 K: stroškov IS tisoč 286:88 K, toraj imeli bi kljub temu 7.910*36 K primanjkljaja. Iz vsega tega je toraj razvidno, da bodemo morali priti do novih dohodkov, če hočemo še nadalje uspevati. Najboljše sredstvo, da si zvezina blagajna opomore je, da gasilci pridno segajo po „Gasilski knjižnici“, in se pri vsaki priliki s prostovoljnimi prispevki spominjajo zvezine blagajne. * č) Stanje n o d p o r n e g a sklad a JGZ je sledeče: dohodkov: 15.238'87 K. stroškov nobenih,^ ker se v smislu pravil in sklepa'ne podeljuje podpor, dokler ne dosežemo glavnice 30,000 K. d) Glede j) r o r a č u n a bi bilo omeniti, da izkazuje v prid zvezini blaeraini nad 20000. K dohodkov in približno 18000 K izdatkov. Podporni sklad se bo pomnožil za približno 5000 K. 3. Poročilo pregledovalcev računov. Tov. Rojina (Šiška) poroča v imenu pregledovalcev računov, da so knjige in računi v najlepšem redu in predaga tajniku, kakor tudi celokupnemu odboru ab solutorij in zahvalo. Sprejeto. 4. Poročilo tehničnega odseka. a) Tov. Uojan poroča o dosedanjem delti za ustanovitev „J u g o s 1 o v e n s k e g a v a t r o g a s n e g a s n -veza“. Pripravljalni odsek, v katerem so trije zastopniki naše zveze, in sicer tov. Barle, dr. Bergman in Hojan, je izdela! pravila po češkem vzorcu ter ista podrobno obravnaval na seji dne 16. aprila 1921. v Zagrebu. Na tej seji se je sklenilo predložiti občnim zborom naše in hrvatske zveze, da jih sprejmo, predrugačijo ali odklonijo. Pravila so strokovnjaško izdelana in zaslužijo soglasnega odobrenja. Tovariš Sajovic predlaga, da se pravila brez čitanja en bloc sprejmejo. Sprejeto. Nadalje poroča tov. Uojan, da je treba v smislu sprejetih pravil izvoliti 6 odposlancev naše zveze v ustanovno skupščino ter določiti kandidate, ki bodo eventualno prevzeli funkcije v odboru „Jugosloven-skega vatrogasnega saveza“. Predlaga po odboro-vetn nasvetu, naj se izvoli v ustanovno skupščino sledeče tovariše: Barle Fran (Ljubljana), dr. Bergman Rihard (Žalec), Hojan Janko (Ljubljana), Turk Josip (Ljubljana), Slapšak Julij (Moste), Rus Ivan (Bled). Kot kandidate v odbor Saveza predlaga: Barle Fran (Ljubljana), dr. Bergman Rihard (Žalec), Turk Josip (Ljubljana), Rakoše Ivan (Straža), Merher Ignacij (Dolenja vas). Sprejeto. b) Tov. Pristovšek poroča, da se ima v smislu sklepa lanskega občnega zbora izvršiti vaditeljski tečaj. ko bo dotiskan in razposlan vežbovnik. Vež-bovnik je razposlan, zato predlaga, naj se vrši o b -vezen vaditeljski tečaj dne 9. in 10. septembra i92L v Ljubljani. Na tečaj je dolžna poslati vsaka župa vsaj enega vaditelja. Sprejeto. c) Tov. Sajavic predlaga, naj se prizna za n o r m a I n o s p oj k o JOŽ Mctzovo spojko štev. 6, ker je ta mr-bolj razširjena po Sloveniji in tudi po Hrvatskem Sprejeto. č) 'lov. dr. Bergman poroča o nekaterih spremembah nove gasilske čepice ter predlaga, naj se določi, da nosijo čepice z baržunastim trakom le dostojanstveniki od četnika gori. ostali gasilci pa čepice brez omenjenega traku. Sprejeto. 5. Poročilo literarnega odseka. a) Tov. Hojan poroča, da je bilo zaradi težkih finančnih razmer mogoče izdati strokovni list ..O a s i 1 ec“ !e trikrat v preteklem poslovnem letu. ..Gasilec“ je na Še edino strokovno glasilo in želja nas vseh je, da obdržimo in pomnožimo „Gasilca“, zato priporoča, da člani gasilnih društev pridno segajo po ..Gasilcu“ in ga podpirajo gmotno in z dopisovanjem. Ako nam bodo finance dopuščale, bodemo skušali „Gasilca“ ob držati vsaj na dosedanji višini in po možnosti nadaljevati z izdajo „Gasilske knjižnice“, od