5- štev.
V Ljubljani, dne 7. februvarja 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak Četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol letal K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ..Rodoljuba'*. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vera je v nevarnosti.
Dan za dnevom trobijo naši duhovniki in nekateri klerikalni podrepniki v svet, da je vera v nevarnosti. V spoved-nici, na prižnici, v farovžu, pri pojedinah, na  shodih, pri  volitvah,   sploh povsod, kjer že le vjamejo priliko za to, trdeč ti sovražniki   svobodnega   in neodvisnega kmeta, da ti prešentani liberalci ljudstvu spodkopavajo  vero.   Duhovniki so zviti kakor kače, oni dobro vedo, da je kmet veren, in da se drži  zvesto vere svojih očetov. Ravno za to pa, ker to duhovniki dobro vedo, vpijejo pri vsaki priliki, kadar se kaj proti njihovej volji zgodi, če se njim kdo upre: »Vera je v nevarnosti«. Hesnično pa vera ni v nevarnosti in nikoli ne bode, ker je od Boga. V nevarnosti so le duhovniki, da zgubijo svoj vpliv in svojo moč, katero imajo še sedaj  nad  ljudstvom v njegovo veliko škodo. Ker njim je na tem, da si še ob-drfce ljudstvo v svojih krempljih in je še nadalje skubijo v svojo korist, zato kriče, da je vera v nevarnosti. Kmet in priprosto ljudstvo res misli, da je tako, ker malo bere in noče drugih poslušati, ki hočejo ljudstvu povedati resnico. Duhovniki črnijo pri ljudstvu može, ki so napredni in bi *adi ljudstvu odprli oči in ušesa, da bi videli 'n slišali, kako duhovniki povsod le na svojo žepe gledajo, in kako dobro je to r/'<\ nje, čo je ljudstvo nezavedno in nepro-bujeno.  Duhovniki zlorabijo vero * politične   namene   in  v svojo korist. Duhovniki hočejo le gospodovati *>ad ljudstvom in jo izkoriščovati. To je Pa  le   mogoče  tako  dolgo,   dokler jih ljudstvo   ne   spozna.   To  spoznanje pa *nora priti, ker se resnica no da zadušiti, duhovniki naj še tako lažejo in obroku-J°jo narodno napredne možo in zatirajo Narodno  napredne  Časnike,  nič jim ne bode pomagalo, resnica, da so duhovniki ljudski  sleparji in golju I i, mora prodreti **a dan. Duhovniki proglašajo vsakega, ki ne trobi v njihov rog, za brezverca, za Nasprotnika katoliško vere, kakor da bi °il Kog za same klorikalco.   Bog je za vro ljudi na svetu, in On je neskončno ^brotljiv in neskončno pravičen, in sodi Wli p0 njih notranjih mislih in dobrih ^ib. In kdo služi Bogu V  V resnici mu *lux> le tisti,  kateri mu sledi.   Bog je ^Uanjeval   revščino,   Bog jo oznanjeval, * njegovo kraljestvo ni kraljestvo tega *Vota, ter je oznanjeval ljubozen do svo-~^a bližnjega in  tudi do sovražnikov, °8 jo oznanjeval usmiljenje, in njemu so sudstvo smililo.   Fn kaj pa store naši uhovniki, ali žive v revščini, ali ozna-^jejo ljubozon in usmiljenje, ali so jim
JUdst
vo smili V Vsi naši duhovniki so po-
dvojeni politični hujskači in nenasitljivi požeruhi. Vera njim je deveta briga, in vera ima za njeh le toliko vrednosti, kolikor nese. Vero spravljajo v nevarnost duhovniki sami s svojim nečistim življenjem, s svojim surovim vedenjem in s svojim vtikanjem v politične zadeve, katere jih nič ne skrbe. Naravnost goljufija in sleparija pa je, da duhovniki vpijejo, da je vera v nevarnosti, če kdo našteva grehe duhovnikov, kajti vera in duhovnik si nista enaka, vera je dobra, duhovniki so slabi.
Nedeljska premišljevanja.
Piše katoliški duhovnik.
Seme je božja beseda.....Katero
je pa padlo med trnje, so tisti, kateri so slišali in gredo in so po skrbi in bogastvu in po sladnosti življenja zadušeni in ne obrodi sadu. Katero je pa v dobri zemlji, so tisti, kateri besedo slišijo in jo v dobrem in v najboljšem srcu ohranijo in sad obrode" v potrpljenju.
Iz evangelija sv. Lukeža o sejalcu in semenu 8, 4—15.
