Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: , 'U celo leto prei[plačan 1E> sld„ aa pol leta 8 gld., za četrt ieta 4 yld., za jeder. mesec 1 gld tO kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.n 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. % V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravništvo in ekspedicija > ,,tinto!. Tiskarni" Kopitarjeve nllce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SementSklh ulicah St. 2, I., 17. I Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldue. Vredništva telefon-štev. 74. šStev. .274. V Ljubljani, v torek 2<). novembra 1898. T^etiiilc XX VI Narodni boji. (Predaval pri zborovanju poddružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celovcu, dne 4. nov., g. Valentin Podgorc.) (Dalje.) Slovani in papeži. Papeži spoznali so kmalu važnost Slovanstva za Evropo in za s vel o katoliško cerkev. Najprej so si iz Slovanov zgradili branik nasproti cari-grajski verski sovražnosti. Carigrad hotel je na vsak način balkanske dežele z razkolništvom priklopih k sebi, a »was nutzte es, die Romanen zum bycantinischen Dogma verpflichtet zu liaben, sobald die Kroaten und Serben Dalmatiens zu Rom hielten, denn besassen diese, die Krieger-kaste des Landes, nicht in dem blanken Eisen, das ihre Faust meisterlich fuhrte, ein unvvider-legliehes Mittel, die Romanen eines Anderen zu belehren, sio im Notfalle zur Aussohnung mit Rom zu zvvingen.« (Gfrorer byc. Gesch. II. 116.) Oblast Slovanov bila je res velika; Konstantin pripoveduje, da so mogli 60.000 jezdecev, 100.000 pešcev in 80 ladij, ki so imele po 40 mož posadke, poslati v boj. (Gfrorer 1. c. II. 132) Številka je velika, a Gfrorer pravi: »In solehen Fiillen riickte das Uberaus kriegerisehe Volk der Stldslaven, \vie es heuto nocb der Fall ist, zavdr^ži Mann fiir Mann aus; der altersgraue Vater griff mit allon seinen Sohnen bis herab zum vierzehn-jiihrigen Burschen zum Gevvehr.« (1. c. 135.) Vrhunec svoje časti in oblasti pa so dosegli Jugoslovani, ko jih jo prijela mila roka Grego-rija VII., velikana svetnika na Petrovem prestolu. Notranji prepiri so jenjali, politična moč je rasla in strah je začelo biti Bizantinc in Benečane. Že oblast kralja Kresimira je rasla od dno do dne, a proti njemu se je vzdignil s pomočjo nasprotnikov Slavico in z njim staronarodna stran, kateri katoliški duh ni bil po volji. Zupanom obetal je Slavico častna mesta, trgovcem, ki so s sužnji tržili, prostost, roparjem itak, nečimurnim duhovnikom puščal je konkubine in spritlenim zakonskim dovoljeval, ločiti se od žene, kakor jim drago. Ko se je s papeževo pomočjo premagala staronarodna paganska stranka, dovolil je papež, Z v o n i m i r a venčati za kralja, kralj pa je moral papežu priseči meseca oktobra leta 1076: »Jaz Demetrius ali Zvonimir, po božji milosti vojvoda hrvatski in dalmatinski, sprejel sem od tebe, Gelizo, kot od poslanika našega gospoda papeža Gregorija v stolni cerkvi spljetski po jednoglasni volitvi duhovnikov in ljudstva prapor, meč, žezlo in krono kot kralj hrvatski in dalmatinski. Zato obljubim in prisežom, da hočem izpolnjevati, kar si mi naročil : Branil bom pravico, branil cerkve in skrbel, da se dajejo cerkvam dohodki, skrbel bodem, da bodo škofje in duhovniki čednostno in pošteno živeli, branil bodem vdove, reveže in sirote, prepovedal nedovoljene zakone, skrbel za redno sklepanje zakonov, ki se ne morejo več razruševati. Prepovedal bom prodajati ljudi in bom storil, kar mi mogoče, da se sužnji oproste.« »Dummkopfe — neumneži, pravi Gfrorer, trde, da je bilo za Zvonimira poniževalno, sprejemati od papeža svoje kraljestvo v last. Resnica je, da je Gregor VII. s tem Zvonimiru in hrvatskemu /J / narodu storil veliko dobroto. Koliko si je prizadeval Pipin, oče Karola Velikega, da ga je papež Štefan III. venčal za kralja! In kako se je trudil Viljem, ko si je bil pridobil Britanijo, da ga je dal Aleksander II. venčati v Westminsteru ter mu poslal zastavo sv. Petra. Da so nasprotno kralji in tudi Zvonimir obetali, papeža braniti, ter da so mu na leto nekoliko plačevali, to so mu pošteni katoličani dolžni.