katere sta izšla v preteklem letu dva zvezka. b) Vodstva gasilnih društev naj skušajo vneti med svojimi člani več zanimanja za literaturo in kulturo sploh. Prirejajo naj poučna predavanja, goje naj med seboj družabnost in skušajo spraviti gasilce tudi na oder. Tov. Mikuž je spisal lično igro za ga*-siloe pod naslovom „S a mo gasile a h o č e“. Igra je na razpolago pri predsedniku JGZ. 6. Sklepanje o odborovem predlogu glede članarine. Tov. Pristovšek poroča o odborovem predlogu glede članarine za prihodnje leto. Predlog sc glasi, naj drutva v prihodnjem letu plačajo za vsakega rednega člana 4 K članarine. Od te članarine dobi JGZ 2 K. 1 K 50 vin. župna vodstva, 50 vin. pa Jugoslovenski vatro-gasni savez. Razvije se živahen razgovor in naposled je bil sprejet poročevalcev predlog, ki sc glasi na 4 K. 7. Samostalni predlogi. Tov. Hojan poroča o samostalnik predlogih: a) Gasilska župa Ižanska predlaga delitev župe v dve župi: ižansko in grosupeljsko. Nadalje predlaga naj se potrebno ukrene, da sc povračaio stroški gasilnim drutvom. ki hite na pomoč v tuje občine. Delitvi župe se pritrdi. glede povračila stroškov pa se razvije debata, katere konec je bil. da delaj JGZ na to, da se čirupreje izda nov požarni red, ki naj točno določa dolžnosti in pravice gasilnih društev napram javnosti in oblastem ter obratno. bi Slovenjgraška gasilska župa predlaga: L naj se za vsa gasilna društva vpelje enotno zavarovanje, 2. naj se izposluje legitimacije za polovično železniško vožnjo članom gas. društev. 3. prosi podpore zase in za gas. društvo Družmirje. Sklene se. 1. JGZ stopi v dogovor z zavarovalnicam glede ev. zavarovanja gasilcev. Dobljene zavarovalne pogoje bo JGZ objavila v „Gasilcu“, na kar bo vsakemu društvu dano na prosto, da zavaruje svoje člane. Da bi JGZ uvedla centralno zavarovanje vseh včlanje- nih gas. društev oziroma članov, je povsem izključeno, ker ji primanjkuje sredstev in moči, in ker ima skušnje, da bi se to nikakor ne obneslo pač pa bi bilo ic na kvar gasilski organizaciji. Gasilnim društvom se priporoča, da v svojem območju ustanavljajo bolniške in podporne blagajne za svoje člane. 2. Glede vožnje je bil sprejet predog, da se napravi vlogo na železniško ministrstvo ter železniška ravnateljstva za prosto vožnjo gasilcev, ki hite na pomoč v slučaju požara, ali pri transportu bolnikov in ranjencev, dalje za Vi vožnje gasilcev, ki sc udeležujejo gasilskih zborovanj in drugih gasilskih prireditev. Dalje se sklene z vso odločnostjo delati na to, da pride gasilstvo do svojega zastopstva pri centralni in pokrajinski vladi, in sicer v oddelkih za socijalno skrb. Glede zaprošene podpore se sklene poučiti prosilko, da se letos ne podeljuje podpor, ker je izčrpan tozadevni gasilski sklad. c) R i b niška g a s i 1 s k a ž u p a predlaga: 1. naj se razdeli med potrebna gasilna društva podpore; 2. naj sc pritisne na zavarovalnice, da podpirajo od slučaja do slučaja gasilna društva iz svojega; 3. naj se izposluje prosto oziroma znižano železniško vožnjo za gasilce; 4. naj se določi trvdke, ki dobavljajo gasilske potrebščine; 5. naj se razdeli vežbovnik gasilnim društvom brezplačno: 6. naj bi se „Gasilec“ večkrat izdajal; 7. naj bi vlada potrebnim gas. društvom naklonila izredno podporo. Po živahni razpravi sc sklene, odnosno ugotovi: ad 1. podporni sklad je za letos izčrpan; ad 2. zavarovalnice dajo od slučaja do slučaja manjše podpore, sredstva ni, s katerim bi jih mogli prisiliti k večjim podporam: ad 3. glede vožnje je že sprejet predlog: ad 4. JGZ bo sama preskrbovala