Slovensko ljudstvo je ohranilo besede in nauke Gospodove v najboljšem srcu. V tistem stanu pa, ki je poklican, oznan-jevati besedo božjo, v duhovskem stanu, je vse premnogo tacih, ki so po skrbi in bogastvu in sladnosti življenja zadušeni.
Slabih duhovnikov jo vse preveč. Ti slabi duhovniki so dandanes tisto trnje, ki ovira vse, kar je dobro in koristno. Ti slabi duhovniki skrbe samo za svoje bogastvo in sladnosti življenja in s tem ubijajo vero Gospodovo. Take slabe duhovnike, ki so se odtujili Kristusovim naukom in zdaj uče stvari, ki jih je Izveli-čar obsojal, spoznaš prav po tem, da vedno lo skrbe za »vojo korist. Za vsako opravilo zahtevajo bogatega plačila; žive v obilnosti, med tem ko kmet strada; obresti jemljejo kar mogoče visoke, čeprav je Kristus strogo propovedal, jemati obresti, in je to proglasil kot smrtni greh.
Posebno pa spoznaš slabo duhovnike po tem, kako se pehajo za posvetne roči in v prvi vrsti za volitve. Tu so tudi razkrije, kateri duhovniki uče še pravo Kristusovo vero, kateri pa uče krivo vero.
Pri naB so dandanes razmero ravno take, kakor so bilo za Kristusovih časov. Takrat sta bili v Jeruzalemu dve stranki, kakor sta dandanes pri nas. Jedna stranka je bila zbrana okrog judovskih duhovnikov, ki so se imenovali farizejco in pi-smouko, in ta stranka je učila ravno to, kar uče dandanes slovenski klerikalci. Druga stranka se je imenovala Saducejci, in ti so bili liberalci tor so zahtevali, da naj farizejci ostanejo v cerkvi in naj se ne vtikajo v posvetne stvari. Farizejci so
imeli takrat vso oblast v rokah, kakor jo imajo pri nas dandanašnji farizejci, naši klerikalci. Tudi judovski farizejci so vpili, da je vera v nevarnosti, da bi tako ljudstvo naščuvali zoper Saducejce. Godilo se je vse tako, kakor se godi dandanes pri nas.
Kristus pa je obsojal farizej ce kot hinavce in goljufe in zavzemal se je za Saducejce, ki so bili prvi liberalci. Kristus je v judovski deželi stal na strani liberalcev, in ko bi danes stopil na zemljo, vzel bi zopet bič v roke in izgnal naše farizejco in konsumarje iz tempelja.
Kristusa ne bo več na zemljo. Zato pa skrbi ti, slovensko ljudstvo, da razkrinkaš in spodiš iz tempelja slabe duhovnike, tiste farizejce in pismouke, ki so popačili vero Gospodovo, ki skrbe samo za to, da bi živeli v bogastvu in v sladnosti, ter ohranili v svojih rokah vso moč in se vsled tega silijo v vse posvetne zadeve, mesto da bi živeli službi Gospodovi.
Kristus je sovražil in zaničeval jeruzalemske klerikalce, ljubil pa jeruzalemske liberalce. To si dobro zapomni, slovensko ljudstvo, po tem se ravnaj, in božji blagoslov bo s teboj.
Novi domovinski zakon.
Od 1. januvarja t. 1. je veljaven nov domovinski zakon. Ta zakon je za ljudstvo pa tudi za posamezne občine velikega pomena. Zlasti so ga vesele kmetske občine, ki so morale zdaj preskrbovati ljudi, ki vse svoje življenje niso bili doma, da, skrbeti so morali celo za otroke tacih ljudi.
Ker pa ljudstvo še prav ne ve, kako jo zdaj z domovinsko pravico, hočemo to nekoliko pojasniti.
Domovinska pravica daje posameznikom pravico, da smejo nemoteni p r o h i v a t i v dotični občini, kjer so doma, in da mora tista občina zanje skrbeti, ako obubožajo ali oslabe tako, da se no morejo več preživljati.
Domovinska pravica se zadobi: 1. po rojstvu, to se pravi, zakonski otroci imajo domovinsko pravico tam kjer oče, nezakonski pa tam, kjer mati; 2. po poroki, to se pravi, poročena žena ima domovinsko pravico tam, kjer jo ima mož; 3. po za-dobitvi javno službo kot uradnik, duhovnik, učitelj itd., to so pravi, da imajo vsi ti domovinsko pravico tam, kjer Blužijo; 4. po sprejetju v občinsko zvezo. Ta zadnja določba je najvažnejša.