« (Gfrorer byc. Gesch. II. 252.) Kralj je s prisego obljubil papežu pomoč in zvestobo, papež pa mu je obljubil, z vso močjo braniti ga - nasproti sovražnikom, in Gregorjeva moč segala je daleč, dalje kot oblast Zvonimira. Ko bi se bili Gregorju posrečili njegovi načrti, tla bi se bila osnovala hrvatska država na Balkanu, Turk bi teh pokrajin nikdar ne bil zasedel. A Carigrad je nasprotoval papežem in je zatrl v prokleti svoji zavisti, kar je Gregor VII. vsadil Zato pa tudi Carigrad nazaduje o osode-polnem letu, ko se je mohametlansko znamenje postavilo na hram Agije Zofije, ni imel pomoči. Slovan učitelj evropske kulture. A nekaj je Slovan, akoravno razcepljen in nejedin, vendar dosegel. Čujmo, kaj pravi zgodovinar: »Komaj 200 let je, odkar so po nemških cerkvah še molili očenaš z dostavkom : reši nas, Gospod, hudega in turške sile ! Kdo pa si je v teh stoletjih izmed vseh krščanskih narodov med Renom in Črnim morjem za vse zapadne dežele pridobil največje zasluge? Vsakdo, ki pozna zgodovino, mora reči: Hrvat! Brez Hrvatov bili bi prapori turški plapolali ob Renu. Hrvat prelival je svojo kri za nemškega cesarja v njegovi največji sili, ko so ga bili popolno zapustili njegovi lastni rojaki«. Da, nemški knezi, od Lutra naščuvani, izdali so domovino, doli za Belim gradom, na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem pa je tekla rudeča kri, da bi bila gnala mlinske kamne tri! Tako se je bojeval naš rod: brez števila krutih sovragov na vseh straneh ! Tam nemško nasilstvo, tu zviti Benečan, zdaj divja krutost Obrov, pozneje zopet bizantinska sprijenost. Od vseh stranij so se zaletavali v ta rod, a on še obstoji, še propadel ni! Padlo ga je veliko : kje je polabski Slovan, kje so pomarski junaki iz Vi-nete, Slovanov ondi ni več in njihovi potomci izganjajo dandanašnji miroljubnega Slovana iz svojih mest! A povsod osoda ni bila tako nemila. Pali. so naši Slovenci, prebivajoči nekdaj po sedanji Bavarski, posušile so se mnoge veje, razprostrte proti severu in zapadu, a deblo še stoji in zeleni. Zaničevalno se je nek poslanec izrazil, da on spada k ljudstvu, ki je »Ilerrenvolk«, mi pa bodiiaio ponosni, da je naš narod delavski narod. Kje so nemški vitezi, nekdaj naseljeni po naših slovenskih pokrajinah ? Razpadli so njihovi gradovi in gospoda se gladna gnjete k državnim jaslim brezštevilnih uradov, — ali je to »Ilerrenvolk« ? Hvala Bogu, da imamo mi boljšo podlago bodočnosti, kmečko dlan. Slovan bil jc delavec beneškim mogotcem : kje so doži, kje bojne ladije, kje krasota in bogastvo nekdaj tako sijajne trgovinske metropole? »Ilerrenvolk« je poginil in ubo-žal, Slovan delavec pa še prebiva ob obalih Ja- dranskega morja. Brez števila sinov je majka Slava izgubila, a vendar pravimo danes po pravici, da Bog je nas vstvaril, kakor listja, trave. (Konec sledi.) O dvoboju. (Študija f t f.) (Kouec.) Sličen dvoboju zaradi časti je dvoboj za ideje. Dobe se ljudje, ki se bijejo in streljajo za svoje politične, za svoje znanstvene in neznan-stvene, za javno in privatne, kratko za vso mogočo in nemogoče idejo in nazore. Recimo, da »trdi kak holandski živinski trgovec »en gros« ali recimo uljudnejše: založnik vojske, za katero dobiva svojega materijah iz Holandske, da so njegovi voli večji in debelejši, kakor nemški (Slovenec tako no pride do toliko časti!!), no bode se mogel nemški posestnik volov, čo jo pravi »mož časti«, nazadnje morda celo »reservni častnik«, premagati, da no bi zahteval od nasprotnika, naj vrne nemškim volom in bikom vzeto čast. In če zastopnik nemških bikov slednjič Holandcu srečno glavo razbije, dokazal je neovržno, da so večji biki nemški, kakor pa holandski. — Po teh dvobojih za ideje bodo nedvomno najpripravnejše govoriti o dvobojih brez idej, katerih je največ. Po univerzah zapravijo vseučiliščniki, pro-mnogo časa, katerega morajo stariši drago, le predrago plačevati, s tem, da se bijejo, streljajo, da sc uče v menzurah. In zakaj se ? Moj Bog, jedino zaradi tega, da so bij e j o. Po dva in dva mla-diča-junaka, ki so poprej šo nikdar nista videla, še manj drug drugega razžalila, bijeta se v pričo mnogoštevilne »korone« zaradi jedne nepremišljene besede, katero je napravil, ali v naglici izgovoril ta ali oni član društva proti nasprotnemu društvu. Razna orodja in sredstva seveda zabranjujejo, da njuna srčnost no izbruhne v vsej svoji premoči, a člani »korone« gledajo ju pri njunem dvobojevanju, kakor gleda poulična druhal dva psa, ki se spoprimeta na oglu križajočih se ulic. — In ko sta sc »izžrebana junaka« bila in tolkla četrt ure, da sta podobna nazadnje mesarskima pomočnikoma, ki sta vsled pobijanja prašičev in volov vsa krvava, — zadoščeno je časti In brazgotine in »šniti« po licih in gl»vi so vse življenje ponos in čast onega, ki se more ž njimi ponašati. Slednjič nam preostane lo še dvoboj, resni dvoboj, kjer gro za življenje in smrt. De-viza se glasi: »Samo jeden izmed naju ostane, smo ostati : ti ali jaz!