aj večje naše imetje, najdragocenejše nam dodeljeno posvetno blago, je naše zdravje. Zdravje je pogoj vsemu veselju in vsakega okrepljenja pri delu in uživanju. Kako zelo hrepenimo po njem, ako se nam je oškodovalo ali spodkopalo kako radostni pozdravljamo dan, ki nam obeta zopet popolno ozdravljenje! V primeri z zdravjem se nam zde potem najbolj slavljeni zakladi tega sveta kot prazen nič. Kar očara nas cvetoče krepko zdravje na rožnatih otročjih licih, katerih še niso skalile otožne poteze prestanih telesnih bolečin. Zdravje je, ki se nam tako veselo smehlja iz presrečnih očij, in ki nas spominja na našo lastno blaženo mladost. Kdo ne želi ohraniti ta neprecenljivi zaklad svojim otrokom, kdo ne^ želi prav iskreno, da obvaruje za vedno tem nežnim stvaricam blaženi čut popolnega zdravja? In ta želja nas vodi k najplemenitejši, najlepši in naj-dostojnejši nalogi človeški, namreč k vestni pazljivosti na svoje telesno zdravje objednem pa tudi k dolžnosti, da iščemo vse pogoje in vse pomočke da ohranimo trdno zdravje in da si je zagotovimo do pozne starosti. Vsakdo lahko izprevidi, daje najglavnejši in najvažnejši izmed teh pogojev : kolikor mogoče priprosto življenje in hrana. S tem naj bi vsakdo pričel že v zgodnji mladosti; pred vsem naj utrdi otroško zdravje s tem, da mu ne daje uživati pijač, ki razburjajo živce, kakor vino, pivo, čaj, kava. Te pijače niso prav nič redilne, in kakor so dokazali zdravniki, škodujejo mladim organizmom tudi v majhnih množinah. Za kavo pa, ki se je teko zelo udomačila med naše vsakdanje potrebe, se je našlo uprav izvrstno nadomestilo, namreč okusna in objednem zdrava Kathreiner-Kneippova sladna kava. Ta kava vpliva najdobrodelnejše za vsako starost, zlasti pa se je pokazalo, da je predragocena in neobhodno potrebna za sreoni razvoj naših otrok. i?®i®illll®?I v Celju v lastni hiši «Narodni dom». Ta, leta 1881. z neomejeno zavezo ustanovljen zavod, šteje nad 3900 zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev nad 92.000 kron ter ima 4,400.000 kron hranilnih vlog in nad 290.000 kron rezervnega zaklada. Hranilne vloge obrestuje po 41/,% ter plačuje rentni davek sama. Posojila pa se dajo na osebni kredit po 6 in na goli hipotekami kredit po 51/, odstotkov. Uradni dan je vsak torek in petek dopoldne. fe) Južno-štajerska hranilnica v Celju,,Narodni dom' za katero jamčijo okraji: Sevnica, Gornji-grad, Šoštanj, Vransko in Šmarje pri Jelšah za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez tri in eden četrt milijona kron hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4°/0 in pripisuje obresti poluletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma 4°/0 obresti. Izposojuje pa na zemljiško varnost po 5 odstotkov. S LAV IJ A vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah, izmed katerih so najugodnejše naslednje: 1. za slučaj smrti, po kateri — naj se taista primeri kadarkoli — se izplača zavarovani kapital takoj dotičnim dedičem. 2. za doživetje in smrt, t. j. ako zavarovanec doživi naprej določeno leto, katere si sam izvoli, se izplača zavarovana istina njemu samemu ; ako prej umrje, pa takoj njegovim dedičem. Pri tem načinu se more zavarovati tudi tako, da mu ostane istotoliko kapitala izplačilnega po smrti, kolikor ga je prejel ob doživetju določene dobe. 3. vzajemno, n. pr. mož in žena, brat z bratom ali kakšni drugi osebi, in sicer tako, kadar umrje eden izmed njiju, se izplača zavarovana vsota preživelemu zavarovancu. 4. za dobo 20 let, t. j. ako umrje v teh letih, se izplača zavarovani znesek dedičem; ako pa jih doživi, potem določi sam, kako se mu naj izplača kapital: ves naenkrat, v dosmrtnih obrokih, ali pa šele po smrti. 5. za rento ali pokojnino, katera se začenja dotičniku izplačevati takoj po eden-kratni vlogi gotovega zneska, ali šele po nekolikih letih, in sicer do smrti. 6. doto otrokom, zlasti dekletom, katera se izplača, ko doživi zavarovani otrok 18., 20., ali 24. leto svoje dobe in to tudi takrat, ako je zavarovalec (oče, mati, skrbnik itd.) umrl pred koncem zavarovalne dobe, dasi v tem slučaju preneha daljnje vplačevanje zavarovalnine. Ako umrje otrok pred določenim letom, se izplača vsa zavarovalnina roditelju, zavarovalcu itd., ali pa se prenese ves kapital na kakšno drugo osebo. Vse te in ostale načine zavarovanja prevzema banka «Slavija» po ugodnejših pogojih in cenejših tarifih, kakor vse druge zavarovalnice. Vrhutega pa imajo člani banke «Slavije» — ker je vzajemna zavarovalnica — brez posebnega priplaeila, še pravico do dividende, t. j. do deleža čistega dobička, ki je doslej iznašal po 10, 20, 25 in eno leto celo 48 odstotkov. Svojim članom je banka «Slavija» doslej izplačala čez triinšestdeset milijonov kron. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih se more meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako potrebno ter koristno je zavarovanje življenja zlasti za one, ki so oženjeni in imajo otroke, dokazuje mnogo vprav presunljivih slučajev, izmed katerih navajamo tu samo dva : 7. Hinko Kavčič, posestnik in deželni poslanec na Razdrtem, se je zavaroval leto dni pred svojo smrtjo za 4000 K, plačal enoletno premijo in dasi je bil na dolgu drugoletno zavarovalnino poldrugi mesec, je izplačala banka «SIavija» njegovi obitelji ves zavarovani kapital. 8. Julij Rozina, posestnik in trgovec v Poddobu, je zavaroval dne 15. avg. 1892. 1. 10.000 K na korist svojemu sinu, dne 10. marca 1893. 1. pa 10.000 K na korist svojej hčerki. Za prvo zavarovanje je plačal 454 K 64 v.; za drugo pa samo eden celoletni obrok 300 K 70 v. Nesreča je hotela, da je umrl dne 16. julija 1893. leta in tako prejme vsak njegovih otrok za neznatno vplačilo 755 K 34 v., kadar doseže 24. leto svoje starosti, 10.000 K. Zavarovalnina v vseh oddelkih je narasla na 5,267.195 K 44 v. proti 1898. letu 5,035.996 K 18 v., tedaj za 231.199 K 26 v. Rezerve in fondi z rezervami za neiešene škode iznašajo 18,695.146 K 32 v. proti 1898. letu 17,161.719 K 96 v., tedaj več za 1,533.426 K 36 v. Prištevši h gorenjim 18,695.146 K 32 v. fond za podedovanjsko društvo, penzijski fond uradniški in penzijski fond zastopniški, iznašajo vsi fondi in rezerve 20,579.494 K 88 v. proti 1898. letu 19,171.272 K 34 v., tedaj več za 1,408.222 K 54 v. Vsa podrobneja pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke «Slavije» v Ljubljani v lastni hiši v Gospodskih ulicah štev. 12. v Zeleznato vino lekarja G. PICCOLI v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža po kemič. analizi g. prof. dr. Freseniusa v Wiesbadenu ima v sebi 9 O krat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino, torej tudi nobene zdravilne vrednosti. Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malo-krvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra v Celju v obeh lekarnah. Vnanja naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. GABRIJEL PICCOLI lekar v Ljubljani, Dunajska cesta. OOOOOOOOOOOOOOOOOO' š K )OOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ' OOCOOOOOOOOOOOOOi Njega svetost PAPEŽ LEON XIII. je sporočil po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju gospodu G. PICCOLIJU lekarju v Ljubljani v. prisrčno zahvalo za doposlane stekleničice IlilliM li želodec in njemu z diplomo dne 27. novembra 1. 1897 podelil naslov „Dvorni založnik Nj. svetosti" s pravico, v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bo-lehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljeuje in telesno odpretje. — Naročila vzprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekar «pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po dvanajst stekleničic za K 2'52, po 24 stekleničic za K 4-80, po 36 za K 7'—, po 70 za K 13--, po 110 stekl. za K 20 60, — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. = Zaloga v Celju v obeh lekarnah. = na otia/i i!?f>atije. 11 ustrovani jNfarodni koledar IHIIIIIIIIIIIMIIIIIIllllllllllllllllllllllllll igOI X Uredil in izdal ( Dragotin Hribar v Celju. sf^sr Leto XIII. uCTV Leto igoi je navadno leto ter ima 365 dni, med temi je 65 nedelj in praznikov. Leto 1901 je 6614. leto julijanske perijode, 8001. po stvar-jenju sveta. — Židovsko leto 5661., ki seje začelo 24. kimovca 1900, je čezštevilno navadno leto, ki ima 355 dni in jenja v petek dne 13. kimovca 1901, dne 14. kimovca 1901 se začne židovsko leto 5662., ki je okrajšano prestopno leto ter šteje 383 dni. Mohamedansko leto 1318., ki se je začelo v torek dne^ 1. vel. travna 1900, je navadno leto ter šteje 354 dni in konča v petek dne 19. mal. travna 1901, nato se začne dne 20. mal. travna 1901 mohamedansko leto 1319, ki je prestopno leto s 355 dnevi. Časoštetje. Po štetju novejših Judov, ki se začne 1. 3760. pred Kristusovim rojstvom........ Po zgradbi Rima, 753 pred Kr. roj....... Od Kristusovega rojstva......... Od razdejanja Jeruzalema......... Od ustanovitve Dunaja na mestu starega gorskega mesteca Veana ......... Po konštantinopolitanski eri od zgradbe Carigrada, 330 let po Krist. roj........... Od začetka selitve narodov......... Odkar je bil premagan Atila na Katalonskem polju . . Od razpada zahodnorimskega cesarstva...... Od začetka turškega časoštetja (hedžra)...... Od Mohamedovega bega iz Meke v Medino .... Let 5661 2654 1901 1832 1601 1571 1527 1450 1426 1319 1318 1 1 Let Od početka križarskih vojsk..........806 Od rojstva Rudolfa habsburškega........683 Od nastopa vladarstva Habsburžanov v Avstriji . 619 Odkar je bila velika kuga na Dunaju............552 Od iznajdbe strelnega smodnika po Bertoldu Schwarzu . 551 Od ustanovitve vseučilišča na Dunaju..............536 Od iznajdbe tiskarske umetnosti leta 1440............461 Od odkritja Amerike........................409 Od odkritja pomorske poti v Indijo po Vasco de Gami 404 Od prvega obleganja Dunaja po Turkih............373 Od iznajdbe kolovrata........................371 Od gregorijanske poprave koledarja leta 1582. po papežu Gregoriju XIII.............319 Od odkritja Avstralije........................290 Od drugega obleganja Dunaja po Turkih.....217 Od iznajdbe drevesnega ceplenja s popkom po vrtnarju Holt-u..............................171 Od iznajdbe parnega stroja po Jamesu Watt (Angleško) . 138 Od iznajdbe železnice po Edgeworth-u (Angleško) . . 123 Od smrti Marije Terezije......................121 Od odprave robstva v Avstriji po cesarju Jožefu II. . . 120 Od iznajdbe plinove razsvetljave................100 Od vpeljave avstrijske cesarske časti v letu 1804. . . 97 Od iznajdbe parobroda po Rob. Fulton-u (Amerika) . . 94 Od bitke narodov pri Lipskem..................88 Od prvega poskusa z Reseljevim ladijskim vijakom . . 71 Od iznajdbe elektro-magnetične telegrafije..........57 Od iznajdbe šivalnega stroja....................56 Od nastopa vlade Njega Veličanstva cesarja I ranca Jožefa I. v letu 1848............................53 Od odprave tlake in desetine..................53 Od podelitve februarske ustave..................41 Od odprave suženjstva v Severni Ameriki..........38 Od odpretja Sueškega prekopa..................33 Od vpeljave meterske mere v Avstriji............26 Sodnijske počitnice. Ob nedeljah, kakor tudi na božični dan se ne smejo vršiti obravnave. Odreditev obravnave na kak drug praznik je dovoljena le, ako je nevarnost zamude (§ 221. civ.-pravd. r.). Kot prazniki morajo veljati: 1. in 6. prosinec, svečnica, oznanenje Device Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni ponedeljek, dan presv. Resnega Telesa, god sv. Petra in Pavla, vnebovzetje Device Marije, rojstvo Marije Device, god vseh svetnikov, preč. spočetje Marije Device, 26. gruden, dan deželnega patrona in razen tega za vsako sodnijo oni verski prazniki, ob katerih dneh v dotičnem sodnem kraju običajno miruje opravilni promet. Zadnjo vrsto praznikov določi in naznani višje-deželnosodni predsednik za posamezne dele svojega okraja (§ 44. just. min. odredbe z dne 5. vel. travnika 1897, št. 112 drž. zak.). Sodnijske počitnice trajajo šest tednov; začn6 se pri vseh sodiščih dne 15. mal. srpana in trajajo do vštetega 25. vel. srpana. Med sodnijskimi počitnicami se vrše obravnave samo o počitniških stvareh (§§ 222. in 223. civ.-pravd, reda in §47. just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Godovinska števila za leto 1901. Gregorijanski koledar. Zlato število...... 2 Epakta ali lunino kazalo X Rimsko število .... 14 Nedeljska črka .... F Solnčni krog..... 6 j Letni značaj ali god. št. 17 Julijanski koledar. Zlato število...... 2 j Rimsko število .... 14 Epakta ali lunino kazalo XXII ! Nedeljska črka .... G Solnčni krog..... 6 j Letni značaj ali god. št. — Dvorni prepovedani časi, kadar so zaprta c. kr. dvorna gledališča. Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva cesarja Ferdinanda I.). Dne 9. kimovca (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Velič. pokojne cesarice Elizabete). — Vsled posebnih zadržkov se prelože lahko ti dnevi po najvišjem odloku. Državni prepovedani časi. Javni plesi in bali so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Resnega Telesa, 24. in 25. grudna, o veliki 3 1» noči in binkoštih. — Druge javne veselice, n- pr. koncerti in slične niuzikalne priredbe, razstave i. t. d., so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. — Igre v gledališčih so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Resnega Telesa in 24. grudna. Na velikonočno in binkoštno nedeljo in 25. grudna se smejo gledališke igre predstavljati le v dobrodelne namene in z dovoljenjem dotične politične oblasti. Premakljivi prazniki. Po Gregorijanskem koledarju. Ime Jezus..............20. prosinca. Septuagesima............. 3. svečana. Pepelnica..............20. svečana. Marija Devica sedem žalostij......29. sušca. Velika noč • ............ 7. malega travna. Križevo (prošnji dnevi). • • ■ 13., 14. in 15. velikega travna. Vnebohod..............16. velikega travna. Binkošti...............26. velikega travna. Sv. Trojica............. 2. rožnika. Sv. Rešnje Telo........... 6. rožnika. Srce Jezusovo............14. rožnika. Angeljska nedelja........... 1. kimovca. Ime Marijino.............15. kimovca. Roženvenska nedelja......... 6. vinotoka. Posvečenje cerkva..........20. vinotoka. 1. adventna nedelja.......... 1. grudna. Po Julijanskem koledarju. Triodium.............21. prosinca. Septuagesima......... . . . 28. prosinca. Pepelnica..............14. svečana. Velika noč............. 1. malega travna. Vnebohod • .............10. velikega travna. Binkošti...............20. velikega travna. 1. adventna nedelja.......... 2. grudna. Od božiča do pepelnice je 57 dnij ali 8 tednov in 1 dan. Predpust traja 44 dnij ali 6 tednov in 2 dni. Po razglašenju Gospodovem so 3 nedelje, po binkoštih 26, po sv. Trojici 25, predpustnih nedelj pa 6. Post se začne 20. svečana, konča pa 6. malega travna. Postna d&ba je 46 dnij. — Novo leto pade na torek, in božič na sredo. Kvaterni posti: 27. svečana, 29. vel. travna, 18. kimovca, 18. grudna. Letni vladar je mesec. Kot stalen spremljevalec naše zemlje je obudil mesec že začasno človeško pozornost. Redno se ponavljajoče njegove svetlobne oblike omogočile so razdelitev večjih dob, iz česar je nastala tudi razdelitev leta na mesece. Radi svoje v primeri z drugimi nebesnimi telesi le majhne oddaljenosti od zemlje, je mesec najbolj natančno preiskan nebesni objekt. Njega oddaljenost od nas iznaša v sredini namreč samo 384.000 kilometrov ali približno 60 zemeljskih polumerov; ista se pa zamore med vsakim obtekom po eni strani zvišati na 414.000 kilometrov, po drugi strani pa zopet znižati na 354.000 kilometrov. Za en obtek okrog zemlje rabi mesec 27 dnij, 12 ur in 43 minut; čas od enega mlaja do druzega, ko pride mesec zopet v lego med solnce in zemljo, iznaša pa nasprotno več, namreč 29 dnij, 12 ur in 44 minut, ker se je zemlja na svoji poti okrog solnca premaknila naprej. Premer meseca iznaša 3475 kilometrov; njegova masa približno osemdeseti del zemeljske mase. Opazovanja na mesečnem krogu so nas poučila, da se mesec v istem času, v katerem napravi enkratni tek okoli zemlje, zasuče samo enkrat okrog svoje osi. Natančneja preiskava njega kakovosti, ki se je dosegla z astronomičnimi pripomočki, katerim se je pridružila v novejšem času tudi fotografija, je dognala, da ni na njegovem površju niti zraka, niti vode ; tudi mnogi ognjeniki, ki ga pokrivajo menjaje z razprostranimi dolinami in pogorji, katerih hribje so glede velikosti ednaki onim naše zemlje, so videti že izumrli. Premembe na mesečnem površju so se zamogle določiti le redkokdaj in v majhni meri. Na kapljivotekoče dele zemeljskega površja, na morja, vpliva mesec, ki povzroči pod imeni «roseka» in «plima» znani prikazni. Večkrat je bilo celo izraženo mnenje, da vpliva mesec tudi na imenovanja vredne pojave v ozračju zemlje, tedaj na vreme. To mnenje je pa ovrženo, ker so pojavi v atmosferi bistveno odvisni od toplote žarkov; toplota pa nam dohaja skoraj izključno samo od solnca, ker nam daje mesec samo 82.000 del one gorkote, katero dobivamo od solnca. Letni časi. Pomlad se začne 21. sušca ob 8. uri 29 minut zjutraj. Poletje se začne 22. rožnika ob 4. uri 33 minut zjutraj. Jesen se začne 23. kimovca ob 7. uri 14 minut zvečer. Zima se začne 22. grudna ob 1. uri 42 minut popoldne. Mrkovi leta 1901. (Čas je računan po srednjem dunajskem času.) V letu 1901. mrkne solnce dvakrat in luna enkrat. V naših krajih se bode deloma videl le lunin in drugi solnčni mrk. 1. Popolni solnčni mrk bode dne 18. vel. travna. Začetek mrka sploh ob 4. uri 5 minut zjutraj. Začetek popolnega mrka ob 5. uri 2 minuti zjutraj. Konec popolnega mrka ob 8. uri 17 minut zjutraj. Konec mrka sploh ob 9. uri 13 minut dopoldne. 2. Delni lunini mrk dne 27. vinotoka. Začetek mrka ob 3. uri 31 minut popoldne, sreda mrka ob 4. uri 21 minut, konec mrka ob 5. uri 11 minut zvečer. 3. Obročasti solnčni mrk dne 11. listopada. Začetek mrka sploh ob 5. uri 35 minut zjutraj, začetek obročastega mrka ob 6. uri 46 minut zjutraj, konec obročastega mrka ob 10. uri 22 minut predpoldne, konec mrka sploh ob 11. uri 33 minut dopoldne. Letni značaj. Leto 1901 je večjidel bolj mokro kot suho. Spomlad je mokra in pri tem gorka, semintja slana, cel sušeč je mrzel, mali traven je deževen in veliki traven je začetkoma lep, vendar pa je tudi deževen, nato nastopi mraz, rožnik je prijeten in ima včasih dež. Poletje je včasih gorko, toda večkrat mrzlo. Jesen in zima: začetkom vlažno, srednjemrzlo, nato popolnoma mrzlo in mokro, gruden prinese kmalu sneg, kmalu nalive, po 20. grudnu je precej mrzlo, vendar pusto do približno 12. januarja, potem nekoliko milejše. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Prosinec, do 30. stalno mrzlo, potem nastane vetrovno in bolj toplo. — Svečan, 1. pusto in vlažno, 3. do 6. pusto in mrzlo, 8. lepo, 13. dež in 16. sneg in hud mraz. — Sušeč, 6., 8. in 9. mokrotno, 13., 14. in 15. dež, 18,, 19. in 20. žled, 22. ostro in viharno do 29., 31. dež. — Mali traven, od 1. do 9. vetrovno, pusto, dež, 10., 11., 12., 13. dež, 14. do 20. mrzlo, 21. lepo, 26. do konca dež. — Veliki traven, do 9. lepo gorko, 10. do 13. vroče, potem mrzlo in dež, 14. mrzlo in led, 25., 26. in 27. pusto, 28. in 29. mrzlo, 30. in 31. gorko. — R ozn i k, začetkom tak kakor veliki traven, 4. in 5. pusto, megla, 7. dež, potem gorko, 27. do 30. dež, 30. mrzla noč. — Mali srpan, 1. megleno, 3. do 5. stalno dež, 7. do 13. vetrovno, 1 5. dež, potem do konca lepo. —Veliki srpan, do 8. gorko, 10. slana in mrzlo do 13., 14. dež, 15. in 16. lepo, 20. huda vročina, 21. do 26. dež, 27. in do konca lepo. — Kimovec, do 6. gorko, 8. slana, 9. pusto in mrzlo, 13. do 16. lepo, 18. dež, potem lepo, 23. dež, potem pusto. — Vinotok, nestanovitno do 14., 25. mrzlo, 26. malo dežja, 29. in 30. mrzlo, 31. dež. — Listopad, l.do 5. dež, 6. do 16. dež, 23. jasno in mrzlo, 24. vlažno, 28., 29. in 30. nastopi zima. — Gruden, 1. mrzlo, 4. sneg, 5. do 10. dež in veliko vode, 11. do 12. dež, 13. do 16. pusto, 21. precej snega, 22. do konca precej mrzlo. Deželni patroni, katere časte v različnih deželah avstro-ogrske monarhije. Egidij (1. kimovca), Koroško. — Ciril in Metod (5. malega srpana), Moravsko. — Elija (20. malega srpana), Hrvatsko. — Florijan (4. velikega travna), Gornjeavstrijsko. — Jurij (24. malega travna), Kranjsko. — Hedviga(15. vinotoka), Slesko. — Janez Krstnik (24. rožnika), Slavonija. — Janez Nepomuk (16. vel. travna), Češko. — Jož ef (19. sušca), Koroško, Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Tirolsko. — Ladislav (2 7. rožnika), Sedmograško. —- Leopold (15. listopada), Dolnjeavstrijsko. — Mihael (29. kimovca), Galicija. — Rok (16. velikega srpana), Hrvatsko. — Rupert (24. kimovca), Solnograško. — Spiridion (14. grudna), Dalmacija. — Stanislav (7. velikega travna), Galicija. — Štefan, kralj (20. velikega srpana), Ogersko. — Virgilij (26. rožnika), Tirolsko (Tridentinska škofija). — Venceslav (28. kimovca), Češko. — Just (2. listopada), Trst in okolica. Vremenski ključ, s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec), ščip zadnji krajec (T in mlaj ©. Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: Ob uri Po leti | Po zimi Ob uri j Po leti 1 Po zimi od 12. opol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozapad. od 2. do 4. popoldne izpre-membno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo i dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. 1 X zvečer lepo pri sev. ali zapadu, dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg pri jugu ali jugozapadu od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pri seve-rozapadu sneg pri izhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo; za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. f (i KOLEDAR 1901. ? jf j bui. 1 • » & -k » v- * yft':* h* f ■■ -T' * 7 ' * - '' 1 V J 1. mesec. Prosinec ali januar. 31 dnij. D a n Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. Osmina sv. Štefana; Makarij, opat. Genovofa, dev.; Anter, papež. Tit, škof; Izabela, kraljica. Telesfor, p. muč.; Simeon, stolpn ® Ščip 5. ob 1. uri 19 min. zjutraj. Večkrat sneg, potem naraščajoči mraz. s Zadnji krajec 12. ob 9. uri 44 min. zvečer. Megleno, pusto in večkrat sneg. 1. teden. Kadar je bil Herodež umrl. Mat. 2. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Sv. 3 kralji. Razgl Gospodovo. Valentin; Rajmund, mašnik. Erhard, škof; Severin, opat. Julian in Bazilisa, mučenca. Pavel, puščavnik; Agaton, papež. Higin, pap., muč.; Pavlin, škof. Ernest; Reinhold. 2. teden. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. po razgl. Gosp. Hilarij, škof. Srečko (Feliks) iz Nole. Maver, opat; Izidor, duhovnik. Marcel, p. m.; Honorat, škof. Anton, pušč.; Sulpicij, škof. Sv. Petra stol; Priska, mučenica. Kanut, kralj; Agricij, škof. © Mlaj 20. ob 3. uri 41 min. pop. Sneg, dež, potem viharno in mrzlo. 3. teden. O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. » 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo. Neža, dev. muč.; Majnard, opat. Vincencij in Anastazij, muč. Zaroka M. D.; Rajmund. Timotej, škof; Babila, muč. Spreobrnitev Pavla, apostola. Polikarp, škof; Pavla vdova. Prvi krajec 27. ob 10. uri 58 m. dopoldne. Deloma jasno in zelo mrzlo. Dolgost dneva: 4. teden. Jezus ozdravi gobovega. Mat. 8. od 8 ur 22 m. do 9 ur 24 min. Solnce stopi v znam. vodnarja 20. ob 6. uri 22 m. zv. 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek 3 po razgl. Gosp. Janez Z1-, cerkv. uč. Julijan, škof; Karol Veliki. Frančišek Salezij, škof. Martina; Janez muč., škof. Peter Nol., sp.; Marcela, vdova. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Prosinec mrzlo, potem nastane vetrovno in bolj toplo. , do 30. stalno Prosinec. 1 2. mesec. Svečan ali februar. 28 dmj. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota Ignacij, škof in mučenec. Svečnica. Darovanje Gospodovo. ® 5. teden. 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. Sčip 3. ob 4. uri 35 min. pop. Metež in mrzli dnevi. S Zadnji krajec 11. ob 7. uri 17 m.zv. Deloma jasno in precej mrzlo. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. predpepeln. Blaž, škof; Oskar, škof. Veronika; Andrej Kor., škof. Agata, devica in mučenica. Tit, škof; Doroteja, dev. in muc. Romuald, opat; Rihard, kralj. Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof. Apolonija, d. m.; Ciril Aleks, škof. 6. teden. O sejalcu in semenu. Luk. 8. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predpepeln. Šolastika, dev.; Viljem, p. Deziderij (Željko). Evlalija, devica. Katarina, dev.; Jordan, zveličan. Valentin (Zdravko), m. Favstin in Jovita, m. Julijana, dev. muč.; Onesim, spozn. © Mlaj 19. ob 3. uri 51 min. zjutraj. Premenljivo, večkrat dež in sneg. » 7. teden. Jezus ozdravi slepega. Luk. 18. Prvi krajec 25. ob 7. uri 44 min. zvečer. Južno vreme, vetrovno in dež. Dolgost dneva: od 9 ur 26 min. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. predpep. Silvin, škof. Simeon; Flavijan. (Pust). Konrad, spoznovalec. (f Pepelnica). Elevterij, škof. Maksimilijan, škof; Eleonora. Stol sv. Petra v Antiohiji. Marjeta Kort., sp.; Romana. 8. teden. Jezusa skuša hudič. Mat. 4. Dan narase za 1 uro 53 min. Solnce stopi v znamenje rib 19. ob 8. uri 50 m.zj. 24 25 26 27 28 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek i. postna. Matija, ap.; Modest, škof. Valburga, opatinja. Aleksander; Porfirij; Nestor, f Kvatre. Leander, škof. Roman; Ožbolt. 3. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Svečan, 1. do 6. pusto in mrzlo, 8. lepo, 13. dež in 16. sneg ir pusto in vlažno, hud mraz. Svečan. 3. mesec. Sušeč ali marcij. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota f Kvatre. Albin, škof; Hadrijan, m. f Kvatre. Simplicij, pap.; BI. Karol. 9. teden. Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. ® Sčip 5. ob 9. uri 10 min. do p. Deloma jasno, po noči mraz. (T Zadnji krajec 13. ob 2. uri 12 m. zv. Vetrovno, ostro, večkr. dež in sneg. © Mlaj 20. ob 1. uri 58 min. zvečer. Nekoliko dnij pri- 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. postna. Kunigunda, ces. Kazimir; Adrijan. Evzebij. Friderik (Miroslav); Fridolin, op. Tomaž Akv.; Perpetua. Janez od Boga, sp.; Filemon, m. Frančiška; Pacijan. 