Občine so imele doslej pravico, da so sprejemale v občinsko zvezo le tiste, ki so jih hotele prostovoljno sprejeti, druzih pa ne. Siliti pa jih nihče ni mogel. Zdaj je pa drugače. Zdaj ima vsakdo pod gotovimi pogoji pravico zahtevati, da se ga sprejme v občinsko zvezo, in če bi se občina branila, jo lahko prisili, da ga sprejme.
Popolnoma pajekrivomnenje, da sije kdo že pridobil domovinsko pravico s tem, Če je izpolnil zakonske predpise, in da mu potem ni potreba ničesar več storiti. To je napačno mnenje. Ako je kdo izpolnil zakonske predpise, še nima domovinske pravice, ampak je za dobil šele pravico zahtevati, da se ga sprejme v občinsko zvezo. Kdor posebej ne zahteva sprejema v občinsko zvezo, tisti n. pr. v Trstu ali v Ljubljani ali v Gradcu nima domovinske pravice, tudi če je desetkrat izpolnil vse zakonske predpise.
Postava pravi, da sme sprejem v občinsko zvezo torej podelitev domovinske pravice v kaki občini zahtevati, kdor je od svoje polnoletnosti torej od svojega 24 leta prostovoljno in zdržema prebival vsaj deset letv kaki občini. Vsakdo mora torej najmanj 84 let star biti, pred no zamore v kaki občini dobiti domovinsko pravico. Moral seje prostovoljno muditi v tisti občini, če je kdo n. pr. tri leta prebival v Trstu, potem pa bil dve leti zaprt, so mu ti dve leti no štejeta, pač pa prva tri leta. Tudi mora vsakdo, ki hoče dobiti domovinsko pravico, zdržema prebivati deset let v dotični občini. Čo gre kdo na počitnice, ali na kratko potovanje po opravkih, se mu ta čas všteje, če pa se iz občine presoli za nekaj mesecev na delo v drugo občino, potem se mu ves prejšnji čas nič no šteje in mora dotičnik novic deset let nepretrgoma prebivati v dotični, če hočetam imeti domovinsko občino.
Desetletna doba prebivanja so tudi pretrga, če je kdo mej tem časom užival kako preskrbijo nje kot ubožec, to se pravi, čo je njegova stara domovinska občina morala nekaj časa zanj skrbeti. Kdor jo dobil samo enkratno podporo, ali kdor je bil brezplačno v bolnici, tisti ne izgubi pravice, da so mu šteje ves čas prebivanja v ono desetlotno dobo.
Ta doBetlotna doba se pa šteje šolo od 1. j a n u v a rj a 1901.
Veliko važnosti je tudi to, da po lOletnem prebivanju nima samo dotičnik sam pravico zahtevati sprejem v občinsko zvezo, ampak da smo to zahtevati tudi njegova dotedanja domovinska občina, njegova žena in njegovi otroci. Dokler so otroci mladoletni, so tje pristojni, kamor je bil pristojem oče. Ako je pa oče prebival 10 let n. pr. v Ljubljani, pa ni prosil za sprejem v občinsko zvezo, smejo to po njegovi smrti storiti otroci, ali šele ko postanejo polnoletni, in seveda sme to storiti tudi vdova.
če je kdo zapustil občino po preteku 10 lot, pa si ni zagotovil domovinske pravice, Brne to storiti tudi še tekom dveh let po odhodu, prejšnja njegova občina pa sme to še tekom petih let storiti.
Kdor hoče prositi za podelitev domovinske pravice mora svoji prošnji predložiti uradno potrdilo, da je deset let prostovoljno in zdržema prebival v dotični občini; krstni list, v dokaz, da je bit vsaj 24 let star, ko je začela teči določena desetletna doba prebivanja in domovinski list v dokaz, da je avstrijski državljan, ker za inozemce veljajo druge določbe.
Ako občina prošnje v šestih mesecih ne reši, se je pritožiti v mestih pri deželni vladi, na deželi pri okr. glavarstvu. Vse prošnje in priloge so koleka proste, in občina tudi za sprejem v občinsko zvezo ne sme zahtevati nobene takse.
Kdor ve, kako velika bremena je kmetskim občinam nalagalo pre.skrblje-vanje tacih ubožcev, katerih vse življenje ni bilo doma, dokler niso onemogli, tisti bo vedel ceniti važnost tega novega zakona.
Politični pregled.