« — Ne more so oporekati, da jo ta dvoboj brez vsakega smisla, ne more se trditi, da je bedast v tisti meri, kot so ostali, toda v sebi ima nekaj groznega, pretresujočega : saj ni nič drugega , kakor premišljeni, dobro premišljeni umor! — IX. Ko smo tako razložili bistvo dvoboja in jc pokazali v luči, v kateri lahko vsakdo natanko in jasno vidi, treba se nam ozreti le še nekoliko na posledice dvoboja, to so pravi, na moralično posledice, ker o materijalni škodi ni niti vredno, da bi izgubljali čas in trud. Zagovorniki dvoboja trdo, da se v dvoboju izkaže pogum in neustrašenost, mi pa si upamo trditi ravno nasprotno: dvoboj pospešuje mora-lično malodušnost in nez na čaj nost. Mar ni strahopezljivec, neznačajnež oni, ki se da siliti proti svoji volji v dvoboj, ki nima poguma, ki je prestrašljiv kljubovati sodbi ljudij, javnemu mnenju?! Prava srčnost je dandaneB na strani onih, ki si upajo odbiti dvoboj kljub »javnemu mnenju«, kljub »bon ton-u« 1 Dvoboj pospešuje prav tako brezverstvo, ker sili, da delamo ravno nasprotno, kar ukazujejo božje, cerkvene in državne zapovedi, ter sili, da delamo proti svoji vesti, katera nas odvrača od kaj takega. »Darf aucli der Mami von Treue sprechen, Der treulos \vard an seinen ersten Pflicliten?«* Pač lahko se uporabijo te Schillerjeve besede napram dvobojevniku, in če so kje na svojem mestu, so gotovo tukaj. Mar nista uradnik ali častnik slovesno prisegla, da hočeta natanko izpolnovati zapovedi in zakone državljanske? Kje je tukaj »majesteta zakona«, o kateri so je tako rado govorilo, kadar so vlekli rablji duhovnike v smrdljive ječe, ker so bili Bogu bolj poslušni, kakor ljudem ?! Zakaj naj bi bilo bolj nečastno krasti in si misliti: »Samo ne pusti, da te dobe!« kakor pa ljudi pobijati, potem pa grohotaje se hvaliti, kako srečno da smo odnesli pete ?! Dvoboj pa pospešuje tudi puhlost fraz, rui-nira in uničuje pravi »bon ton«. Mesto vzrokov in dokazov zavzema orožje, zavzema poboj. Naj bode še tako jasno, da nima kdo prav, da je zagrešil v tem ali onem, pride li iz dvoboja živ ali nepoškodovan, dokazal je svojo nedolžnost, dokazal, da ima on prav in ne njegov nasprotnik. Moj Bog, saj je pokazal »nobleso«, pokazal, da mu je čast, pravica nad vse, — kakor trde zagovorniki dvoboja . . . Odgovor na vprašanje: »Kako to, da no moremo odpraviti dvoboja?« je prav za prav čisto nepotreben, ker itak vsak vidi vzroke, kdor ni ali noče biti slep. Dokler najvišji uradniki dvoboj zagovarjajo ne le z besedo, temveč celo z dejanji, dokler izbaciva iz vojske častno sodišče častnike, ki, zvesti svoji vesti in veri, ne vsprejemajo dvoboja, toliko časa seveda se ne bomo mogli izne-biti te gobe na človeški družbi. * Schiller: \Vallensteins Tod. Politični pregled. V Ljubljani, 29. novembra. Parlamentarni položaj postaja čim dalje bolj kritičen. November se je približal svojemu koncu in vendar vlada se ni predložila proračuna za bodoče leto, a ob jednem še tudi ni dobila dovoljenja za svoje gospodarjenje v tekočem letu. Ravno taka je z nagodbeno predlogo, katere m šitev je še neprimerno daleč. Res je sicer, da vladi tudi ta zadeva ne bo provzročala ravno prevelikih sitnostij, ker se tudi ogerska vlada ne nahaja v nič boljših razmerah in bo sama rada pro sila novega provizorija. Parlamentarnim potom letos ne bo rešeno niti jedno ravno navedenih vprašanj, ker bi tudi v slučaju, da bi opozicija mirovala, nedostajalo potrebnega časa. Grofu Thunu toraj ne bo preostalo prav ničesar drugega, nego poslužiti se jedinega sredstva, paragrafa 14. Ker pa mej zborovanjem parlamenta § 14 ne sme nastopiti svoje vlade, je prav zelo verjetno, da se podajo ljudski zastopniki že prve dni decembra na božične počitnice, ki