gasilske potrebščine, in sicer na ta način, da bodo gasilna društva naročala vse svoje potrebščine pri JGZ, ta bo potem odstopila naročila tov. Rusu in Sajovicu, ki jih bodeta izvr šila. Za enkrat se stavi društvom termin do 30. novembra 1921. do katerega časa naj gasilna društva naznanijo svoje potrebščine predsedstvu JGZ; ad 5. vežbovnika ni mogoče razdeliti brezplačno, ker morajo biti pred vsem pokriti tiskovni stroški, odnosno plačan dolg: ad 6. glej poročilo literarnega odseka; ad 7. na izredne podpore vlade danes ni mogoče računiti. č) K r a n j s k a g a s i 1 s k a v. u ji a predlaga, naj JGZ vse potrebno ukrene glede zavarovanja konj v slučaju poškodbe pri požaru. Sklep: Predlog se bo vpošteval pri napravi novega požarnega reda. ' S Sklepanje o prihodnjem občnem zboru. Tov. Turk poroča, da kraj prihodnjega občnega zbora določa občni zbor in predlaga, da se občni zbor JGZ leta 1922. vrši v Krškem o priliki društvene 50lct-nice. Po živalmi debati je bil sprejet predlog, da se občni zbori ne vrše ob prireditvah gasilnih društev, temveč naj se vedno vrše v centrali, t. j v Ljubljani, ločeno od vsake gasilske prireditve. 9. Raznoterosti. a) Tovariš Cerar predaga. naj se vrši prihodnje leto „z vezni zlet“ v Kamnik, o priliki 401etnicc kamniškega gasilnega društva. Sprejeto. b) Zastopnik gasilnega društva v Črni (Koroško) želi pojasnila, kako da društvo na svoje dopise na JGZ ne dobiva odgovora in zakaj ne dobiva „Gasilca“-Tov. starosta in tajnik pojasnita, da nobena vloga ni ostala nerešena, da se je „Gasilec“ redno odpošiljal. Krivda mora biti na pošti. Nedostatek se odpravi. Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, tov. starosta — z apelom na skupno in neumorno delo — ob 14. uri zaključi občni zbor. ___ __........ G A S I L E C Gasilska slavnost v Žalcu. Proslava 40-lctnicc žalskega gasil, društva in o^čni '-bor JiZ je bila krasna in impozantna narodna manifestacija vzorne organizacije jugoslovenskega gasilstva Nebroj gasilcev in drugega občinstva je pričakovala v jutru, dne 10. julija na kolodvoru celjski vlak. Vse goste je pozdravil načelnik žal. gas. društva tov. Edvard Kukec. Pred kolodvorom je bila sv. maša na prostem, kjer jc imel tudi katehet g. M. Ratej slavnosti primeren čustven govor. Nato sc je formiral sprevod. Na čelu je korakala Trbov. rud. godba, zastavonoše z 11 Praporji ter okoli 1000 gasilcev. Pred rotovžem je pozdravil goste tržki župan gosp. Vinko Vabič, zahvalil se mu je načelnik Gasil, zveze starosta tov. Barle iz Ljubljane. Po končanem sprevodu se je vrSilo v Roblekovi dvorani slav. zborovanje žal. gasil, društva, ki ga oivori ^starosta Barle ter imenuje v pred • sedništvo gosp. .los. Širca, častnim predsednikom, gosp. 'Zinko Vabiča, častnim podpredsednikom. Pozdravil je • nji vladnega zastopnika okraj, glavarja g. Pinkavo To-variš Barle predlaga, da se pošlje kabinetni pisarni udarnina brzojavka Nj. Velič. kralju Petru 1. in regentu Aleksandru, kar se sprejme z velikanskim navdušenje'».. V krasnih besedah jc pozdravil in čestital žalskemu gas. društvu zastopnik iz Varaždina, ki je bil predmet — kot Hrvat — velikim ovacijam. Tov. Širca sc spominja v svojem pozdravu rajnih čhnov žalskga gasilnega društva, tovarišev J. Hausen-bichlcrja in Ivana Kača, kojima se zakliče „Slava“! Tov. .1. Zagode, član. žrlskega gasilnega društva prečita zgo-do'ino društva. Nato je zborovala Jugoslovenska Gasilska Zveza Popoldne in zvečer se je vršila velika slavnost v klo teli Delnuke pivovarne. Ljudstva sc je kar trlo, prostori so bili premajhni