10. teden. Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. 40 muc. Kaj in Aleks. Heraklij, mučenec; Cozim, m. Gregorij, papež. Rosina vdova; Evfrazija, devica. Matilda, kraljica; Evtihij, mučenec. Longin, muc.; Felicita, dev. muč. Heribert, škof; Evzebija, opatinja. 1 1. teden. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. jetno. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. postna. Jedert, devica. Agrikola, škof. Edvard, škof; Ciril Jeruzalemski, škof. Jožef, ženin Device Marije. Niceta; Patricij, škof. Benedikt, opat; Serapijon, škof. Oktavijan, mučenec; Bazil, mučenec. Viktorijan, muč.; Miklavž F., muč. ) Prvi krajec 27. ob 5. uri 44 m. zj. Večkrat mrzlo, proti koncu pri- 12. teden. Judje hočejo kamenati Jezusa. Jan. 8. jetno. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. postna. Gabrijel, arhang. Oznanenje Device Marije. Emanuel, mučenec. Janez Dam.; Rupert, škof. Guntram; Janez, puščavnik. M. dev. 7 žal.; Ciril, škof; Jona, muč. Kvirin, mučenec. Dolgost dneva: Dan narase za 1 uro 46 minut. Solnce stopi v znamenje ovna 21. ob 8. uri 29 m. zj. 13. teden. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. 31 Nedelja 6. postna (cvetna). Modest, škof. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Sušeč, 6., 8. in 9. mu. krotno, 13., 14. in 15. dez, 18., 19. in 20. žled, 22. ostro in viharno do 29., 31. dež. Sušeč. 4. mesec Mali traven ali april. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Hugon, škof. Frančišek Pavlanski. t Rihard, škof. t Veliki četrtek. Izidor, škof; Rozamila. f Veliki petek. Vinccncij Ferer, spozn. f Vel. sobota. Sikst; Celestin. ® Sčip 4. ob 2. uri 26 minut zjutraj. Večin, oblačno, 14. teden. O vstajenju Gospodovem. Mark. 16. vetrovno in ostro. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč ali vstajenje Gospodovo. Velikonočni ponedeljek. Marija Kleofa. Ecehijel; p. Antonij, muc. Leon Vel., papež; Betina, devica. Julij, papež. Hermenegild; Justin. a Zadnji krajec 12. ob 5. uri 3 m. zj. Deževno in pusto. © 15. teden. Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20. Mlaj 18. ob 10. uri 43 min. zvečer. Premenljivo dež. Prvi krajec 25. ob 5. uri 20 min. popoldne. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. povelikon Tiburcij; Lambert. Anastazija, dev.; Helena, kraljica. Turibij, škof. Rudolf, škof; Anicent, muč. Apolonij, muč.; Elevterij, škof. Krescencija; Leon IX., papež. Marcelin, škof; Sulpicij, mučenec. 16. teden. O dobrem pastirju. Jan. 10. Nekoliko dnij jasno in prijetno. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. povelikon. Anzelm, šk., Bruno, sp. Soter in Kaj; Robert. Adalbert, škof. Jurij, mučenec; Bona, mučenica. Marko, evang.; Armin, mučenec; Klet, papež; Marcelin, papež. Peregrin, duhovnik; Anastazij, p. Dolgost dneva: Od 12 ur 46 min. do 14 ur 23 min. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 8. uri 19. m. 17. teden. Cez malo in zopet me boste videli. Jan. 16. 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek 3. povelikon. Vital, muč.; Pavel od kr. Peter, mučenec. Katarina S., devica. zvečer. Knauerjev stoletni koledar prerokuje : Mali traven, od l.do 9. vetrovno, pusto, dež, 10., 11., 12., 13. dež, 14. do 20. mrzlo, 21. lepo, 26. do konca dež. Mali traven. 5 mesec. Veliki traven ali maj. 31 dnij Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Filip in Jakob, apostelja. Atanazij, škof; Žiga. Najdba sv. križa; Mavra, muč. Florijan (Cvetko), muč.; Mbnika. | ® j Sčip 3. ob 7. uri 1 8. teden. Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. Premenljivo, oblačno in precej milo. S Zadnji krajec 11. ob 3. uri 43 m. pop. Hladno in večkrat | dež, potem milo 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. povelikon. Pij V., papež. Janez ev. pred lat. vr. Stanislav, škof, mučenec. Prikazen Mihaela, arhangelja. Gregor, škof in cerkv. uč. Izidor, spozn.; Antonin, škof. Gangolf; Mamert, škof. 19. teden. Kar boste prosili v mojem imenu. Jan. 16. vreme. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. povelikon. Pankracij; Epifanij. Servacij; Glicerija. (Križev teden.) Bonifacij, mučcnec. (Križev teden.) Zofija, m.; Hilarij, opat. (Križev teden.) Kristusov vnebohod. Janez Nepomuk Paškal, spozn.; Ubald, škof. Venancij, mučenec. © Mlaj 16. ob 6. uri 43 min. zjutraj. Neviden po polen solnčni mrk. Večkrat vroče in nevihte z dežjem. 20. teden. Jezus govori 0 pričanju sv. Duha. Jan. 15. » 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelikon. Celestin ; Ivo. Bernardin; Bazila. Feliks (Srečko); Valens. Julija, devica. Deziderij, škof; Andrej Bob.; Ivana; Mamert, škof. Urban, pap.; Gregor VII., p. Prvi krajec 25. ob 6. uri 45 min. zjutraj. Nekaj jasnih, gorkih dni. Dolgost dneva: 21. teden. Jezus govori 0 sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14. od 14 ur 27 min. do 15 ur 43 min. 26 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Binkošti. Prih. sv. Duha. Filip Ner. Bink. poned. Magdalena; Janez P. Viljem. Avguštin; Kant. f Kvatre. Maksiminian. Norbert. Ferdinand, kralj; Feliks L., p. f Kvatre. Angela; Kancijan. Dan narase za 1 uro 16 min. Solnce stopi v znam. dvojčkov dne 21. ob 8. uri 10 min. zvečer. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Veliki traven, do 9. lepo gorko, 10. do 13. vroče, potem mrzlo in dež, 14. mrzlo in led, 25., 26 in 27. pusto, 28. in 29. mrzlo, 30. in 31. gorko. i Veliki traven. II.....................................................................-..........I....................I 6. mesec. ROŽllik ali jUllij. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Sobota f Kvatre. Gracijan, muč. 22. teden. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. @ Sčip 2. ob 10. uri 58 min. dop. Suho in vročina, včasih dež. Zadnji krajec 9. ob 11. uri 5 m. zv. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota I. pobink. Sv. Trojica. Gvido, škof. Klotilda; Cecilij. Kvirin; škof. Bonifacij (Dobromil), škof. Sv. Rešnje Telo. Norbert, Bertrand, šk. Robert, opat.; Lukrecija. Medard, Maksim, škofa. 23. teden. Prilika o veliki ženitnini. Luk. 14. Deloma jasno in večkrat nevihta. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pobink. Primož in Felicijan. Marjeta; Asterij. Barnaba, apostol. Janez Fak., spoznovalec. Anton Padovanski, spoznovalec. Srce Jezusovo; Janez N.; Bazilij. Vid; Modest in tovariši. © Mlaj 16. ob 2. uri 38 min. zjutraj. Premenljivo, hladno in ponavljajoč dež. 24. teden. Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. » 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Franc Regij; Beno. Adolf, škof; Lavra. Gervazij in Protazij, m. Julijana F. Silverij, p.; Florentina. Alojzij (Vekoslav), spoznovalec. Pavlin, škof. Ahacij. Prvi krajec 23. ob 10. uri 4 m. po noči. Nevihta z viharjem in s točo. Dolgost dneva: Od 15 ur 44 m. do 16 ur 0 min. Dan narase do 22. za 17 min; potem se skrči do konca za 1 minuto. Solnce stopi v znamenje raka 22. ob 4. uri 33 m. zjutraj. 25. teden. O velikem ribjem vlaku. Luk. 5. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobink. Eberhard, škof; Cenon, škof. Janez Krstnik (rojstvo). Prosper, škof. Virgilij; Janez in Pavel, m.; Rudolf. Hema, vdova; Vladislav. j" Leon II., papež; lrenej, spozn. Peter in Pavel, apostola. 26. teden. O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 30 Nedelja 5. pobink. Spomin Pavla, ap.; Emilija. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Rožnik, začetkom tak kakor veliki traven, 4. in 5. pusto, megla, 7. dež, potem gorko, 27. do 30. dež, 30. mrzla noč. Rožnik. Mali srpan ali julij. D a 11 "1 ~- Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Teobald, puščavnik. Obiskovanje Marije Device. Helijodor, škof; Bertram, škof Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, škofa; Filomena. Izaija, prerok; Goar, spoznovalec. ® I Ščip 2. ob 0 uri 23 min. zjutraj. Premenljivo, vroče in večkrat nevihte. 27. teden. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. d 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink. Vilibald; Benedikt IX. Elizabeta, kraljica; Kilian, škof. Anatolija, devica. Amalija, devica; Felicita s 7 s. Pij 1., papež; Veronika. Henrik; Mohor in Fortunat, m. Anaklet; Evgenij; Margareta. Zadnji krajec 9. ob 4. uri 25 m. zj. Večkrat nevihte in toča. © Mlaj 15. ob 11. uri 28.teden. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. 46 min. zvečer. Vroče, večkrat 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobink. Bonaventura; Just. Razdelitev ap.; Henrik; Vladimir. Skapulirska Mar. D. Kar. Aleš, sp.; Marcelina, devica. Miroslav (Friderik); Arnold. Vincencij Pavlanski, sp.; Avrelija. Elija, prerok. nevihte. » Prvi krajec 23. ob 3. uri 4 m. pop. Večinoma jasno in suho. 29. teden. O krivičnem hišniku. Luk. 16. ® Ščip 31. ob 11 .uri 39 min. dopol. Lepi dnevi, toda večkrat dež in nevihte. Dolgost dneva: od 15 ur 59 m. do 15 ur 4 min. Dan se skrajša za 55 min. Solnce stopi v znamenje leva 23. ob 3. uri 29 m. zjutr. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek j Petek Sobota 8. pobink. Danijel, prerok; Julija. Marija Magdalena. Liborij, škof; Apolinar, škof. Kristina, d. m.; Roman, m. Jakob, apostol; Krištof, m. Ana, mati Marije Device. Pantaleon, muč.; Natalija, muc. 30. leden. Jezus se joka nad .Jeruzalemom. Luk. 19. 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda g. pobink. Inocencij; Viktor. Marta, devica; Olaf. Abdon in Semen, mučenca. Ignacij Loj. (Ognjeslav). 3. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Mali srpan, 1. megleno, do 5. stalno dež, 7. do 13. vetrovno, 15. dež, potem do konca lepo. Mali srpan. Veliki srpan ali avgust, si dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek j Sobota Vezi Petra, apostola. Porcijunkula. Alfonz Lig., spozn. Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova. G 31. teden. O farizeju in čolnarju. Luk. 18. Zadnji krajec 7. ob 9. uri 7 m. zj. Večkrat dež in nevihte. © Mlaj 14. ob 9. uri 33 min. zjutraj. Precej hladno in prijetni dnevi. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota io. pobink. Dominik; Agabij. Marija Dev. snežna. Gospodov spremin na gori. Kajetan, sp.; Donat, škof. Cirijak; Larg in Smaragd. Roman, mučenec; Domicijan, škof. Lavrencij, muc.; Hugon, škof. 3 2. teden. Jezus ozdravi gluhonemega. Mark. 7. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota ii. pobink. Suzana, dev.; Tiburcij. Klara, dev.; Hilarija. Hipolit in Kasijan, mučenca. f Evzebij, sp.; Anastazija. Vel. gosp. Vnebovz. Marije Dev. Rok, spoznovalec. Hijacint, duh. Bertram; Benedikta, op. » Prvi krajec 22. ob 8. uri 57 min. zjutraj. Deloma jasno, večkrat nevihte. 33. teden. O usmiljenem Samaritanu. Luk. 10. ® Ščip 29. ob 9. uri 27 min. zvečer. Premenljivo, deževno. Dolgost dneva: Od 15 ur 1 min. do 13 ur 27 min. Dan se skrajša za 1 uro 34 min. Solnce stopi v znamenje device ine 23. ob 10. uri 13 min. po noči. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobink. Helena, kr.; Agapit. Ludovik Tol. Elafij. Bernard, opat; Štefan, kralj. Ivana Frančiška ; Adolf. Joahim, oče Mar. Dev.; Timotej. Filip Ben., spozn.; Bogovoljka. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. 34. teden. Jezus ozdravi 10 gobovih. Luk. 17. 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13. pobink. Srce Marijino. Gebhard; Cefirin; Samuel. Jožef Kalist; Natalija. Avguštin, škof; Adelinda. Obglavljenje Jan. K.; Ang. varhov. Roza Limanska, dev.; Hermet, m. Rajmund, spozn.; Izabela, devica. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Veliki srpan, do 8. gorko, 10. slana in mrzlo do 13., 14. dež, 15. in 16. lepo, 20. huda vročina' 21. do 26. dež, 27. do konca lepo. Veliki srpan. Kimovec ali september. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 35. teden. Nihče ne more služiti 2 gospodoma. Mat. 6 r 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14- pobink. Angeljska. Egidij. Štefan, kralj: Antonin. Serafina; Evfemija. Rozalija, dev.; Ida, grofica. Lavrencij; Justin, škof. Magnus; Hermogen; Elevterij. Albin (Zoran), škof; Regina, d. m. d j Zadnji krajec 5. ob 2. uri 33 m. pop. Gorki dnevi. © 36. teden. Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. Mlaj 12. ob 10. uri 24 min. zvečer. Dež, potem zelo milo vreme. > Prvi krajec 21. ob 2. uri 39 m. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobink. Rojstvo Mar. D. ali m. gosp. Korbinijan; Gorgonij. Nikolaj Tol. Protazij in Hijacint, m. Macedonij; Sirus; Tobija. Maternij; Virgilij; Amijat. Povišanje sv. kr. Notburga, d. 37. teden. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. zjutraj. Viharno, večkrat 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobink. Ime Marijino. Nikomed. Ljudmila; Kornelij. Hildegard; Lambert, šk. muč. f Kvatre. Tomaž Vil., škof. Januarij, škof, muč. t Kvatre. Evstahij, m.; Suzana, m. t Kvatre. Matevž. Mavra. dež. © Sčip 28. ob 6. uri 41 min. zjutr. Megla, jasni in prijetni dnevi. 38. teden. O največji zapovedi. Mat. 22. Dolgost dneva: 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobink. Mavricij, m.; Emeran, škof. Tekla, d. m.; Zofija, d. m. Rupert; Marija D., reš. ujetn. Kleofa, spoznovalec. Justina, dev. muč.; Ciprijan. Kozma in Damijan, muč.; Kaj, škof. Venčeslav, kralj; Marcijan, muč. od 13 ur 25 min. do 11 ur 44 min. Dan se skrajša za 1 uro 41 min. Solnce stopi v znamenje tehtnice 39. teden. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. 23. ob 7. uri 14m. zvečer. 29 | 30 | Nedelja Poned. 18. pobink. Mihael, arhangelj; Evtihij. Hijeronim; Honorij. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Kimovec, do 6 gorko 8. slana, 9. pusto in mrzlo, 13. do 16. lepo, 18. dež, potem lepo, 23 dež' potem pusto. Kimovec. i io mesec. Vinotok ali oktober. 31 dnij D a 11 Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Remigij, škof. Leodegar, škof. Kandit, spozn.; Evald, muč. Frančišek Seraf.; (Franjo), spozn. Placid in tovariši, muč.; Gala, vd. G Zadnji krajec 4. ob 9. uri 58 m. zv. Prijetno jesensko vreme. 40. teden. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobink. Roženvenska. Bruno. Justina, devica. Marko, papež. Brigita, vdova; Simeon, spozn. Dionizij, škof, muč.; Abraham. Frančišek Borg., spoznovalec. Nikazij, škof; Firmin, škof. Maksimilijan, škof, m. Serafin, sp. © Mlaj 12. ob 2. uri 17 min. popol. Večkrat dež in hladno. » 41. teden. Jezus ozdravi kraljevega sina. Jan. 4. Prvi krajec 20. ob 7. uri 3 min. zvečer. Deloma jasno, večkrat slana, megla. ® Sčip 27. ob 4. uri 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pobink. Edvard; Koloman. Kalist; Domicijan. Terezija, devica. Gal, opat; Maksima, d. Hedviga, vdova; Viktor, škof. Luka, evangelist. Asklepijad. Peter Alk., spoznovalec; Etbin, op. 42. teden. Prilika 0 kraljevem računu. Mat. 18. Deloma vidni 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Posvečev. cerkvi. Uršula, dev. m.; Hilarijon. Kordula, dev. muč. Janez Kapist., spoznovalec. Rafael, arhangelj; Kristina, m. Krišpin, mučenec; Bonifacij, papež. Amand; Evarist; Lucijan in Marcel. Premenljivo. večkrat dež, megla. Dolgost dneva: od 11 ur 40 min. do 9 ur 59 min, Dan se skrajša za 1 uro 41 min. 43. teden. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek 22. pobink. Frumencij; Sabina. Simon in Juda, apost. Narcis, škof, Hijacint, muč. Klavdij, muč.; Marcel, muč. f Volfgang (Volbenk), škof. Solnce stopi v znam. škorpijona 24. ob 3. uri 42 m. zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Vinotok, nestanovitno do 14., 25. mrzlo, 26. malo dežja, 29. in 30. mrzlo, 31. dež. Vinotok. li. mesec. Listopad ali november. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Petek God vseh svetnikov. 2 J Sobota I Spomin vernih duš; Just, muč. 44. teden. Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink. Hubert, škof; Ida, kraljica. Karol Bor.; Modesta. Caharija; Emerik. Lenart, opat; Sever. Engelbert, škof; Prosdocim, škof. Bogomir, škof; Asta, dev. Božidar (Teodor), muč.; Orest, m. 45. teden. Prilika o dobrem semenu. Mat. 13. 10 Nedelja 11 Poned. 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota 24. pobink. Andrej Avel.; Trifon. Martin (Davorin), škof. Martin, pap.; Kunibert. Stanislav Kostka, sp. Venerand; Serapijon, mučenec. Leopold, vojvoda; Jedert, dev. Edmund, škof; Otmar, opat. 46. teden. O gorčičnem semenu. Mat. 13. 17 Nedelja 18 Poned. 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 25. pobink. Varstvo D. M.; Gregorij; Vikt Odon; Evgen, spozn. Elizabeta; Poncijan. Feliks Val., sp.; Edmund. Darovanje Marije Device. Cecilija, dev. muč.; Maver, muč. Klemen, pap. muč.; Felicita, muč. 47. teden. O gnjusobi razdejanja. Mat. 24. Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pobink. Janez od križa; Flora, m. Katarina; Jukunda. Konrad; Peter. Virgil, škof; Ahacij, škof. Eberhart, škof; Sosten, muč. Saturnin, muč.; Filomen, muč. Andrej, apostol; Justina, dev. d Zadnji krajec 3. ob 8. uri 30 m.zj. Večinoma pusto, megla in meglen dež. Mlaj 11. ob 8. uri zjutraj. Vidni obročasti solnčni mrk Jasno, večkrat mraz, slana in megla. » Prvi krajec 19. ob 9. uri 29 min zjutraj. Viharno, pusto, nalivi. Ščip 26. ob 2. uri 23 min. zjutraj Premenljivo, večkrat dež. Dolgost dneva: od 9 ur 56 min. do 8 ur 39 min Dan se skrajša za 1 uro 17 min. Solnce stopi v znamen. strelca 23. ob Ouri 46 m. zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Listopad, 1. do 5. dež, 6. do 16. dež, 23. jasno in mrzlo, 24. vlažno, 28., 29. in 30. nastopi zima. Listopad. 12. mesec. Gruden ali december. 31 dnij. D a n Katoliška imena Nebesna znamenja 48. teden. O poslednji sodbi. Luk. 21. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. adv. Eligij," Natalija, dev. Bibijana, m.; Kromacij, škof Frančišek Ksaverij. f Barbara, dev. muč.; Peter Zl. Saba, opat; Krišpin. f Miklavž (Nikolaj), škof; Dionizija. f Ambrozij, škof; Agaton, muč. S Zadnji krajec 2. ob 10. uri 55 m. zv Deloma jasno in precej mrzlo. © Mlaj 11. ob 3. uri 49. teden. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adv. Preč. spočetje Marije Device. Leokadija; Sir; Valerija. Evlalija; Melhijad; Judita. Damaz, p.; Tason, op. Sinezij, mučenec; Maksencij. Lucija, dev. muč.; Otilija, dev. Spiridion, škof; Nikazij, škof. 59 min. zjutraj. Stalno pusto in vlažno mrzlo. » Prvi krajec 18. ob 9. uri 41 m. 50. teden. Janez Krstuik pričuje o Jezusu. Jan. 1. zvečer. Gosta megla in popoln, mrzlo. ® Ščip 25. ob 1. uri 21 min. zvečer. Vihar, sneg in dež. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adv. Jernej, škof; Kristina. Adelajda; Albina (Zorka); Evzebij. Lazar, škof; Berta. f Kvatre. Gracijan, škof; Deziderat. Nemezij, muč.; Favsta. f Kvatre. Liberat, muč.; Filogonij, muč. f Kvatre. Tomaž. Gliccrij, muč. 51. teden. Janez Krstnik oznan krst pokore. Luk. 3. Dolgost dneva: 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adv. Demetrij in Honorat, m. Viktorija (Zmagoslava). •j- Adam in Eva. Božič (Rojstvo Gospodovo). Štefan, mučenec. Janez, evangelist; Fabijola, vdova. Nedolžni otročiči. Kastor, m. Od 8 ur 36 min. do 8 ur 21 min. Dan se skrajša do 22. za 19 min. potem narase do konca za 4 m. Solnce stopi v znamenje kozla 22. ob 1 uri 42 m. pop. 52. teden. Simeon in Ana v tempelju. Luk. 2. 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Tomaž, škof, muč.; Trofim, muč. David, kralj; Nicefor, mučenec. Silvester, papež; Pavlina, muč. Knauerjev stoletni koledar prerokuje : Gruden, 5. do 10. dež in veliko vode, 11. do 12. dež, 13. do 16. snega, 22. do konca precej mrzlo. 1. mrzlo, 4. sneg, pusto, 21. precej Gruden. Narodna krstna imena. Prosinec. 1. Cedomil, Živana. 2. Zlatan, Miljeva. 3. Anastazija, Bistra. 4. Dobromir, Bosiljka. 5. Berivoj, Grozdana. 6. Svetozar, Darinka. 7. Svetoslav, Vukmira. 8. Radoslav, Liljana. 9. Vladimir, Nikosava. 10. Dobroslav, Nevinka. 11. Zdravko, Kronoslava. 12. Blagoje, Blagojila. 13. Bogašin, Zorislava. 14. Trdoslav, Neda. 15. Radoslav, Vranika. 16. Strezivoj, Tomislava. 17. Ratislav, Deša. 18. Trpimir, Vera. 19. Hranimir, Beloslava. 20. Živojin, Tihoslava. 21. Večvit, Janja. 22. Sviloj, Dikosava. 23. Vratislav, Voljica. 24. Cijaslav, Milislava. 25. Radosin, Kosava. 26. Vsevlad, Dušana. 27. Selimir, Slavoja. 28. Dragomil, Draga. 29. Branimir, Gorislava. 30. Desislav, Gordijana. 31. Unislav, Divna. Svečan. 1. Budimil, Kazimira. 2. Dobrošin, Ljubomir. 3. Daroslav, Vojsava. 4. Munislav, Bojana. 5. Vukmil, Jagoda. 6. Žudislav, Malina. 7. Žalimir, Drenka. 8. Zvezdodrag, Primisla. 9. Obrad, Blagoslava. 10. Vojmil, Krasa. 11. Dedoslav, Dobrana. 12. Zvonimir, Deda. 13. Vrativoj, Tratinčica. 14. Zdravko, Nevesin. 15. Vojadin, Ljuboslava. 16. Mildrag, Dobrana. 17. Strahomir, Vesela. 18. Bratomil, Dragoslava. 19. Ostoj, Malojka. 20. Dragovan, Stanislava. 21. Miroslav, Dabiživa. 22. Gojslav, Tomanija. 23. Čudomil, Koviljka. 24. Pravoslav, Divka. 25. Vladoj, Nikna. 26. Inoslav, Ojdana. 27. Krešimir, Krsanka. 28. Kremen, Kremenica. Sušeč. 1. Belin, Gostimira. 2. Tešimir, Milena. 3. Mislav, Kruna. 4. Sladoje, Vukava. 5. Radomir, Danica. 6. Ninoslav, Zvezda. 7. Svetorad, Kosana. 8. Modin, Zegava. 9. Danimir, Bojka. 10. Dragoje, Slana. 11. Onimir, Radoja. 12. Sodislav, Božana. 13. Svetovid, Roža. 14. Nevenko, Dušomila. 15. Velislav, Istana. 16. Zarilo, Ljubislava. 17. Budimir, Obrenija. 18. Slavoljub, Pava. 19. Molislav, Zlata. 20. Prosislav, Vlada. 21. Braninrr, Tuga. 22. Pačemil, Milojka. 23. Dražislav, Plana. 24. Jaroslav, Krasa. 25. Predrag, Vida. 26. Srčan, Zejua. 27. Stanimir, Srčna (Srdana). 28. Prosegoj, Uma. 29. Pranivoj, Draža. 30. Pribislav, Radula. 31. Mojmir, Hotena. Mali traven. 1. Mutimir, Vuga. 2. Gojmir, Miloslava. 3. Žarko, Istislava. 4. Selislav, Dušica. 5. Dabiživ, Hvalislava. 6. Neradin, Čudna. 7. Radivoj, Stanisava. 8. Upravda, Viljenica. 9. Ljuban, Milija. 10. Krasoje, Srčanica. 11. Vitislav, Rada. 12. Ljubomir, Milutina. 13. Kajmir, Njegojica. 14. Godimir, Jelača. 15. Gostirad, Viča. 16. Tješivoj, Božislava. 17. Radojica, Gorinka. 18. Slaviša, Gradislava 19. Tihorad, Kosenka. 20. Dragislav, Gospava. 21. Ljuboslav, Dragomira. 22. Ljutomir, Gruba. 23. Vojslav, Vladaja. 24. Jurislav, Rusa. 25. Tugomir, Kita. 26. Zdeslav, Sekana. 27. Jerin, Raduna. 28. Zivoje, Slavica. 29. Siniša, Tankoslava. 30. Samorad, Večenega. Veliki traven. 1. Ljutovid, Vojka. 2. Vlatovid, Živana. 3. Mladen, Senčanica. 4. Cvetoslav, Skorosava. 5. Desirad, Mezima. 6. Dragovit, Utvija. 7. Stanislav, Ognjana. 8. Budislav, Pribisava. 9. Skorovoj, Prvinica. 10. Negoslav, Dvorna. 11. Tehomil, Ljerka. 12. Stojmir, Uglješa. 13. Dragoslav, Jasna. 14. Svetolik, Srdana. 15. Berislav, Jaromira. 16. Vukovoj, Mladena, 17. Dušoje, Smiljana. 18. Medan, Mladica. 19. Predivoj, Vitoslava. I 20. Milodar, Pauna. 21. Ncgomir, Jelina. 22. Obren, Boža. 23. Milorad, Budislava. 24. Daslav, Cveta. 25. Nosimir, Krasuljica. 26. Milivoj, Dragica. 27. Vukašin, Darosava. 28. Jaromir, Milica. 29. Krajslav, Dana. 30. Goluban, Tihomila. 31. Bojslav, Despina. Rožnik. 1. Radovan, Deva. 2. Velimir, Ljuba. 3. Vrativoj, Radosava. 4. Milojko, Dika. 5. Hrvatin, Rudjina. 6. Milutin, Dobroslava. 7. Prieslav, Veselica. 8. Višeslav, Pukana. 9. Cedomil, Kalina. 10. Prelimir, Dostana. 35 3* 1 1. Rusmir, L-ušica. 12. Hrvoje, Draguška. 13. Žitomir, Zorica. 14. Radoslav, Zlatana. 15. Vidoslav, Rosanda. 16. Dragimir, Vladisiava. 17. Tratomir, Dragina. 18. Bodin, Urica. 19. Netko, Vukosava. 20. Maroje, Milava. 2 1. Vekoslav, Vera. 22. Miloš, Stanislava. 23. Gostimir, Dragija. 24. Janislav, Emina. 25. Momčilo, Grlica. 26. Markomir, Hrana. 27. Vladislav, Nehota. 28. Tolislav, Zorana. 29. Peroslav, Jerina. 30. Pavlimir, Gojslava. Mali srpan. 1. Bogoslav, Gorka. 2. Vukmir, Dragomana. 3. Radmil, Nada. 4. Belizar, Le vinka. 5. Leledrag, Marula. 6. Domogoj, Dobrija. 7. Vukašin, Negoda. 8. Dorislav, Milolika. 9. Hvalimir, Istojka. 10. Ljubica, Stojan. 11. Medo, Miloslava. 12. Jaroslav, Saviša. 13. Dragan, Jekoslava. 14. Slobodin, Dragojila. 15. Radalj, Jasika. 16. Bogdan, Vratislav. 17. Držislav, Javra. 18. Miroslav, Lelja. 19 Radoš, Krajslava. 20. Večemir, Čika. 21. Vitemir, Zora. 22. Pribina, Dragota. 23. Godeinir, Brana. 24. Ratimirr Preda. 25. Boljedrag, Ljepava. 26. Bratoslav, Jana. 27. Dušan, Gleda. 28. Svetomir, Dabra. 29 Klonimir, Dobrila. 30. Vitadrag, Marčula. 31. Boleslav, Jelenica. Veliki srpan. 1. Dedomir, Veka. 2. Bojan, Leposava. 3. Stražimir, Mirača. 4. Hranko, Ljubačica. 5. Tisoslav, Dabrina. 6. Dobrobit, Vlastica. 7. Damir, Vidojka. 8. Godeslav, Veranica. 9. Našemir, Libišna. 10. Ozrin, Jurica. 11. Bolemir, Vojka. 12. Dobrogost, Tekana. 13. Tvrtko, Stamenka. 14. Jeroslav, Dobrina. 15. Dragomir, Miljana. 16. Branislav, Nemira. 17. Davarad, Majda. 18. Zelimir, Branislava. 19. Ljudevit, Zlatica. 20.. Krunoslav, Žarka. 21. Zelidrag, Mirjana. 22. Ostrivoj, Moma. 23. Semivit, Milaša. 24. Borivoj, Zlatava. 25. Dragorad, Nika. 26. Zidimir, Perunika. 27. Ljubidrag, Rosava. 28. Milogaj, Stanava. 29. Želided, Pauša. 30 Ljubomir, Milka 31. Mildrag, Novka, Kimovec. 1. Hranislav, Rajka. 2. Tolimir, Nenada. 3. Tomidrag, Vujana. 4. Milovan, Lepa. 5. Nedamisl,. Ružica. 6. Osvin, Nedeljka. 7. Radonica, Nišava. 8. Semidrag, Mrena. 9. Tetomil, Petkana. 10. Vsemir, Sina. 11. Nepostoj, Rakita. 12. Slaran, Nikolcna. 13. Večedrag, Pola. 14. Zremil, Površena. 15. Znanoslav, Rajna. 16. Sodimir, Ljudmila. 17. Prvan, Miluka. 18. Vitodrag, Smiljka. 19. Radobul, Prija. 20. Blagoslov, Razim. 21. Celimir, Petka. 22. Jelašin, Slavna. 23. Sadivoj, Struja. 24. Uroš, Taša. 25. Sterad, Sokolica. 26. Ljubivoj, Stojslava. 27. Vojdrag, Ravimira. 28. Castimir, Vidica. 29. Bogomir, Voja. 30. Stetrag, Jekica. Vinotok. 1. Pribimir, Dragana. 2. Miran, Čudislava. 3. Vitomil, Peina. 4. Tegodrag, Stanislava. 5. Svinidrag, Dumnuka. 6. Bunoslav, Ljubila. 7. Hudislav, Dragonica. 8. Stojdrag, Dragosta. 9. Nadislav, Svetina. 10. Stremil, Odola. 11. Kupivoj, Negoslava. 12. Drugislav, Priba 13. Sebislav, Rosica. 14 Budvoj, Sestrena. 15. Radislav, Trnjina. 16. Drživoj, Veleua. 