bodo najbrže trajale dalje časa nego sicer. Boj proti Banfftjju. Agitacija proti sedanji Banffyjevi vladi, ki jo vprizarjajo opozicijo-nalne stranke, zavzema vedno večje meje. Sicer se Banffyju dosedaj še ne zdi nevarna, dokler ima okolu sebe še zadostno število mamelukov, ki gredo ž njim čez drn in strn, a v resnici mu delajo kričači velike preglavice. Toda opozicija z dosedanjim delom še ni zadovoljna. Na raznih shodih, po listih, zasebno in javno se prebivalstvo navdušuje za boj s sedanjo vlado na življenje in smrt, dokler se ne umakne Banffy s svojimi tovariši in se zruši sedanji zistem. Ako pa vlada in njen zistem še ostaneta na krmilu, potem pa opozicija ne pozna več nobenega obzira, naj se tudi vse razprši. Kaj menijo obstrukcijonisti s tem, dosedaj še niso voljni povedati. Italijanska vlada je predložila parlamentu načrt zakona, po katerem so nekoliko spremeni sedanji splošni volilni red. Mej drugim se v novem načrtu določa, da mora ostati tri leta neza-stopan oni okraj, čegar poslanec je radi podkupovanja volilcev izgubil mandat. Jednaka kazen zadene oni volilni okraj, ki voli kakega političnega zločinca svojim zastopnikom. S takim načrtom je nezadovoljno večinoma vse prebivalstvo, izvzemši seveda vladne mameluke, in je res uni-cum mej jednakimi zakonskimi osnovami. Namen, katerega hoče s tem vlada doseči, vsaj navidezno, sicer ni slab, kajti zlorabe naj bi se pri volitvah čim preje povsod odpravile, a ob jednem naj bi se tudi vlada sama ravnala strogo po tem načelu, katero hoče s strogostjo uvesti v posamne volilne okraje. Sicer pa je skoro neumljivo, kako pridejo sicer pošteni volilci tega ali onega okraja do tega, da so celo legislativno dobo nezastopani vsled sleparjenja glavntga kandidta in nekaterih volilcev. Vprašanje glede Filipin je konečno vendar le rešeno in s tem tudi sklenjen mir mej Španijo in Ameriko. V včerajšnji seji so namreč španski delegatje pritrdili ameriškim zahtevam ter prepu stili Ameriki Filipinsko otočje proti odškodnini 20 milijonov dolarjev. To je bila tudi jedina pot rešitve in Španija je konečno še lahko zadovoljna, da je vsaj nekaj dobila za izgubljeno posest, katera pa bi ji bila konečno skoro toliko škodila, kakor koristila, poleg tega bi je pa vendar ne bila mogla trajno obdržati, kajti Amerikani bi ne bili preje mirovali ter bi se bili posluževali tudi najskrajnejih sredstev v dosego zaželjenega cilja. Konečno pa svota, ki jo sedaj dobe, ako se v zadnjem hipu ne premisli Mac Kinleyeva vlada, ni tako neznatna in, ako se bo res naklonila samo v prid španskim naselnikom na teh otokih, si bodo ti precej opomogli ter lahko nadomestili, kar so trpeli za časa zadnje vojske. Ker so toraj odobrene sedaj vse točke mirovne pogodbe, odobrita jih najbrže v kratkem obe vladi in nesrečno vprašanje bo rešeno. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. novembra. (Vladarska petdesetletnica.) Tukajšnji veterani ne bodo imeli, kot smo sporočili, svoje maše v proslavo cesarjevega jubileja v petek, dne 2. de cembra, marveč v nedeljo, 4. decembra.— Odvetniška zbornica ima v petek v porotniški dvorani slavnostno sejo. — Tobačna tovarna bo v petek praznovala celi dan. Zjutraj se zbero vsi delavci in delavke v prazničnih oblačilih v tovarni, kjer bo sveta maša. Izplačala se bo vsem polna plača, kakor bi jo sicer zaslužili. — Upravni odbor mestne hranilnice 1 ju b lj a ns ke ima jutri 30. t. m. povodom cesarjeve petdesetletnice slavnostno sejo. Iz istega vzroka bode hranilnica dne 2. decembra zaprta. — K slavnostni s ej i, katero bo, kot smo že poročali, imel ljubljanski občinski svet v četrtek, dne 1. decembra ob 11. uri dopoludne, bo dovoljen vstop na galerijo le proti vstopnicam, ki se bodo dobivale v predsedstveni pisarni mestnega magistrata. — Povodom praznovanja 501etnega vladanja cesarja Fran Jožefa I. ustanovi trgovska in obrtniška zbornica za Kianjsko v Ljubljani: 1 deset ustanov po 10 gld. za onemogle obrtnike, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; 2 deset ustanov po 50 gld. za učence in učenke na c. kr. obrtnih šolah, ki imajo na Kranjskem do-movinstvo; 3. tri ustanove po 80 gld. za učence na c. kr. obrtnih šolah v Ljubljani, ki imajo do-movinstvo na Kranjskem. — Povodom smrti pre ljubljene