Državni zbor se je sešel dne 31. ja-nuvarja. Koj prva seja je bila viharna. Cehi so namreč grozili ministrskemu predsedniku in klicali proč ž njim. Tudi so zahtevali, naj predsednik ne govori samo nemško. V tej seji so poslanci storili obljubo. V drugi seji, kije bila posvečena potrebnim pripravam za redno delo, so zopet Nemci razgrajali, ker so se čitale razne vloge v češkem jeviku, Nemci so [rekli, da se sme v dršavnem zboru samo nemški govoriti, prav kakor da bi bili Slovani brez pravic. Jutri, v petek bo zopet seja. V tej so bo volil predsednik. Dozdaj se še prav nič ne ve, kdo da postane predsednik. Najbrž se vname v tej seji velika razprava.
Prestolni ogovor. Dno 4. februvarja so so zbrali poslanci in člani gospodske zbornice v cesarskem dvorcu, kjer je cesar na slovesen način pozdravil državni zbor. Cesar jo Čital dolg govor, v katerem je bilo povedano, kako se misli vladati. V gospodarskem oziru se v tem govoru veliko obeta, toliko, da vlada le obljube ne bo mogla izpolniti. Iz vsega prestolnega Ogovora pa so vidi da vlada no smatra več kmeta za prvo podlago državo, a vendar hočejo kranjski kmetski poslanci to vlado podpirati! V narodnem Oziru jo ta govor napravil na Slovane jako slab utis. V govoru so namreč ravnopravnost čislo nič ne omenja, pač pa se naznanja, da bo nemščina poslala nekak državni jezik. To naznanilo je vso poštene slovanske rodoljube globoko razžalilo in so bo o tej stvari vnel v državnem zboru hud boj.
Vojna v južni Afriki. Angle/.cm so jako slabo godi. Buri so jih v raznih manjših bitkah grdo nabili. Razdrli bo tudi nekaj železnic in razlrelili neki rudnik, kjer so koplje zlato, V angleški armadi J6 ZACel tudi lil'us razsajati. Povprek je vsak leden 20,000 angleških vojakov v bolnišnicah, na tisoče jih jo pa vsled ti-1'usa že umrlo. Angleži so v taki stiski, da so naprosili nemškega cesarja, naj posreduju za mir. Priprosti Duri sami lunelje, bo tako ponižali največjo in najbogatejšo državo na svetu. Tu so vidi, kaj je kinel. Seveda duhovnikov H uri ne poznajo.
Dopisi.
Iz Škocijana na Dolenjskem. Pri
nas imamo kmetijsko podružnico, in načelnik isti je znani, vedno skrivnostno sladko ginjeni Bojane. Naša podružnica pa ima vinograd, katerega je kupila in se za to tudi zadolžila. Kakor znano, je letošnje vino prav izborno in ima veliko alkohola in dosti sladkobe v sebi. Zato se ne čudimo, da se je že takoj v jeseni v moštu prodajalo vedro od 13 do 15 gld. in še dražje. Tudi v kmetijske podružnice vinogradu je bilo kacih 6 ve-drov vina. Da je bilo to vino pristno in tudi izborno, je po sebi umljivo, ker Bojane je bil zraven, ko so brali, ko so »prešali«, in ko so v sod devali. Vsi smo mislili, da se bode to vino na javni dražbi prodalo, in sicer za prav visoko ceno. Nekateri so rekli, bomo pa bolj »visoko gnali«, ker denar itak ostane doma, kmetijski podružnici. Pa gosp. Anton, ki dobro pozna vinsko kapljico, je drugače naredil On namreč misli, da mora vse najbolje sam povžiti, in zato je dal spraviti vino v svojo klet, in češ, da bi nobeden nič ne rekel, obljubil je plačati vedro po 10 gld. reci deset goldinarjev, čeprav bi bili drugi vsi isto radi veliko dražje plačali. Kajti vino je bilo najmanj vredno po 15 gld. vedro. Tako je prišla naša kmetijska podružnica ob nekaj desetakov — vsaj dva čo ne več — gosp. Bojane pa po ceni k dobri kapljici! Kdor zna pa zna! Vidite, povsod nas ti ljudje varajo, kjer le morejo! Polnijo samo svoje že itak tako polne malhe — ki nimajo nikdar dosti tn nas skuhijo, kakor le morejo. Gospod v črni suknji bi rad, da bi mu Ti Vse zastonj dal, on pa še za očenaš računa pet krajcarjev!! Dragi rojaki, glejte, da pri prihodnjih bližajočih se občinskih volitvah take ljudi spravimo iz odbora, da zvolimo može, katerim ne bo samo njihov želodček in njihov moinjiček prva in jo* dina skrb, može, ki bodo zastopali interese cele občine!!