za velike množice. Žalec, metropola Savinjske doline, je lahko ponosen na svojo prireditev. Omenimo naj še govor g. župana Vabiča in staroste .1GZ tov. Barleta, ki ne smeta biti pozabljena. Žalski župan g. Vinko Vabič je pozdravil na trgu zbrano gasilstvo tako-le: Jugoslovansko gasilstvo! Kdo trpi. ne vprašamo! To je geslo, ki vodi vas neustrašene može v boju zoper nesrečo! Vzvišen je vaš cilj in srečen bo naš narod. če si ga bomo vsi vklesali globoko v naša srca. Vaša pot. ki gre za tem ciljem, jc jasna, toda trudapolna. Po napornemu delu skozi desetletja pa ste danes združeni v mogočnih vrstah v spas svojemu bližnjemu - v blagor domovini! In da strnete svojo armado v še gostejše vrste, izbrali ste si prvikrat za belo Ljubljano naš narodni trg Žalec, ki sc je že pred 40 leti zavedel, da ima za plemenito delo tudi krepko roko in kakor vi vsi, pogumni gasilci dobro srce — srce jugoslovansko. Kot žuoan tega narodnega trga pozdravljam v imenu prebivalstva vas, velezaslužni voditelji Jugoslovenske gasilske zveze. Jugoslovenski gasilci! Vsi, ki ste prihiteli iz številnih krajev naše širne, mile, svobodne jugoslovanske zemlje, bodite prisrčno pozdravljeni! V imenu gasilstva se je zahvalil za ljubeznivi sprejem in pozdrav starosta JOZ tov. Barle približno tako-le: Častito občinstvo, tovariši gasilci! Jedrnate besede častitega gospoda predgovornika so nam jasen dokaz, da občinska uprava žalska ve ceniti ^clo gasilstva in da pozna važnost naše gasilske organizacije. Pozdravlja nas občinski zastop. pozdravlja nas občinstvo, pozdravljajo nas topovi, pozdravljajo nas slovenske in državne zastave od vseh strani. Ne najdem primernih besedi, da bi sc za ljubeznivi sprejem primerno zahvalil. Nismo prišli, da prezračimo svoj gasilski kroj; prišli smo, da pokažemo svetu, da so še ljudje, ki nosijo v svo-jiii prsih čut ljubezni do svojega bližnjega, do svojega naroda in do svoje domovine. Prišli smo, da pokažemo, kako močne so naše vrste in da žalsko gasilno društvo o 'priljiki svoje 40 letnice navdušimo k nadaljnjemu in neomahljivemu delu. Ooslejnje delovanje žalskega gasilnega društva nas potrjuje v veri, da tudi v bodoče ne krene s svoje začrtane poti in da se slejkoprej ravna po geslu: Le krepko in veselo na delo pridnih rok, ni prazno naše delo in humbiig ni naš krog! Živel občinski zastop! Živel Žalec in njegovo prebi valstvo! Ognjen boj. (Janko Hojan.) (Dalje.) Ako toraj hočemo, da gasilno društvo vspeva in pride tudi v javnosti do veljave in uvaževanja, je predvsem potrebno, da vlada v njem vzoren red in stroga, vojaška disciplina. Toda samo to dvoje nikakor ne zadostuje. Rekli smo že, da gasilce najlažje primerjam* vojakom in to po vsi pravici, kajti tudi gasilna društva so nekake stražne čete, ki čuvajo življenje in premoženje svojega ljudstva. Kakor na vojaštvu ne zadostuje le red in disciplina. ampak mu je treba tudi vaje in izurjenosti v orožju, tako tudi gasilcem nikakor ne moreta biti dovolj samo red in disciplina, marveč biti morajo popolnoma vešči vsakega gasilskega orodja in točno ooučeni o boju. ki jim ga .ie vojevati. Zakaj le potem, če je gasilec dobro poučen o slednjem gasilskem orodju, ako ga do pičice pozna in vc ravnati z njim, če je natančno poučen o vseh okolnostih. ki prihajajo v slučaju požara v poštev, potem si more biU šele svest svoje naloge, notetn bo šel z navdušenjem v boi in šele potem si bo gotov zmage. Vodstva gasilnih društev ne smejo nikakor pozabili tega. ako hočejo imeti res vzorno in zanesljivo gasilsko stražo. Treba je neprestane šole