cesarice Elizabete in v trajen spomin Nje Veličanstva ustanovi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani: pet ustanov po 20 gld. za one mogle uboge vdove obrtnikov, ki so imeli domo-vinstvo na Kranjskem. (Mestna razsvetljava.) Da se bo občinstvo vedelo ravnati, naprošeni smo od mestnega magistrata sporočiti, da bo razsvetljava v četrtek dne 1. decembra t. 1. trajala dve uri. Pričetek razsvetljave naznani ob osmih zvečer pet strelov iz topa na Gradu. (»Glasbena Matica« v Ljubljani.) Učitelji »Glasbene Matice« sklenili so prirediti tekoin le tošnje koncertne serije tri glasbene večere, katerih prvi se vrši v sredo, dne 7. de- cembra t. 1. v čitalnični dvorani »Narodnega doma« ob 8. uri zvečer. Vspored, katerega priobčimo prihodnjič, obseza velezanimive točke komorne glasbe. Izvajali jih bodo slovenskemu koncertnemu občinstvu znani in velezaslužni učitelji »Glasbene Matice«, umetniki: vijolinist gospod J. Ve d r a 1, čelist gospod A. J u n e k in prvikrat nastopi pred slovenskim občinstvom naslednik gospoda Hoffmeistra pri »Glasbeni Matici«, novi učitelj pijanist gospod Josip Prohazka. Mi pozdravljamo in odobravamo prireditev glasbenih večerov, ker se v njih naše slovensko občinstvo uči spoznavati plemenito in intimno komorno glasbo, in pričakujemo, da se slovensko občinstvo radovoljno in v velikem številu odzove povabilu naših domačih glasbenikov-umetnikov. Priglasi na abonement se vsprejemajo in vstopnice dobivajo v trgovini gospoda J. Lozarja na Mestnem trgu. Cene prostorom so: abonovani sedež za vse tri glasbene večere 2 gld., abonovane rodbinske karte za tri večere (dve osobi) 3 gld. 50 kr., za vsako osebo več 1 gld., sedeži za posamne večere 1 gld., stojišča po 50 kr., dijaške vstopnice po 30 kr. (Gledališče) V soboto, dne 26. t. m. čuli smo zopet romantično-komično opero : »Marta, ali semenj v Richemondu.« Našemu občinstvu je ta igra znana že iz prejšnjih let in tudi letos smo jo z veseljem poslušali. To pa zlasti zaradi tega, ker se je v obče dobro igralo. To so priznali tudi poslušalci z obilnim ploskom. S pohvalo moramo omeniti gospic Štastne in Radkiewizs in Nollija. Žal, da je bilo gledališče slabo obiskano. (Slovensko gledališče.) Še jedenkrat opozarjamo narodno občinstvo, da gostuje na našem gledališču danes, v torek, veleodlična hrvatska umetnica, gospa Ljerka pl. Sramova iz Zagreba, v duhoviti in jako zabavni Shakespearovi veseloigri »Kako se krote ženske«. — V petek, 2. dec. bo jubilejna predstava, za katero se sprejemajo oglasi za sedeže od danes nadalje. Reservirani pa bodo sedeži le do 30. t. m. Abonement ne velja za to predstavo. (Jubilejne podobice) s cesarjevo sliko so prodajalnici »Katoliškega tiskovnega društva« popolnoma pošle. (Iz Konjic) 27.' nov. Zbor v proslavo petdesetletnice vladanja našega svetlega cesarja se je dobro obnesel. Slavnostni govor profesorja dr. Mateka se je vsprejel z velikim navdušenjem. Soglasno se je pritrdilo šestim prošnjam, koje je utemeljaje predlagal g. dr. Rudolf: za slovensko »vseučilišče cesarja Fran Josipa v Ljubljani« ; za deželno nadsodišče tam ; za izvedenje vsestranske enakopravnosti; za slov. poštne pečate in na drž. zbor, da ta kmalu pribiti kmetu in obrtniku na pomoč, predno pogineta! (Iz Rudnika.) Dne 26. t. m. je občinski odbor v Rudniku v spomin praznovanja cesarjeve vladarske petdesetletnice odločil prispevek 40 gl. za cesarjev spomenik v Ljubljani. V isti seji se jo sklenila enoglasno resolucija za nadsodišče in slovensko univerzo v Ljubljani. Tudi se je sklenilo na večer pred slavnostnim dnem v vsaki vasi zažgati kres, streljati s topiči, enako drugi dan streljati s topiči pri slovesni maši ter obešati zastave. (Iz Preske.) V nedeljo zvečer se je napil mladenič Jakob Jenko iz Preske žganja. Šel je iz go-stilnice; zjutraj so ga našli — mrtvega. Najbrže se je zadušil, ali pa ga je zadela kap. Nesrečno žganje! (Zalivala.) Blagorodni gospod Jernej Tomšič je daroval šentpeterski konferenci sv. Vincencija za reveže 35 gld. Za ta velikodušni dar se mu iskreno zahvaljuje Martin Malenšek, župnik, predsednik. (Umrl) je v nedeljo dne 27. t. m. Anton Baz-nik, četrtoletnik na c. kr. priprav, v Ljubljani. Bil je zelo marljiv učenec in nadepoln mladenič. Dasi še le 20 let star, je zapustil