Z ribniških hribov. Svetu jo dobro znano, kako »gladko-katoliško« so je volilo v naših krajih. Toda ni treba misliti« da Bino volili vsi po svojem mnenju. No* sramno smo bili prisiljeni. Nadležni črno* sukneži niso mirovali okoli nas, slepili s° nas ter nam obetali vse mogoče in n0' mogoče, ako bomo volili »vrle katoliško" može. Da je bil mir z boljšo polovic0' katero so lehko pridobili to podrep116 muhe, smo se udali ter volili kakor »B° gaspud rakli«. Saj veste, kako je s krnelo'11' kojim se počasi sveti v umu, ali časih *& mu še stemni. Radovedni smo sedaj, bodo storili I i katoliški poslanci. Ti gro^»° učeni možje znajo menda vse postave n* pamet, slednji ij imajo v mazincu, poseb'10 oni, ki je navdahnjen s sv. duhom. svet bi radi preobrnili, radi bi tudi 1,1 videli, da bi ti »kunštni« možici preobr nili zakonik za lov. Koliko škodu 1 . drevju in drugem zelišču občuti »u * kmet, katero mu provzročujo divj»lC j Toda Bog ga vari, ako bi le Pre^fl zajca ali smo, kadar mu dela o^ču ^ škodo. Ker smo pa upali ob volitv i nam &uštoršič in Venca)/, (kdo l'07'"*^ dva postavo - prež vekovavca?!) Pon\^*|5J kaj v tem oziru h svojo vsomog<>čn^^ smo drli na volišče ter se navdu- ^ da jo bilo le kaj. Toda ko smo č"*1 • ^
po volitvi od »svete sirarn«,
da »o jo
za vero in nič druzega, potem smo začeli drugače misliti. Da pa ne bo utrjeval Šušteršič et comp. vere na Dunaju, to si mislimo. Žal nam je sicer, ker se je pričelo prepozno svitati. Od naših »slavnih« poslancev torej zahtevamo, da nam opomorejo v imenovani zadevi tako ali drugače, sicer znamo drezati pri volivcih. Povemo jima pa na vse usta, da v naših krajih ne bo zaman naše drezanje. Ljudstvo sicer še vzdihuje pod črnim jarmom, toda misli njegove plavajo proti slobodi. Napočil bo dan, ko bode tudi kmet na ribniških hribih rekel: »Prost hočem biti črnega jerobstva! S poslanci-kimovci med staro šaro! Živela naprednost!«
Več Antipopovcev.
Domače in razne novice.
Slovenski državnozborski poslanci
torej ne bodo več združeni na Dunaju. Napredni slovenski poslanci Tavčar, Fer-jančič, Plantan in Gabršček, potem štajerska poslanca Robič in Ploj ter vsi hrvatski poslanci so bili zato, naj se napravi skupna zveza vseh slovenskih in hrvatskih poslancev. Kranjski klerikalci pa so se temu uprli. Susteršič je izjavil, da z naprednimi poslanci ne sedi pri jedni mizi, in vsled tega sta nastala dva kluba. Velika veČina jugoslovanskih poslancev jo vstopila v hrvatsko-slovensko zvezo mej tem, koje Susteršič z svojimi klerikalni m i j o gr i o s ta 1 osamljen. Prihodnjič bomo o tem kaj več pisali.
Raron Pražak. Te dni je umrl bivši minister in in velezaslužni češki rodoljub baron Alojzij Pražak. Ta mož ima za nas Slovence največje zaslugo, zakaj njemu se imamo zahvaliti, da se je pri sodnijah začelo slovensko uradovati, mej tem ko so prej tudi slovenske stranko dobivale le nemške spise.
Razširja j mo „Rodoljuba41. Odkar izhaja »Rodoljub« kot tednik se oglašajo dan na dan naročniki in zdaj so razpošilja 6000 izvodov tega lista. Največ zaslug imajo tisti rodoljubi, ki so po več iztisov naročili, da se brezplačno dopošilja revnejšim kmetovalcem. Ljudstvo čita z veseljem »Rodoljuba«, in koder jo list razširjen, povsod se opazuje neko veselo gibanje mej kmetovalci ne samo na Kranjskem, nego tudi na Štajerskem. Žal, da se v nekaterih okrajih somišljeniki še vedno ne ganejo in no store ničesar, da bi se »Rodoljub« razširil. Na noge! Mi nimamo prižnic in Bpovednic, nii no moremo za svoje misli drugače delali kakor s časopisi. Zato pa prosimo Somišljenike na deželi in tudi po Štajerskem m Koroškem, - Primorci imajo VObre Bvoje listo — naj agitujejo za »Rodoljuba««!