in pouka, da se vzdrži življenje in zanimanje društvu Vestni gasilci bodo radevolje sledili in se pokoril vsaki tozadevni odredbi. ker so prepričani, da nikdo ni in ne more biti mojster od rojstva. Gasilce jc treba seznaniti z ustrojem gasilnega društva. z gasilsko organizacijo, z gasilskim orodjem in tudi s krajem. kjer jim bo nastopiti v boju z ognjem ali drugimi elementarnimi nezgodami. Na to slednje, namreč na ogledovanje kraja, pozablja večina gasilnih društev. Vsaj enkrat na leto bi morala vodstva gasilnih društev zbrati svoje člane ter tudi v tem oziru nanraviti z njimi nekak poučni obhod po okraju. Pri taki nriliki. naj bi se razmotrivalo o legi in kakovosti stavb v okraiu, kako bi sc najlažje prišlo do niili in v nie. kje in kake nriti po naibližii noti do vode in kako sploh uspešno ga-siti in ogenj omejiti. Vsaka stavba jim ho nudila kaj novega. kai nosebnegn in tega ne moremo pmdočiti gasil cem drugače in bolje, kakor da jih popeliemn od no-slopja do noslopja ter razmotrivnmo z n.iimi o načinu gašenja. Pri tern bomo opazili tudi marsikateri nodosta-tek nri enem ali drugem poslopju in opozorili r-mi me-rodaine oblasti, da'se ta nedostatek odnravi in tako prepreči cventuclni požar ali drugo nezgodo. Kakor rečeno, nam ni mogoče nanraviti gasilen izurjenega in veščega samo z besedami in knii«rami. mar več pravega gasilca more nanraviti le in^na izkuša. kajti edino le ta je prava in najboljša učiteljica. Sichern boj napravi gasilca popolnejšega, sposobnejšega; zakaj vsak boj mu nudi nekaj novega, nekaj posebnega. S tem pa ni rečeno, da bj gasilec ne smel iskali znanja iz besed in pripovedovanja svojih sotovarišev i/ poučnih knjig in spisov. O, ne! Ciinveč kdo zna, tem več velja. In gasilec, ki je čul že to in ono ter bral o tem in onem, si bo znal in vedel veliko več in bolje pomagati v slučaju resnične potrebe, kakor oni, ki mu je znano edino Ic to, kar sam doživi in vidi. Pogovorili smo se že marsikaj in gotovo ne bre/. vspeha. V prejšnjih odstavkih smo razpravljali o taktiki, ki naj jo gasilna društva zavzemo v slučaju alarma, pri odhodu na požarišče, na požarišu samem in pri odhodu z pogorišča. Zdaj pojdimo dalje in oglejmo si glav ne točke posameznih vrst. požarov. Pravim glavne točke, kajti podrobnosti ni mogoče opisovati, ker so v vsakem slučaju drugačne. Začnimo pri tleh in oglejmo si ogenj v kleteh in laboratorijih. Po deželi so ognji v kleteh redki, ker se običajno v njih ne nahajajo posebno gorljive stvari. Tem češčeje pa se dogajajo slični požari po mestih, kjer je po kleteh in laboratorijih nakopičena cela vrsta gorljivih predmetov Te vrste požarov so jako opasne in nevarne tako ljudem, ki prebivajo nad temi prostori, kakor tudi gasilcem, ki skušajo take požare gasiti in jih omejiti. (lasilce-m je v sličnem slučaju neobhodno potrebno, da se. predno začno z gašenjem in rešilno akcijo, hitro in točno pouče predvsem o legi, razsežnosti in zgradbi ogroženih prostorov ter o množini in kakovosti predme -lov, ki se naiiajajo v teh prostorih. Ko bo po teh informacijah dobil poveljnik jasno sliko o celi situaeiii. bo takoj zapovedal delo. Prvi poskus gašenja sloni pač v tem. da sc odvzame ognju zrak in se ga tako uduši ali vsai omeji. Zato je najboliše sredstvo, da sq žanre jn tesno zamaši vse odprtine, ki vodijo v klet, z zemljo, z gnojem ali šuto. ter se tako prepreči- da ne prihaja v klet zrak, ki bi širil in pospeševal nastali ogenj. Ako že samo s tem postopanjem ne udušimo ognja, ga vsaj omejimo in zadržujemo ter pridemo tako do časa. da lahko nemoteno