17. Branko, Mira. 18. Grdimir, Travica. 19. Irislav, Spasenija. 20. Predislav, Raša. 21. Stojslav, Preja. 22. Zorislav, Stamena. 23. Duševlad, Živka. 24. Mališa, Blagota. 25. Raosav, Zlatija. 26. Nikodin, Vranica. 27. Lovorka, Srebra. 28. Bislav, Mila. 29. Gradimir, Vojsava. 30. Slavovit, Vladika. 31. Srečko, Stojsava. Listopad. 1. Ljubomil, Cvenija. 2. Le vi n, Neša. 3. Rado, Bogomila. 4. Dragotin, Veruša. 5. Mirko, Savina. 6. Ratislav, Maja. 7. Stislav, Zdenka. 8. Kazimir, Živka. 9. Sebislav, Rusmir. 10. Večemir, Golobica. 1 1. Davorin, Višnjica. 12. Braslav, Zakovica. 13. Gorislav, Nevenka. 14. Smislan, Borislava. 15. Radislav, Vučica. 16. Večerin, Krunija. 17. Satovit, Ljubava 18. Kazimir, Oliva. 19. Gradislav, Jelisava. 20. Vladi boj, Vidosava. 21. Grmislav, Pavija. 22. Jezdimir, Vujaka. 23. Draguš, Ravijojla. 24. Zoran, Jeca. 25. Kolomir, Ljubojla. 26. Leget, Radejka. 27. Goroslav, Vedrana. 28. Krajmir, Lelija. 29. Skoromir, Rastislava. 30. Hrabroslav, Mijana. Gruden. 1. Mladin, Srnina. 2. Tihomir, Vojna. 3. Drago, Raduka. 4. Mihovil, Velika. 5. Gromila, Stojana. 6. Slavič, Vladovita. 7. Veselin, Višesava. 8. Mojslav, Tola. 9. Slavislav, Savica. 10. Tatomir, Mira. 11. Vladimir. Živka. 12. Široslav, Uzdanica. 13. Dobro, Vitača. 14. Vojmir, Zorislava. 15. Vlastimir, Cvetana. 16. Smiljan, Bogoslava. 1 7. Strojslav, Simana. 18. Restoje, Kraja. 19. Uglješa, Vuksana. 20. Boživoj, Zrnka. 21. Tomislav, Modrica. 22. Prerad, Zvczdana. 23. Ozrislav, Kupina. 24. Stojadin, Dunja. 25. Božidar, Zornica. 26. Hreljo, Zlatka. 27. Pelislav, Dragana. 28. Vuk, Zenica. 29. Vratoje, Vrhoslava. 30. Brauimir, Soka. 31. Blažena. Dvorni koledar. Rodopis vladajoče hiše avstrijske. Franc Jožef I, cesar avstrijski, kralj ogrski, češki itd rojen v Schonbrunnu dne 18. vel. srpana 1830. L, je nastopil vlado po^ odpovedi strijca cesarja Ferdinanda I. in po odstopu svojega očeta nadvojvode Franca Karola, dne 2. grudna 1848 1 ter bil 8. rožnika 1867. leta v Budi slovesno kronan kraljem ogrskim. Poročil se je dne 24. mal. travna 1854. leta s kraljičino Elizabeto (Amalijo Evgenijo), hčerjo kraljeve Visokosti voj-vo. .» Maksa Bavarskega, najvišjo pokroviteljico zvezdnega reda najvišjo voditeljico zavoda pl. gospa v Brnu in pokroviteljico zavoda pl. gospa v Inomostu itd., rojena v Posenhofnu dne 24. grudna 183 7. leta; umorjena v Genevi v Švici dne 10 ki-movca 1898. 1. Otroci: Gizela (Lujiza Marija), cesaričina in nadvojvodinja avstrijska kraljičina ogrska, češka itd., lastnica več višjih redov, rojena v Laksenburgu dne 12. malega srpana 1856.1.; poročena dne 20. m travna 1873.1. z Leopoldom (Maksimiljanom Jožefom Marijo Arnullom), kraljicem bavarskim, rojenim dne 9. svečana 1846 leta Rudolf (Franc Karol Jožef), naslednik, rojen v Laksenburgu dne 21. velikega srpana 1858. 1, poročen na Dunaju dne 10 velikega travna 1881.1. s Štefanijo (Klotildo Lujizo Hermino Marijo Charloto), nadvojvodinjo avstrijsko, hčerjo Leopolda II., kralja belgijskega, rojeno v Bruselju dne 21. velikega travna 1864 1 Umrl v Mayerhngu pri Dunaju dne 30. prosinca 1889 1 ... Hcl Elizabeta (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cesa-ncinja in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogrska, češka itd rojena v Laksenburgu dne 2. kimovca 1883. leta. Marija Valerija (Matilda Amalija), cesaričina in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogrska, češka itd., rojena v Budi 22. malega travna 1868. leta, poročena dne 31. malega srpana 1890. 1. z nadvojvodo Francem Salvatorjem (Marijo Jožefom Ferdinandom Karolom Leopoldom Antonom Paduvanskim Ivanom Krstnikom Januarijem Alojzijem Gonzago Rajnerjem Benediktom Bernardom), sinom nadvojvode Karola Salvatorja, rojenim dne 21. velikega srpana 1866. leta. . Otroci: 1. Elizabeta Frančiška (Marija Karolina Ignacija), rojena 27. prosinca 1892. 1. 2. Franc Karol Salvator, rojen 17. svečana 1893. 1. 3. Hubert Salvator, rojen 30. m. travna 1894. ]. 4. Hedviga Imakulata Ignacija, rojena 24. kimovca 1896. 1. 5. Teodor Salvator, rojen 9. vinotoka 1899 1. Bratje našega cesarja in kralja: 1. Nadvojvoda Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehikanski, rojen dne 6. m. srpana 1832.1. ; poročen dne 27. malega srpana 1857. 1. z nadvojvodico Marijo Charloto (Amalijo Avgusto Viktorijo Klementino I.eopoldino), hčerjo Leopolda I., kralja belgijskega, lastnico več višjih redov, rojeno v Lackenu dne 7. rožnika 1840. L; umrl dne 19. rožnika 1867.1. 2. Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. ulan. polka št. 7, načelnik cesarskemu ruskemu dragonskemu polku št. 24 in lastnik kraljevega pruskega ulanskega polka št. 8.; rojen v Schonbrunnu dne 30. malega srpana 1833. L; tretjič poročen dne 23. mal. srpana 1873.1. z Marijo Terezijo (Imakulato Ferdinando Evlalijo Leopoldino Adelajido Elizabeto Karolino Mihaelo Rafaelo Gabrijelo Frančiško Asiško in Pavlansko Gonzago Nežo Zofijo Bartolomejo ab Angelis), hčerjo kraljeve Visokosti Don Miguela, infanta portugalskega^ rojeno dne 24. velikega srpana 1855. leta; umrl 19. velikega travna 1896. leta. Otroci druzega zakona: Franc Ferdinand (Karol Ludovik Jožef Marija), nadvojvoda avstrijski d' Este, c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 19, in načelnik car. ruskemu dragonskemu polku št. 26, rojen v Gradcu dne 18. grudna 1863. leta. Oton Franc Jožef (Karol Ludovik Marija), nadvojvoda avstrijski, c. in kr. generalmajor, lastnik c. in kr. ulanskega polka št. 1, rojen v Gradcu dne 21. malega travna 1865. leta; poročen 2. vinotoka 1886. 1. z Marijo Jožefino (Lujizo Filipino Elizabeto Pijo Angeliko Marjeto), hčerjo kraljeve Visokosti kralja Jurija saksonskega, rojeno dne 31. velikega travna 1867. leta. Sinova: 1. Karol (Franc Jožef Ludovik Hubert Jurij Oton Marija), rojen dne 17. vel. srpana 1887. leta. 2. Maksimilijan (Evgen Ludovik Friderik Filip Jožef Marija), rojen dne 13. malega travna 1895. leta. Ferdinand Karol Ludovik (Jožef Ivan Marija), nadvojvoda avstrijski, c. in kr. podpolkovnik, roj. na Dunaju 2 7. grudna 1868.1. iiza Tofefinf T f °fiJav Anuncijata Terezija Karolina Lu- v Pr! } blVSa °pnt,ca terez'janskega zavoda pl. gospi v Prag,, rojena dne 13. velikega travna 1870. leta; poročena bertot Pr°rCr '?93'Ieta S kraljeV° Vis°kostjo. vojvodo Albertom virtemberskim, polkovnikom 4. drag. polka. Otroci tretjega zakona: Luiiz,Mpi"ijar AnU"Cijata e' umrl ane 8. susca 1878. leta; poročen dne 4. listopada 1824. leta z nadvojvodico Zofijo (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veli anst Maksimilijana L, kralja bavarskega, roj! dne 27. prosina 1805. L, umrso na Dunaju dne 28. vel. travna 1872. 1. Bratje in sestre starega očeta in njihovi potomci. Cesariči in cesaričinje, nadvojvode in nadvojvodice avstrijske kraljici in kraljičine ogrske in češke. v Albreht (Friderik Rudolf), c in kr. vojskovodja, generalni inšpektor armade lastnik c. in kr. pešpolka št. 44, i n k d rajonskega polka št. 4 in c. kr. kornega artilerijskega polka št 5 ef rusko-htavskega ulanskega polka št. 5 in ruskega pešpolka Vilmanstraua st. 87, kr. pruski generalni vojskovodja i, šef H. vzhodno-prus. grenadirskega polka št. 3, obrist-lastnik kr. bavarskega chevanxleger-polka št. 5 in načelnik kr. sakson pešpolka st. ,03 rojen 3. velikega srpana 1817. L, poročen 1 vel -kega travna 1844.1. s Hildegardo; bavarsko kraljičino, vdovec 2. malega travna 1864. 1., umrl 18. svečana 1895 1 v Hci: Marija Terezija Ana, roj. 15. malega srpana 1845 1 poroc. 18. prosinca 1865. 1. s Filipom, knezom virtemberškim. ' Elizabeta (Frančiška Marija), hči nadvojvode Jožefa Pa-latina, roj. 17. prosinca 1831. 1. (od 15. grudna 1849. 1. vdova po nadvojvodi Ferdinandu Karlu d'Este), drugič poročena na Dunaju 18. malega travna 1854. 1. z nadvojvodo Karlom Ferdinandom, zopet vdova od 20. listopada 1874. 1. Otroci: Friderik, roj. 4. rožnika 1856.1., poroč. 8. vinotoka 1878. 1. z Izabelo kroy-dtilmsko. Otroci: Marija Kristina, rojena 17. listopada 1879.1.; Marija Ana, rojena 6. prosinca 1882.1.; Henrijeta (Marija Karolina Gabrijela), roj. 10. prosinca 1883. 1.; Gabrijela (Marija Terezija), rojena 14. kimovca 1887. 1.-, Izabela (Marija Terezija Kristina Evgenija), rojena 17. listopada 1888.1.; Marija (Alica Emanuela Neža Ana), rojena 15. prosinca 1893. 1.; Albreht, roj. 24. mal. srpana 1897. 1. — Marija Kristina, rojena 21. velikega travna 1858. 1., poročena 29. listopada 1897. 1. z Alfonzom XII., kraljem španskim, vdova od 25. listopada 1885 1., kraljica vladarica španska. — Kari Štefan, roj. 5. kim. 1860. 1., poročen 28. svečana 1886. 1. z Marijo Terezijo, hčerjo nadvojvode Karla Salvatorja. Otroci: Eleonora, roj. 28. listopada 1886. leta; Renata, rojena 2. prosinca 1888. 1.; Kari Albreht, roj. 18. grudna 1888.1.; Mehthildis (Marija Kristina Lea Terezija Rozarija Niko-gija), roj. 11. vinotoka 1891.1.; Leo (Kari Marija Ciril Metod), roj. 5. velikega travna 1893. L; Viljem (Fran Jožef Karol), rojen 10. svečana 1895. leta. — Evgen Ferdinand, veliki in nemški mojster; roj. v Seelowitz-u 21. velikega travna 1863. 1. Marija Karolina (Ludovika Kristina), rojena 10. kimovca 1825. 1., poročena na Dunaju 21. svečana 1852. 1. z nadvojvodo Rajnerjem, roj. 11. prosinca 1827.1. Viljem (Fran Karol), veliki in nemški mojster, c. in kr. feld-cajgmojster, generalni inšpektor artilerije, lastnik c. in kr. peš-polita št. 4 in št. 12 in c. in kr. kornega artilerijskega polka št. 3; šef car. ruske baterije št. 7, kralj. prus. polajsko-artilerijskega polka št. 1; rojen 21. malega travna 1827. leta; umrl 29. malega srpana 1894. leta. Jožef (Karol Ludovik), general konjiče, lastnik c. in kr. peš-polka št. 37 in najvišji poveljnik deželne brambe dežel ogrske krone; roj. 2. sušca 1833. 1. Soproga Marija Klotilda (Adelajda Amalija), princezinja saksonsko-koburg-gota; roj. 8. malega srpana 1846.1., poročena v Koburgu 12. velikega travna 1864. 1. Otroci: Marta Doroteja Amalija, roj. 14. rožnika 1867. leta, poroč. na Dunaju 5. listopada 1896. 1. z Nj. kr. Vis. nadvojvodo orleanskim, Ludovikom Filipom Robertom. — Margareta Klementina, rojena 6. malega srpana 1870. leta, poročena v Budapešti 15. velikega srpana 1890. 1. s knezom tum-takšiškim Albertom. — Jožef Avgust (Viktor Klemens Marija), dragonski nadporočnik, roj. 9. velik, srpana 1872. L, poroč. 15. listopada 1893. 1. v Mona-kovem z Avgusto, bavarsko princezinjo, hčerjo Leopolda, bavarskega princa, rojeno v Monakovem 28. m. travna 1875. 1. Otroka: Jožef (Fran Leopold Anton Ignacij Marija), roj. 28. sušca 1895. 1.; Gizela, rojena 5. mal. srpana 1897. leta. — Elizabeta Henrijeta (Klotilda Viktorija Marija), rojena 9. sušca 1883. 1. — Klotilda Marija Rajnerija (Amalija Filomena), rojena 9. velikega travna 1884. leta. Marija (Henrijeta Ana), rojena 13. velikega srpana 1836.1., poročena 22. velikega srpana 1853. 1. z Leopoldom II., kraljem Belgijcev. Leopold (Ludovik Marija Fran Rajner Julij Kustorgij Gerhard), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 53, šef rusko-kazanskega dragonskega polka št. 9 in pruskega grenadirskega polka št. 6, rojen 6. rožnika 1823. leta. Ernst (Kari Feliks Marija Rajner Gotfrid Cyriak), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 48; roj. 8. velikega srpana 1824. leta. Rajner (Ferdinand Marija Janez Ev. Frančišek Hygin.), c. in kr. feldcajgmojster, najvišji poveljnik deželne brambe v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, lastnik c. in kr. pešpolka št. 59, načelnik prus. filirskega polka štev. 39; rojen 11. prosinca 1827.1. Soproga: Marija (Karolina Ludovika Kristina), druga hči nadvojvode Karla; roj. 10. kimovca 1825. 1., poroč. 24. svečana 1852. leta. Marija Antonija, sicilska princezinja, rojena 19. grudna 1814. 1.; vdova od 29. prosinca 1870. 1. po umrlem nadvojvodi Leopoldu II., velikem vojvodi toskanskem. Otroci iz drtizega zakona: 1. Marija Izabela, roj. 21. velikega travna 1834. L, poročena 10. mal. travna 1850. 1. z Don Francesco di Paolo, grofom trapanskem, kraljevim princem obeh Sicilij, vdova od 24. kimovca 1892. leta. 2. Ferdinand IV., veliki vojvoda toskanski, rojen 10. rožnika 1835. leta, c. in kr. feldmaršal-lajtenant in lastnik c. in kr. pešpolka št. 66, poročen v drugem zakonu 11. prosinca 1868. leta z Alico, princezinjo parmsko. —- Otroci iz druzega zakona: Leopold Ferdinand, stotnik, roj. 2. grudna 1868. leta. Lujiza Antonijeta Marija, roj. 2. kimovca 1870. 1., omož. 21. listo-pada 1891. leta s princem Friderikom Avgustom, vojvodo saksonskim. Jožef Ferdinand Salvator, nadporočnik, roj. 24. velikega travna 1872. leta. Peter Ferdinand Salvator, roj. 12. vel. travna 1874. 1. Henrik Ferdinand Salvator, roj. 13. svečana 1878. leta. Ana Marija Terezija, roj. 17. vinotoka 1879. leta. Marjeta Marija, roj. 13. vinotoka 1881. 1. Germana Marija Terezija, roj. 11. kimovca 1884. 1. Neža Marija Terezija, roj. 20. sušca 1891. 1. 3. Karol Salvator, roj. 30. malega travna 1839.1., umrl 18. prosinca 1892. 1., por. 19. kimovca 1861. 1. z Marijo Imaku-lato, siciljsko princezinjo, roj. 14. malega travna 1844.1. Otroci: Marija Terezija, roj. 18. kimovca 1862. 1.; poročena 28. svečana 1886. 1. z nadvojvodo Štefanom. Leopold Salvator, roj. 15. vinotoka 1863. leta, por. v Frohsdorfu 24. vinotoka 1889. 1. s princezinjo Blanko Burbonsko, roj. 7. kimovca 1868.1. Otroci: Marija Dolores Beatrica, roj. 5. velikega travna 1891. 1.; Marija Imaku-lata (Karolina), roj. 9. kimovca 1892. 1.; Marjeta Rajnerija, rojena 8. velikega travna 1894. 1.; Rajner Kari (Leopold Blanka Anton Margarita Beatrice Marija Peter Jožef Rafael Mihael Ignacij Štefan), roj. 21. listopada 1895. L; Leopold Marija Alfonz Blanka Kari Anton Beatrica Rafael Mihael Jožef Peter Ignacij, rojen v Zagrebu 30. prosinca 1897. 1. Fran Salvator, c. in kr. polkovnik, roj. 21. v. srp. 1866. 1., por. v Išlu 31. m. srpana 1890.1. z nadvojvodinjo Marijo Valerijo, hčerjo Njega c. in kr. apost. Vel. cesarja Franca Jožefa L, rojen 22. malega travna 1868. 1. (Otroci: glej spredaj). Karolina Marija Imakulata, por. 30. vel. travna 1894. 1. s princem Avgustom Leopoldom saksonsko - koburg-gotaškim, vojvodo saksonskim, roj. 5. kimovca 1896. 1. Albreht Salvator, rojen 22. listopada 1871. 1., umrl 27. svečana 1896. leta. Marija Imakulata Rajnerija, rojena 3. kimovca 1878. leta. 4. Marija Lujiza Anuncijata, roj. 31. vinotoka 1845. 1., poroč. 31. v. trav. 1 865.1. s knezom Karlom Ibsenburg-birštanjskim; vdova od 4. malega travna 1899. 1. 5. Ludovik Salvator, polkovnik, rojen 4. velikega travna 1847. leta. Sedanji vladarji evropski. Sveti Oče Lev. XIII., roj. dne 2. sušca 1 810. L, za papeža izvoljen dne 20. svečana in kronan dne 3. sušca 1878. 1. Andora. Republika z generalnim svetovalstvom 24 članov. Anglija. Kraljica Viktorija, cesarica indijska, rojena dne 24. velikega travna 1819. leta, vlada z dne 20. rožnika 1837.1., z dne 14. grudna 1861. 1. vdova po vojvodi Albertu saksonsko-koburško-gotajskim. A n h al t-D e s a v s k o. Vojvoda Friderik, rojen 29. malega travna 1831. 1. Vlada z dne 22. vel. travna 8171. leta, poročen z Antonijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Badensko. Veliki vojvoda Friderik (Viljem Ludovik), rojen dne 9. kimovca 1826. leta, vlada z dne 24. malega travna 1852. leta, poročen z Lujizo, hčerjo nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema I. Bavarsko. Kralj Oton I., rojen dne 27. malega travna 1848. 1.; deželni upravitelj z dne 10. rožnika 1886. L, kraljic Luitpold, roj. dne 12. sušca 1821. 1. Belgija. Kralj Leopold II., rojen dne 9. malega travna 1835. leta, vlada z dne 10. grudna 1865. leta, poročen z Marijo Henriko, nadvojvodico avstrijsko. Bolgarija. Knez Ferdinandi, (kraljič koburžanski), rojen dne 26. svečana 1861. 1., voljen dne 17. vel. srpana 1 887. leta, poročen z Marijo Lujizo parmsko. B r u n š v i k. Državni upravitelj : kraljič Albreht pruski, rojen dne 8. velikega travna 1837. 1. Črna gora. Knez Nikolaj L, rojen dne 7. vin. 1841. leta, vlada z dne 14. velikega srpana 1860. leta, poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo. Dansko. Kralj Kristijan IX., rojen dne 8. malega travna 1818. leta, vlada z dne 15. listopada 1863. leta, poročen z Lujizo, deželno grofico hesen-kazelsko. Francija. Predsednik Emil Loubet, izvoljen dne 18. svečana 1899. leta-, rojen 31. grudna 1838. 1. Grško. Kralj Jurij I., rojen dne 24. grudna 1845. L, vlada z dne 31. vinotoka 1863.1., poročen z Olgo Konstantinovno, princezinjo rusko. Hesensko. Veliki vojvoda Ernest Ludovik IV., rojen dne 25. listopada 1868. leta, poročen z Viktorijo Melito, prin-cezinjo saksonsko-koburg-gotajsko, vlada z dne 13. sušca 1892.1. Italija. Kralj Viktor Emanuel III., roj. 11. listop. 1869. 1., vlada z dne 29. malega srpana 1900. L, poročen z Jeleno, prin-cezinjo črnogorsko. L i c h t e n s t e i n. Knez Janez II., rojen dne 5. vinotoka 1840. leta, vlada z dne 12. listopada 1858. leta. L i p p e - D e t m o 1 d. Knez Aleksander, roj. 1831.1. Vlada od 1897. leta grof Ernest, roj. 9 rožnika 1842. 1. Luksemburg. Veliki vojvoda Adolf, rojen 24. m. srpana 1817. 1., vlada z dne 23. listopada 1890. 1., poročen z Adelajdo, princezinjo anhaltsko. Mecklenburg-Schvverin. Veliki vojvoda Frid. Fran IV., rojen dne 9. m. travna 1882. leta, vlada od 15. m. travna 1897. 1. Mecklenburg-Strelitz. Veliki vojvoda Friderik Viljem, rojen dne 17. vinotoka 1819. 1., vlada z dne 6. kimovca 1860. L, poročen z Avgusto, kraljičino veliko-britansko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, rojen dne 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889. leta, poročen z Alico, vdovo po knezu Richelieu. Nemčija. (Glej Prusijo.) Nizozemsko. Kraljica Viljemina, rojena dne 31. velikega srpana 1880. leta, vlada z dne 23. listopada 1898.1. Oldenburg. Veliki vojvoda Peter, rojen dne 8. malega srpana 1827. leta, vlada z dne 27. svečana 1853. leta, poročen z Elizabeto, vojvodico saksonsko-altenburško. Portugalsko. Kralj Karol I., rojen dne 28. kimovca 1863. 1., vlada z dne 19. vinotoka 1889. leta, poročen dne 22. velikega travna 1886. leta z Marijo Amalijo, hčerjo grofa pariškega. Prusija. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj, rojen dne 27. prosinca 1859. leta, vlada z dne 15. rožnika 1888. leta, poročen z Avgusto Viktorijo, vojvodico šlesvik-holštanjsko. Reuss. (Starejša panoga. Dom Greiz.) Knez Henrik XXII., rojen dne 28. sušca 1846. leta, vlada z dne 9. listopada 1859. L, poročen z Ido, kneginjo lipe-šavmburško. Reuss. (Mlajša panoga. Dom Schleiz.) Knez Henrik XIV., rojen dne 28. velikega travna 1832. 1., vlada z dne 11. malega srpana 1867.1., poročen z f Nežo, vojvodico virtemberško. Rum unija. Kralj Karol I., rojen dne 20. malega travna 1839. leta, vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. mal. travna 1866. leta, proglašen kraljem dne 26. sušca 1881. leta, poročen z Elizabeto, kneginjo vviedsko. Rusija. Car Nikolaj II., rojen dne 18. velikega travna 1868. leta, vlada od novembra 1894. leta, poročen z Aleksan-drovno Feodorovno, princezinjo hesensko. Saksonsko. Kralj Albert, rojen dne 23. malega travna 1828. leta, vlada z dne 29. vinotoka 1873. leta, poročen z Ka-rolino, kneginjo Waso. Saksonski-Altenburg. Vojvoda Ernest, rojen dne 16. kimovca 1826. leta, vlada z dne 3. vel. srpana 1853. leta, poročen z Nežo, vojvodico anhalt-desavsko. Saksonski-Koburg-Gotha. Vojvoda Alfred, rojen dne 6. velikega srpana 1844. leta, vlada z dne 24. vel. srpana 1893. leta, poročen z Marijo, veliko vojvodico rusko. Saksonski-Meiningen. Vojvoda Jurij II., rojen dne 2. malega travna 1826. leta, vlada z dne 20. kimovca 1866.1., poročen s Heleno, baronico heldburško. S a k s o n s k i -W e i m a r - E i s e n a c h. Veliki vojvoda Karol Aleksander, rojen dne 24. rožnika 1818. leta, vlada z dne 8. malega srpana 1853. leta, poročen z Zofijo, kraljičino nizozemsko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Schamburg-Lippe. Knez Jurij, rojen dne 10. vinotoka 1846. leta, vlada z dne 8. vel. travna 1893. leta, poročen z Marijo Ano, princezinjo saksonsko-altenburško. Schwarzburg-Rudolstadt. Knez Viktor Gunther, rojen dne 23. vel. srpana 1852. leta, vlada z dne 19. prosinca 1890. leta, poročen z Ano Lujizo Schonburg-Waldenburško. Sch warzburg-S o n ders hausen. Knez Karol Gunther, rojen dne 7. velikega srpana 1830. leta, vlada z dne 17. malega srpana 1880. leta, poročen z Marijo, vojvodico saksonsko. Srbija. Kralj Aleksander I., rojen dne 14. vel. srpana 1876. leta, vlada z dne 13. malega travna 1889. leta, poročen z vdovo Drago Mašin. Španija. Kralj Alfonz XIII., rojen dne 17. vel. travna 1886. leta. Kraljica - vladarica Marija Kristina, vdova kralja Alfonza XII., umršega dne 25. listopada 1885. leta. Švedi j a in Norvegija. Kralj Oskar, roj. dne 21. prosinca 1829. leta, vlada z dne 18. kimovca 1872. leta, poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, vsako leto na novo voljenim, zvezni predsednik: Ed. Miiller. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II., rojen dne 22. kimovca 1842. leta, vlada z dne 1. kimovca 1876. leta. V al de k. Knez Friderik Adolf Herman, rojen 20. prosinca 1865. 1., vlada z dne 12. v. travna 1893. 1., poročen z princezinjo Bathildis šaumberg-lipe. Vi r t e m b e r š k o. Kralj Viljem II., rojen dne 25. svečana 1848. leta, vlada z dne 6. vinotoka 1891. leta, v drugič poročen s Charlotp, princezinjo šavmburg-lippsko. Nove mere in uteži. Od dne 1. prosinca 1867. leta rabijo naj se v javnem prometu izključno samo nove mere in uteži. Kdor od tega časa meri na staro mero ali tehta s staro tehtnico, se mu vzame mera in mora plačati od 10 do 200 kron globe. Nov zistem mer in utežev je decimalen, to je: deli se z desetim, kar jako olajšuje računanje. Osnovne ednote novi meri in novim utežem so: 1. meter, 2. liter, 3. gram, 4. ar. Mnogokratniki teh osnovnih ednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo števniki: Deka pomeni 10 krat Hekto * 100 » Kilo » 1000 » Myria » 10000 > Za podrazdelitev se rabijo števniki: Deci za desetino, Centi za stotino, Mili za tisočino. i kilogram (kg) ioo dekagramov (dkg) iooo gramov (g), i dekagram io gramov. i hektoliter fId) — ioo litrov, i liter (l) — io decilitrov (dl) io centilitrov (cl), i deciliter - io centilitrov. i meter (m) — io decimetrov (dm) ioo centimetrov (cm) iooo milimetrov (mm), i decimeter io centimetrov = ioo milimetrov, i centimeter = io milimetrov. Žrebanje avstro-ogrskih srečk 1.1901. 2. prosinca: 4% državnih srečk iz 1. 1854. (Žrebanje seri.) — Kredit, srečk. — 4°/0 tržaških srečk po 100 K. — 5% za reguliranje Dunava. — Ljubljanskih srečk. — Krakovskih srečk. — Avstr. rdečega križa srečk. 3. » Inomostnih srečk. 5. » Solnograških srečk. — 3% avstr. zemljiško-kredit. dolžnih pisem II. izdaje. 15. > Kneza Salma srečk. 1. svečana: 5% drž. srečk iz 1. 1860. (Žrebanje seri.) — Grofa St. Genois-a srečk. 15- » 3°/0 avstr. zemlj.-kredit. srečk I. izdaje. — Mesta Stanislava srečk. 1. sušca : Srečk za zidanje stolne cerkve (Bazilike) v Budim- pešti. — Ogrskega rdečega križa srečk. — Dunajskih komun, srečk. 2.m. travna: 4°/0 državnih srečk iz 1. 1854. (Žrebanje premi.) — 4<>/o srečk o reguliranju Tise. — Rudolfovih srečk. 1. v. travna: 5°/o državnih srečk iz 1. 1860. (Žrebanje premi.) 5. » 3°/o avstr. zemelj.-kredit, srečk II. izdaje. 15. > 3°/o avstr. zemelj. - kreditnih srečk I. izdaje. — 4°/0 ogrskih hipot. prijorit. dolž. pisem. — Ogrskih premijskih srečk. -— j6-sziv-srečk. 1. rožnika: Državnih srečk iz 1. 1864. — 41/2°/o tržaških srečk po 200 K. 15. » Budimskih srečk. 1. m. srpana: 4°/0 državnih srečk iz 1. 1854. (Žrebanje seri.) — Avstr. rdečega križa srečk. - Kreditnih srečk. — 4% dunajskih parobrodnih srečk. — Dunajskih komun, srečk. 15. > Kneza Salma srečk. 30. » Kneza Claryja srečk. 1. v. srpana: 5% državnih srečk iz 1. 1860. (Žrebanje seri.) 16. » 3°/o avstr. zemelj.-kredit, srečk I. izdaje. 2. kimovca: Ogr. rdečega križa srečk. — Bazilika (Budimpešta.) 5. > 3°/0 avstr. zemelj.-kredit, srečk II. izdaje. 16. » Kneza Palffija srečk. 1. vinotoka: 4°/0 državnih srečk iz leta 1854. (Žrebanje premi). Rudolfovih srečk. -— 4°/0 srečk o reguliranju Tise. 2. listopada: 5% drž. srečk iz 1. 1860. (Žrebanje premi.) — Dunajskih komun, srečk. 15. listopada: Ogrskih premijskih srečk. — 4°j0 ogr. hipot. prijorit. dolžnih pisem. — j6-sziv-srečk. 16. » 3 °/o avstr. zemelj.-kredit, srečk I. izdaje. 2. grudna: Drž. srečk iz 1. 1864. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. Za znesek do 150 K K —•10 čez 2700 do 3000 K K 2 - čez 150 > 300 » —■20 » 3000 6000 » » 4-— 300 » 600 » » •40 » 6000 » 9000 > » 6'— * 600 » 900 t —■60 9000 12000 » » 8'— 900 1200 s » —•80 K 12000 » 15000 » > 10- — » 1200 1500 » » 100 t 15000 * 18000 » » 12 — » 1500 1800 » » 1-20 » 18000 » 21000 » » 14 — » 1800 » 2100 D » 1-40 » 21000 » 24000 » » 16-— * 2100 i 2400 » » 160 J 24000 u 2 7000 » » 18- — » 2400 2 700 P 1-80 in tako dalj e za vsakih 3000 K 2 K več, pri čemer se ostanek manj nego 3000 K smatra za celih 3000 K. V domačih deželah izdane menice, ako se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer pa se morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom «domače dežele* se razumejo dežele, zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožju teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868. leta in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanju, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogrskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, ter-tia itd.), se mora plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic, izdanih v inozemstvu in glasečih se na inozemstvo, je plačati 4 v. pristojbine za vsakih 200 K, ako kroži v naši državi. Ostanek, manjši nego 200 K, se smatra za celih 200 K. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej, nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po naši državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekako tekom 14. dni, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti: n) ako se rabijo kolekovane uradne golice; b) ako se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, ako se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več izvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kakega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno. c) Ako pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, ako je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je bila do sedaj navada, ni več dovoljeno. Ako se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno, ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 10 v., ako je njihov obrok k večjemu osem dni, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 20 K kolekovine prosti, —* čez 20 K do 100 K se plača 2 v., —- čez 100 K pa 10 v. pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, ako se taki računi vplet6 v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. Do 40 K K — 14 čez 3200 do 4000 K K 12 čez 40 > 80 7> » — 26 » 4000 5 4800 » » 15 ) 80 > 120 2> — 38 » 4800 .5 6400 > > 20 » 120 > 200 J> » — 64 6400 » 8000 > » 25 > 200 > 400 » » 1 26 » 8000 > 9600 > » 30 400 » 600 i> » 1 88 » 9600 » 11200 > » 35 600 V 800 » » 2 50 » 11200 > 12800 » > 40 * 800 » 1600 5 — t 12800 » 14400 » » 45 2> 1600 » 2400 7 50 » 14400 3r 16000 » » 50 2400 > 3200 » 10 — Čez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v., pri čemer se ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma, z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razen trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loteri i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazani znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loteri pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za pravne posle. Do 20 K K -- 14 čez 1600 do 2000 K K 12 čez 20 > 40 » v - 26 » 2000 » 2400 » » 15 » 40 » 60 » » - 38 » 2400 2> 3200 » - 20 t 60 » 100 O > - 64 » 3200 7> 4000 » > 25 » 100 i 200 » 1 26 > 4000 y> 4800 » » 30 i 200 » 300 » i 1 88 4800 » 5600 » » 35 » 300 > 400 » > 2 50 » 5600 » 6400 » v 40 > 400 s 800 2f » 5 — a 6400 » 7200 » » 45 > 800 > 1 200 7 50 > 7200 2> 8000 » > 50 i 1200 t 1600 10 — Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v., pri čemer se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra za polnega. Po tej lestvici se kolekujejo dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je do-ločilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi, pri pogodbah v služenju znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo, — ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaju........od prve pole K 12 — b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev.........» » » " 8" — c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev.....» » » » 6'— d) v mestih, ki imajo od 5000 do 10.000 prebivalcev.....> » » » 4.— e) v vseh drugih krajih ....»» » » 3.— Ako treba še druge pole, kolekuje s z I K. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje, da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kadar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik. Prošnje za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, po-deljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekujejo po 10 K od vsake pole. 2. Za podeljenje, priznanje aH potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključeni industrijski privilegiji, se kolekujejo po 6 K od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekujejo po 4 K od vsake pole. 4. Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro - ogrske kraje, v Bosno in Hercegino namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma do 20 gr veljajo 10 v. (v lokalnem prometu 6 v.), ne-frankirana pa dvakrat toliko. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g\ pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250 g, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski zavoji pa smejo v Avstriji tehtati 21/a h g; iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravnotako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, rabiti se tudi ne smejo več za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirana. Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v.) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, ako se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnice po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma ednake uradnim in imeti tudi nemški napis «Correspondenzkarte». Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše, a to le na zadnji strani, kajti sprednja stran je namenjena le za prejemnikov naslov, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo po-skušnje ali vzorci blaga, ako se ne pišejo potem nanje nikakršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opombe ter ako so frankirane za 10 v. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad I kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razen naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korek-turne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dupuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpremembe cen, imena potnikov, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vizitnicah napisati natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr.: p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponudene knjige, tiskani tekst sprednje strani po deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni papirji, kakor: akti vsake vrste, vozna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, niuzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravo ali osobno dopisovanje, smejo se v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočena) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogerske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Črnogoro, Egipet, Francijo, Nemčijo, Grecijo,v Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Ru-munsko, Srbsko, Špansko, Švico, zjedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi, do 350 g teže, drugam pa le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presegati na dolgost 30, na širokost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za po-skušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovil mora biti vsakokrat opomba »vzorec* ali *po-skušnja blaga». Na naslovu sme razen tega biti navedeno : Ime ali tvrdka odpošiljateljev, tvorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razen omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takšnim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakršnekoli opombe. Tudi žive čebele se morejo pošiljati po domačih krajih, na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, ako so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini, in da ni pri prevažanju nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, postopa se ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogrskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele (glej »povzetja v inozemstvu«) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter v Bosno in Hercegovino do 1000 K, drugam pa do 400 K = 400 mark = 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno iste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda »povzetje*, ako so namenjene v inozemstvo pa «remboursement». Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a krone tudi z besedo, in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote treba je med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik vplačal znesek in pošiljatev prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 10 v. terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne pristojbine. Avstro-Ogrsko in Nemčija: Pisma do 20 g (Nemčija le 15 g) 10 v. (mestni promet 6 v.), do 250 g 20 v. (mestni promet 12 v.), dopisnica 5 v.; dopisnica z odgovorom 10 v., priporočitev 25 v. (mestni promet 25 v.), vzvratni list 25 v. (mestni promet 25 v.), ekspres 30 v., tiskovine do 50 g 3 v., do 100 g 5 v., do 250 g 10 v., do 500 g 20 v., do 1000 g 30 v., vzorci v avstro-ogrske kraje in v Nemčijo do 250 o 10 v do 350 g pa 20 v. Bosna in Hercegovina: Pisma 10 v. do 20g, dalje do 250 g pa 20 v., kakor za Avstro-Ogrsko v Sandzak-Novibazar za vsakih 15 g 25 v. Ekspresne pošiljatve so dopuščene samo v kraje, kjer so pošte. Črnagora: Pisma za vsakih 15 g po 10 v., dopisnice 5 v. (z odgovorom 10 v.), za tiskovine in vzorce veljajo iste pristojbine, kakor v Srbijo. Poslovni papirji niso dopuščeni. Srbija: Pisma za vsakih 15^ po 15 v., v mejnem prometu, oziroma z Ogrskega 10 v.), dopisnica 10 v. (za Srbijo z odgovorom 20 v.) Tiskovine, poslovni papirji, vzorci za vsakih 50 g 5 v., priporočila 25 v., vzvratni list 25 v., ekspres 30 v. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 20 K 10 v., do 100 K 20 v., do 300 K 40 v., do 600 K 60 v., do 1000 K 1 K. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine so dopuščene do 1000 K in znaša pristojbina do 40 K 20 v., od 40 do 100 K 40 v.; od 100 do 300 K 60 v.; od 300 do 600 K 1 K 20 v. in od 600 do 1000 K 2 K. Poštni nalogi posredujejo poplačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino ter v Turčijo, in sicer v Adrijanopelj, Beyrut, Konstan-tinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 1000 K — v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošte v Pragi), Rumunijo, Svedijo. Švico in Tunis do 800 K (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena 1 v.), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo, n. pr.: »Na poštni urad v • • ■ « Poštni nalog». Kakor hitro je znesek vplačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek, odštevši pristojbino poštne nakaznice in 10 v. terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Ako se poštni nalog ne sprejme, pošlje se nazaj zastonj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 10 v. terjalnih stroškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel s prva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma: Za Avstro-Ogrsko do 250 g lpO K vrednosti do 10 milj daljave 30 v., nad 10 milj 54 v., od 100 do 600 K do 10 milj daljave 36 v., nad 10 milj 60 v., za vsakih daljših 300 K 6 v. več, — iz Avstro-Ogrskega v Nemčijo do 600 K vrednosti do 10 milj 36 v., nad 10 milj 60 v., za vsakih daljših 300 K pa 6 v. več. Poštni zavoji (paketi): Za Avstro-Ogrsko do 5 kg do 10 milj 30 v., nad 10 milj 60 v.; za zavarovanje pristojbina po 6 v. do 100 K, od 100 do 600 K 12 v.; za vsakih nadaljnih 300 K pa po 6 v. več. Avstro-Ogrska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 30 v., nad 10 milj 60 v.-, za vsak nadaljni kg do 10 milj 6 v., 20 milj 12 v., 50 milj 24 v., 100 milj 36 v., 150 milj 48 v., nad 150 milj 60 v. več; vrednostna taksa do 600 K 12 v., za vsakih nadaljnih 300 K po 6 v. več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar plača se do 500 g 60 v., od 1/2 kg do 5 kg 1 K. Za težje pošiljatve računa se do Imotskija ali Broda gori navedena vozarina in vrednostna taksa odpadajoča za Avstrijo, najprej pa za vsaki kg 16 v. vozarine in vrednostna taksa za vsakih 300 K 6 v. več. Povzetja v domačih deželah se morejo pošiljati na vse pošte avstro-ogrske države do 1000 K. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsake 4 K 1 v., najmanj pa 12 v., tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez navedene vrednosti do 250 g se pošiljajo s pisemsko pošto. Pošiljanje pisem v svetovni poštni zvezi. «) Pisma za vsakih 15 g 25 v., za dopisnico 10 v., z odgovorom 20 v.; b) tiskovine : za vsakih 50 g 5 v. do največje teže 2000 g-, c) vzorci blaga za vsakih 50 g 5 v., najmanj 10 v. dopustna teža 350 g\ d) trgovinski papirji za vsakih 50 g 5 v., najmanj 25 v., dopustna teža 2 kg\ e) priporočitev 25 v., vzvratni list 25 v., ekspres 30 v.* Za dežele in kraje, ki niso pri svetovni poštni zvezi, se računijo tudi ravno navedene pristojbine, razloček je samo ta, da se pošiljatve večinoma ne morejo priporočiti, dostikrat se celo ne frankirati do tistega kraja, kamor so namenjene in da se dopisnice smejo odpravljati le v Kaplandijo v južni Afriki. Poštne nakaznice v inozemstvo in sicer v Nemčijo, Belgijo, Chile, Kino (nemške poštne agenture v Shangai, Tientsin in Tsintan) Kongo, nemško vzhodno Afriko, nemško južno-zapadno Afriko, Egipt, Francosko in Algerijo, Italijo, San Marino in Erytreo, Japonsko in Koreo, Kamerun, Kiautschou, Luksemburško, Crnogoro, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko z Madeiro, Švedijo, Švico, Srbijo, Togo (samo v Klein-Popo in Lome), Tripolis (ital. poštni urad), Tunis, Turčijo (c. kr. avstrijski poštni uradi do 1000 K; v Argentinsko republiko, Bolgarijo, Dansko, nemško Novo-gvinejo, Finlandijo, Anglijo, Irsko in kolonije, Malto, Maroko in francoski poštni urad Tanger, nizozemska vzhodna Indija, Rumunija, Samoa (nemški poštni urad Apia), Siam (samo v Bangkok in Chiengmai), Tripolis (francoski poštni urad), Zjedinjene države v Ameriki, Zanzibar (francoski poštni urad| do 500 K; v Grško do 400 K in znaša pristojbina v Nemčijo do 40 K 20 v., potem pa za vsakih 20 K 10 v. več; v druge dežele, izvzemši Črnogoro in Srbijo, pa do 100 K za vsakih 25 K 25 v., čez 100 K pa za vsakih 50 K 25 v. Za *) V katere inostranske dežele so ekspresne pošiljatve dopuščene, izve se pri vsakem poštnem uradu. Srbsko in Črnogoro veljajo ravno tiste pristojbine kakor v Bosno in Hercegovino. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Francijo, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksemburško, Nemčijo, Nizozemsko, Norvegijo, Rumunijo, Svedijo, Švico in Tunis, Egipet (a le v Aleksandrijo, Ismalio, Kairo, Port-Said in Suez), Srbijo in Črnogoro do 1000 K. Poštni zavoji do 3 kg v inozemstvu po nizki vozarini so dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chile (5), Dansko (5), Egipet (5), Islandsko (5), Italijo (5), Japan (5), Ka-merun (5), Kanado, Kitaj (5), Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Oranje, Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo (5), Straits-Settlemens (5), Španijo, Švedijo, Tanger, Togo (5) Trans-vaalsko republiko, Turčijo (c. kr. pošte), Uragvaj, Sanzibar (5), (Pristavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah vzpre-jemajo pošiljatve po 5 kg teže. Povzetja v inozemstvo in sicer v Belgijo f, Nemčijo f, Angleško, Francijo čez Nemčijo f, Egipt, Helgoland, Italijo f, Luksemburško f, Nizozemsko f, Norvegijo f, v Francijo čez Švico v Dansko, Portugalsko, Rumunijo do 500 K, v Svedijo f, Švico f, Turčijo in severo-ameriške Zje-dinjene države se vzprejemajo do zneska 1000 K, v Srbijo do 1250 K avstr. velj., v dežele z zaznamovane, se tudi vzprejemajo priporočena povzetja. Provizija znaša pri voznopoštnih povzetjih (izvzemši vozarino) v Nemčijo in Švico 2 v. za vsaki 2 K, najmanj pa 12 v.; v Srbijo do 24 K 12 v., potem pa za vsake 4 K 2 v. več, a v druge deleže 20 v. za vsakih 20 K. Brzojavni cenik. taksa za vsako besedo, najmanjša taksa. Lokalne brzojavke:- 2 v. 40 v. V Avstro-Ogrski .... V Bosno in Hercegovino • , u 5 . . 6 v. 60 v. V Bosni in Hercegovini- • V Nemčijo....... Za besedo velja do 15 črk ali 5 številk; naslov in podpis se ravnotako zaračunja kakor tekst. Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 60 v. temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno iz 15 črk ali 5 številk. Algir 26 v. Anglija 26 v. — Belgija 21 v. —- Bolgarija 16 v. — Črna gora iz Dalmacije 6 v., sicer 9 v. -— Dansko 21 v. — Francija, Korzika in Monako 16 v. — Gibraltar 33 v. Grško (celina), Evbeja in Poros 41 v. — Krf čez Trst 26 v., na druge otoke 44 v. — Italija, mejni promet 8 v., sicer 16 v. — Kanalski otoki 26 v. (La manche). — Luksemburško 21 v. — Malta 37 v. — Nizozemsko 19 v. Norvegija 32 v. — Portugalsko 33 v. — Rumunija 9 v. Rusija (evropska) 24 v. — Srbija 9 v. — Španija (celina) 28 v. — Kanarski otoki 88 v. —- Švedsko 24 v. — Švica s Tirolskega, Predarelskega in iz Lichtensteina 6 v., si,cer 9 v. Tripolis 68 v. — Tunis 26 v. — Turčija (evropska), čez Bosno 28 v., čez Trst 38 v. Važnejša določila poštne hranilnice. Vsi poštni uradi sprejemajo med navadnimi uradnimi urami tudi denar v svojo hranilnico in dajo po potrebi vsakršna pojasnila o vplačevanju in izplačevanju. Vložnik je vsakdo, kadar sam aH zanj kdo drugi vloži znesek, večji kakor 1 K. Znesek mora biti s 50 deljiv. Vložnik sme imeti le eno poštno hranilno knjižico in te vrednost ne sme presegati 2000 K. Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu («protipisu>) ter pove stan, kraj, dan mesec in leto rojstva ter svoje stanovanje; izvoli si tudi lahko t geslo* (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v cprotipis«, sam pa si jo dobro zapomni. Knjižica in nje vročba so brezplačne. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhutega pošlje vložniku poštni urad še prejemno potrdilo. Najmanjša vloga je 1 K, katero sprejemajo vsi poštni uradi. Za manjše zneske kakor 1 K so pa »poštne hranilne karte*. Te karte z vtisnjeno 10 vin. znamko se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 10 v. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet 10 vin. poštnih znamk, kar znaža z vtisnjeno ravno 1 K. Te karte z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 1 K. Znesek od 2 K do 40 K se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda mora se najmanj 1 K še pustiti v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 K in nad 400 K treba je pa pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se prejme, ako je bila odpoved v redu, kmalu «plačilna nakaznica«. — Vloge se obrestujejo po 3 odst. Vložnik mora zahtevati, da se za njegovo vlogo nakupijo državni obrestonosni papirji; mora pa tudi že take vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikova, ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 200 K, katere mora imeti vložene, dokler hoče ostati pri čekovnem oddelku. Glede zneska, ki to «osnovno vlogo« prehaja, more on potem razpolagati in zahtevati z ene strani, da se nakazane vsote vpišejo na njegov račun, z druge, da se poljubni zneski nakažejo katerikoli osebi ali tvrdki. Potrebne tiskovine za objavo pristopa z zavitkom dajo poštni uradi brezplačno. Natančen pouk o poštni knjižici se nahaja v vložni knjižici. Natančen pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno. Ploskovne mere. 1 danska milja............... 7-532 km 1 angležka milja............................1.609 » 1 morska milja vseh narodov..................1.852 » 1 francoska morska milja (= 3 morske milje) • • 5.556 » 1 norveška milja............................11.295 » 1 ruska vrsta..............................1.067 » 1 švedska milja..............................10.688 > 1 geografična milja..........................7.420 » 1 stopinja ekvatorja — 15 geogr. milj..........1 11.306 » Denar vseh dežel. Relativni kurz najobičajnejših novenih vrst v kronah. Amerika, Zdr. drz , 1 dolar a 100 centimov ... K. 4 Q 3 */a 10 dolarjev = 1 eagle, Juž. Amerika 1 pijaster (a 8 rcalov po 4 cuar-tille ali 100 centimov). » 5'11 Anglija, 1 funt sterlingov a 20 šilingov (Gw.) (Guin. 21 Sil.)........ 2401a/4 1 šilnig a 12 pensov • • 1 • 171/a Arabija, 1 Moka-t61ar a 80 kabirjev (1201/,, Moka-tolarjev = 100 avstr. Marije Terezije tolarjev) » 412 Argentinska ljudovlada, i peso fuerte......... 4'82 Avstralija, 1 funt sterlingov a 20 šilingov a 20 d. • » 24 013/4 Avstrijsko-Ogrsko. 1 gld. = 1 gld. a 100 kr. = 1:85 06 ....... 2'— in 1 krona a 100 vin. » 1'— Belgija, 1 frank a 100 cent. . —'95>/4 1 Bolgarija, 1 lev (frank) a 100 stotink v zlatu ■ ■ » 1' — Običajni denar v srebru » —'93 Brazilija, 1 milreis (peso) v zlatu a 100 relsov ■ . » 2 58l/s Ceylon, 1 rupija.....» 235 Dansko, 1 krona a 100 oer » 1 30 Egipet, 1 pijaster (a 40 par) » —'25 Finsko, 1 marka a 100 pennijev.........—95 */4 Francosko, 1 frank a 100 centimov....... —'95 */4 Grško. 1 drahem a 100 leptov......... —-951/4 Holandsko, glej Nizozemsko. Italija, 1 lira a 100 cen- tezimov........ —'95'/^ Japonsko, račun v deželi, 1 itzebou....... 1*76 račun z Evropo, 1 me-hikanski srebrn dolar . K 3*59 Kanada, postavno kakor na Angleškem, v prometu 1 halif. a 5 s. ■ • • ■ Kitajsko, 1 tael ali lieng a 10 tsienov, a 10 fenov 10 cashov ....... Kuha in Portoriko, 1 pijaster a 100 centimov. • • • Mehika, 1 peso a 8 rcalov a 4 kvartile..... Nemčija, 1 marka a 100 pf. Nizozemsko. 1 gl. a lOOcent. (ali 20 stiblingov) • • Norveško, 1 krona= lOOoer Nova Granada, 1 peso a 10 dec. a 10 centov . . • Paraguay, 1 pijaster a 8 re- alov........ Perzija, 1 doinan = • • • 10 kranov, 1 kran = • 10 dinarjev, 1 dinar- • Portugalsko, (conto de reis 1000 milreis) 1 milreis a 1000 reisov .... Rumunsko, 1 leja lOObanijev Rusija3, 1 zlat rubelj a 100 kopejk....... 1 polimperijal (novejšega kova)........ Srbija, 1 dinar a 100 paraš Španija, 1 peseta a 100 cent. 1 duros a 20 realov a 100 centimov .... Švedsko, 1 krona a 100 oer Švica, 1 frank a 100 rapov Turčija, najnovejši denar: kos za 20 pijastrov • • 1 pijaster (gerš) a 40 par Vzhodna Indija, 1 komp.-rup. a 16 annas a 12 pijes 1 0-95'/4 ali natančneje 0'95'23. — 2 M7'/j ali natančneje 3 Papirnati rubelj ima menjajočo ažijo, v novembru 1899 je veljal K g S J? ■S aS ^ C _ •Stn« 3 s a -S <'« fl ® 5 3 io M c/: ^ O o ^ iž fc < M rt rt s rt >0 £ -ž a 5 £ '-= "g £ ■S -n g £ £ 5 rt C^H "ml 5 - s ^ Oh W g pq g (g S w "O _ C rt "O t3 S & S -c O O ,C $ * PH W >C/2 V T m u C O 2 bi) C 2 (X)«t>-cii\Or^oo«-too<>'tr>cocN'-'COinco»Hfo1fiCNm csin-tcNictcsaNOOO^fnao^iOhinmoooo t^vovOin O cn -t -h -f in ov rt ov co O r^ co o »O —' »-H CO y-t rt CN r-H \o t^CNrtaOOcobvjn^COTt^^OvOlOOinincOI^l^in cncso^^cNm^r-MomcMr-i-o^cD^OOmmO io io o io "t oo r-< ro in t-^ cn th *t ro -t t^ O O m t-. ^ co O ro r-< co ■ in O — fooi^cflfoioO^OcOfOCNt^O '—i vo »o O^ao^o .r-rovooiovoo^voo'-''"'^- , ao -t , co O m cn cO in -t m m m o O vo vo co -t < j rt r- O co in o o r>' oo co cn ■—>" t--" t-i' cn r-cNr-r>Ovaococo h t co CN O vO rf O "+ O • mmatO-tO^tcoaoiOm1 inoo-^r^rtcNcoGOO^Or^GO — oiooiot^oooooo'-« r"T~"t»H00'HCNI>CNO^ O lO CO T-. CO Ov CO T-IVO CN CN CN o T-^f-tT-. ■•—< CN CN r-< \Q CO in 5,-; 2 o I« . 'SfS 5 •Sja cs 'E0[/) »M CO »O I s «3. I S®5 . S NO w si . oj _ a> I tj I rt > «+ So- — CO OS «S CO 'M co r- aOcNO^coTtindoaainaicN^in^coiniNO "-"t^rtT-.00vOOv000CNCN»-"^v0cNOCSt^v0rt00C>OO O CN CO "t CN CN in O co CN t"* CO CN O 00 CN rt f CN CO T-< rt CN to ~~ ^poaiBoaoOMaai^inmao^ o -t oo in co 'Or--tOGOr-"OCX3000CN'-.^-.vOOOOCN'-'vOrtGOOOr^ vO CN CO rt CN CN in o m CN vO CN CN 00 OOCN TtlO cn co t— eo cn r^ a O co a io a ao ^ O O O O- O; oi cn co oi a - m a m O -tOv voc> co c> r->* co O O O O O Ov rt vo -t ro in cn in" CNO^r^coococ^^coovinino^r^OOooao^CNOaoo -t^ ©^ cs in cn MMr-^cNO-l-cocoa^^Oco cT m" vo" co" rf cn ao cn -r-Trf r^-t" cn cn~ »o^io O cn r-" co""-Tcn *t *+ co ro -t io r- in co th cn cd CO T-. > Jž O Ph C00«ot~"-00'^to00v0^vo00'tt^.00v0coo00vvov0vo CNOaiinOincNC-ooooooocNinCMMcoOiMm-tcN^ Otioi-iOmOt-iomT-hmioaO^maaOMO-t o vo o vo — co vo in o t-^ o cn r-» Ocn r-< oco" vo m* vo rt —|oor^cNOvvococovoao--oo»ocoTtcocomrtovr^rtovco CO r- O CO^CN lO CNTtOCNOviT) th TH ^ 00 K~> CN 1-H CN CN~<> CN — is v "> A s c O T ^ o « , , v < • rt n > rt —! ' rt I t- : M : : S g 5 : s 3 » O rt T3 1 aj 0 rt > ; o-d. i N 'aj w 0 —■ U M T3 Iv. fc 3 2 I! OJ «3 rt ^T •J2 2 ' ' 'f ' g S • * M "g ^■o- <0 rt g; > - :S-a S ^ » S g jJ " | > D. S ^r* rt c= o <» ^ g S * -o "S S s M č,.s .5,3,« — ro raOro1^ ra ra 5''—1 1—1 — ~ «3 c .eo —• ca.^ as o t- — - * — » aj co 01 ■■ £ L, O g rc ® "O w N rt M "g ■sgi ® ' 1' ft^So »o os - ^00 _ — p. 'c f3 CO o —1 co -a 6 S e„ « s e® ^ "5! . ■ . 'S - g 5 > ® <*c M ephisto. Dr. Janko Pajk. (Životopisna črtica. — Napisal Mak s o Pirnat.) Mož, kojega ime smo napisali na zaglavje tem vrsticam, je svoj čas igral veliko vlogo v političnem življenju štajerskih, zlasti mariborskih Slovencev. Stal je v vrsti prvih tedanjih predboriteljev za narod in si pridobil lepih zaslug za prosveto in politično probujenje štajerskih Slovencev. Spodobi se tedaj, da posvetimo kratek članek v našem «Koledarju» pokojnemu profesorju Janku Pajku, ki se ni odlikoval le v našem političnem gibanju, — temveč se tudi marljivo in navdušeno pečal s slovensko knjigo. Narodil se je rajnik dne 14. grudna 1. 1837. v Šent Pavlu v Sa-vinski dolini. A preživel je svoja mlada leta večinoma v Spodnji Poljskavi blizu Pragerskega, na vznožju vinorodnega Pohorja. Leta 1850. je odšel na mariborsko gimnazijo, kjer je bil vedno med prvimi odličnjaki. Tedaj je poučeval slovenščino na mariborski gimnaziji mož preblagega spomina: slavni Davorin Terstenjak. Z navdušeno besedo je umel vneti učence za materinščino in prav on je tudi v mladem Pajku zanetil ogenj požrtvovalne domovinske ljubavi in v njem vzbudil ono sveto navdušenje za slovenski jezik, ki ga ni zapustilo do groba. Završivši gimnazijo se je podal Janko Pajk 1. 1858. na Dunaj, kjer je poslušal predavanja iz klasičnih in slovanskih jezikov. Zlasti se je bavil s slavistiko, v kateri mu je bil učitelj veliki Miklošič. Ko je končal svoje filozofske nauke, je bil 1. 1862. imenovan za suplenta na goriški višji gimnaziji, kjer je poučeval ponajveč slovenščino. Od 1. 1864.— 1867. je učiteljeval na nižji gimnaziji v Kranju. L. 1867. so ga prestavili v Maribor. Tam se je bilo začelo tista leta živahno narodno gibanje. Razumevno, da mladi navdušeni profesor ni le od daleč gledal tega gibanja, temveč tudi sam dejanski posegel vanj. Toda odločno narodno nastopanje mladega Pajka ni bilo po volji tedanji vladi, ki je, kakor današnja, preganjala tiste uradnike, ki niso čisto zatajili svojih narodnih čustev. Mislili so za kazen — v odloku je stalo seveda in nebroj manjših kulturnih in statističnih črtic. Kot urednik «Zore» je povzročil Pajk vojsko o slovenskem šestomeru (heksametru). Stvar je bila ta-le: «Zora» je prinesla 1. 1876. v št. 6 — 15 slovenski prevod tretjega speva Homerove Odiseje. Prevod je bil iz peresa prof. Valentina Kermavnerja, a Pajk ga je samovoljno popravil in tacega potem natisnil. Pajkova poprava tega prevoda je bila pravzaprav le pokvara, in raditega je Stritar pograjal ta prevod («Zvon», 1. 