„Slovence" - tožen. Ljubljanski obeski odbor jo v svoji zadnji seji sklenil, *0 ž iti u r e d n i k a »S 1 o v o n c a« z a r a d i **ljonja rasti. »Slovenec« jo pisal to-u^o \lv}\ [g /asrainovanj o obč. odboru, ^* je ta primoran javno dokazati, da je *^lovenčevo« pisarjenje bilo samo obro-*°Vanjo. Razen te tožbe bo pa podanih 0 več druzih, in poj do »Slovencev ured-nik na Žabjek ričet zobat.
Kranjska trgovska in obrtna ibor* 1'rgovsko ministrstvo jo potrdilo iz-
volitev gosp. Josipa Kuša rja predsednikom in g. A nt. Kleina podpredsednikom trgovske in obrtniške zbornice kranjske.
PomilošČenje. Cesar je pomilostil urednika dunajskega »Parlamentarja« dr. Živnega, in je bil ta že izpuščen iz ječe.
Klerikalizem in „šnops". Ako pregledujemo izkaze o žganjepitju, najdemo hitro, v kaki tesni zvezi sta žganje in »živo katoliško prepričanje«, nasprotno v naši deželi. Kolikor več se v kakem okraju popije žganja, toliko večje je »živo katoliško prepričanje«, nasprotno pa, kolikor manj se popije žganja, toliko manj je ljudstvo zavzeto za klerikalizem. Največ žganja se spije na Gorenjskem in v ljubljanski okolici, tu je tudi »katoliško prepričanje« naravnost velikansko, tu cvete klerikalstvo tako, kakor nikjer v celi Avstriji. Tu pride namreč na vsacega prebivalca povprek šest litrov »šnopsa«. V naprednih okrajih n. pr. v logaškem in po-stojinskem pa še jeden liter ne pride povprek na vsacega prebivalca. Razloček je velikanski, in nihče ne more več po tem tajiti, da sta klerikalizem in žganje-pitje v zvezi, da sta drug drugemu nekak pogoj, tako da se lahko reče: Klerikalstvo pospešuje žganjepitje, žganjepitje pa je podlaga klerikalizmu. Dejanske razmere potrjujejo to popolnoma. Poglejmo kamorkoli po Gorenjskem in v ljubljanski okolici, v ribniški dolini in v litijskem okraju, povsod vidimo, da so širi žganjepitje, čim bolj prevladuje klerikalizem, in da so največji »šnopsarji« tudi najvnetejši klerikalci.
Ljudsko štetje v Pulju »Naša Sloga« poroča, da so v Pulju magislratovi komi- ! sarji  pri  ljudskem   štetju okrog 10.000 Hrvatov vpisali med Italijane. Ker je po- j litična oblast tej nečuveni slepariji posve- ! tila nekoliko pozornosti, se laški listi jeze.
Koprski občinski sa&top ne moro poslovati, ker jo 19 občinskih odbornikov, oziroma njih namestnikov odložilo mandate. Storili so to, ker so mestni gospodarji z županom vred pri volitvi iz vele-posestva odrinili dozdanjega laškega poslanca Gambinija. Tudi Lahi v Bujah se nekaj puntajo proti laški stranki.
Kuhinjska železnica. Razni listi poročajo, da so je pri pregledovanju terena za zgradbi) tunela bohinjske železnice dognalo, da ni trdne skale mej Bohinjem in Goriško, tako da bo zgradba tunela dala veliko več dela, nego se je mislilo in bode tudi veliko več veljala.
Aretiran duhovnik. Kura! Kerjančič v Gočah pri Vipavi, kije z 21 zapeljanimi možmi tožen zaradi znanega tolovajskega napada na hišo goškega župana, potem pa še zaradi zapeljevanja h krivemu pričevanju, jo moral zopet nekaj storiti in sicer nekaj prav hudega, zakaj dne (>. t. m. je bil aretiran in odpeljan v zapor. Človek bi bo kar zjokal nad našim škofom, ki jo v zadnjem svojem pastirskem listu trdil, da na Kranjskem ni nobenega nevrednega duhovnika. Torej celo hudodolci so pri nas vredni duhovniki!
Društvo slovenskih visokošolcev v (Jnulcu, ki se imenuje »Triglav« je to dni na slovesen nar in praznovalo svojo 26letnico. Iz tega društva je izšlo mnogo vrlih narodnjakov, in zato kličemo društvu: Le tako naprej!
Častite dopisnike prosimo, naj nam pošiljajo kar mogoče kratke dopise, ker
je list premajhen, da bi priobčeval dolge dopise.