precej veliko zbirko pesnij, katerih je mnogo prav dobrih. Že tri leta je bolehal in slednjič sklenil svoje premlado življenje kot žrtva jetike. Kot siroteja brez vsakega premoženja je živel ob dobroti raznih rodbin, izmed katerih so se najbolj odlikovale Peče-tova, Lovšin o\a. Lončar-jeva in Kump-ova. Ob njegovi bolezni in tudi smrti se je pokazal kot pravega očeta marljivih gojencev njegov ravnatelj gospod Fr. Hubad. Pogreba, ki je bil veličasten, so se vdeležili gospodje profesorji in učiteljski pripravniki, ki so mu poklonili krasen venec in mu v slovo zapeli dve nagrobnici. Res častno je za ča- stito št. Petersko duhovščino, da je spremila brezplačno ranjega k zadnjemu počitku. Bodi mu žemljica lahka! (Društvo sv. Jeroninia v Zagrebu), ki ima isti namen, kakor naša »Dr. sv. Mohora«, je dotiskalo letošnje knjige. (Upraviteljstvo južne železnice) hoče izdati knjigo, ki bi opisala znamenitosti vseh dežela, skozi katero teče južna železnica. Med raznimi pisatelji, ki so sklicani na Dunaj k posvetovalni konlerenci, zastopa Kranjsko Peter pl. Radics. (Licitacija za platnene vreče.) C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovsko in obrtniški zbornici, da se bosta vršili javni licitaciji za dobavo 1000 platnenih vreč za žito in 1000 platnenih posod za napajanje konj dne 30. novfembra t. 1. ob 10. uri dop. in za dobavo 200 rogov za pehoto in 150 kavalerijskih trompet dne 16. dec. t. 1. ob 10. uri dop. v poslopju kr. rumunskega vojnega ministerstva (intendančni oddelek.) Podrobnosti se lahko vpogledajo vsak torek in vsako soboto od 9. do 12. ure dopol. pri imenovanem ministerstvu. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda) na ljubo so se sošle četrtek, 17. t. m., v ljubljanskem »Narodnem Domu« sledeče čč. odbornice ljubljanskih ženskih podružin. Od šenklavško frančiškanske gg. Pranja dr. Tavčarjeva (prvomestnica); Ana Lahova (podpredsednica), Kranja dr. Gregoričeva, Julija dr. Frjančičeva, Berta Kusarjeva, Marija dr. Zupanova; od šentpeterske gg. Marija Trčekova (podpredsednica), Marija Grošeljeva, Josipa Furlanova, Marija Sajevičeva, Marija Vrančičeva; gospice Helena Bavdekova, Josipa Porentova, Marija Rutar-jeva. Marija Stupčeva; od šentjakobsko trnovske gg. Ivana Zupančičeva (prvomestnica), Marija dr. Kušarjeva (podpredsednica), županja Milica Hribarjeva, Josipa Vidmarjeva, Gabrijela Zužekova; gospice Jelica Lozarjeva. Brigita Souvanova, Lea Trtnikova. Kot odposlanke litijskih Slovenk se niste strašili poti za rodoljubne namene in ste tudi prihiteli: gospa Terezina Svetčeva ter gospica Ljudmila Roblekova. Pri seji je bil družbin prvo-mestnik g. Tomo Zupan. — Sklenile so imeno-vanke v tem dosti dolgotrajnem posvetovanji veliko domoljubnega, česar se potrudijo izposlovati vsaka po svoji moči Večino svojih ukrepov iz-roče družbinemu odboru, naj bi je sčasoma oživo tvoril. — Gled<5 bližajoče se dobe opozarjajo tu zbrane Slovenke že sedaj — naj bi oni, ki še pišejo, ob novoletnih voščilih rabili le samo teh domačih razglednic, ki so izdane družbi v korist. Ali naj se pa z denarjem, družbi darovanim, sploh odkupijo voščil. To zasedanje je jasno zopet pokazalo, kje da je družbi sv. Cirila in Metoda glavna opora. — Naše trudoljubive Slovenke naj pa Bog poživi! (Katoliška družba) napravi dne 11. decembra zabavni večer z govorom. Vsi p. n. udje se uljudno vabijo. Začetek ob uri zvečer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. (Dolenjsko pevsko društvo v Novem Mestu) ima svoj redni občni zbor soboto dne 10. decembra t. 1., ob 6. uri zvečer. Vspo red: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajni-kovo. 3 Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti.— Ob nesklepčnosti bode drugič občni zbor soboto dne 17. decembra ob 6. uri zvečer. Odbor. * Darovi. I. izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik v Ljubljani: Vrhnika 200 gld., urnomelj 20 gld., Novo mesto 100 gld., Žilce pri Sv. Vidu 20 gld., Vodice 20 gld., Metlika 100 gld., Rakek 50 gld., Vipava 25 gld., Idrija 50 gld., Devica Marija v Polju 50 gld., Kranj 300 gld., Rudnik 40 gld. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 29. novembra. Z ozirom na poročilo časnikov, da je razmerje slovenskih poslancev do naučnega ministerstva zelo napeto, bil je danes poklican načelnik slovanske krščansko-narodne zveze posl. Povše k n a -učnernu ministru, da mu pojasni stališče slovenskih poslancev vzlasti glede koroških razmer. Dunaj, 29. novembra. Minister grof Thun je odgovoril na interpelacijo poslanca Javorskega in tovarišev glede izgnanja avstrijskih čeških in poljskih podanikov iz Pru-sije ter je med drugim dejal: Avstrijska vlada je vse storila, da varuje pravico svo jih podanikov v inozemstvu; kar se je sedaj zgodilo, še ne nasprotuje rnejnarodnemu pravu. Ako bi se pa iztiravanje avstrijskih podanikov še nadaljevalo, tedaj on zagotavlja zbornico, da bo vse storil v varstvo pravic avstrijskih podanikov na nemškem ozemlji, če ne drugače s tetn, da bo Avstrija s pruskimi podaniki, bivajočimi v Avstriji, ravno tako delala, kakor Prusija z našimi. (Živahna pohvala na desnici. — Ugovor na levici.) Dunaj, 29. novembra. Današnja seja se je pričela z velikim šumom. Poslanec Persche je odgovarjal na govor poslanca Herolda iz zadnje seje ter se opravičeval, da ni mislil mladočeških poslancev, ko je govoril o provzročiteljih izgredov, marveč je govoril o izgredih kot o splošno znanem dejstvu. Posl. Herold je odgovarjal, da je trditev posl. Perscheta izmišljotina, in po daljšem prerekanju z opozicijo, je dejal, da je to navadna laž. Soc. demokratični posl. Steiner, ki je stal blizo posl. Herolda, je dejal: Za te izgrede ste pa poslanci vender le vedeli. Na to je nastal silen ropot mej mladočeškimi poslanci in malo je manjkalo, da niso posl. Steinerja vrgli iz zbornice. — Posl. Persche je zahteval, da se izvoli odsek, ki izreka grajo nad poslanci, ker je posl. Herold rabil proti njemu izraz: navadna laž, pa tudi posl. Herold je zahteval isti odsek zoper posl. Perscheta, ki je tudi rabil neparlamentarne izraze. Predsednik je obljubil, da vstreže poslancem in da se takoj po seji voli ta odsek. Seja se nadaljuje. Dunaj, 29. novembra. Državni zbor ne bo več dolgo zboroval. Vlada ne more na-godbenega provizorija in proračuna za 1899. leto drugače pravočasno dobiti, kakor na podlagi § 14. Vse kaže tudi na to, da opozicija zopet začne z obstrukcijo. vsaj interpelacija posl. Hochenburgerja, ki zahteva od grofa Thuna pojasnila, kakošne obljube je dal Thun Cehom, da bodo ti glasovali za nagodbo. Dunaj, 29. novembra. Naučno ministerstvo je odločilo, da je petek 2. decembra za vsa vseučilišča v Avstriji prosti dan. Dunaj, 29. novembra. V včerajšnji seji nagodbenega odseka, v kateri sta se vsprejela nespremenjena 5. in 6. Člen vladne predloge glede uprave in pobiranja carine ter glede brodarstva, je izjavil trgovinski minister baron Dipauli, da vlada še ni prejela nikakega obvestila o predčasnem zaključenju ogerskega parlamenta. Dunaj, 29. novembra. Kvotna deputacija je v včerajšnji seji odobrila sklepno poročilo delegata Beera na obe zbornici, Zasedanje kvotne deputacije je s tem zaključeno. < Budimpešta, 29. novembra. Minister predsednik je naznanil, da bo dne 2. decembra v cerkvi sv. Matija slovesna služba božja povodom 501etnice vlade ogerskega kraija. Izjavil je, da Ogerska izrazi svoje veselje, da je kralju bilo naklonjeno toliko vladarskih let, z željo, naj ga previdnost ohrani še mnoga leta. Košut je ugovarjal ministru, češ, da je Franc Jožef I. še le od leta 1867 ogerski kralj, ter o izjavi ministrovi zahteval glasovanje po imenih, kar se zgodi v jutrišni seji. Budimpešta, 29. novembra. Poslanec Apponyi je v svojem včerajšnjem govoru hudo prijemal vlado ter naravnost izjavil, da je vsa opozicija naperjena proti kabinetnemu načelniku, v katerem si predstavlja vtelešeni zistem korupcije. Njegova stranka, pravi govornik, ne hrepeni po ministerskih stolcih in bo tudi rada podpirala pravično vlado iz sedanje večine, zahteva pa, da se spremeni sedanji zistem. Pred vsem morajo takoj priti na dnevni red nagodbene pred loge, indemnitetna predloga naj se pa odkloni. Inomost, 29. novembra. Pri dezelno-zborski dopolnilni volitvi za južni del Tirolske so bili izvoljeni sami prejšnji poslanci. Levov, 29. novembra. V vasi Oetnarsje napadli so kmetje ondotno židovsko žganja-rijo ter razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Odnesli so nekaj žganja in denarja. Pet Židov je bilo tepenih. Orožniki so prijeli