1876., št. 18). To je bilo seveda neprijetno za prof. Kermavner-ja, ki je bil pri vsej stvari nedolžen; poslal je Stritarju «pojasnilo» o tej zadevi; Stritar ni prijavil celega pojasnila radi «miru in sprave», temveč vsebino tega pojasnila podal kot pristavek k Levčevemu spisu: ^Slovenski šestomer*. Raditega se je Pajk po krivici razjaril nad Levcem in ga rezko napadel v sestavku: • Leveč in heksameter« (Zora, 1876, 24, 390). Na ta napad je odgovoril Leveč z brošuro cPravda o slovenskem šestomeru« (Odgovor mariborskemu šestomerniku Janku Pajku, spisal Fr. Leveč, V Ljubljani, 1878, 8° str. 46). Ovrgel je tu Leveč krivične nazore, ki jih je o šestomeru razvijal Pajk, ki je naposled sam spoznal, da je na krivem potu, in je raditega tudi umolknil. Ker je Pajk sprevidel, da stoji tudi glede drugih literarnih, zlasti este-tičnih nazorov osamljen, nehal je 1. 1878. izdajati Zoro in popustil tiskarno. Sel je v Gradec spopolnjevat svoje modro-slovne nauke, vstopil zopet v državno službo in bil nameščen kot gimnazijski profesor v Brnu 1. 1879. Poslej se je izključno posvetil modroslovju in napisal celo vrsto nemških razprav iz te stroke in izdal tudi samostojno delo z naslovom tPraktische Philosophie* (1896.1., druga izdaja 1899.1.). Zanimivo je, da je postal Pajk doktor modroslovja šele 1. 1887. kot petdesetleten mož; dosegel pa je doktorsko čast na podlagi razprave: «Zur Theorie der menschlichen Nach-ahmungen*. Bavil pa se je tudi z vzgojeslovjem in napisal iz te stroke razpravo: . A do ednotnega naziranja in do jasnosti idej ni prišel; nahajajo se v njem sledovi raznih naziranj, a sam si še ni ustvaril trdnega sistema. Bil je premlad za to! Ako bi mu bilo usojeno daljše življenje, poglobil in popolnil bi se bil tudi v tem oziru. Najboljši vir in učitelj je bilo Ketteju narodno pesništvo. To je tista širna podlaga, na kateri se je tako lepo razvila pesnikova individualnost. Iz vseh Kettejevih pesmi veje nekaj narodnega; gotovo ga ni tako narodnega slovenskega pesnika kakor je Kette in to glede jezika, oblike, čuvstvovanja in motivov. On je res naš pesniki Glavni njegovi znaki so pri-prostost, neprisiljenost, lahkotnost, šegavost in zdrav humor. Tudi v tuje oblike je znal vliti naroden duh. V pesniških formah ni bil pedant in ideje ni nikdar žrtvoval formi. Kette si je priboril v naši literarni zgodovini častno mesto in poleg Zupančiča je bil brezdvomno najodličnejši slovenski lirik naše novejše dobe. Toda slike je treba gledati, godbo poslušati, pesmi pa je treba čitati. Zato naj nikdo ne zamudi naslajati se s Kettejevimi poezijami in vsakdo jih odloži z zavestjo, da smo ga izgubili prezgodaj. Na Dunaju, koncem septembra 1000. Dr. Fr. Vidic. Dr. Jože Krajnc. • Bila taka usoda vedno slavnih je mož, da jim slovelo ime, ko jih zagrnil je grob.» V lepi, romantični Šaleški dolini proti severni strani se dviga na prijaznem griču velika cerkev sv. Jurja v Skalah; kakor vrhovnica med sovrstnicami cele doline moli z visokim stolpom v sinje nebo in opominja z nepopisljivo znamenitostjo verne okoličane na vsegamogočnega Stvarnika. Pri tej cerkvi, lahko rečemo, je zrasel naš slavni rojak Jože Krajnc.1 Pol ure hoda od nje, pod Lubelo se je porodil Jože dne 17. februarja 1821. leta v lepi kmetski hišici, v kateri ga je zibala slovenska kmetska mati in mu pela domače narodne pesmi. Oče mu je bil pobožen, imovit in pameten kmet, imenoma Jože, po domače Strže; bil je ves čas cerkovnik domače župnije. Skrbna, prebrisana2 mati, rojena Jera Jan, je v mladosti sinka lepo poučevala v molitvicah in mu vtisnila v dušo čisto pobožnost, v kateri je živel še kot učenjak do zadnje ure. Mladi deček se je šolal v Skalah; njegov učitelj je bil v dolini še znani Wegunt. Veselje so imeli, kakor mi je pripovedoval pokojnikov brat Tone, z Jožkom učitelj, kaplan in posebno starši; dobil je vsekdar koncem leta v priznanje 1 Pišem Krajnc, ne Kranjec, 1. ker pišejo to ime v rojstnem kraju le tako,- 2. ker se je sam tudi pisal le Krainc, kakor vidim v naznanilih predavanj na graškem vseučilišču, in pozneje z nemškimi črkami Krainz. a Navedem naj pri tej priliki, da je cela ta rodbina izredno nadarjena. Bistrega uma in genijalna je bila posebno Mica, sestra našega učenjaka. Na paši zložila je pesmici ta kmetska deklica, ki se je šolala le na ednorazrednici v Škalah, in jih poslala bratu za god. svoje marljivosti darilce, srebrn križevač v svilnatih trakovih ali lepo knjigo. Tičal je že kot šolarček vedno v «bukvah«; oče ga je moral često poditi od berila k delu. Poljedelsko opravilo mu ni ugajalo; rojen je bil za nekaj višjega. To so spoznali tudi starši sami in se takoj udali učiteljevemu prigovarjanju in ga poslali leta 1832. v Celje študirat. Vstopil je v tretji normalni razred, da se priuči nemščine. V gimnaziju je lepo napredoval in dobil v petem raz- 6* redu prvo nagrado, dasi je moral potratiti najlepši čas s poučevanjem. S prisluženim denarjem si je omislil v počitnicah veliko potovanje na Gornje Štajersko; mati mu je odsvetovala potovati v najhujši vročini; dijak, vedno zdrav, ki še poznal ni bolezni, se ni ustrašil pota. A prepričal se je pozneje, da bi bilo mnogo bolje, če bi bil ubogal materne nasvete. Nakopal si je hudo vročinsko bolezen, katera se je hujšala dan za dnevom, ko se je že bil podal v šolo. Oče se je peljal po njega, da okreva na domu; res, ozdravel je, a preminul je skrbni oče, ki je dobil bolezen od sinka. Hudi časi so napočili za Krajnca; mati vdova je imela mnogo skrbi s kmetijo in mlajšimi otroci in ni mogla podpirati svojega ljubljenca. Toda mladi dijak ni izgubil poguma; napotil se je sam v Celje nadaljevat študije. Ves čas je poučeval in dovršil z dobrim uspehom zadnji gimnazijski razred. Dasi je pobožna mati jako želela, da bi postal duhovnik, mu pametna ženka ni delala nikakih ovir, ko se je napotil v Gradec, kjer je vstopil v filozofijo. Leta 1841. se je dal na vseučilišču vpisati pravnikom. Leto pozneje je dovršil modro-slovne nauke in postal doktor filozofije. V jeseni je prevzel odgojiteljsko mesto v jako imoviti rodbini pl. Kodeličevi, kjer je bil do leta 1848. To novo življenje je dovedlo Krajnca na drugo pot študij. Študiral je pravoslovne nauke kot privatist, poletu v Radgoni, po zimi v Gradcu. Vstopil je tudi v prakso na graščini g. Kodeliča, da bi se izuril v službi vlastninskega oskrbnika; ko se je preselila rodbina v Gradec, je prakticiral pri mestnem uradu. Leta 1847. je dovršil v Celovcu ka-zensko-sodnijski izpit. Leto pozneje je prestal prvi rigoroz in se začel pripravljati za ostala dva izpita; enega je kmalu sijajno dovršil. Viharno leto, njegovo delovanje v »Slovenskem klubu«, njegova izvolitev v državni zbor ga je odvrnila od njegovih tihih študij. Med najodličnejšimi udi »Graške Slovenijo je imel posla čez glavo. To društvo, zbirališče graškega razumništva, je vodilo v teh burnih časih politiko vseh Slovencev na Štajerskem; zastopalo je zlasti v javnosti narodne interese. V »Graškem listu« je zastavil Krajnc svoje spretno pero in pri-občeval z vztrajnostjo zanimive spise in poštene zahteve Slovencev. Znamenit je njegov članek: Nemško-slovenske razmere.i Med drugim poudarja mladi politik: *Ako še kaj velja volja knezov, tedaj velja še zvezna listina (Bundesacte) 8. majnika 1815, na katero se upira samostalnost knezov; ako je pa ona listina prišla ob veljavo, in se umaknila volji narodovi, tedaj pa velja to prirodno pravo za Slovence v isti meri, kakor za Nemce; a Slovenci, opirajoči se na prirodno pravo, nočejo zveze z Nemčijo . . Kdor pravi, da morejo Slovenci zgolj pod nemškim varstvom rešiti svojo mlado svobodo, tisti trdi, da se naj iz strahu pred smrtjo sami umore Bodočnost imajo Slovani v Avstriji.« V tem viharnem letu se je vnel posebno v Gradcu velik novinarski boj radi narodnih barv, katere so bile Slovencem že davno dovoljene. Gradčani so bili jako razdraženi, ko so v mestu nekateri Slovenci razobesili trobojnice; zahtevali so, da se morajo takoj odpraviti; da, celo šiloma so jih sneli s hiš, sami so pa razobešali, kakor še sedaj, le «frankfurtarice». Zopet se je oglasil Krajnc in zastopal javno to vprašanje. V članku2 razlaga pomen avstrijske zastave s slovanskimi trakovi: «Barve so najvernejši tolmač politične smeri narodov . . . Ako se hote že avstrijski Nemci združiti z Nemčijo, moramo vsaj oteti cesarju vsako ped slovanske zemlje . . . Ako je mišljenje Gradčanov zaisto avstrijsko, zakaj ne vidimo poleg nemških zastav niti ene avstrijske f Ako Vam je res nekaj do Avstrije, spoštujte inače i patrijotično mišljenje avstrijsko čutečega Slovana in plemenito misleče Slovanke, nego s tem, da šiloma trgate slovanske avstrijske zastave ki jih je izzvala pangermanska propaganda itd.» venci in IS4S.IV. *** ^ ^ ^ ' ^ APih-a knjiga; Slo-2 Dne 9. maja 1848. Apih str. 116. Dne 24. majnika zavrača zopet v istem listu1 govoričenje Nemcev, češ, da se Slovani ne bodo branili ruske ustave. Po tem članku spoznamo mladega Krajnca do dobrega; trezno je sodil o političnem položaju in videl daleč v bodočnost. Trdi, da bodo Poljaki vedno ovirali zvezo z Rusi; torej ni nevarnosti, da bi se Slovenci združili ž njimi. «Ako se pa nadeja avstrijski Nemec prave domovine samo v nemški zvezni državi, naj bo, naj se ji pridruži, Slovanom pa naj pusti samostalnost pod avstrijskim žezlom in naj zahteva od njega samo tesno zvezo za napad na Nemčijo.* Ravnotako odločno je nastopal v državnem zboru. Mlad, poln navdušenja in novih idej, neutrudljiv, voljan žrtvovati moči za narod in domovino, se je podal na Dunaj, da sodeluje na temelju, ki so ga imeli sezidati ljudski zastopniki novo prerojeni Avstriji. V vrsti najodličnejših čeških poslancev se je boril, popolnoma svobodnega mišljenja. Neustrašeno se je potegoval za kmeta, ki je moral delati tlako kakor suženj in plačevati gosposki desetino. Povzdignil je mogočno svoj glas in bičal veliko krivico, ki tare kmeta. Njegove in tovarišev želje so se uresničile; sklep, da se odpravi podložnost in določi odškodnina, je potrdil presvetli cesar. Mislimo si lahko, kako je Krajnca, ki je bil sam kmetski sin, veselila ta novica! Samega veselja da brzo tiskati odprto pismo, v katerem naznanja svojim volilcem, da so odsihdob prostaki. Okrožnico2, ki do sedaj še ni natisnena, hočemo podati doslovno: j u b i rojaki! Glejte, bratje, usmilila se je enkrat večna pravica Vaših nadleg, ino sterla hude verige, ktere so skoz več sto let Vaš imeniten stan zaterle ino sramotile, ino spremenila je Vašo sužnost v lepi vert svobodnosti (frajosti), v kteri se Vam 1 Apih str. 117. a Okrožnico mi je poslala vdova gospa M. Krajnčeva. Tiskal jo je Fran pl. Schmid na Dunaju. prijazen prihod smeji. Namreč k koncu pretečeniga inesca je deržavni zbor postavo izrekel, ktera je gotovo nar lepši, nar koristnejši, kar austriansko cesarstvo stoji, ino ktere zapopadek je ta: 1. De podložnost kmetov pod grašinsko gospodo na večne čase neha. - 2. de posihmal ni več razločka med dominikalistami ino rustikalistami. — 3. de vse dolžnosti dela, davki ino odrajtvila, ktere so iz grašinske podložnosti izvirale, kakor: tlaka, kazen, desetina, opravk i. t. d. se posihmal ne smejo več tirjati. Al ni velika sreča, ljubi bratje, de, namesto se po daljnih grašinskih poljah brez plačila in živeža potiti, znate posihmal brezskrbno Vaše njive obdelavati, ino za Vaš dom skrbeti? Al ni velik dobiček, de posihmal po smerti hišniga gospodarja ne bo ne opravka, ne mortuara ino takih plačil več, s kterimi so se zapušena vdova ino sirote dostikrat tako zadolžili, de je zadnič njih grunt na boben peršel? Al ni dobro, de pišeta, jajce, žito, vino i. t. d., ktere ste do zdaj v grade nosili, znate zdaj doma zanucati, al pa za dobre dnarje predati? Al ni velika dobrota, da posihmal ne bo več treba za vsako pisanje, ki se bo v grašinah delalo, teške denarje plačevati? Glejte vse to je na večne čase proč, ino vse to so Vam poslanci perdobili, ktere so kmetje na dunajski zbor poslali. Imejte torej zaupanje na nas, de bomo tudi prihodnič dobro za Vas delali. Kar pa odškodovanja zadene, je bilo preteško naenkrat določiti, kaj se mora v dnarjih poverniti, ino kaj ne, ker je tolko sort davkov po celimu cesarstvu, de se more poprej vse na tenko preiskati, kaj je po pravici, ino kaj ne, ino potem še le bo državni zbor sklenil, za ktere davke ino na kako vižo se more odškodovanje dajati. Zato je bilo le sploh sklenjeno, da mortuar, in sodnje taxe brez odškodovanja minejo, kir je tudi grašinska sodna oblast minila. Per drugih odrajtvilah pa se morejo poprej skerbno krivične od pravičnih ločiti, ino le za pravične se bo malo odškodenja izreklo. Imejte pa zaupanje, de ž njim Vain ne bo velika teža na rame naložena, kir se bo veliki del odškodovanja iz cesarske, in en del iz deželske kase plačeval. Le to še perstavim, de je cela postava že tudi od svitlega Cesarja poterdena Kir se pa ne more vse v enimu dnevu spremeniti, bodo grašinski oskerbniki v cesarskem imenu sodbe naprejpeljali, dokler ne bodo cesarske sodbe gorpostavlene (kar upamo, de se b»o že do noviga leta zgodilo). Iz tega pa ni treba misliti, de ste še zmerej grašinski podložniki; z grašinaini nimate nič več opraviti; Vi bote do vpelanja cesarskih sodb grašinskim oskrbnikam (ferbolterjam) le kakor cesarskim slu-žabnikam vbogali. To se že iz tega spozna, kir imajo oskerbniki od ministrov povelje, v sodnih odpisih vsalciga moškiga z besedo: , kakor se je sam izrazil, se še niso posekale glave. Otožen je postajal; videl je, da ne more uporabljati svojega znanja, katero si je pridobil s trudom tolikih let. V tem obupu se je obrnil do svojega zaščitnika grofa Thuna. Razpisalo se je profesorsko mesto za avstrijsko civilno in trgovinsko pravo na pravni akademiji v Sibinju. Krajncu se je celo namignilo, naj se poteguje za to službo, dasi je obrok potekel že čez pol leta. Jako nerad bi zamenjal svojo domovino s tujino, a prisiljen je bil, poprijeti se te ugodne prilike. Vložil je prošnjo; zajedno se je podal v pravno mini-sterstvo, da bi to prepričal o ničevnosti obrekovanj, ki so mu že neizmerno škodila. Opozoril je na svojo okrožnico, češ, da je bila le vsebina cesarskega patenta od dne 7. septembra 1848. leta. Gosposka je uvidla njegove pritožbe in ga imenovala profesorjem v Sibinju dne 9. oktobra 1855. leta, kjer je ostal do 1871. leta. To je bilo veselje! Krajnc je bil za to polje ko rojen; vsaj se je pripravljal že od začetka svojih študij za profesuro. Cesto ga je še prosil slovenjegraški okraj, da prevzame poslanstvo, radi katerega je doživel toliko bridkih skušenj; vedno se je zahvalil za to zaupanje svojih rojakov; ni se hotel več baviti z nesrečno politiko. Posvetil je ves čas vedi, živel je za svoje slušatelje, v prvi vrsti pa za ženo in otroke. Poročil se je namreč v jeseni leta 1858. z Ljubljančanko Marijo Petričevo, iz jako ugledne rodbine. Jako srečno je živel s svojo družico. Nastopila je nova doba njegovega življenja. Ljubezen do dijakov, ljubezen do znanosti ga je vodila v njegovem novem stanu; čislali so ga tovariši in slušatelji; spoštovalo je vse skromnega moža, dasi je bil popolnoma tuj. Ko je bil z odlokom dne 22. novembra 1870. leta poklican na vseučilišče v Inomost, so mu priredili tovariši in slušatelji brez razločka narodnosti, kakor bomo zvedeli iz dopisa na praške akademike, katerega so podpisali Nemec, Mažar in Rumun, slavnostno odhodnico. Podarili so mu v znak hvaležnosti in vdanosti jako okusno izdelan album, ki je stal štiri do petsto goldinarjev. Na gornji platnici je napis: «Dem um die Pflege der Rechtswissenschaft in Siebenbiirgen hoch-verdienten Professor Dr. Josef Krajnc seine dankbaren Schtiler aus den Jahren 1854—1871.» Sibinjski časopis od dne 17. februarja 1871. leta obžaluje njegov odhod, mu zatrjuje hvaležen spomin in mu vošči boljšo bodočnost v novi domovini. V Inomostu je deloval le dva semestra. Naučno mini-sterstvo je spoznalo učenjakove vrline in zmožnosti in ga poklicalo na vseučilišče v Prago leta 1872. Blagi mož je nastopil težavno službo; nemški dijaki so ga začeli javno napadati in mu prirejati velike demonstracije, češ, da Slovenca ne bodo slušali na vseučilišču. Krajnc se ni zmenil za hujskanje prenapetih dijakov; mirno je zahajal k predavanjem, ne zmene se za hrupne prizore, ki so se godili pred sobo in na hodnikih. Z blagim vedenjem in temeljitim poukom je ukrotil to naduto mladino; osramotila je te nestrpneže pred svetom izjava vsega dijaštva iz pravne akademije v Sibinju.1 V kratkem času si je pridobil tudi v Pragi mnogo veljave; že leta 1873./74. ga je izvolil profesorski zbor dekanom pravne fakultete. 1 Sibinj 24. oktobra. — Čislani gospodje tovariši I Navdušeni učenci spoštljivega učitelja se obračajo do svojih daljnih kolegov z nujno prošnjo. Veliko osupnost in odkrito sočutje je povzročila Krajnčeva afera po celem Sedmograškem, posebno v Sibinju, ker poznamo in čislamo dr. Krajnca kot izvrstnega učenjaka in profesorja civilnega prava, in kot ljubeznjivega in skromnega moža. Tega moža, ki živi samo za vedo, ki je bil dijakom ideal stroge pravice, katerega bi nosili, če bi bil med nami, na rokah, kateremu smo pri odhodnici Ni mu bilo namenjeno uživati delj časa pridobljeni mir in dokončati svojih spisov, katere je pripravljal za tisk. Slava, katero si je priboril, mu je zasijala šele na večer njegovega življenja. Zaspal je v Bogu dne 22. februarja 1875. leta in zapustil tugujočo vdovo in tri otroke. Žalovali niso samo sorodniki, žaloval je ves učeni svet, žalovali slušatelji, a najbolj je tugoval ob njegovem grobu slovenski narod, za katerega je bil pokojni poln ljubezni. Po ustmenem poročilu gospe Krajnčeve je molil do zadnje ure k Bogu le v slovenskem jeziku. Sprevod priča dovolj žalost za prerano umrlim. Pred drugo uro popoldan se je zbrala ogromna množica znancev in častilcev pred hišo v Krakovski ulici št. 1392, kjer je stanoval pokojnik. Pevsko društvo mu je pelo ganljivo žalostinko. Pred rakvo so korakali z bakljami slušatelji češke in nemške narodnosti z zastavo, katero je imela nekdaj dijaška legija. S tem praporom nastopilo je dijaštvo le še 1. 1859., ko so slavili pesnika Schillerja, in leta 1854., ko so sprejemali presvetlega cesarja. Za rakvo so bili sorodniki, rektor, dekani, vsi profesorji vseučilišča in neštevilno meščanov. Časopisje je prinašalo jako laskave životopise. Nemški praški list piše: . . . Pridobil si je s svoje marljivostjo toliko znanja, da je bil živ besednjak. Žal, da je bilo njegovo delovanje prekratko, prekratko posebno tistim, katerim je ta na videz neznatni mož odprl svoje blago srce, svoje obilo znanje, svoj razum za pravo in pravico: S Krajncem izgubi vseučilišče najboljšo moč i. t. d. Tem životopisnim črticam pač ni treba dostaviti mnogo besed o pokojniku kot človeku. Boj, katerega mora biti podarili častno darilo v spomin — tega moža ste Vi krivo obsodili in ga žalili s krivičnimi demonstracijami. Če še je mogoče, dragi tovariši, popravite ta korak, katerega ste storili v zmoti, ne odlagajte ne trenutka, prosimo Vas i. t. d. Le spoštovanje do dr. Krajnca je nas napotilo do te prošnje; po njegovi narodnosti ni pri nas nikdo vprašal; vsakdo je nad strankami, če je kot on v vsakem oziru kralj svoje vede. V imenu slušateljev Sibinjske kraljeve ogrske pravne akademije : V. Drodtleff, stud. iur.; Bardocz Sandor, jogacz.; Cornel Piposiu, juristu.. — Q5 — človek za svoj obstanek, kakor Krajnc, že sam vzgoji trden in najlepši značaj. In značaj je bil naš rojak; poštenjak od nog do glave; ni se umaknil pretiranim elementom, če je bilo treba zastopati svoja načela; za svoje nazore se je boril neustrašeno, a resno in mirno. Pri svoji resnobi je bil priljuden, ljubeznjiv in nad vse skrben za svojo rodbino in sorodnike. Skromnost njegova je bila tolika, da so jo občudovali v spisih učenjaki, njegovi tovariši; pridobil si je s svojim vedenjem največje nasprotnike svojim prijateljem. Ni čuda, da še sedaj, po 25. letih njegove smrti pisarijo njegovi učenci vdovi. Profesor Pfaff ga slavi v svojem uvodu kot človeka kratko, a jedrnato: «V desetih letih, v katerih sem v Sibinju in Inomostu s Krajncem občeval prijateljski malone dan za dnevom, naučil sem se ga nenavadno spoštovati in ljubiti kot človeka, tovariša in učenjaka. Težko, da bi se kdo pobliže spoznal s tem tihim in skromnim možem, ki bi ne dobil enakega mnenja o njegovi ljubez-njivosti, vestnosti, temeljitosti, izvrstni učenosti in njegovi zreli in premišljeni sodbi ...» Oglejmo si še Krajnčevo književno delovanje in preza-služno učiteljevanje. Ni pač mogoče meni nestrokovnjaku ocenjevati njegovih proizvodov in zaslug za vedo. O tej točki naj govorijo strokovnjaki sami, kot najzanesljivejši presojevalci in sodniki: Dr. Seutz1, njegov tovariš, piše: »V času, ko se izdaje vse in vsakojako, poleg izvrstnega tudi fabriški nestvori, Krajnc ni izdal nobenega dela. Toda, kar je dal v tisk iz civilnopravnih razprav, bilo je dostojno in njega vredno. Krajnc je dokazal, da si lahko izvrsten profesor, ne da bi tiskal knjige na vatle. Način njegovega predavanja je bil celo pridobljiv. Imel je v polni meri v oblasti, kar imenujemo v življenju razum in previdnost, ki sta ga obvarovala enostranosti in zmot. 1 Slovan 1. 1885. str. 362. V svojih predavanjih ni deloval toliko z nališpano zgovornostjo, nego z jasnimi in doslednimi mislimi. Namen mu je bil, da razjasni in osvetli pretežke in zavite razmere in pojme civilnega prava.» Razprav torej ni mnogo tiskanih. Veliko pozornost je vzbudilo delo: «0 vodilnem načelu knjižnega prava» (Uber das leitende Princip der bucherlichen Rechte i. O tej razpravi piše juridični list: . . . «Tem večja zasluga Krajnčeva je, da je do cela in pravilno spoznal iz teh temnih sledov načrte, ki so temelj državljanskega prava, tako, da je treba to vedo popolniti le še v nekaterih točkah. Dolžnost naša je, opozoriti na to izborno, do sedaj še premalo znano delo prerano umrlega učenjaka.» Veleuma Krajnca je spoznal učenjaški svet šele po smrti. Rokopisno ostalino je prevzel glasoviti učenjak civilnega prava, profesor Pfafif, predelal tvarino in izdal pod naslovom: cSystem des osterr. allgemeinen Privatrechtes (Grundriss und Ausfuhrungen von Dr. Josef Krainz, ordentl. Professor der Rechte in Prag. Aus dessen Nachlass herausgegeben u. redigirt von Prof. Dr. L. Pfafif. Erster Band: Der allgemeine Theil Wien 1885 etc.»). To delo je za avstrijsko pravo velike važnosti; to trditev podpirajo ocene najvplivnejših pravnikov Profesor Pfaff piše v uvodu3: »Kako natanko je Krajnc poznal duh in zmisel naše civilnopravne zakonodaje, izprevidel sem v polnem obsegu šele, ko sem bil dobil gradivo civilnega zakonika; kajti le to je potrdilo v marsikaterih točkah Krajnčeve nazore, katere je imel prej čisto sam ... V spisih je sestavljen sistem avstrijskega civilnega prava, z vestno uporabo domačega in zarimskega prava, sistem, ki ima pred vsemi dosedanjimi deli prednost, da obsega vso silno tvarino; sistem, ki se sicer ujema v glavnih potezah z redom, utemeljenim že več od pol stoletja po pravnikih, ki je pa v svojih člankih 1 Allgem. osterr. Gerichtszeit. 1868 št. 95 — 100; in 1. 1869 št 13—31 2 Stran V.; Slovan str. 362. poseben, ter pač že s tem pomenja mnogokrat napredek civilnopravne vede.» Znamenit znanstven list1 piše v oceni te knjige tudi to-le: »Delo se odlikuje posebno po veliki samostojnosti, jasnosti in priprosti razlagi. Tudi zistem je dobro premišljen in ima marsikatere posebnosti itd.» Vseučilišče v Pragi je postavilo učenjaku v spomenici2 od leta 1899. lep spomenik. Na strani 120. čitamo: »Veliko važnost Krajnčevo v učiteljevanju in vedi smo spoznali do cela še-le po njegovi smrti.* O delu, katerega je izdal profesor Pfaff, piše: »Posebno znamenito radi neobsežnega znanja in oblasti vse pravne tvarine, avstrijskega in splošnega slovstva, je še sedaj edino popolen, samostojno premišljen zistem občnega privatnega prava itd.» Saleščani! tako so cenili in še cenijo sedaj našega rojaka, ko ga krije gomila že 25 let, nemški učenjaki in znanstveni zavodi! Čudno, da, nespodobno bi bilo, če bi se ga ne spominjali njegovi domačini; vsaj ga niso mogli nikdar odško-dovati za žrtve in napore iz 1. 1848. Radostno lahko javimo svetu, da so se letos meseca avgusta zbrali možje in osnovali pripravljalni odsek3, ki je sklenil prirediti Krajncu na čast ob priliki 251etnice njegove 1 Literarisches Centralblatt fiir Deutschland, Jahrgang 1886 str. 18. * Die deutsche Kari Ferdinando-Universitat in Prag. Festschrift zur Feier des 50jahrigen R.egierungsjubilaums seiner Majestat des Kaisers Franz Joseph I. Herausgegeben vom akademischen Senate 1899. 3 Člani tega odseka so bili gg.: Karol Verstovšek, predsednik; župnik Kr. Cizej; župan V. Ježovnik; Dr. 1. Kac; notar I. Kačič; Dr. Chloupek; Ivan Krajnc iz St. Ilja; U. Lager; Dr. Maver; pravnik Meža; župan Oremuž; podžupan Skaza; kaplan Šijanec; župan Iv. Vošnjak. smrti veliko slavnost in vzidati v stolp škalske cerkve lepo spominsko ploščo z napisom: Dr. JOSIPU KRAJNCU pravniku, pisatelju in vseuči-liščnemu profesorju, postavili ob 25!etnici njegove smrti njegovi rojaki. * 17. II. 1821. t 22. II. 1875. To redko slovesnost smo praznovali dne 2. septembra leta 1900. Ljudstva se je zbralo veliko število; celo vdova slavljenčeva, gospa Krajnčeva se vkljub svoje starosti in slabega zdravja ni ustrašila poti in se je udeležila slavnosti. Povzdignila so svečanost celjska narodna društva, posebno vrli »Sokol* in »Celjsko pevsko društvo*. Ze sprejem in županov pozdrav v Velenju je obetal lep dan; navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko so prišli z narodno godbo celjski in drugi gostje, katere so spremljali kinetski fantje na konjih v Skale. Pozdravil jih je jedrnato domači župan, kateremu se je zahvalil, kakor tudi v Velenju, starosta »Sokola* g. dr. Iv. Dečko. Prišedši na sejmišče, je otvoril predsednik pripravljalnega odseka slavnost s srčnim pozdravom vseh društev in gostov; zastopano je bilo tudi »Pisateljsko društvo* in »Pravnik* iz Ljubljane. Slavnostni govornik g. dr. Karlovšek je govoril o slav-ljencu jako temeljito in navdušeno skoro celo uro; pazno so vsi poslušali govornikove besede, da bi si utisnili v srce spomin na svojega rojaka. Ko je padla zavesa s plošče, so vsi navzoči vzkliknili nekako otožnih misli, da ni Krajnca več med njimi, večkratni »Slava*. Šaleški pevci so iznenadili občinstvo z lepo ubranimi zbori; jako zanimiva je bila telovadba »Celjskega Sokola* pod vodstvom br. Benčana. Le prehitro je potekel čas. - Q9 — Na večer so se podali udeleženci peš v Šoštanj, kjer se je vršil. po lepem vzprejemu pred županovo hišo v hotelu »Avstrija* koncert, pri katerem je sodelovala narodna godba in pevsko društvo iz Celja pod spretnim vodstvom g. Fr. Koruna. Dostojno smo slavili učenjaka in poveličali spomin na svojega rojaka! Njegov duh naj nas bodri in vodi v težavnem času, ki ni nič boljši kakor tedaj, ko se je trudil Krajnc za svoj narod! Slava rojaku! Maribor, dne 1. vinotoka 1900. Karol Verstovšek. Opomba. Dolžen sem posebno hvalo častiti vdovi g. Mariji Krajnčevi, istotako gospodu dr. Ahnu, c. kr. skriptorju na graški vseučiliščni knjižnici, za podatke, da mi je bilo mogoče popolniti životopis. Vzor. (Spisal Kres.) Ah, gospica Ada! Tvoje oko je temno in globoko kakor pogorsko jezero- ■ • Ako sem uprl kdaj svoj pogled v pogorskega jezera nedogledno globočino, dozdevalo se mi je, da je zakrivala ta globočina nekaj skrivnostnega in tožnega — in skrivnostno in tožno so mi šepetali lahni jezerski valovi. In ako uprem kdaj svoj pogled v tvoje temno in globoko oko, gospica Ada! — ali ne odseva tudi v njem nekaj skrivnostnega in tožnega?