Pijan vojak napadel je v Ljubljani z bodalom več oseb. Koje policijski stražnik vojaka ustavil, mu je ta nastavil bajonet na prsi in šele, ko sta prišla še dva poli cijska stražnika na pomoč, je bilo mogoče vojaka ukrotiti ter ga odvesti v vojašnico.
Otrok — ubit. V Snebrjih je bil na reji zdaj dve leti stari otrok, čigar mati služi v Ljubljani. Te dni so ljudje našli otroka mrtvega. Na njem ni bilo niti najmanjše rane. Sumi se, da je kdo otroka po glavi udaril, tako da je umrl. Stvar se preiskuje.
Zastonj voziti se je hotel postopač Viktor Mali iz Laz v Ljubljano, pa se mu ni posrečilo. V Ljubljani so ga na kolodvoru prijeli in izročili policiji.
V Ameriko se je tekom meseca ja-nuvarja t. 1. odpeljalo iz Ljubljane 229 oseb. Fantov, ki so nameravali pobegniti v Ameriko, da bi se odtegnili vojaški dolžnosti, je bilo aretovanih 10.
Skladatelju Hrabroslavu Volariču
se postavi letos v Devinu, kjer je služboval kot učitelj, spomenik.
4200 kron štolnine za pogreb. Iz
Crnovice se poroča, da se je pred ondot-nim deželnim sodiščem vršila civilna obravnava, ker so dediči posestnika Ivana IlauHerja tožili katoliškega župnika Stein-bacha, da mora vrniti menjico za 4200 kron. Lani je Hauser umrl, in župnik je zahteval za se 2200 K in za cerkev 2000 K sicer mrliča ne pokoplje. Dediči so prosili, naj bi vendar nekoliko odnehal, a župnik je ostal neizprosen. Okr. glavar, katerega je prosila vdova posredovanja, pa je prosilko zavrnil. Dediči niso imeli denarja, zato so izročili župniku menjico za 4200 kron. Ko je prišel župnik po mrliča, je stopil prej še k vdovi in zahteval, naj podpiše menjico še na zadnji strani. Žena se jo branila, a župnik ji je zagrozil: »Ako ne podpišete, odidem z vsemi zastavami in Vam napravim največji škandal!« Vdova je torej menjico podpisala. Po pogrebu pa je vdova župnika tožila, da ji mora menjico vrniti. Župnik je hotel najprej utajiti svoje postopanje, končno pa se je z vdovo poravnal ter mu je plačala le 800 kron, cerkvi pa 400 kron. Potemtakem pogrebni stroški niso znašali več 4200 kron, nego 1200 kron, kar je še vedno ogromno! Pa pravijo, da nekateri duhovniki ne zlorabljajo cerkve in obredov!
Otok brez in ozkih Na otoku Anona na južni strani Nove Gvineje prebivajo izključno samo ženske. Žive se od ribo-lovsjva. Na otoku se ne sme naseliti noben možki, vendar pa se jim dovoljuje, da se smejo mimogrede muditi na otoku. Otroke možkega spola, ki so posledica tacih mimogredoČih obiskov, po-močejo v morje in samo deklica1 pušČajO na življenju.
80-letna dvojčku. Rrata Karol in Rudolf Kristen, lesna trgovca in hišna posestnika ^v Opavi in rojena dvojčka, sta dno 15. m. m. v polni moči duha in telesa praznovala svoj 80. rojstni dan 0 tej priliki sta dobila starčka mnogo čestitk.
Nezgoda porziškega salir;. Perziški šah je potoval lansko leto po Evropi in je obiskal tudi svetovno razstavo v Parizu, kjer ga jo napadel nek anarhist in bi ga bil skoro ustrelil. Sah MuzzaiTer Lddin je na tem svojem potovanju nabral mnogo dragocenih rečij, bodisi daril ali kar je nakupil v velikih mestih, zlasti v Pari/.u. Toda vračujočemu se domov se je pripetila nesreča, potopila seje z ljudmi vred ona ladija, ki je peljala ž njim v
Perzijo vse one evropejske znamenitosti. Le automobil, ki se je nahajal na njegovi ] a d i j i je ohranjen in ž njim se šah vozi zdaj po mestu Teheram, svoji rezidenci v veliko začudenje prebivalstva.
Nesrečna mati. V Meidlingu pri Dunaju je v sredo zjutraj ob */* 6 vrgla žena cujnarja Lefkovicsa svoji dve hčerki skozi okno v III. nadstropju na ulico ter skočila še sama za njima. Žena je bila takoj mrtva, deklici pa sta živeli še malo časa. Cujnarja Lefkovicsa so zaprli, ker je baje nekaj poneveril, zategadelj pa je nesrečna mati končala sebe in otroka.
