IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 PoStnina plačana v gotovini D N I K NOVI LIST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1718 TRST, ČETRTEK 14. DECEMBRA 1989 LET. XXXIX. Pomembna razstava na Dunaju Dne 4. decembra zvečer sta predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Dušan Šinigoj in avstrijski zvezni minister za znanost in raziskovanje dr. Erhard Bu-sek na Dunaju odprla nadregionalno pomembno razstavo »Človek in čebela — api-kultura na Slovenskem v tradicionalnem gospodarstvu in ljudski umetnosti«. V pravkar obnovljeni vrtni palači Schonborn je vse do konca aprila prihodnjega leta tla ogled razvoj čebelarstva na Slovenskem, ki je bistveno povezan z oblikovanjem slovenske ljudske kulture. Jedro razstave tvori 300 panjskih končnic. Te predstavljajo zanimivo evropsko posebnost in dokazujejo povezanost slovenskega človeka s čebelo in čebelarstvom. Že pred tisoč leti, v času pokristanjevanja Slovencev in Bavarcev, so tuji narodi občudovali staroslovansko spretnost gozdnega čebelarstva. Raziskovalci so na slovenskih panjskih končnicah odkrili nad 600 različnih motivov z versko, a tudi hudomušno ali fantastično vsebino. Barvno in motivno slikovite končnice iz 18., 19. in 20. stoletja Pa niso bile le nekakšna velika narodna galerija na prostem, pomembna estetizacija slovenske zemlje in njenih ljudi, temveč, kot je ugotovil šele v novejšem času avstrijski zoolog Karl von Frisch, razpoznavni optični signal za kranjske čebelice na Poletu v njihove domače panje. Poseben del dunajske razstave je posvečen velikim slovenskim čebelarjem in zgodovini slovenskega čebelarstva. V vitrini je razstavljen nemški izvirnik Valvasorjeve »Slave vojvodine Kranjske«, ki je izšla točno pred tristo leti, leta 1689. V njej Valvasor poroča o veliki razširjenosti čebelarstva na Slovenskem in o, da tako rečem, eksportu slovenskega medu na tuje, na primer na Solnograško. Med imenitne slovenske čebelarje je nedvomno sodil Anton Janša. Cesarica Marija Terezija ga je iz Radovljice poklicala na Dunaj, kjer je postal Prvi učitelj na novo ustanovljeni vseav-strijski čebelarski šoli. Danes je v Sloveniji registriranih okrog 11.000 čebelarjev. IVa posebni razstavni stojnici ljubljanskega podjetja MEDEX nam je njegov glavni Predstavnik gospod Aleš Mižigoj ponudil pristno slovensko medico in nam predstavil več vrst slovenskega medu ter različnih izdelkov do zdravil in okrepčil, ki jih Medex ponuja na tržiščih. Oba otvoritve- dalje na 2. strani ■ Kdo bo novi predsednik? V Pragi je zasedal češkoslovaški parlament, ki je imel na dnevnem redu izvolitev novega predsednika. Dosedanji državni poglavar Husak, ki je vodil represijo po zatrtju praške pomladi leta 1968, je namreč v nedeljo, 10. t. m., odstopil, potem ko je pred njim zaprisegla nova vlada, v kateri imajo nekomunisti večino. Vse kaže pa, da novega predsednika ne bo izvolil parlament, ki bi moral to storiti v teku dveh tednov, kot veleva veljavna zakonodaja, temveč bo prišlo do neposredne izvolitve na splošnih volitvah češkoslovaških volilnih upravičencev. To sta predlagala Forum državljanov, a tudi skupina komunističnih poslancev. V tem primeru pa je treba spremeniti ustavo in pripraviti volilni zakon, kar bo vzelo precej časa. Glavna kandidata za predsedniško mesto ostajata slejkoprej vodja opozicije, dramatik Vaclav Havel, in pa vodja nekda-| nje praške pomladi Aleksander Dubček, ki ga je uradno predlagal tudi slovaški par-| lament. V svoji utemeljitvi so parlamentarci slovaške federalne enote poudarili, da je Dubček mož, ki jamči za demokra-| cijo; najpomembnejši lik sodobne češkoslo-j vaške zgodovine; človek, ki je ostal zvest svojemu prepričanju. Komunistična mladinska zveza pa je predlagala Čestmira Cisarja, ki je bil tudi med protagonisti praške pomladi. Na zasedanju češkoslovaškega parlamenta so odstopili iz predsedstva doma narodov, ki je ena izmed vej parlamenta, bivši partijski tajnik Jakeš, bivši vodilni ideolog Bilak in drugi predstavniki nekdanjega vodstva. Poslanci so odstope takoj sprejeli. Havel je imel intervju za sovjetsko televizijo. Izjavil je, da mora biti izvolitev novega predsednika izraz skupne volje bistvenih političnih sil, če naj se na Češkoslovaškem res obrne stran zgodovine in u-trdi upanje v svobodne volitve. Havel je izjavil, da ni za kako izstopanje iz