-•• * ■s * Mladi bledi avskultant Ivan Klas je bil zaljubljen z vso elementarno silo prve ljubezni v gospico Ado Kolarjevo. Osebno se je seznanil ž njo v gledališču pri neki operni predstavi, ko je sedel poleg nje. Od tedaj jo je zvesto zalezoval. Ogovoril jo je, kjerkoli in kadarkoli je mogel. Toda Ada je bila vedno hladna in resna in vedno se je znala naglo odtegniti njegovi družbi - - - Ada je bila edina hči sivega' knjigovodje Kolarja, ki je služil pri znani tvrdki v mestu K. Odkar je umrla njegova soproga, ljubljena Adina mati, se je nesrečni Kolar vidno postaral; v zadnjem času je začel celo nevarno bolehati. Skoro nezmožen za opravljanje službe je prosil svojega šefa za dopust in lepega poletnega dne je odpotoval z Ado v bližnje toplice; dasi je bil brez upa in nade, da bi mu to pomagalo, slušal je vendar svet svojih znancev in — prošnjo svoje ljubljene hčerke - • • Zadovoljno sta prežila prve dni na deželi. Najela sta pritlično stanovanje v lični vili. Ada je skrbno stregla svojemu papanu, kateremu je res postajalo s početka vedno bolje. Obema — očetu in hčerki se je smehljala najlepša nada-•■ Ada je hodila čestokrat v lepo bližnjo okolico v spremstvu papana ali pa tudi — sama. Vsako popoldne je namreč stari malo zadremal in tedaj je bila — prosta... In tako je sedela sama nekega lepega dne v parku za vilo, v kateri je bivala, in čitala M. Prevostov roman »Confession d'un Amant« v francoskem izvirniku. Nad njo in krog nje so šumele široko-liste katalpe v lahnem, toplem vetru. t Klanjam se gospica Ada! Čisto sami?* Ada se je zganila in pogledala kvišku. Pred njo je stal — Klas. Lahna rdečica se je razlila po njenem snežnobelem obličju, ko se je srečalo njeno mirno oko z ognjenim očesom bledega, suhega mladeniča. Kaj pa vi tu gospod avskultant?* c Oprostite gospica----sem vas li morda neprijetno iznenadil ?* cO — nikakor ne!» Vstala je naglo, mu podala prijazno roko in zopet sedla! «Toda oprostite! kaj vas je pa vendar prignalo semr> Zdaj je bil pa Klas v zadregi in tudi njegovo brezkrvno obličje je zardelo, toda neznatno in komaj vidno. (Hm — znali bi radi, kaj me je prignalo sem?. ■ • Ah gospica — strašno ste radovedni!« Skušal se je nasmehniti in se ozrl naokoli. Nikogar ni bilo v bližini. «Dovolite, kaj pa ste čitali gospica?* »Izvolite tu knjigo!» »Prosim!/ »Umete francoski?* Klas je zakašljal suho in naporno. • Ne gospica!* rekel je nato počasi in listal po knjigi. Prosim vas gospod avskultant — tu na klopi je dovolj prostora! Sedite! «Ali gospica? Morda —?» »Sedite! Sedite!« Klas je sedel poleg Ade; bližina ljubljene deve je vplivala nanj z magično silo. Vrnil ji je knjigo in njegov vroč pogled se je vsesal v njen vitek stas, v njen fin, južni profil, v bujno kito njenih gostih, temnih las. . . »Koliko časa ostanete tu?, vprašala je Ada hitro; čutila je Klasov pogled in v dušo ji je leglo neko tajno, težko, a vendar ne neprijetno čustvo. «Dopust sem dobil za štirinajst dnij!». . . Klas ni odvrnil svojega pogleda. * » Dnevi so minevali naglo, po bliskovo. Dasi spočetka proti svoji volji, vendar se je sestajala Ada pogostokrat s Klasom • . . Avskultant Ivan Klas je bil bled in suh kakor trska, vendar dokaj simpatičen črnolas mladenič. Male, rujave, lepo zavite brke pod proporcionalnim orlovskim nosom so dičile njegov drobni, dobrovoljni obraz; izpod temnih, gostih obrvi je gledalo dvoje jasnomodrih oči, ki so, kadar so bile uprte v Ado, zažarele v vročem ognju. — Necega popoldne je šla Ada v lep gozd, ki je zelenel v bližini toplic. Hotela je biti sama; njena duša je hrepenela po samoti. Toda Klas, ki je vedno pazil na-njo, našel jo je tudi v gozdu. Samoten gozd ga je ohrabril in po mnogih ovinkih je prijel slednjič krčevito njeno roko in ji razkril svojo ljubezen. Ada ni ničesar odgovorila, a roke mu vendar ni odtegnila. Molče sta se vrnila. Zvečer — stari Kolar je že spal sladko spanje — je slonela Ada dolgo, dolgo ob oknu svoje sobe in zrla v lunojasno noč. Oblekla je korzet in se zavila vrhutega v lahno mantiljo. V njeni duši so se porajali spomini na mladostne dni • • . Bila je vedno tako sama — sama. Dokler je živela mati, sijali so ji zlati časi, a že pred sedmimi leti je izgubila dvanajstletna deklica svoj najdražji zaklad. Ostal ji je papa. Tudi tega je vedno ljubila, a ubogi starec se seveda ni mogel toli brigati za-njo, kakor za svojo službo. In sedaj je ubogi mož še obolel - • • Pred dušo ji je stopila tudi podoba Ivana Klasa in stresnila se je. «Ah. škoda tega mladega človeka! Bolan je — preveč pokašijuje!»• • • V istem hipu je zakašljal nekdo na cesti v bližini njenega okna! »Gospica Ada!» «Vi ■— gospod Klas?« j Da! Nekaj mi je reklo, da bodete nocoj ob oknu sicer vas ni bilo noben večer!» «Ste že bili morda kdaj tu pod oknom?« »Vsak večer sem šel tu mimo!»■ • • Šepetaje jima je tekel razgovor • To se je ponavljalo par večerov. Približal se je zadnji dan IClasovega dopusta. Tega dne popoldne je imel kratek sestanek z Ado; slednji ni pre-ostajalo več prostega časa, ker se je zdravje starega Kolarja nenadoma zopet shujšalo. t Zvečer se še vidiva?« »Da! na svidenje zvečer!« In krepko sta si stisnila roko • ■ ■ Proti večeru je odšla Ada s papanom na kratek sprehod. Zavila sta proti gozdu. Stari je vzdihoval, a stopal je vendar počasi dalje. Nekoliko od glavne poti v stran je stalo v gozdu več klopi; na eni klopi je sedel mlad par v živem razgovoru. Zlasti živahen je bil mladi gospod, ki je držal v roki pahljačo in pahljal svoji sosedkinji. Ada se je ozrla tja in v istem hipu ji je zastala sapa. Onadva na klopi sta utihnila; gospodu je padla pahljača iz rok in ves v zadregi je vstal in pozdravil. Bil je — Klas in njegovo zadrego si je razlagala Ada po svoje. «Papa - vrniva se!* »Da, prav imaš dragica! Danes ni nič kaj prijetno — soparno je! Morda bo še kaka nevihta nocoj! U — uh! Obrniva!» Starec je imel prav. Zvečer je prihrula res huda nevihta. Stari IColar je zaspal, kakor navadno. Bučanje groma in viharja ga ni motilo. Ada je legla nocoj tudi takoj v posteljo; toda očesa ni zaprla. Zunaj je hudo besnela nevihta. Nenadoma se ji je zazdelo, da so se zgenile v vetrnicah lopatice in v hipu je začula skoz besnenje nevihte rahlo trkanje na notranje okno. «0 prijatelj mene ne boš več varal — ne!* je vzdihnila in se ni ganila. Čez nekaj časa se je zopet ponavljalo trkanje. Ada se tudi zdaj ni ganila. Slednjemu trkanju je sledilo zopet drugo tretje četrto. Parkrat se ji je zdelo celo, da čuje klicanje svojega imena - . . Slednjič je vstala iz postelje, oblekla korzet in stopila k oknu. Polagoma je odprla notranje okno. Lopatice v vetrnicah so bile na pol zastrte; zganila jih je popolnoma. Mrzel veter ji je zavel v obraz par deževnih kapelj in jasen blisk ji je razsvetil nočno temino. Pod oknom je stal Klas še bolj bled nego navadno in se držal za prsi. »Moj sveti Bog! Gospod — gospod Ivan:» »Ah gospica — vendar? Vi — vi ste gotovo mislili u — uh kako me!--Ona v gozdu veste — je bila moja sestrična. Prišla je sem s svojim očetom. Bila sva slučajno sama! Oprostite — popoldne sem pozabil !» • • • Šepetaje je govoril te besede; več ni mogel. Opotekel se je onemogel od okna. A da je stala ob oknu kakor v sanjah ter se tresla kakor trepetlika. «Gospod Klas, gospod Ivan! Vam je slabo? — Čujete?« c Lahko noč — gosp — !» Klasove besede so zamrle v bučanju viharja in šumenju dežja; grom je že malce ponehavai. «Oh — ubogi revež! V takem viharju, v takem dežju — ni čuda —! Ah, in vsega vsega sem kriva jaz! Da — jaz!» Zaprla je naglo okno, zdrknila k postelji in sklenila roke v vroči molitvi; a kmalu so se ji zalile oči s solzami • • ■ In ihtela je dolgo, dolgo v noč. Stari Kolar, ki je začel zopet zelo bolehati, se je vrnil s svojo hčerko v mesto. Ada mu je stregla marljivo, kolikor je bilo v njeni moči. Njene misli pa so uhajale tja v mestno bolnico, kjer je ležal na smrt bolni Klas. Večkrat je zdrknila, ako je njen papa malo zadremal, s solzami v očeh pred razpelom Matere Božje na kolena. «Oh, usmili se njega, če je še mogoče — Devica! - • • Ako ne dobim njega, — ne vzamem - - • ne maram — nobenega ! Obljubljam — svečano obljubljam — Devica • • • Jaz sem kriva njegove smrti — jaz! - • - Oh reši ga, če je mogoče!»• • • Toda nad mladim življenjem Klasa, ki se je bil smrtnonevarno prehladil je že razstrl svoji krili angelj smrti in njegovo trhlo telo se je sušilo in venelo, kakor v poletni suši rahli cvet - - - Ne dolgo pozneje se je premikal mimo Kolarjevega stanovanja mrtvaški sprevod. Zvonovi so zvonili in otožno ubrani glasovi pojočih bogoslovcev so se razlegali po ulici. Ada je stala ob oknu brez solza in bleda ko smrt; njeno dušo je morila kruta bolest in molče je motrila črno krsto, v kateri je ležal oni, ki jo je tako strastno ljubil. Klasu je sledil kmalu tudi stari Kolar- • • * * * Ah gospica Ada!- Iz tvojih temnih in globokih oči odseva nekaj skrivnostnega, tožnega. A to pristoja tvojemu lepemu obrazu! - ■ • Tvojega življenja pot je postala težavna: služiti si moraš kruh sama - • • sama, Kot učiteljico francoščine sem te spoznal v znani rodbini in skupno z menoj se je seznanil s teboj tedaj moj prijatelj dr. Slak. Ta se je zaljubil v tebe in te ljubil • • . ljubil; a ti si ga zavrnila ■ ■ • In ko si ga zavrnila, je odsevala v Tvojem hladnomilem pogledu bridka žalost. Ah gospica Adal V tvojem lepem telesu biva lepa in čista duša. Navadno nimajo lepe žene lepih in čistih duš! ■ • Idrijčanka ..prijateljica" in spremljevalka Napoleona I.* imenovana ,,pasja grofica". (Spisal P. pl. R a d i c s.) I. Napoleon je bil po zmagi pri Austerlitzu na višku zemeljske sreče. Premagani sta bili obe evropski cesarstvi. In dne 15. decembra 1805. 1. se je vrnil v c. kr. grad Schonbrunn blizu Dunaja, da bi tam napovedal Evropi mir. Prav tačas je privedel Filip Mainoni, c. kr. dvorni tajnik pri topničarskem ravnateljstvu na Dunaju, svojo dvajsetletno rejenko Viktorino Krausovo v Schonbrunn. Napoleon jo je videl. In plavolasa lepotica mu je ugajala tako zelo, da se je (kakor je pravila sama) poročil ž nje. General marki Montholon ji je bil baje za pričo. Viktorina se je rodila dne 15. decembra 1785. 1. v Idriji na Kranjskem. Tam je bil njen oče Jožef Kraus c. kr. rudarski nadzornik; in mati njena, Rozalija, je bila po rodu Schlibarjeva. Pri krstu je dobila imena Eva, Lucija, Cecilija, Viktorija, pozneje pa si je dala ime Emilija. In tako jo bomo imenovali tudi dalje v povesti. Bodisi, da je bila z Napoleonom poročena v resnici (kar tudi ne bi bilo nemogoče) bodisi, da je šla ž njim kot «ljubica», toliko je gotovo, da je spremljevala slavnega vojskovodjo v naslednjih šestih vojnah, katere je imel s Prusi, Rusi, s Španijo, Avstrijo, zopet z Rusi in z zvezno vojsko skoro i Po pismih in pisanih kakor tiskanih istodobnih virih, potem iz prepisov aktov iz arhivov v Solnemgradu. vse Evrope na Nemškem. In ostala mu je zvesta tudi potem ko se mu je izneverila boginja vojne sreče. Pa posegati nočemo naprej v povest. Se ko je prebival Napoleon v Schonbrunnu, (koncem decembra 1805) je dal naslisati Emilijo kot Venero. Slikal jo je tedanji najslavnejši dunajski portretni slikar vitez Lampis. Slika je doprsna podoba v naravni velikosti. To lepe sliko je kupil na dražbi nek doktor zdravilstva iz Linca (Wainzelsberger), pozneje jo je imel nek posestnik tovarne za usnje v Lincu (Kaindl) in zdaj hranijo sliko na Dunaju.1 Napoleon je vzel (iz Schonbrunna) Emilijo seboj v Monakovo. Ker po devetletnem zakonu s cesarico Jozefino, ki je bila vdova po generalu Eeauharnaisu, ni imel otrok in je vendar hotel zagotoviti nasledstva v vladarstvu na Francoskem, je posinovil svojega pasterka Evgena Beauharnaisa in ga oženil (ko je prebival v Monakovem) dne 11. januarja 1806. 1. s kralj, bavarsko princezinjo Avgusto. Pri poroki je bila tudi cesarica Jozefina, dne 26. januarja pa se je vrnila v Pariz. Le malo mesecev je užival Napoleon v Parizu mir. Že dne 15. julija 1806. 1. je šel z Jozefino na prusko vojno na Nemško. Ob Renu pa se je ločil od nje dne 28. istega meseca. Namestu nje ga je zdaj spremljala Emilija, ki je posihdob hodila ž njim v moški obleki. Dne 8. oktobra so se začeli poboji; in dne 14. istega meseca je bila v bitki pri Jeni poražena pruska vojska, dne 27. oktobra je prišel Napoleon slovesno v Berlin. Ko sta se podali mesti Magdeburg in Liibeck dne 6. novembra, je bilo konec vojske s Prusi. Ugnati je bilo treba le še Ruse, ki so pomagali . Prusom. Dne 8. decembra je šel Napoleon na Po-zensko in dne 18. istega meseca je vedel svojo vojsko v Varšavo. Tam pa je ostal do dne 23. decembra 1 V zapuščini slikarja Obermullerja, Po vsem Pruskem so gospodarili Francozje. Dne 7. in 8. februarja 1807. leta so bili premagani Rusi pri Erlavi, dne 14. junija pa pri Friedlandu, Priboril si je tudi Ostrolenko in Dancig, in dne 12. julija je napravil mir v Tilzitu na ruski meji. Ob tej priliki so Prusi izgubili polovico zemlje. Po eni teh krvavih bitk je dal Napoleon Emiliji zlat prstan Vanj so bile vrezane besede: «Cotte reponse console, mais ne sufit pas..' Trgovec Volderauer v Solnemgradu ga je dolgo imel. Prstan je bil narejen kakor pečatni prstan in je imel malo škatljico (Kapsel). In v tej so bile tiste besede. Prstana zdaj ni več. Cas ga je stri. Ko se je vračal Napoleon na Francosko, je bil dne 17. julija 1807. 1. v Draždanih in dne 27. istega meseca je prišel v S t. Cloud in tam sta se ločila z Emilijo. Po-sihdob je živela sama zase. Medtem, ko so se Francozje srečno vojskovali s Švedi, Španci in Portugalci, je šel Napoleon s cesarico Jozefino dne 26. novembra na Laško; dne 1. januarja pa jo je privedel zopet v Pariz. Po kratkem času so se poslabšale razmere na Španskem. Zato je prišel z Jozefino sredi aprila na grad Marrac pri Bayonni, da bi se sešla z odstavljenim španskim kraljem; in do dne 22. julija je ostal v tem kraju; dne 15. avgusta pa se je vrnil v St. Cloud. Ker se je na Španskem godilo Francozom vedno slabše, (izgubljali so polagoma pridobljeno zemljo) se je namenil Napoleon iti sam tja, misleč, da tako opogumi vojake. Nadjal se je, da bo zopet privabil bojno srečo. Gredoč na Špansko dne 29. oktobra, je vzel zopet Emilijo seboj. Dne 5. novembra je prišel v Viktorijo, dne 9. istega meseca v Burgos, potem je vedel dne 4. decembra svojo vojsko v Madrid Začetkom januarja 1809. 1. je šel pogledat provincijo Galicijo. Ko je izvedel, da 1 Ta odgovor tolaži, a ae zadostuje. se pripravlja Avstrija na vojno, se je vrnil dne 25. januarja na Francosko in začetkom marca je bil v Parizu. Dne 9. aprila mu je Avstrija napovedala vojno in dne 12. aprila je že šel iz Pariza na Nemško, kamor je vzel Emilijo zopet seboj. Dne 23. aprila v bitki pri Abensbergu blizu Regens-burga je sovražna krogla lahko ranila Napoleonu desno nogo. Ali zaraditega se je zamudil le nekaj dni. Emilija mu je stregla. Dne 30. aprila pa je že šel črez reko Salco pri Burghausenu na avstrijska tla. Dne 1. maja je bil v Riedu, dne 3. maja pa so si njegove čete junaško priborile prehod črez reko Travno pri Ebersbergu, dne 8. istega meseca je prišel v Št. Polit in dne 10. maja je dospel pred Dunaj. Tudi zdaj je stanoval kakor 1805. 1. v cesarskem gradu Schonbrunnu, kjer je bil spoznal Emilijo. Ob bitkah na Moravskem polju blizu Dunaja je ostala Emilija v Schonbrunnu. V bitki pri Aspernu dne 21. in 22. maja se je Napoleonu prvikrat izneverila bojna sreča. Ali dne 6. in 7. julija pri Wagramu mu je bila zopet prijazna. Prodrl je do Znajma na Moravskem. Nato se je vrnil zopet v Schonbrunn, da bi se tam pričela mirovna pogajanja. Napoleon je vsako jutro pred Schonbrunnskim gradom pregledoval svoje čete. Tačas se je priril dne 11. oktobra nek nemški mladenič šiloma do njega. Nek general ga je hotel ustaviti, ali mladenič ga je sunil z ročem svojega orožja. Ko so mladeniča prijeli, so dobili pri njem velik nož, s katerim je hotel umoriti cesarja, kakor je priznal. Mladeniču je bilo ime Friderik Staphs. Doma je bil iz Neunburga, in je hotel, kakor je dejal: Nemčijo rešiti najgrozovitejšega sovražnika. - Po vojnem pravu so ga ustrelili dne 17. oktobra 1809. 1. Prejšnji dan (16. oktobra) se je napotil Napoleon na Francosko, (potem, ko je podpisal mirovni sklep [14. okt.]) kamor se je vrnila tudi Emilija. Dne 20. novembra je prišel v Fontainebleau, kjer je povedal cesarici Jože fin i, da se misli ločiti od nje po Laurentu 1 zaraditega: «da bi dovršil ustanovitev svoje dinastije.» Pri tem sta mu stala ob strani nadkancelar Lambacerer in tajnik v civilni službi. Dne 26. decembra je ločil senatski sklep zakon med njim in njegovo soprogo Jozefino. Nato si je izbral za soprogo avstrijsko princezinjo Marijo Lujizo; na ponudbo je imel pa tudi neko rusko princezinjo. Z Marijo Lujizo se je poročil dne 11. marca 1810. 1. na Dunaju po zastopniku. Dne 1. aprila so pa v St. Cloudu obhajali civilno poroko. Pred to poroko je stanovala nadvojvodinja v cesarskem gradu v Compiegne. Vsled rojstva kralja Rimskega dne 20. marca 1811. leta bil je Napoleonov prestol dozdevno utrjen. Napoleon je imel že zdaj velik del Evrope; le Španska se je borila še zmerom. Angležka se mu še tudi ni podala, in Rusije, ki je bila tudi še sama svoja, se je nekako bal! V pruskih trdnjavah pa so bili še zmerom Francozje. Na Nemškem in Poljskem so se zbirale francoske in zvezne čete; medtem pa se je Francoska skrbno pripravljala na vojno. Dne 9. maja 1812.1. je odšel Napoleon s cesarico iz St. Clouda. Šla sta črez Metz, Moguncijo in Frankobrod v Draždane, kamor sta dospela dne 17. istega mesca. Napoleon je zbral tam nemške vladarje. V Pragi pa se je potem ločil od cesarice Marije Lujize. Emilija je prišla zopet k njemu in prebila ž njim vred trpljenje, ki je doletelo francosko vojsko, ko je šla na Rusko. Dne 22. junija je napovedal Napoleon vojno Rusom. Drugi dan pa so prekoračili francoski vojaki reko Njemen. Od dne 28. junija do dne 16. julija je bil Napoleon v Vil ni; dne 17. avgusta se mu je podal Smolensk. Rusi so se umikali in za seboj pustošili kraje. Dne 7. septembra je bila krvava bitka ob Moskvi. Dne 14. septembra pa je šei Napoleon s svojo vojsko v Moskvo. Ali 1 Geschichte Kaiaer Napoleon I. (Weber). Moskva je kmalu pogorela in Napoleon ni imel nikamor djati trudnih vojakov, kjer bi prebili mrzlo rusko zimo. Veliko vojakov mu je bilo pomrlo zaradi trpljenja in pomanjkanja; zato se je bal, da bi mu strupeni mraz ne pomoril še onih, ki so mu bili ostali. Odrinili so torej zopet iz Moskve dne 17.—19. oktobra. Sovražnik pa jih je napadal zadej in ob strani. Pri Gorodini si je moral dne 24. oktobra Napoleon z bitko napraviti pot. Dne 31. oktobra je dospel v Vijazno, kjer je ostal do dne 2. novembra; dne 7. novembra je prišel v Smolensk, kjer se je pa ta čas še prej naredila zima kakor druga leta; zato je bil šel dne 13. novembra zopet odtod. Po vsakovrstnem trpljenju zelo decimirana vojska je koračila dne 26.- -28. novembra črez Berezino pri Borisovu. Dne 4. decembra je Napoleon izročil Muratu, napolitanskemu kralju, vrhovno poveljništvo črez ostanke svoje vojske; sam pa se je vrnil naslednji dan iz Smorgonija črez Vil no, Varšavo in Draždane v Pariz. Domači nemiri so ga silili domov. Potoval je na saneh pod imenom vojvode Vičen-skega, kateri ga je spremljal. Dne 18. decembra 1812.1. je došel z Emilijo v Pariz, kjer je isto zopet o d s lovil. Ko se je leta 1813. pooblačilo politično nebo, je izročil Napoleon sredi meseca aprila francosko vlado cesarici Mariji Lujizi in odpotoval z Emilijo iz S t. Clouda k znova zbrani vojski na Nemško. Dne 25. aprila je dospel v Erfurt. Se enkrat se je sprijaznila sreča ž njim. Dne 2. maja je potolkel Ruse in Pruse pri Liitzenu, dne 21. maja pa pri Bautzenu in jih pognal nazaj v Slezijo. Nato so sklenili šesttedensko premirje in se sešli v Pragi k mirovnemu kongresu. Ker se je pa ta izjalovil, mu je napovedala dne 10. avgusta tudi Avstrija vojno. Dasi zvezna vojska dne 26. maja pri Draždanih ni bila srečna, se je vendar dne 30. avgusta po zmagi pri Kulmu pričela njena zmagovalna doba. Napoleona so zapuščali zavezniki, in bitka pri Lipskem od dne 16.—18. oktobra ga je porazila do cela. Mogel se je boriti le še za vrnitev v domovino. Od dne 23.—25. oktobra se je umikal od Erfurta, dne 1. novembra od Frankobroda in dne 2.— 8. novembra pa od Moguncije; in dne 0. istega meseca so stale že njegove čete v S t. Cloudu. Zvezna vojska je dne 20. in 21. decembra prestopila Ren. Dne 25. januarja 1814.1. je odrinil Napoleon iz Pariza, kjer je p o s 1 e d n j i k r a t videl svojo rodbino. Tri mesece je Napoleon spretno vodil vojsko na Francoskem; sem pa tje mu je bila sreča naklonjena; ali vendar so dne 31. marca pridrli zavezniki v Pariz. Napoleon je bil v Fontainebleauvu, kjer se je dne 4. aprila odpovedal vla-darstvu. Tam je izvedel tudi odlok, da je prognan na otok Elbo v sredozemskem morju. Vsi njegovi ljubljenci so ga morali zapustiti, njegov sluga Konstant, njegov mameluk Roustan in tudi njegova Emilija, katero je bajč imenoval za baronovko pl. Wolfsberg! Da bi jo preskrbel za prihodnjost, je ustanovil fond in ga naložil v angleški banki. Do-tične listine pa je izročil Filipu Mainoniju, ki je bil medtem postal že c. kr. dvorni svetnik in referent pri dvornem vojnem svetu na Dunaju. Podaril mu je tudi red francoske legije za bivše in bodoče velike (!) zasluge. Kapital je približno iznašal 480.000 gld., od tega je dobivala na leto 24.000 gld. obresti ali . Celih 27 let je potratno živela, kako bi se mogla kar naenkrat navaditi skromnosti! Da je imela toliko moralične moči in takoj spočetka prodala svoja posestva, bogato sobno opravo, lišp, podobe itd., bi bila še izkupila okroglih 20.000gld. in si s temi zagotovila 1000 gld. letnega dohodka. Ali n e-dostaj alo ji je moči in treznega razuma. Da je mogla oskrbovati svoja posestva, si je izposodila večje vsote; poleg teh je bilo še vknjiženih dolgov toliko, da na zadnje niti obresti ni mogla več plačevati od njih. Ali brez «menažerije» nikakor ni mogla biti. Poleg 12 kravje imela 32 psov, papagaje, opice, 62 ptičev itd. Za pse se je napravilo vsak dan iz funta masla in jajec veliko skledo pečenjaka; poleg tega pa so jedli še najboljše meso. Kadar je komu teh ljubljencev odklenkala zadnja ura, je dala nagatiti njegovo kožo. Minljive ostanke pa dala zagrebsti na vrtu in jim postavila mramornat spomenik. 1 Hundsgrafin. Polirjeva hči Magdalena Bernhauptova je služila pri njej sedem let, od 1833 — 1840, samo da je stregla tem njenim ljubljencem. Solnograški deželni muzej hrani v svoji zbirki več teh živalskih eksemplarov. Ko je bila potreba največja, je zbolel kirurg Vincenc Brauner, ki ji je bil dvanajst let zvest prijatelj, in umrl dne 23. decembra 1838. leta za vodenico v bolnici sv. Janeza v Solnogradu. Imel je 39 let. Zdaj ni imela nobene moške pomoči več. Drage svilene obleke, fini batisti, lišp in druge dragocene stvari, vse je šlo v zastavnico. Najvišjim dostojanstvenikom, kakor vdovi-cesarici avstrijski, bavarskemu kralju in kraljici je pošiljala prošnje za podporo in od leta 1838. dobivala na leto 400 gld. kot milosten dar. Poleg tega je dobivala po smrti odvetnika dr. Schonauerja (na Dunaju), od katerega je bila ločena, na leto 300 gld. iz zaklada odvetniških vdov. Ko je hotela spomladi 1839. leta gospa pl. P. kupiti njeno vilo, je Emilija dejala, da je nikakor ne more prodati, ker si bo nanjo izposodila večjo vsoto in poplačala potem več malih dolgov. Svoja posestva je cenila skoro na 40.000 gld., dolga pa je bilo samo 19.600 gld. Naposled se je vendar odločila napraviti kupno pogodbo za vilo za 12.000 gld. Ali kmalu jo je zopet razdrla; zato je morala plačati pravdne stroške. Prav tačas so jo pritiskali upniki in jo toževali, ker jim ni mogla plačati. Emilija je bila te misli, da je vzrok njene poznejše bede to, ker je razdrla kupno pogodbo zaradi prodaje vile. Ali nam se to nikakor ne zdi. V največji potrebi ni hotela biti brez psov, opic, papagajev in drugih vsakovrstnih ptičev, kar je imenovala »odsev svojega nekdanjega blagostanja.«1 Za te živali je izdala zadnji novec. 1 »Schimmer ihrer ehemaligen Wohlhabenheit.« Tačas seje živelo po ceni. Lahko bi bila še zmerom dobro živela, ker je bila sama, seveda brez In duša vsa, z bolestjo prepojena, tja hrepenela mu je nekam k luči • • ■ In begal je po sobi gor in dol in s čelom je priletel v trdo steno • • • In takrat se mu vžgala iskra je v brezmejni noči pred očesom mrtvim! «0, solnce, luči zlate vir. ■ • » Nasmeh se mu razlil je po obrazu, in s čelom se zagnal je v trdo steno še drugič, tretjič - • • kakor v blaznosti - • • In zgrudil se na tla in vzkliknil je v poslednjih hipih slepec: 'Solnce luči---* E. Gangl. 