Tržne cene v Ljubljani
1. februvarja 1901.
Kaj naj se spomladi, ali pa že sedaj, s sadnim drevjem dela?
V naslednjih vrsticah hočemo navesti vsa tista dela, katera se glede pravilnega obdelovanja, pravilne, ter neobhodno potrebne postrežbe sadnega drevja na spomlad potrebna.
Prvo tako delo je pač to, da se zemljo okolo debel, meter ali še bolj na široko, ter do 20 centimetrov na globoko prerahlja in prekoplje. To delo imenujejo umni sadjerejci napravo šip okoli drevja. Drugo, pač najvažnejše delo v namen, da se dobi obilnega in lepega sadja, je pa gnojenje. To gnojenje se pri nas Še najbolj zanemarja pri sadnem drevju. Kdo bo še sadnemu drevju gnojil, slišimo dostikrat našega kmeta modrovati. In vendar je gnojenje jako potrebno, da, neobhodno potrebno. Pognoji pa se sadnemu drevju z gnojnico, ki je pomešana z pepelom. Gnojnice se skoraj iz vsacega kmečkega gnojišča čisto brez vse koristi veliko po-izgubi. Kako dobro bi se to lahko porabilo pri drevju. Pognoji se z gnojnico ter s pepelom sadnemu drevju takole: Ako je drevje se mlado, polije se z gnojnico drevno šipe, o katerih smo zgoraj govorili. Že velikemu odrastlemu drevju pognoji se pa z gnojnico in s pepelom na ta način, da se pod kapom vejne krone s kakim kolom naredi v zemljo luknje, ki so druga od druge oddaljene. V to luknjo se nalije gnojnico, pomešano s pepelom. Kdor ima denar, kupi si lahko še kajnita ter Tomaževe žlindre, katera umetna gnojila gnojnici primeša ter v luknjo nalije. Tako pognoji naj se sadnemu drevju vsaj vsako tretjo leto in raslo bode čvrsto, rodilo obilo in lepega sadja.
Tretje važno spomladansko delo pri sadnem drevju je pa obrezovanje ali čiščenje. Pri tem dolu odstrani se vse pro-goste vejo že celo pa suho, da ima sadjo v kroni dovolj zraka, dovolj svitlobe, da vsled preveliko sence ne počrnjava, marveč da ostane lepo in čisto.
Četrto tudi jako važno spomladansko delo pri sadnem drevju jo ostrgavanjo li-šaja in mahu, kateri se je na njem naselil. Dostikrat je teh zajedalcev toliko na drevju, da bi stalo njih odstranjenje skoraj več, kakor bi hasnilo. To že colo z ozirom na veliko število cvetnega popja, katero ko pri ostrgavanjo liŠaja in mahu z drevja odvali. Ako se drevju dobro gnoji, mu lišaj in mah niti toliko ne škodi, kakor bi kdo mislil. Ako bi se pri nas sadnemu drevju tako streglo, kakor je tukaj povedano, našlo bi se bilo veliko lažjo lepega sadja za ladnjo razstavo v Parizu, in bi naši sadjerejci imeli od sadja veliko več dobička kakor doslej.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar
PSenica, 100 kg, Rež, Ječmen, Oves, Ajda, Proso, Koruza, Krompir, Leča,
Grah, „ Fižol „ Maslo, kgr Mast, „ Špeh svež, „
lit.
K r
16-1360 13!50 13 60 13 — 17| — 1160 520 -24 -20
-|
140 li36
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje
Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „
Piščanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, „    „ .  . . Drva trda, klftr. . . „ mehka,   „   . ,
HZ1
1 44
I 190
H6 H16i
1 28' 120 140 80
45
750
51-
Loterijske srečke.
Gradec, 1. februvarja. 35, 51, 87, 8, 7.
Brno, 9. januvarja. 86, 28, 36, 38, 20.
Dunaj, 1. februvarja. 53, 57, 27, 6, 79.
Lino, 26. januvarja. 12, 78, 27, 8, 77.
Praga, 30. januvarja. 88, 34, 26, 58, 2.
Trat, 26. januvarja. 10, 51, 23, 69, 44.
j*r/?>l' . 1   Y' VYYYYYYY^ - .. «t.
0d ponedeljka, 4. svečana nadalje nahaja se moja
-^-« zaloga klobukov »<$e-
tik moje glavne prodajalne nasproti trgovine usnja tardhe Seaniga.
SpcStouanjan (261-1)
S. S. genediht,
T T T T T T T T T f ?f T *t?*t?T TI
Lastnina in tisok .Narodne Tiskarne" v Ljubijo1