Gospodov dan. (Pesem.)
145
bi vi kaj imeli s kakim potepinom, če bi bili v kaki zvezi —.«
»Lepo jih prosim: v kakšni zvezi, kakšni? Hm, hm. Saj pravim: Bogu se usmili in se. Še sitnosti bom imel, sitnosti ! — Naj pa pokličejo na pričo one-gavo Žužljevo Režo, če hote, in pa tisto Meto Strguljo in Revnega Janeza, no saj so trije, ki so bili zraven, ki so se vozili z mano, pa naj bodo pričali, da mi je res cigan štel denarje, če mislijo, da je reč kako drugače.«
»No, no, bodi, verjamem vam. Toda teh bankovcev ne dobite več, oče, in davek morate tudi z drugim denarjem plačati. Je že tako, lejte! Za ciganom bomo poizvedovali. — Z Bogom, oče! A varujte se v bodoče takih barantij!«
»Z Bogom!« dejal je Strijček. »Zdravi naj bodo, pa vse prav naj mislijo od mene. In če bi se dobil cigan, že vedo —.«
»Da, da«, prikimal je gospod davkar. In Strijček je odšel z bolestno dušo.
Za ciganom so popraševali, a dobili ga niso. Cigan je cigan.
Štirinajst dnij pozneje pa je zbolel Strijčku konj ciganjščak. Grom in strela ! Takega pa res ni zaslužil ubogi Strijček. Žalost njegova je prikipela do vrha. »Cigan, cigan«, tarnjal je, »ta me je pa naredil, ta! Kaj bo, kaj bo, če mi pogine konj, s čim se bom živil, s čim —? O Bog daj, da bi ne bilo —!«
In Bog je dal, da ni bilo.
Strijček pa je hitel, kar je mogel, da je spravil ciganjščaka s poti. Na prihodnjem sejmu se mu je posrečilo prodati ga. Potem pa je kupil drugega konja od domačega človeka, s kojim tovori in opravlja svoj posel še dandanašnji.
Gospodov dan.
¦Sajpiako je pokojna .V|fc Vsa vas in ravan! ^ Ta mir je slovesen, Gospodov je dan !
Po stezah, po cesti Hitijo ljudje, Resnobno jim lice, Pobožno srce.
Na vzhodu se sveti, Vijola dehti, Čebela se vzbuja, Škorjaneek žgoli.
Na palico vpognen Opira se mož, Otrok pa ob poti Nabira si rož.
Pa zvon se zamaje, Zapoje na glas. Kako oživi se Ravnina in vas!
Molitvenik vzelo Saboj je dekle. Tja v cerkev na griču Vsa množica vre.
Kako nas prijazno Zvon vabi glasan: Molite, molite. Gospodov je dan!
F. Krek.
W^_