5tric Kopaševič. Črtica. Spisal E. Gangl. Moj stric Polde Kopaševič je vedno enak: majhen, šibak človek z dolgo, posivelo brado, z veliko majoličasto ruto v desnem žepu, z grčavo palico, ki si jo je vrezal v meji, v desnici in s tobakiro v levici. Tak je, odkar ga poznam. V Metliki ima gostilnico, v kateri je sam najboljši gost. Po obedu sede v kot za mizo ter čaka, da se nabero vsakdanji gosti: nekaj uradnikov sodišča in davkarije, ki prihajajo dan na dan tjakaj pit črno kavo in belo vino. Kadar sem doma na počitnicah, sem tudi jaz malone vsak dan med to čestito gospodo. Najprej razpravljajmo o dnevnih novicah. Mnogo jih ni, zakaj Metlika je daleč ločena od sveta, in redkokdaj se pripeti kaj posebnega. Kadar pride v Metliko kak trgovski potovalec, je to že dogodek. Kadar dodobra premotrimo in vsestranski obdelamo domače novosti, potem se poprimemo politike. To je vendar ob sebi umljivo! Zreli politiki smo vsi in jasen pogled imamo v vse, kar razburja duhove po širokem svetu. A ko nimamo dovoljnih informacij o tem ali onem, sežemo po < Dolenjskih Novicah» in po «Welt-Blattu», ki ležita gostom na razpolago razgrnjena na mizi v gostilnici strica Kopaševiča. In vi ne veste, kako sladko je človeku, kadar kadi cigareto, pije črno kavo in bere sloveče časopise! Pozabi na vse bridkosti in težave žalostnega našega zemeljskega potovanja, in njegov duh zapade nekakšni sladki sanjavosti. Jaz to dobro vem, jaz sem to že večkrat poizkusil! Pa stric Kopaševič me ima jako rad. Sam ne vem, zakaj. Nikdar mu nisem bil usiljiv. Morebiti mu je kdo povedal, da gojim do njega primerno spoštovanje, za kar mi vrača dobrodejno naklonjenost. In kdo ne bi spoštoval strica Kopaševiča! Saj ni samo gostilničar in posestnik, on je celo podžupan metliškega mesta, načelnik gospodarskega odbora, član ravnateljstva posojilnice in v mladih letih je bil požrtvovalen muzikant metliške mestne godbe. Tisti, ki ne govore resnice, pravijo, da sta bila muzikant in klarinet enake velikosti. Pa to je postranska reč. Glavno je, da me ima rad moj stric Kopaševič. Kadar dospem na počitnice in pridem prvikrat po obedu k njemu, postavi na mizo liter vina in me povabi, naj prisedem. *No, fant, pij U In trčiva in pijeva- • • «Pa kako kaj živiš v Ljubljani?» «Hvala, stric! Kakor hočejo drugi«. «In kako hočejo?» «Kakor se jim ravno zdi.» «No, glej! Ti pa govoriš jako modro». «Saj sem hodil v šolo, stric.» »Res je! V šolo si hodil! Saj časih tudi kaj napišeš.» ■ »Kadar mi je dolgčas.» *Mi pa pijemo, kadar nam je dolgčas, s «To je gotovo pametnejše, dragi stric.» ♦ He, to je božja volja.» In vdana v voljo božjo zopet trčiva in pijeva - • • In gost in siv dim se začne plaziti po gostilniški sobi. Gospodje pušijo pipe in smodke. Kot polprozoren pajčolan nas čim bolj objema dušeči dim, in naše duše se razvnemajo. • No, fant, pij !• • •» »Hvala, dobri stric! Nisem vajen vina po obedu.* Ali da se ne zamerim stricu, pijem - • ■ In moj stric prihaja melanholičen: »Star sem že, star, in kmalu me bodo položili v zemljo, ki jo čuva sveti Rok tik moje pristave. In nič več ne bom užival tega božjega daru, te sladke vinske kapljice! Vse mine na svetu. Minila je moja lepa mladost, in starost je prišla nadme z vso svojo pezo. In tudi to bo minilo! Moje kosti so stare, in težko me nosijo noge. Samo vino me še nekoliko poživi in tobak me vzdrami, kadar si ga nasujem v nos. To so božji darovi, fant! In božji dar je bila moja mladost, in božji dar bo moja zadnja ura. In božji dar so vsa bremena, ki jih potrpežljivo prenašam v korist metliškemu mestu- ■■» In stricu Kopaševiču zleze glava na prsi, in oči se mu kopljejo v solzah - ■ ■ To je svet, veličasten trenutek! Oči, vlažne in trudne, mu gledajo v mladost, ki stoji za njim v vsem cvetočem blesku, lepa kot mlada nevesta, ki je prišla sladit življenje • ■ • Ali je nalezljiva taka otožnost ? • ■ • Kozarec sem stisnil v pest, in zamislile so se moje oči v roj muh, ki so srebale po mizi razlito vino. Daleč sta vzleteli najini duši - • • daleč, daleč - • • v ne-izmernost, nepovratnost • ■ • Pobiral sem trske ob domači hiši in gradil sem lesena poslopja. Iz ilovice sem mesil ljudi in jim zidal prijetna domača ognjišča. Obe moji sestri sta stali pri meni mladih in cvetočih lic kot dva angela. Mlajša, živahnejša je brbljala prve besede, starejša, resnejša je gledala podobice v knjigi, ki ji jo je prinesel sveti Miklavž. Nad nami pa je čulo materino oko, iskreče se v globoki ljubezni. V pisarnici je sedel za mizo med visokimi kupi aktov naš oče in si je težko služil denar. Ali kakor je bil zakopan njegov duh v moreče delo, vendar so mu vsplavale vsak trenutek misli v domačo hišo, kjer so objemale svoje ljubljence v skrbi in ljubezni • • • In stric Kopaševič vzklikne: »Umrl bom, umrl bom! In takrat mi bo spet dobro!. ••» V meni je nekaj vstalo, nekaj mehkega, solznega■ ■■ Sedanjost je stala pred menoj, trudna in neprijazna — v vsi realnosti svojega bitja. Tam na drugem koncu sobe je sedel moj oče. Pogledale so ga moje oči in videle so na njegovem resnem licu globoke gube, ki mu jih je začrtala vanje neprestana skrb. In še dalje so šli moji pogledi in ustavili so se pred domačo hišo, kjer je sedela moja mati s pletenjem v rokah in z naočniki na sladkih, dobrih očeh, kjer je sedela moja sestra in vezla. Ah, te dobre ljudi imam zopet ob sebi, in jaz sem zopet med njimi! Vrnil sem se med nje drugačen nego sem šel z doma. Ali naj vam povem, kak f Pustite me, težko mi je o tem govoriti! In izpil sem kozarec vina - • • »Ali veste, stric, da mečejo umazane roke na poštene ljudi blato in kamenje?» «Dobro si povedal, fant! Zatorej pijU V tem pa je vstopil v sobo nov gost, naš znanec in prijatelj notar Kranjec. Bil je mož obilen v svojem telesu in dober v svojem srcu. Veselo me je pozdravil in prisedel k mizi. Stric Kopaševič je postavil na mizo nov liter vina. Na-točil je kozarce, ki so zapeli in bili hipoma prazni. Gostje so se začeli razhajati, in končno smo ostali le mi trije. Odprl sem okno, in kmalu je zavel v zakajeno sobo sveži zrak. Bilo mi je, kot bi mi kdo položil hladno dlan na vroče čelo. In stric Kopaševič pravi: »To-le izpijmo, potem pa pojdimo v brinje!« »V brinje!» «V brinje!« In izpili smo in šli. Brinje pa ni nič drugega nego pristava strica Kopa-ševiča, kjer je imel vinsko zalogo. Ob meji je raslo brinje, in po steni se je razpletala vinska trta. V senci njenega širokega listja je stala miza in klop, in tamkaj smo posedli ter pili stričevo vino. Njega moč nam je čim bolj silila v glave. Stricu je zaplula oči čudna megla. Zvil se je kot v klopčič in prav pošteno zadremal pred polnim kozarcem. Meni je bilo tesno in vroče. Prihajal je večer, tih in miren. Lahna sapica je šumela po trti, in zvezde so zagorele visoko nad nami na jasnem nebu. Notar je mnogo pil. Pomagal sem mu, kolikor sem mogel. Prevzet od vinskih duhov je vstal in dejal z odkritosrčnim glasom: »Pobrativa se!» In ko sva bila gotova z bratovščino, je sedel notar na klop ter kmalu zadremal - - . Čutil sem, da me boli glava. Sel sem torej na griček ob kleti. Hladeče mi je božala vročo glavo večerna sapa. In tamkaj za mejo sem zagledal cerkev svetega Roka in ob nji pokopališče z belimi spomeniki. Kot duhovi so se mi zdeli v bledi mesečini. Gledal sem dolgo tjakaj, in oči so iskalu oni grob, kjer spe moji predniki in moja sestra Leopoldina. In ko so našle oni grob, so se vsesale vanj... Tako sem gledal dolgo in nepremično - - - In nekaj belega je vstalo iz črne zemlje - - - Dolga, vitka postava s sladkim pokojem na bledem licu. Iztezala je roke proti meni, kakor da bi me vabila, naj pridem k nji. In ni me bilo strah, saj je bila to moja sestra Leopoldina! Notar pa se je takrat zdramil in s tresočim, zaspanim glasom je zapel: »Bratje, bodimo veseli!...* Dva portreta. Zakaj sem ostal samec? Gospa milostljiva, to vam je cela povest. Ali jo hočete slišati? Da? — Prosim vzemite mojo roko, da vas povedem v damsko sobo. Tam vam obrazložim vse. Vstala sva, zapustila plesno dvorano ter se umaknila v zatišje. In tam sem ji povedal povest dveh portretov. I. Moj gospod sosed, Pankracij Bevsk, ima na svojih vratih vizitnico, na kateri je čitati: Pankracij Bevsk akad. slikar izvršuje portrete a 6—70 gld. Seveda ima Bevsk vedno polne roke dela. Prosim, za 6—10 gld. cel portret s tušem in ogljem v življenski velikosti, — ali ni to nečuveno ceno? In Bevsk je prijazen kakor samostanski vratarji, ljubeznjiv kakor rojen Žid in priden kakor živ stroj. V treh dneh izgotovi, — če treba — po dva portreta brez ozira na debelost života in brez ozira na gladko ali kosmato lice. Zato pa ima vedno dosti posla in dosti zaslužka; njegovi tovariši, ki trdijo, da Bevsk akademije nikdar niti videl ni, pa postopajo brez dela ter požirajo, ker navadno nimajo boljšega, sline. . . . Kadar imain čas, stopim v Bevskov atelije, saj prebivava že leto dni v istem nadstropju ter sva se ob vinu celo pobratila. In tako vidim večkrat njegove naročnike in naročnice ter slišim pri tem njihove želje in zahteve. Nekega dne sem sedel zopet pri Bevsku, ko sta vstopila v sobo skoraj skupno gospod in gospa. Bevsk je pljunil v kot, vrgel s kuštrave glave majhno črno čepico, kakršno nosijo ključavničarski vajenci in se priklonil skoraj do tal, zvijal sloko svoje telo kakor tič flamingo. «Poljubljam roko, milostljiva gospa! — Ponižen sluga, blagorodje!« je zapiskal s svojim sila visokim glasom in vrtel oči kakor bi ga lomila božjast. »S čim morem biti na uslugo?« je vprašal nadalje ter mencal svoje ogromne roke kakor postrežljiv komi. «Ali želite morda kak portretek?« «Da, svojo pokojno ženo bi imel rad na velikem portretu,» je dejal gospod rdečezaripljenega, golega obraza z velikimi ribjimi očmi, obilega trebuha in mogočnih kratkih nog. Bil je čisto črnooblečen in gospe, ki je stopila za njim, niti pogledal ni. prosim, sedite!« je cvilil Bevsk in zamahnil z roko proti stari zamazani, crnousnjati zofi. Gospod je takoj sedel na desni ogel zofe in gledal čmerno skozi okno. «In milostljiva gospa?« se je obrnil Bevsk z lakajskim nasmehljajem do dame. «Morda tudi kak portretek?« «Da, sliko svojega pokojnega moža bi rada,» je zaihtela dama, majhna, čedna, suhljata osebica v črni žalni obleki z dolgim pajčolanom preko hrbta. «Oh, prosim, sedite!« je zacvilil Bevsk iznova ter še enkrat zamahnil s svojim mesenim loparjem proti zofi. Gospa je sedla na levi ogel zofe ter gledala turobno v tla. Bevsk pa je skočil za ogoljeno sivo špansko steno ter privlekel troje okvirjev različnih velikosti. «Prosim, tale velikost je po 6, — tale po 8 — in tale po 10 gld.,» je razlagal. »Katerega želite, milostljiva?* sMislim, da bo po. .. po 8 gld. najpravša velikost*, je vzdihnila dama. «Kaj še, kaj še!* se je raztogotil gospod, ne da bi se ozrl na njo. »Čim večje platno in čim večja glava je, tem lepši spomini-. In kar naenkrat je zaihtel ter jokaje pristavil: «Saj to je zadnji strošek za drago rajnicoU «Da, da, prav imate, gospod!* je ihtela dama, — «le veliko platno, le veliko glavo to je zadnji strošek za dragega rajnega!» In ihtela je na ves glas, gospod pa se je vsekoval neprestano. «Torej vsak portret po 10 gld.,* je zajavkal Bevsk; «to bodeta lepi sliki, lepa spomina, da, da. . . Ali smem prositi za fotografiji ?» je pristavil nežno. Gospa in gospod sta potegnila iz žepov v kuvertah tičoči fotografiji ter ju izročila Bevsku. Ta pa je teatralski zaječal: «Ah, kako krasna dama! — Ah, kako prijazen gospod!» In zavijal je, ogledovaje fotografiji, svoje oči kakor bi ga trpinčili najhujši krči v želodcu. «Da, da, krasna ženska je bila,* je mrmral v svoj črni robec gospod. «Da, da, prijazen gospod je bil!* je šepetala pod paj-čolanom črna gospa. Stegnil sem iz svojega kota vrat in videl, da kažeta sliki mršavo žensko zagrizenih potez, majhnih sivih, hudobnih oči ter plešca širokega, sirovega, kosmatega obraza, živalskih čeljustih in velikega, na koncu zateklega nosu pijanca. Bevsk pa je kimal s svojo kuštravo glavo: «To bosta dve lepi, imenitni glavi, kateri napravim z ljubeznijo!» «Le lepo napravite in če velja še toliko!* je dejal gospod. «Da, le lepoU je ponovila dama. «In sicer čim preje!> je prosil gospod. «Da, čim preje 1» «Tu je polovica na račun.» «Tu še moja polovica.» «Jaz sem poštni oficijal Koren." «Jaz pa železniškega kontrolorja Kapusa vdova, j »Čast mi je! Čast mi jel» je mencal Bevsk ter se zvijal kakor kapeljna požirajoča štorklja. Nato ju je spremil do vrat. Ko pa jih je oprl, je stopil oficijal Koren kavalirsko na stran in dejal: »Prosim, gospa kontrolorka!» Kapusovka je melanholski nagnila glavo ter odgovorila smehljaje: «Oh, preljubeznjivi steb In odšla sta skupaj doli po stopnicah. Pogledal sem za njima na ulico, a iz hišne veže ju ni bilo dolgo časa. Ko pa sta stopila na ulico, sta si brisala oči ter odšla, vsak čas se ustavljaje, skupaj, počasi preko trga. II. Teden pozneje je bil praznik vseh svetnikov. Bil je otožen meglen dan, pust in dolgočasen, da se mi ni ljubilo nič. Stopil sem h Pankraciju Bevsku. Pravkar je dovršil naročena portreta pokojne Korenke in pokojnega Kapusa. Bila sta strašna. Kapusova glava me je živo spominjala starega Orangutanga v dunajski cesarski menažeriji, Korenka pa je bila slična čarovnicam Shakespear-jevega Macbetha.» «Podobnost je naravnost velikanska!» sem lagal iz vljudnosti. "Kaj ne? Dvoje krasnih kipov!« je piskal Pankracij. «Prav potrudil sem se, da sem pogodil karakteristiko.» «V istini . . . čestitam.» In povabil sem slikarja, da greva na pokopališče. Takoj je bil pripravljen. Pripel si je visok ovratnik z dolgima, pokonci stoječima ogloma, si zavezal veliko črno, izprano kravato, šinil s svojimi dolgimi, suhimi prsti parkrat skozi raz-mršene lase, pokril ogromen širokokrajen klobuk ter ogrnil havelok, ki je bil včasih baje rujav, a danes umazano rumenkast. Sla sva. Na pokopališču se je trlo ljudi, ki so nosili vence, svetiljke in trakove. Na nekaterih grobeh so brlele svečice. Smrdelo je po žganem loju in olju. Hodila sva po glavnih potih, ogledovala s cvetlicami in z zelenjem okrašene gomile, čitala napise ter poslušala ljudi, ki so postajali med grobovi. Nakrat sva zagledala Korena in Kapusovko. Stala sta ob nagrobni plošči ter se živahno pomenkovala. Ko sva prišla mimo, ju je Bevsk pozdravil s svojim širokokrajnikom, a zapazila ga nista. «1, i, vodenica, seveda, vodenica!, je dopovedovala Kapusovka. «Pil je skoraj neprestano . . . pivo, vino, žganje — vse kar je bilo. Nikdar ni imel dosti. Oh, zapil je vse, da sem včasih stradala ob njem . . . Bog mu odpusti! Koliko sem ga prosila, zmerjala — koliko jokala! Nič ni pomagalo, dokler ni obležal. In kar hipoma ga je zalilo — srce mu je menda utonilo in umrl je.« «Naj v miru počiva!« je dejal Koren. 'Očitate mu danes gotovo ničesar več.» »Gotovo ne, — oh, Bog varuj U ,Imel je vsaj nekaj od tega sveta. Vidite, ljuba gospa, moja žena — Bog ji daj večni mir in pokoj! — pa ni imela ničesar. Ni pila, ni jedla, za obleko se ni brigala samo varčila in varčila je. Kolikokrat sva se sporekla radi tega! Najrajši bi bila živela ob sami vodi in ob samem zraku! Oslabela je čisto, da je nazadnje ni bilo drugega kot kost in koža! Dobila je sušico in umrla. Vem, da je celo umrla — lačna!« »Jej, jej, kakšne so nekatere ženske! Meni pa je glavno: dobro jesti, čedna obleka, red in zadovoljnost.« «Tudi meni, gospa! Zakaj bi človek ne jedel, če ima kaj! In čemu bi se čedno ne oblačil, če se more! Da, red in zadovoljnost ... to je glavno.« t In pa zmernost, gospod oficijal, — zmernost!« »Da, da, zmernost . . . zlasti v pijači. Jaz ne izpijem nikdar več kot poldrug liter ... pa ga že čutim.« »Da, da, to je tudi moja mera . . . Poldrug liter — to je čisto dovolj. In če si človek privošči še porcijo teletine ali pa piske, mora biti s svojim življenjem docela zadovoljen.« »Da, da, popolnoma se strinjam. In človek ni pri tem niti pijanec . . .» ». . . niti skopulja . . . da, da.« In govorila sta dalje . . . Medtem pa se je zvečerilo. Po grobeh je zamigljalo tisoč in tisoč lučic ... v dolgih plamenih so se svetili robovi visokih spomenikov in ob velikem križu sredi pokopališča je bakljal iz dveh visokih žar velik plamen proti meglenemu nebu. Svečanosten mir je ležal nad gomilami . . . Še dolgo sva ostala z Bevskom. Ko pa sva se vračala domov, sva stopila tudi v gostilno blizu pokopališča. Bila je nabito polna, da sva komaj našla mal prostorček. Gostje so bili sami posetniki grobov. Novo vino jih je tako razgrelo, i da so bili že precej glasni, nekatere ženske v črnih robcih so se glasno smejale, neki moški s črnimi kravatami pa so se s svojimi pijanimi očmi hrepeneče ozirali po ženstvu. Zapustila sva gostilno in se napotila domov. Vso pot sva srečavala vesele pare v črnih oblekah. Na oglu neke ulice pa sva se malone zadela ob dvojico, ki je stopala roko v roki. Gospodu rdečezaripljenega, golega obraza z velikimi ribjimi očmi, obilega trebuha je sedel cilinder s širokim florom že prav nevarno postrani in mogočne kratke noge so stopale skoraj opotekajoče. Ob njegovi desnici je visela majhna, suhljata dama v elegantni žalni obleki z dolgim pajčolanom spredaj in zadaj . . . «Ali ju vidiš?!« je zajavkal Pankracij par korakov dalje. iKam neki gresta ?» Obstala sta . . . govorila . . . obstala in govorila zopet. . . Videti je bilo, da nista še docela složna. Ko sta se ustavila še enkrat, sta krenila v stransko ulico ter izginila skupaj v neko hišo . . . «In moja portreta?« se je jezil Bevsk. «Gotovo ne prideta niti blizu več!» III. Pankracij se resnično ni motil. Zaman je pričakoval Korena in Kapusovko, — minulo je pol leta — a niti sledu o njima. Bevsk je vrgel portreta med staro šaro za oguljeno špansko steno tik peči ter prisegel, da ne napravi nikdar več nobene slike za vdove in vdovce. Velikonočni teden pa je prišla gospa Kapusovka sama h Pankraciju. V zadregi se je smehljala, ko je sedla na Bevskovo umazano zofo v svoji vijoličasti obleki, z ogromnim, z nojevim perjem koketno okrašenim klobukom na glavi in z dragocenim belim solnčnikom v roki. »Gospod slikar, ne zamerite«, je dejala, sramežljivo po-gledovaje na tla in na strop, »prišla sem naročit dva portreta. A prosim, najprej naj plačam še svoj in Korenov dolg.» Na mizo je položila desetak. i Čisto sva pozabila na to res — ne zamerite, čisto sva pozabila. A za nova dva portreta vam plačam takoj.« In na mizo je položila še dva desetaka. «Tu pa je moja slika in tu mojega ženina.» Bila je fotografija gospoda oficijala Korena! «Oh, oh, milostljiva — čestitam — dovolite: iskreno vam čestitam U je piskal Bevsk s svojim petelinjim glasom ter se zvijal kakor bi bil božjasten. Gospa Kapusovka se je ljubeznjivo-sramežljivo smehljala ter vstala. »Portreta dobite do danes teden, milostljiva . . . toda, oprostite, kaj naj storim z onima?« In s svojo loparjasto roko je pokazal Bevsk proti peči. Kri je šinila Kapusovki v obe suhljati lici. V zadregi je onemela za nekaj hipov, potem pa dejala suho in nevoljno: »Ne moreva ju rabiti več: — obdržite ju sami ali pa prodajte v starini, če hočete! Meni je vsejedno.» In naglo je smuknila skozi vrata . . . Portreta Korenke in Kapusa je podaril Pankracij Bevsk meni. Obesil sem si ju v svoji sobi. In kadarkoli me začno obhajati zaljubljene muhe, ter začne moje samsko srce hrepeneti po družici, tedaj stojim ure in ure pred tistim Orangutanom in pred tisto čarovnico a la Shakespeare ter mislim na novoporočenca — na Korena in Korenko . . . In tako sem ostal — samec. Trdo voljo pa imam, milostljiva, da ostanem samec vedno, zakaj bojim se, da bi tudi moja žena naročila kdaj pri kakem Pankraciju Bevsku moj portret za 8—10 gld., a ga plačala šele takrat, ko bi si naročila — drugega! Fr. G. Kosec. Važnejši dogodki v preteklem letu. Celjski Slovenci SO tudi to leto napravili korak naprej na kulturnem in gospodarskem polju. Dne 28. vel. travna je otvoril g. Peter Majdič vel,ko železno trgovino .Merkur,, premagavši vse stavljene mu zapreke. Ta trgovina je velevažnega pomena za našo popolno emancipacijo od nasprotnikov. - Dne 17. rožnika so priredila združena narodna društva prelepo Prešernovo akademijo. — Proslavo sokolske desetletnice so sicer razna oblastva prepovedala, pa baš ta prepoved je vzbudila tem večje navdušenje ter pripomogla k tesnejši organizaciji Vsa društva so delovala vztrajno v svojih delokrogih ter se udeleževala raznih veselic in proslav na zunaj. Naše časnikarstvo. Odprava zloglasnega časniškega kolka je dala našemu časopisju novo življensko moč. Blagodejni nasledki so se takoj pokazali. Na novo so začeli izhajati časopisi: .Zvonček* list za slovensko mladino, v Ljubljani; .Narodni Gospodar/ g asilo «Gospodarske zveze* v Ljubljani; .Slovenski Učitelj, glasilo krščanskih učiteljev, v Ljubljani; .Gorenjec* v Kranju Na Dunaju je začel izhajati vseslovansld list .Slovanski vek* Dosedanji Časopisi pa so ali znižali naročnino ali pa začeli večkrat izhajati, tako: »Domovina, v Celju in .Gorica* v Goric, dvakrat na teden, .Soča, v Gorici trikrat na teden tedniki pa so postali *Mir» v Celovcu, »Primorski List« v Gorici in »Slavisches Echo» na Dunaju. Slomšekove slavnosti. Leto 1000 bi se smelo imenovati nepretrgana doba veselic in narodnih proslav, med katerimi zavzemajo prvo mesto one, uprizorjene v proslavo našega vladike, pedagoga, pesnika in pisatelja Antona Martina Slomšeka. V ta namen so se vršile veselice skoraj v vsaki župniji, najsijajnejše pa dne 5. vel. srpana na Ponikvi, v rojstnem kraju nepozabnega narodnega dobrotnika, kjer se je odkrila spominska plošča. Ednake slavnosti dosedaj še Spodnji Stajer ni videl. Impo-zantna pa je bila tudi ednaka slovesnost v Ljutomeru, katero so uprizorili ondotni rodoljubi in rodoljubkinje dne 8. kimovca z značajem slovenskega tabora. France Prešeren 1800—1900. Preteklo leto je bilo za Slovence leto jubilejev in proslav. Prvo mesto pa je zavzemala od Adrije do Mure, da, celo preko mej naše domovine — lOOletnica rojstva slovenskega pesnika - prvaka, Franceta Prešerna. Življenjepis in rajske poezije tega duševnega velikana so pač znane vsakemu Slovencu, ki je obiskoval šolo. Rodil se je France Prešeren dne 3. grudna 1800 v Vrbi na Gorenjskem, a umrl je kot odvetnik v Kranju dne 8. svečana 1. 1840. Leta 1847. je izšla prvič knjiga njegovih poezij, s katerimi je do tedaj na književnem polju skoraj neznan slovenski narod stopil v vrsto kulturnih sosedov. Slovenski rod ni samo ponosen na svojega božanskega pesnika Prešerna, temveč je tudi hvaležen. Vse slovenske pokrajine so preteklo leto tekmovale med seboj, kako lepše in dostojnejše proslaviti pesnikovo 100 letnico. Take slavnosti so se vršile najlepše na Dunaju, v Celju, Pragi, posebno pa v Ljubljani dne 1. in 2. grudna. Posebnemu odboru za Prešernov spomenik prispevajo idealni Slovenci in Slovenke iz vseh slojev, že je nabrana lepa vsota, s katero se postavi v slovenskem središču Ljubljani Prešerna vreden in dostojen spomenik. Lepši spomenik pa si je postavil pesnik sam s svojimi nesmrtnimi poezijami. Slovenci trdno verujemo njegovim proroškim besedam: 'Vremena Slovencem bodo se zjasnila.. Odkritje spominske plošče dr. Jos. Krajncu. Dne 2. kimovca je praznovala Šaleška dolina nenavadno veličastno slavnost. V Škalah pri Velenju se je odkrila spominska plošča pok. dr. Josipu Krajncu, slovenskemu učenjaku in pisatelju. Abstinenca štajerskih slovenskih deželnih poslancev. Zaradi krivičnega zapostavljanja in napadov so ostavili naši poslanci štajerski deželni zbor ter izdali tudi zadevni oklic na svoje volilce. Volilci so njihov izstop odobravali. Pridobitve in izgube štajerskih Slovencev. Splošna bilanca štajerskih Slovencev v kulturnem, političnem in gospodarskem oziru se sme tudi v preteklem letu imenovati povoljna. Izgubili smo občino v slatinskem kopališču, ki se je razdelila, zastavili smo pa zato trdne korake ob nemški meji, kajti v marenberškem okrajnem za-stopu so prvič zmagali Slovenci, a na Muti se je otvorila šola družbe sv. Cirila in Metoda. Proč od Gradca!» Ta klic je postal parola štajerskih Slovencev. Veliki politični shodi v Laškem trgu, Žalcu, Ormožu, Ljutomeru itd., ;o jo navdušeno sprejeli. Želja po emancipaciji od Gradca e najboljše spričevalo, da je prebivalstvo na Spodnjem Sta-erskenj politično zrelo za vsako narodno organizacijo. Grofica Zofija Chotek, soproga prestolonaslednika. Vseslovenska zveza županov. Po prizadevanju ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja se je vršil na binkoštni ponedeljek ustanovni shod vseh slo- venskih županov. Vsled nasprotovanja nekaterih slojev si ta važna misel še ni mogla pridobiti vsestransko trdnih tal. I. slovenska umetniška razstava v Ljubljani. »Slovensko umetniško društvo v Ljubljani« je priredilo od 15. kimovca do 28. vinotoka I. razstavo del sloyenskih slikarjev in kiparjev v ^Mestnem domu» v Ljubljani. Razstavo so obiskali dne 7. vinotoka tržaški, dne 21. vinotoka pa štajerski Slovenci. Ljubljanska prestolica je obakrat sprejela izletnike prav prisrčno. Gospodarska organizacija na Slovenskem. Osnovalo se je zopet več denarnih zavodov in kmetijskih zadrug. Velike važnosti je nova «Kreditna banka > v Ljubljani. II. katoliški shod v Ljubljani se je vršil od 11.—16. kimovca ob mnogobrojni udeležbi. 