razpostavimo potrebno gasilsko orodje in moštvo. (Dalje tirih.) Društvene in župne vesti. Gameljne. Tukajšnje gasilno društvo ie praznovalo dne 31. julija 1921. svojo dvajsetletnico. Zvezni tajnik tov. Hojan je v lepem govoru orisal delovanje gasilnega društva ter slavil njegove ustanovitelje, katerim so navzoči gasilci in mnogobrojno občinstvo prirejali- burne ovacije. — V imenu slavljencev sc je tov. Juvan zahvalil za ovacije ter pozival zbrane gasilce k nadalinemu složnemu delu na polju gasilstva. Slavnost je zaključila dobro obiskana veselica, katera je okrepila društveno blagajno. Gasilska župa Ižanska ie imela leta 1921. tri vaje ‘n sicer ?9. maja v Iški vasi, 12 junija v Tomišlju in 26. junija v Št. Jurju. Vse tri so lepo izpadle. V Iški vasi so sodelovala 3 društva z 39 člani, v Tomišlju (Podkraju) 6 diuštcv s 55 člani, v Št. Jur ju 6 društev s 136 člani. Vsakokratni spored vaje je bil: dajati vodo na objekte na krtiih vasi. (Zahteva: Katera brizgalna da nrva ' odo?) 2. Redovna vaja z mimohodom in 3. m' im kakor vse druge zlatnine ln srebrnine. — Postrežba « v ÜKIII UI . v’ s TAMPILJE ANTON ČERNE graveur in izdelovatelj kavčuk - štampilij. Dvorni trg štev. 1. Slfpjtie tovarne in livarne 11 Ljubljana. Gasilske brizgalnice najrazličnejših sistemov po* zmernih cenah. Vse gasilske potrebščine spojke, premestilci, vedra, lestve čelade i. t. d. SLO VEN. ESKOMPTNA BANKA Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 1 interesna skupnost s Hrvatsko eskom. banko in Srbsko banko v Zagrebu izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje Cnrninnvv Vloge na knjižice O flflin• kredite in predujme apicjUllld. in tekoči račun UdjC. proti najugod. obrestovanju. Kupuje in prodaja: Ä efekte i. t. d. j, g. menice, terjatve, fakture. na blago in efekte itd. Izdaja: S” jij. akreditive na vsa tu-nozemska mesta. trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. Brzojavi: ESKOMPTNA. Telefon (interurban) štev. 146. : LJUBLJANA, STRITARJEVA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Telefon št. 261 in 412. Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. Delniška glavnica . . Rezervni zakladi . . . . . K 50,000.000. . . K 45,OC 0 000. - Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Celje, Maribor, Borovlje, Ptuj, Brežice. Ustanovljeno leta 1820. Najstareiša speciialna tovarna R. A. SMEKAL Tovarna gasilnega, telovadnega orodja in Iklalniea cevi, livarna kovin in železa. Središče Praga-Smichov, Čechy pri Prostejovu, Slatinany pri Chrudimu. Priporoča svoje specijalne proizvode: avtomobilne brizgalnice in vozove za orodje, motorne in električne brizgalnice, četverokolne brizgalnice po najnovejšem Smekalovem sestavu, vodonoše, dvokolne brizgalnice, brentne in ročne brizgalnice. Konopne cevi izdelane v lastni tkalnici in delavnici za gas. orodje. Parna pilarna v Cechy pri Prostejovu. Spiralne sesalne cevi. Gasilsko orodje, in sicer: čelade za gasilce in dostojanstvenike, plezalno orodje, pasove, mehanične lestve, krinke in dihalne priprave, gasilske trobke in piščalke, gasilske znake in embleme, telovadno orodje vseh vrst za šole in telovadna društva iz najboljše jesenovine, fekalne in zračje sesalke, sanitarne priprave, nosilke in stroje za desinfekcijo. Dvokolne in četverokolne vozove za polivanje in za pometanje cest. Posoda za smeti. Naročitve in pisma naj se pošiljajo centrali: R. A. SMEKAL v Smichov. Postrežba točna. Ustanovljeno leta 1820. Postrežba točna Založil odbar „.Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v J.jnb’jani.