osem napadnikov in jih izročili sodišču. Rim, 29. novembra. V včerajšnjem tajnem konzistoriju je bilo prekonizovanih 40 škofov, izinej katerih pa nobeden za Avstro-Ogersko. Pariz, 29. novembra. Špansko-anieriška mirovna komisija je imela včeraj jednotirno sejo, v kateri so španski delegati pritrdili znani ameriški zahtevi. Prihodnja in morda zadnja seja je jutri. Washington, 29. novembra. Minula dva dni je razsajal ob obrežju atlantskega morja velik orkan, kakoršn^ga že več let ne pomnijo. Sneženi zameti so na več krajih pretrgali promet. Tudi ladije so znatno poškodovane. Svila za plesne obleke po 45 kr. do gld 14 65 meter — is'otako črna, bela in barven* Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. Vzorol obratno. — Dvojni pisineui porto v Švico. 64 4 4 Tovarne za svilo G. Henneberg (o. in kr. dvorni založnik), Curih. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 30tV2 m. tat opa- ICVhMS 'iianje hiarometrs mm 28j 9 zvfčTF] ?30 9 | „Q| 7 zjutraj") 731 6 I 2. popol. I 7316 I 1'. uipr-ra- tura -.-o Celzij«1 "86 1 Vetrovi Noba aH " s 9 rt . | el. juk |skoro oblč.| sr. jzah. I del. jasno [ 2'1 110 . 148 I „ ]poloblačno| Srednja včerajšnja temperatur* 9 3", za 8-4° nad normalom. Za jubilejno razsvetljavo priporočajo se stearinove sveče h slovenskimi napisi po 30, 33 35 in 38 kr. zavitek pri 839 3-2 M. Pakič-U, Pogačarjev (sadni) trg, V. H. Bohrmann-U (Strzelba), Sv. Petra cesta, in Frai\c Jančar-ju, Sv. Jakoba trg. Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzemam in izvršujem točns naročila na « 294 37 — 33 tao, čaj, ol)6, riž, makarone, iiMess, saflie, rilo, vina i. Pošiljatve v omotih po 5 klg. oddajam po pošti, one od 30 klg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjetn, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želž o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje itd. Glavni moj namen Je razpošiljati dobro blago ln po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in morem dajati blago po tako nizkih cenah, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja^ Z odličnim spoštovanjem Ernest Pegan v Trstu, ulica S. Francesco št. 6. Vožnje karte ln tovorni listi 312 12 Kraljevi helgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. jfJT Koncesijonovana od visoke c. kr. avstiijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 26-23 [ dano podpisani javljamo, da se bode nahajala W liiesiiii-a tvrdke Chgsr oit:nie 1 11 11 51, j « Iv SI 1> O 3" z SI. Dne 29. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista . ... *...... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 15 kr. 101 > 05 » 119 101 119 97 909 358 120 59 U 9 44 5 95 45 90 55 75 45 79 56 56 69 Dne 28. novembra. 4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 165 gld. 50 kr, 5°l„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 159 » — Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 » — 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 > 10 Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... . 138 » - Dunavske vravnavne srečke 5°/„ .... 130 » 50 Dunavsko vrnvnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » — Posojilo goriškega mesta.......112 > — 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 98 » — Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 » — > > južne železnice 3"/„ . 180 » 10 » » južne železnice 5"/0 . l'-6 > — > > dolenjskih železnic 4°/0 99 > 50 Kreditne srečke, 10') gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... \Valdsteinova srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke.......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . .Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ — kr. 170 » — » 19 » 40 > 25 » 50 > 84 > — 83 » 50 » 60 » — 24 > 25 » ir>4 » 75 > 3500 432 69 115 183 173 127 1. XXXVII. letnik. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje! / / i 4označilo žrebanja tu in inozemskih loterijah 11» ItJiljt/illtl skih efektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. RraTnlirnn florilA ..Finanzielles Jahrbuoh" ki obsega D1 GZj/idUlU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih pri administraciji . Merour". Dunaj, I.. Wollzolle 10. celoletna naročnina. 10 25 50 • jrtl^/fc-dfc 'Toik.' VM* J^V^Ž^Ji^Ž&ftii