400 letnica združenja Goriške in Gradiščanske s habsburško vlado se je zelo slovesno praznovala v mesecu kimovcu v Gorici, kamor je dospel tudi naš cesar. Strossmayerjeva jubileja. Največji dobrotnik in miljenec Jugoslovanov, djakovski biskup dr. Josip Juraj Strossmayer je obhajal v pretečenem letu dva redka jubileja. Dosegel je redko starost 86 let, dne 8. kimovca pa slavil 50 letnico svojega škofovanja. Obeh slavnosti se je udeležil ves jugoslovanski rod. Poroke v cesarski hiši. Dne 22. sušca se je poročila nadvojvodinja - vdova Štefanija z ogrskim grofom Lonyayem ter izgubila vse dvorne naslove. Neednak zakon je sklenil tudi nadvojvoda prestolonaslednik Ferdinand d' Este, ki se je poročil s češko grofico Chotek, ki je dobila naslov kneginje Hohenberg. Dne 27. vinotoka pa se je poročila nadvojvodinja Marija Imakulata Raj-nerija z virtemberškim vojvodom Robertom. Praga, kraljica srbska. Aleksander I., kralj srbski. Državni zbor. Parlamentarne razmere so dospele na konec onemoglosti. Dne 22. svečana se je sklical državni zbor, a se že 25. sušca odgodil; še enkrat se je sklical dne 8. vel. travna, toda zaman, dne 8. rožnika se je isti zopet odgodil, dokler se ni dne 9. ki-movca razpustil ter so se razpisale nove volitve. Naš cesar v Berolinu. Dne 4. velikega travna je obiskal naš cesar nemškega cesarja v Berolinu, da prisotstvuje proglašenju nemškega 10 prestolonaslednika polnoletnim. Naši nemški listi so skušali to potovanje po svoje tolmačiti, toda potovanje ni imelo drugih posledic, kakor da je postal nemški cesar Viljem II. maršal avstrijske vojske. Poroka v Srbiji. Proti volji svojih staršev se je poročil srbski kralj Aleksander z vdovo Drago Mašin. Ker je novoporočena kraljeva dvojica odpravila krivice, ki jih je zadal srbskemu narodu bivši kralj Milan, obetajo nastopiti v Srbiji boljši časi. V Črni gori so praznovali dne 14. vel. srpana 40 letnico vladanja svojega priljubljenega kneza-pesnika Nikole. Umor italijanskega kralja Umberta. Dne 29. mal. srpana je ustrelil laški anarhist italijanskega kralja Emanuela Umberta II. v Monzi, kamor je prišel kralj k neki telovadski slavnosti. Pariška razstava. V Parizu je bila skoraj celo leto dosedaj največja svetovna razstava, katero je obiskalo mnogo milijonov ljudi iz celega sveta. Vojska Burov z Angleži. V vinotoku je minulo eno leto odkar se bojujejo v Južni Afriki Buri proti Angležem. Vojska še ni končana, a bliža se svoji odločitvi, v kateri bo zopet zmagala pest mogočnejših Angležev zoper pravico. Dosedanje izgube Angležev v tej vojni iznašajo z mrtvimi, ranjenimi in obolelimi vred 100.000 mož; izgube Burov iznašajo 16.000 mož, med temi je 10.000 ujetnikov. Nadaljna usoda svobodoljubnih Burov je pač že zapečatena, ker najbrž ne bodo mogli pridobiti zase nobene vlade, katera bi posredovala v njih korist. Vojska na Kitajskem. Na Kitajskem so se vzdignili proti tujcem takozvani bokserji, ki so povzročili krvavo klanje kristjanov ter ustrelili nemškega poslanika Kettelerja. Posledica je bila, da so posegle vse evropske velesile vmes ter poslale na Kitajsko svoje Umorjeni italijanski kralj Um h e rt. čete in vojno brodovje. Bokserji, ki so postopali v začetku v sporazumljenju s kitajsko vlado, so se tako pomnožili, da jim sedaj niti ta ne more do živega. Konec bojev še najbrž ne bo tako kmalu, ker sfe vstaja še vedno širi. Tudi Avstrijci so izgubili že nekaj svojega vojaštva. vVf/v j\Jaše 5like. Napredek splošne umetnosti je nekako merilo izomike naroda. Tudi letos je napredovalo v svojih izdelkih tiskarstvo, posebno barvotisek. Sliki «Večer na obali Opatije* in pa »Pozdrav iz daljine*, ki ste prirejeni v večbarvnem tisku, kažeti, da bodemo v knjigotiskarStvu kmalu dosegli ono popolnost, katero zavzema danes še litografija, svetlotisek in pa heliografija. Pokrajinske slike »Št. Pavel v Savinski dolini*, »Skofja Loka*, »Mozirje* in »Bled*, pa nam poleg napredka umetnosti kažejo tudi krasoto in ljubkost naše mile slovenske domovine. Te slike nameravali smo opisati geografično in tipografično, pa se nam je odsvetovalo, ker se bode izdala knjiga »Slovenija*, ki hoče prevzeti to nalogo za slovensko domovino. Ljubljana Griear d JTlejae Prešernove (SJonove) ulice štev. 9 Najstarejša in največja trgovina z izgotovljenimi oblekami. Priporočava svojo bogato zalogo izgotovljene obleke za gospode i dečke, gospe i deklice po najnižjih cenah. Predmeti, kojih ni v zalogi, se izdelujejo po meri točno in ceno na Dunaju. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo te/iN crm........ fcSŽi! .^/Ja S) I Rafael Salmie uitat r / • \ v// s' »v« šmm \ ©strežbo i® en« urar in prodaja zlatnine v Celju v Narodnem domu priporoča svojo veliko zalogo zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur za dame in gospode. Posebno tudi j ako primerna darila v zlatu in srebru, kakor verižice, uhane, zapestnice, vsakovrstne priveske, svetinje, amulete itd. Žlice, nože, vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. — Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budilk in ur z nihalom najnovejše in najboljše, kakor tudi špecijalitete. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah -LL Nova lekarna pri angelu varhu iL J. R. Hočevar-ja na Vrhniki. Zaloga vedno svežih in pristnih zdravil. Razne domače in tuje specijalitete. Preskušena zdravila za živino. Posebno.se priporočajo naslednji z največjo natančnostjo sestavljeni preskušeni lekarski izdelki: Izvrsten zobni prah štabnega zdravnika dr. Schiffrer-ja. Škat-ljica 60 v. Ustna Vflda izbomega učinka._ Steklenica 1 krono. Kožni prah za potresavanje. Skatljica 50 v. Protinski cvet za udrgnenje. Steklenica 1 krono. Prsni sirup za kašelj. Steklenica 1 krono. Esenca za želodec v steklenicah po 20 v. Tucat 2 kroni. Isto- tako balzam. Tinktura zoper kurja očesa. Steklenica 50 v. Krčne kapljice. Steklenica 40 v. Zdravila za živino: Konjski cvet (restitucijski fluid) najboljšega učinka pri konjih. Steklenica 1 K 60 v. Redilni prah za živino, ki se lahko rabi za konje, krave in prašiče. Redi živino, zboljša kravam mleko in vzbuja slast do jedi. Škatlj ica 60 v. Pristno Marsala=vino izvrstne kakovosti, za bolnike in okrevajoče. Buteljka 1 K 60 v. Nova lekarna pri angelu varhu Velika narodna trgovina manufakturnega blaga KAROL V ANIC v Celju ,.Narodni dom" „Pri dobrem pastirju" Cesarja Jožefa trg Graška cesta priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo suknenega, modnega in volnenega blaga za možke in ženske obleke. Baržuna, pliša, svile in vsakovrstnih modnih olepšal. Perilnega blaga, berkalina, atlasov, barhanta, oksforta, damasta, letne in zimske pikete, lanene in pavolne bele tkanine, mizne garniture. Čipke, veznine (štikarije), sobne preproge, linoleum, volnene zastore in vsakovrstne garniture. Potna in posteljna ogrinjala. Istotako imam tudi vedno veliko zalogo najmočnejših svilenih robcev. Velika izber kravat, srajc, zavratnikov, rokavic, nogavic in modercev v vsaki velikosti komad od 92 vin. do 9 kron. Planinsko, slovensko in jubilejsko platno. Velika zaloga žime in perja. Sobne preproge v vsaki velikosti! NRžS P m Svoji k svojim! P iivJ/) »5BN (sasi 14$ s&s Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi v Celju f Graška cesta št. 4 prodaja vsakovrstno v to stroko spadajoče blago, kakor steklo, porcelan, svetilnice, zrcala, različne okvirje za podobe, šipe za okna itd. itd. ^ na bebelo in na drobno. Prevzamejo se tudi vsa v to stroko spadajoča dela pri stavbah, kakor tudi vsa popravila, katera se izvrže po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna! imimmm 17 f.li.!|.',.,'-'C.l.. ■..»•,••■..................-z... .-,...-.■- ■ ■ ..i.,,, i ........ . I Lekarna „Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi. H E MAT IN - PASTI LE -;|c- po originalnem francoskem receptu prirejene iz pristnega Liebiškega mesnega exlrakta v spojini s kemičnimi bistvi so najbolj zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost ter zoper bolezni, ki nastanejo iz teh dveh. One redijo ob ednem tudi kri in so sploh redilne. Pri vseh znakovih pričenjajoče se bledice in malokrvnosti, ki se lahko spoznajo po lahkem opešanju in pri slabosti mišic, srčnem utripanju, težkem dihanju, motenju prebavljanja, želodčnem krču, omotici, trdo-vratnem glavobolu itd, dotičnega človeka, naj se ne zamudi pravočasno ustaviti nadaljevanje te bolezni. Zato naj vsak zaupno naroči Mematin-pastile, ki so edino zanesljivo sredstvo zoper Medico in malokrvnost. Hematin-pastile se narede za vsako naročilo sveže v lekarni „Angelj varuh" A. Thierry v Pregradi pri Rog. Slatini. Edna škatljica velja 3 krone 40 vinarjev, za poštnino in zavitek G0 vinarjev več. Vsaka škatljica mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja. Zagorijanski prsni sirup. Jako prijetno okusno sredstvo za odraščene kakor tudi za otroke vsake starost. proti krčevitem in dušljivem kašlju, ptsnem in pljučnem nahodu, zasliženiu bolestnem bljuvanju, prsnim boleznim, ute.šljivo in bolečine odstranjajoče pri vseh tudi zastarelih boleznih na prsih in pljučih. ' Polovična steklenica stane 1 krono 20 vin., cela 2 kroni 20 vin. Za poštnino in zaboj 80 vin. več. — Na vsaki steklenici mora biti kovinska mošnica z vtisnjeno mojo firmo. Izdeluje in dobiva se v lekarni „Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. ninP^TIV ?ristno an8'eski univ.jedilni prašek in pra-L^lVJl^O 1 1 V sek za prebavljanje, katerega izdeluje lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Nedosegljivo in nepresežno domače zdravilo, ki krepi želodec, vzbuja tek pospesuje prebavljanje, redi m krepča telo in lahko odpravi vsako težko prebav-'J;3;. P-"P?r°f.a Se P°"bn°. P« PO.vžitju premnogih in prekrepkih, mastnih napihujoč,h jed,1 al, preobilne p.jače. Cisti tudi kri in ubrani začetek in razširjanje večine bolezni na prebavilih. Tega praška naj se vzame edna ali dve majhni zltcici četrt ure po vsakem obedu s kupico vode ali še bolje dobrega vina in izpij"e naj se potem se pol kozarca vode ali vina. - 1 škatliica veltS 2 t™iT poštnino in zaboj 80 vinarjev več - Vsaka škathlea mora Jimeti v Sokaz daje prava, lastnoročni podpis izdelovatelja: ,,Thierry Adolf • - K?« ni tataS^,* .,zvrstne?f -j - naravnost naroča in piše na A Thierrv-ia lekarno pri „angelju varhu" v Pregradi pri Rogaški Slatini. J Pristno angleške Cascara-Sagrada kri čistilne krogljice. 1 K^-1^60 Vin't 1 Zavitek 8 6 škatlami 3 krone. Za poštnino in zabojcek 60 vin. vcc. - Posebno priporočljive za pospeševanje potrebe brez skodjmh nasledkov. Vsaka škatlja mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja A. Thierry-ja. Kjer ni zaloge mojih izdelkov, naj se na- ^roci^naravnost v lekarni ..Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi i. Thierry~jeva edino pristna življenska esenca. 12 malih ali 6 dvojnih stekl. velja poštnine in vseh stroškov prosto 5 K. Kwizde im^m redilni prašek za živino veterinerično sredstvo za konje, rogato živino in ovce. Cena 1 škatlje K i'40, pol škatlje K —'70. C. kr, priY. umivalna voda za konje. Cena steklenici 2 K 80 vin. Glavna zaloga FRAN IVAN KWIZDA ces. kralj, avstroogrski, kraljevi rumunski in knežji bolgarski dvorni založnik in okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju. Konrad Schumi velika zaloga modnega in raanuMturnega blaga z 0C < > o I- > o tr CL v Ljubljani, Prešernove ulice št. 1. Najfinejše blago za dame in gospode, potem zastori, mizne garniture, preproge, platneno blago, svilnato blago, batist, satin, cefir, jopice, spodnja krila, predpasniki, Jaegrovo perilo, žepne rute in vse drugo manufakturno blago po čudovito nizkih cenah. -f—g--ISTajceneji nakup I —f—S--S- HOMEOPATIČNA LEKARNA Naročila več kakor 10 kron po pošti franko. Staroznana dež. lekarna pri Mariji pomagaj Ph. Mr. Milan-a Levstek-a v Ljubljani (E. Svobode naslednik) pred mesarskim mostom, Reseljeva cesta št. i. Priporoča svoje dobro znane med. farm. izdelke in izborno delujoča domača zdravila, kakor: Cvet zoper trganje in revmatizem 1 stekl. 1 K. Planinski zeliščni sok lajša hripavost in zdravi kašelj, 1 stekl. 1 K. Najboljši staroznani balzam,lstkl. 20 v., tucat 2 K. Zdravilna želodčna esenca, 1 stkl. 20 v., tacat 2 K. Medec. ribje olje za slabotne, ugodnega okusa. 1 stekl. 1 K. Melousine ustna in zobna voda, izboraega učinka, 1 stekl. 1 K. Tannochinin-tinktura zoper izpadanje las, 1 stekl. 1 K itd. 11111111 r«TTi i n i m 111H n i»ii n i mu n m n r Domača zdravila za živino: Redilna štupa za konje, govejo živino in prašiče} 1 zaboj 70 v. — Kazen teh naštetih se dobivajo tudi , vsa druga zdravila najboljše kako- j vosti vedno sveža po najnižji ceni. — Po pošti na vse kraje pošilja se vsak dan dvakrat. Moric Rauch steklar v Celju Rotovške ulice št. 4 priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanastih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih naj-finejih oljnatih barv. Največja izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih. Posebno pa opozarja si. občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših svetilnic za. gostilne z izredno svetlobno jakostjo, kakor tudi od priprostih do najkras-nejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah. Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in sprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno. Posebno opozarja tudi na svojo bogato zalogo krasnih božičnih in novoletnih daril po najnižjih cenah. C. BRADY-jeve želodčne kapljice poprej imenovane Marija-celjske želodčne kapljice. Znano je, da služi za vzdrževanje zdravega in krepkega telesa v prvi vrsti žolodee, kateri sprejme v preživljenje namenjene jedi, iste potom prebavljanja naprej širi ter jih privede v podobi krvi telesu. Za vzdrževanje zdravega želodca je potrebno pred vsem krepko, zdravo prebavljanje. Zdravo prebavljanje se mora ohraniti po zmernem vživanju, po varovanju težkih prebavljivih jedil, prehlajenja želodca vsled naenkratnega dobivanja velikih množin mrzlih pijač, nadalje po varovanju prehlajenja sploh, po duševnih vplivih in po drugih škodljivostih pri prebavljanju. Zdravo prebavljanje se izvanredno pospešuje po želodčnih kapljicah (,. Brady (Marija-celjske želodčne kapljice), katere napravijo na želodec prijeten m okrep-čujoč učinek. Aromatieno-grenki sestavki teh želodčnih kapljic vplivajo oživljajoče na dober tek, zabranjujejo razbruhajoče prikazni v želodcu, ki nastanejo vsled preobilnega zavživanja jedi in pijače, ki se prikažejo v raznih oblikah kot želodčne slabosti ter pomirijo krč. Sploh so se želodčne kapljice vedno izkazale dobre pri motenem prebavljanju ter se štejejo veliko let sem k najpriljubljenejšim sredstvom ljudskega zdravljenja. Navodilo za rabo. Te kapljice delujejo blažilno razločujoče, imaj" prav prijeten grenkast okus ter so jemljejo zjutraj na tešče, pred jedjo in zvečer pred počitkom vsaki-krat malo žličico (otrokom se sme dati le tretjina) ter se poplaknejo s svežo vodo ali z vodenim vinom. Pri uporabi teh kapljic je uživanje po lastnem opazovanju in spoznavanju škodljivo učinkujočih ali težko prebavljivih jedil opustiti. Za poljubno opazovanje. — Da obvarujem si. občinstvo pred ponarejanjem teh kapljic, opozorim na sledeče: Samo od mene napravljene kapljice so pristne ter so le one res od mene napravljene, ki so na steklenicah z mojim izvirnim pečatom zapečatene, opremljene s podobo sv. Matere ^kii" ..i božje Marija-celjske ter shranjene v rdečih škat- Ijicah, na katerih je :azvidna zraven stoječa, zakonito položena varstvena znamka s podpisom C. Bradv. - Zavojne vignete so pri trškem urejevalnem uradu trgovinske in obrtne zbornice v Olomucu po naznanitvi z dne 11. maja 1890 pod št. 155, Tom. II. Pag. 3, k tvrdki C. Brady za Avstro-Ogrsko trgovinsko sodno varovane. Pri vsakem navodilu za rabo mora se nadalje opozoriti, da so v tiskarni Heinrich (iuseck v Kremsieru tiskana. Cena stekleničici 8o v. Dvojna steklenica K 1-40. Osrednja zaloga v lekarni „zum Kbnig von Ungarn" Karla Brady na Dunaju. Dobiti jih je v vseh lekarnah. Ne morem si kaj. opetno opozoriti, da se moje želodčne kapljice na mnoge načine ponarejajo. Naj se pazi tedaj pri nakupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, ter se naj odvrne vse izdelke, ki niso /. gorenjo varstveno znamko in s podpisom ('.. Rrady opremljeni. (L rTV, -S e p ff Hotel 9 I Hotel Tu je edino ko= prve vrste pri Slonu pališče z ljub- ljanskimi želez= sredi mesta, blizu poštnega in brzojavnega urada, ima 90 sob z vso ugod- r v Ljubljani nimi in šotnimi kopeli — ednake Francovimkopelim, nostjo, salon, jedil- pod vodstvom gosp. nico in kavarno. Anton Gnezde vladnega svetnika Hotelski omnibus prof. dr. pl. Valente, odhaja k vsakemu vlaku, ekvipaže v vdova in parne, kropilne lastnica in kopeli v banjah. ei U cJ S (T ~d S~ "a Vodenica se ozdravi! Najsi je ista nastala vslad obolelosti ledvic ali srca ali vsled drugih ncrednosti v krvotoku. Vodenica v trebuhu, srčnem mehurju, sklepih ali v možganih izgine, če se rabijo vodenične kroglice Oskar MULLER-ja, lekarja y Veršecu št. 8, Južno-Ogrsko. Cena škatlji z navodilom o rabi 3 K, dvojni škatlji 5 K. Če se pošlje 40 v. več, dopošlje se pošiljatev poštnine prosta. Naročila je nasloviti naravnost na izumitelja, ker se vsako naročilo sproti sveže napravi. Orl zahvalnili pisem navedemo tu radi pomanjkanja prostora samo eno: Vaše blagorodje! Zahvaljujem se Vam najsičneje za hitri in dobri uspeh, katerega so napravile pri meni Vaše kroglice. Bila sem popolno začudena, ko že po sedmih dnevih nisem imela nobene vode niti v trebuhu niti v zelo oteklih nogah, presenečena pa tudi, da pojenjuje moja srčna bolezen; zamorem iti sedaj tudi na izprehod, ko tri leta nisem mogla zapustiti sobe. V tem. ko Vam še enkrat izrekam svoje najodkritosrčneje priznanje in najboljšo zahvalo za kroglice, znamenujem z velespoštovanjom Marija Koutek, uradnikovu vdova. _ - s p _ PRAGOTlN flRIBAR-JA tiskarna knjig in umetnin, knjigoveznica, trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pisateljem, založnikom in slavnemu občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije, občine, šole itd.; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in člane. Nadalje priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega, svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih risank in pisank in posebno še lastno zalogo najboljših šolskih zvezkov, Hardtmuthovih in drugih svinčnikov in angleških peres po originalnih tvorniških cenah. Zavitke za pisma raznih velikosti in barv, peresnike, črnilo, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd., po najnižjih cenah. Posebno lepa izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje citre, gosli, kitare in harmonike. Velika izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov za fotografije, listnic itd. po nizkih cenah. Šolske in molitvene knjige še poseben popust. KNJIGO VE Z NIČA vzprejema vsakovrstna knjigoveška in galanterijska dela, priprosta kakor tudi najfinejša, ter je izvršuje kar najhitreje okusno in ceno. V zalogi so sledeče knjige: Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa, (III. pomnoženi natis).........K 1- Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana..............1-60 elegantno vezana 2'40 Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič .... -40 Obrtno spisje. Nauk o dopisovanju in poslovanju, spisal A. Funtek..............'. . 1-20 Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. spisal dr. J. Romih........................1-60 Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle občinskega področja, spisal dr. I. Dečko, I. zvezek . . . 3-60 trdo vezan 4*40 Mlinarjev Janez, slovenski junak, ali uplemenitba Te-harčanov, III. natis Kmetijsko gospodarstvo, spisal Viljem Rohrmnnn Zbrani spisi, Pavlina Pajk, I. zvezek, broširan . . . elegantno vezan * * ' ■ II. " broširan . . . elegantno vezan Gedichte, Dr. Sturm............. Historische Novellen und Erzahlungen, Dr. Sturm . Bunte Blatter, Carl Graf Oberndorf..... Zabavnik, spisal A. Brezovnik....... Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Bele .... Zbrani dramatični spisi, Dr. Vošnjak. II. zvezek —•80 1 — 2 — 3 — 2 — 3 — • —'80 —-60 2 — 1-40 —•80 Zbrani dramatični spisi, Dr. Vošnjak, III. zvezek Luči, Funtek. broširane.......... vezane Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, elegantno vezane Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan Sodni pravilnik, dr. L. Filipič, broširan .... Majar II. P.. Molitvenik Sveta družina, v pol usnje vezan v usnje z marmornato obrezo ....... ^v usnje z zlato obrezo.......... Naš dom, I. zvezek, vsebina «Cesarjevič in sestri dvoj ekinji« in Krajevna kronika Teharskih plemičev broširan K —"50. II. zvezek, vsebina "Zadnji grof Celjski- in - Iskalci biserov na otoku sv. Duha . broširan K —-50. [II. zvezek, vsebina Vojna leta 2000» in «Doma in na tujem,', broširan K —'50. IV. zvezek, vsebina "Ciganka", izvirna povest, ter razne humoreske, broširan K —'50. (Knjižica Naš dom- se še nadaljuje.) Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane .... Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod. kako vinograde na novo zasajatj in obdelovati, broširan..... Lovski zakon za Štajersko, broširan....... Slomšekovo rojstvo, Mih. Lendovšek. broširan . . . Tudi je dobiti še nekaj letnikov Ilustrovanega narodnega koledarja po znižanih cenah. 1 — 1-40 2-20 2 — 5 — 1 — 1-60 2*__ 2-40 —■24 -•60 —•10 —•20 Opomba. Pri naročilih prosim, da naj blagovolijo častiti gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino dodati je za knjige v vrednosti do 1 krone 10 vinarjev, do 2 kron 20 vinarjev, čez 2 krone pa 30 vinarjev. "p) Cene nizke, delo trajno. y Cenik franko in zastonj, Izdelovalnica elegantnih ameriških vrtnih mebljev. tovarna stolov na Teharjih (kamor naj se blagovolo poslati tudi vsa naročila) se priporoča č. duhovščini in slav. občinstvu za napravo vsakovrstnega v to stroko spadajočega dela. ?zpre]ema poprave in pletenja. Za vsak stroj se jamči. FRANJO DETTER Ljubljana, Stari trg št. 1. Prva in najstarejša zaloga poljedelskih in šivalnih strojev. Ustanovljeno 1. 1870. Ceniki zastonj in poštnine prosto. —J> Ludovik Černe Ljubljana, VVolfove ulice št. 3 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' ^ (d Velika zaloga zlata, srebra, uhanov, I murčkov, prstanov (poročnih prstanov), verižic itd. ^ Vsa v to stroko spadajoča dela se izvršujejo točno in po nizki ceni. Kupuje zlato in srebro po e najvišjih cenah! Ustanovljeno 1842. Telefon št. 154. IIIIHIIIHIHIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIII BRATA EBEFL črkoslikarja, pleskarska obrt za stavbe in pohištvo, dekoracijska slikarja Postrežba točna Cene nizke mojstra=pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice J LJUBLJANA, Frančiškanske ulice priporočata p. n. občinstvu vsa v njihovo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano dobro in fino delo po najnižjih cenah. Tovarna oljnatih barv, flrnežev in lakov. Oljnate barve v kositrenih posodicah po pol in eno kilo i vsebine. — Kranjski laneni firnež. — Angleški lak za | vozove. — Sušilni lak. — Lak za pohištvo. — Lak za |: šolske table. — Jantarjev lak za tla. — Lak iz špirita. — J \ Lak za železo. — Lak za slamnike. — Kovinski lak. — : Lak za emajliranje. — Firnež za zlatarje. — Dunajsko^ i novomeški terpentin. — Franc, mast za pode. — Vosek • za krtačenje. — Snažilna pasta za pohištvo. — Brundin, ] pasta za čiščenje kovine (Globus). Barve za obleke. — j Dr. Schonfoldove barve za umetnike. — Barve za študije, j — Slikarske potrebščine. — Očiščeno laneno olje. — [ Bronza, tekoča in v prašku. — Barve za učence. — Barve | za zidarje. — Kemične barve. — Stekleni papir. — Plovce. — Čopiči. — Lopatce. — Palete. — Napoj. — 1 Klej. — Jekleno obljanje (Stahlwelle).— Rapidal, najboljše P sredstvo za likanje podov, itd. itd. Najcenejša dobava pismenim dobrih ur s 3 letnim poroštvom. Hans Konrad tvorniea ur in izvoz zlatnine v Mostecu (Brttx, Češko) priporoča pod strogim jamstvom svoje že 15 let najboljšim pripoznane izdelke ur, zlatnine in srebrnine. Tvrdka je odlikovana z avstr. c. kr. državnim orlom. Ima zlate in srebrne razstavne svetinje in tisoče pismenih priznanj. Stroga reelnost! — Vse blago je preskušeno in pcčateno od C. kr. novčnega urada. Kar ne ugaja se zamenja ali se pa pošlje na željo denar nazaj, tedaj je izključena vsaka izguba. Prava srebrna reinonter-ura K 1 1'60. Ista z dvojnim pokrovom K 15'50, anker-remontcrka z dvojnim pokrovom in 15 rubini K 17'50, dobra nikljasta remonterka K 7'50, goldin-remonterka K 11"50, srebrna remonterka za dame K 13'50, z zlatim robom K 15"—, z dvojnim pokrovom 17 50, z zlatim robom in dvojnim pokrovom K 19'—. Prava 14 karatna zlata remonterka za dame K 28'—, z dvojnim pokrovom K 37'—, Prava 14karatna remonterka za gospode K 48"—, z dvojnim pokrovom K 70' —. Zlati prstani K 4 50. Prstani z dijamanti od K 16'— višje. Baby-budilnice, 18 cm visoke, niklasto kolesje, anker-zistem z napravo za ustaviti, natančno uravnane K 3'90, s kazalom, ki po noči sveti K 4'40, s koledarjem K 5'60, s premikajočimi podobami, kakor: zibajoča deklica, čevljar, sodar, kovač, mesar itd. K 5 60. Prave srebrne oklopne verižice za ure s c. kr. novčnim pečatom, dolge 30 cm, 15 gr težke K 2 40, 20 gr težke K 3' — , 30 gr težke K 4 40, 40 gr težke K 5 20, 50 gr težke K 6'50, 60 gr težke; K 7'60, 70 gr težke K 9' , 80 gr'težke K 10'40, 100 gr težke K 13 60, 150 gr težke K 19'—. Srebrni priveski, kompasi, ključi, medaljoni, kakor so v ceniku. Prave 14 karatne zlate verižice v najnovejših vzorcih po teži. Sprejemajo se za plačilo pisemske znamke vseh dežel. Pošilja se po poštnem povzetju ali proti predplačilu. Bogato ilustrovani ceniki brezplačno in franko! Razglase in priporočila 23 tU= in inozemske journale, strokovne časopise koledarje itd. " PretrbatnSbk°i,j!ee £ "^tVT ™ JC ze 43 iet na najboljšem glasu. A. Oppelik-ovi naslednik, ANTON OPPELIK DUNAJ, I., GRONANGERGASSE Nr 12 ^koJtd/rt ČaS°PlS0V " k0led^ev brezplačno kakor tudi stroškovne proračune za one, ki hočejo __inserirati. JOSIPINA ŠUMI tvornica kanditov v Ljubljani, Gradišče. 7]° ^ — v vsaki velikosti od 1-65 k 3 : Čokolad:> zakuhano na mleku iako nrili,^ (Cacao-Pulver), Malinovec (HimbelS) ffi^ Ta det T"'' bonbone iz čokolade in druge Rok. in "» deWo. c««Je. Fine trgovske sladčice. Vedno ^lo^LeT^ 1"*« •ort v vsaki velikosti. Sa&dlin (.Z!) Z £ g™™1* Za sv. Miklavža in Božič ni?ji ceni ^P^ te po naj cen.. _ Privatnim pošiljam le proti povzetju J I i II C Ml JVI. ALTZIEBLEP lončar v Celju priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih glinastih pečij v vseh barvah, konzole za štedilna ognjišča mKL vrtne dekoracije, raznovrstne vaze ter vse druge v njegovo stroko spadajoče predmete. i 1 1 1 Za pobarvanje šolskih tabel priporoča trgovina DMGOTIN HRIBAR JA v CELTU, izborni temni