Varšavske zveze, temveč za odpravljanje obeh blokov. Tudi do umika sovjetskih vojakov iz države naj bi prišlo na podlagi pogajanj. Jan Čarnugorski, ki je v nedeljo postal podpredsednik češkoslovaške vlade, potem ko je pred dvema tednoma prišel iz zapora, kamor so ga bili vtaknili kot katoliškega oporečnika, se je zavzel za ustanovitev češkoslovaške krščanske demokracije. Do-včerajšnji zapornik je zdaj v vladi odgovoren za nadzorovanje policije. Sobesednik je Jugoslavija Slovenska skupščina je na seji dne 11. t.m. razpravljala o razmerah, ki so nastale po prekinitvi odnosov med Srbijo in Slovenijo. Po razvejani razpravi in obsodbi enostranskega ukrepa, ki ni napad zgolj na Slovenijo, ampak na celotno Jugoslavijo, je bila izražena zahteva, naj organi federacije zagotovijo spoštovanje ustave. Predloge je ob koncu zasedanja povzel predsednik skupščine Milan Potrč. Slovenija za sedaj ne bo izvajala povračilnih ukrepov. Govora je bilo tudi o skladu za pomoč podjetjem, ki jih bo prizadela gospodarska zapora. Uvodne nastope so imeli predsednik Slovenije Stanovnik, predsednik vlade Šinigoj in predsednik gospodarske zbornice Bulc. Ljubljansko »Delo« je objavilo komentar, ki ga podpisuje Igor Guzelj z naslovom: Nekje je meja. Najprej Janez Stanovnik in nato Dušan Šinigoj sta v uvodnih nastopih po-j zvala predsedstvo države in zvezno vlado, naj nemudoma ter brez pogubne hinavščine priznata, da Srbija z bojkotom Slove-j nije grobo krši ustavo Jugoslavije in ruši e-j notnost jugoslovanskega trga. Marko Bulc Ije šel še korak dlje in določil zvezni vladi desetdnevni rok, v katerem naj stori, kar ji je storiti. V nadaljevanju komentarja se Guzelj strinja s tem stališčem in poudarja, da ima Slovenija sredstva, da v enostransko blokado vnese zdravilno recipročnost. Sicer bi bili tudi povračilni ukrepi protiustavni. Vendar jih bomo izvajali, piše Guzelj, vsaj z zavestjo, da nismo prvi degradirali ustave v toaletni papir. Ob koncu dodaja, da odslej sobesednik Slovenije ne more biti več Srbija, ampak Jugoslavija. —o— PRVENSTVO V DRESURNEM JAHANJU BO V LIPICI Mednarodna konjeniška zveza je pred dnevi sklepala o gostitelju evropskega prvenstva v dresurnem jahanju leta 1991. To pomembno tekmovanje bo v Lipici, kar pomeni veliko čast za ta naš bližnji kraj, saj bo prvenstvo dvignilo sloves Lipice in njene konjušnice. Za kobilarno bo to tudi velika preizkušnja, ki bo zahtevala veliko pripravljalnega dela. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 17. decembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Vesele sanje« (Vlado Vukmirovič - Zora Tavčar); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opol- j danski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 V studiu z vami: Sergej Verč; 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 18. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 In exilium; 9.30 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Mešani zbor Podgora; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Mojster, nikar!«; 14.30 Gospodarska problematika; 15.10 Ekologija — danes za boljši jutri; 16.00 Komorni zbor RTV Ljubljana; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. IB TOREK, 19. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.40 Višarski ženski kvintet iz Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deže na kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Komorni zbor RTV j Ljubljana; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. El SREDA, 20. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.40 Mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.T0 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj je v ribičevi mreži?«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Komorne instrumentalne skladbe Pavleta Merkuja; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. El ČETRTEK, 21. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.25 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Protestne pesmi; 12.40 Moški zbor Mirko Filej iz Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba raznih narodov; 16.00 Mešani zbor L'Esterelenco iz Saint Raphaela v Franciji; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 22. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 10 03 Poročila in pregled tiska; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.40 Mešani zbor Hrast iz Doberdoba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Koncert nagrajencev letošnjega mednarodnega tekmovanja za oboo »Devinski grad«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 23. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Valčki in polke; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Repentabor, glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro ...» — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobotno popoldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne; 18.00 Andrej Blatnik: »Podpisi«, izvirna radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Baker je bil v Berlinu Ameriški zunanji minister Baker, ki o-pravlja diplomatsko pot po Evropi, se je 12. t. m. v Zahodnem Berlinu srečal s kanclerjem Kohlom, nato pa v Potsdamu pri Vzhodnem Berlinu z vzhodnonemškim ministrskim predsednikom Modrowom. Baker in Modrow sta razpravljala o mednarodnem položaju, dobro obveščeni viri pa so sporočili, da je bilo osrednje vprašanje prihodnost Berlina, kjer je zloglasni zid dejansko padel, te dni pa so zasedali veleposlaniki štirih držav, ki imajo nadoblast nad štirimi conami bivše nemške prestolnice. Tudi s kanclerjem Kohlom je Baker razpravljal o položaju v Berlinu in o odnosih med obema Nemčijama. Kot je znano, je Kohl pred dnevi slovesno predlagal postopno ponovno združevanje preko nekakšne konfederacije in tesnega sodelovanja med državama. Če so v Vzhodnem Berlinu sprva odgovorili negativno, je te dni vzhodnonemški partijski uradni dnevnik Neues Deutschland objavil članek, v katerem priznava, da je državni in administrativni socializem povsem propadel kot družbeni sistem. Komunisti si bodo prizadevali za demokratični sociali' zem, vendar v pluralističnem političnem okviru, zavzemali pa se bodo tLidi za kvalificirano »partnerstvo« med obema Nefli-čijama, kar naj bo prispevek k ustvarjanju skupnega evropskega doma. Baker je imel po srečanju s Kohlom in pred srečanjem z Modrowom delovno kosilo s časnikarji. Poudaril je, da mora bit1 proces nemškega združevanja miroljuben in demokratičen. Upoštevati mora zakonite interese vseh prizadetih. RazdeljenostNem-čije se bo premostila s premoščanjem razdeljenosti Evrope. V tem trenutku, je Se dodal zunanji minister Baker, je amerišk1 interes v tem, da podpira gospodarske in politične reforme v vzhodni Evropi in da zagotavlja trajno stabilnost v Evropi. Atlantsko zavezništvo lahko kot temeljna vez med Združenimi državami in Zahodno Evropo jamči odslej za varnost tudi s poiidarjanjem nevojaških vidikoV-Lahko bi postalo tudi torišče gospodarskega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom- Tudi Zveza komunistov Hrvaške za politični pluralizem Zveza komunistov Hrvaške se je izrekla za politični pluralizem bolj pod pritiskom novonastalih zvez in organizacij ter javnega mnenja kot iz prepričanja, da je to edina pot za demokratizacijo v Jugoslaviji. Tako meni večji del dopisnikov, ki sledijo 11. kongresu hrvaških komunistov v Zagrebu. Marsikdo je mnenja, da na podlagi obstoječe ustave ne bo moč izvesti svobodnih volitev, ker strankarskemu pluralizmu odločno nasprotuje vojska. Tajnik hrvaške volilne komisije Cjala v Vjesniku ne govori o svobodnih volitvah, pač pa o predhodnih volitvah, ki bodo zadovoljile le tiste, ki so že zdaj na oblasti. Vse preveč bodo take predčasne volitve spominjale na srbski referendum, na katerem je bil plebiscitarno potrjen Miloševič. Predsednik hrvaške demokratične zveze Veselica pravi, da bodo volitve farsa, če naj bi jih izvedli v mesecu dni, kot je predlagal partijski kongres. O farsi govori tudi predsednik Socialno-liberalne zveze Goldstein. E- dinole predsednik Krščanskodemokra+ske zveze Lalič meni, da je bolje imeti volitve takoj kot nikdar. Tudi srbska partija se bo morala v bližnjem soočiti z opozicijo. Na ločenih tiskovnih konferencah so namreč v Beogradu predstavili dve novi stranki. Gre za demokratično zvezo, ki so jo ustanovili beograjski izobraženci, in za Gibanje za preosno-vo socialistične mladine. V Srbiji stranke in organizacije, ki niso vključene v Socialistično zvezo, nimajo pravice do obsto’3-Zato ni povsem jasno, če bosta novoustanovljeni stranki lahko javno delovali. Na tiskovni konferenci Demokratične zveze so se zavzeli za politični pluralizem, svo- dalje na 8. strani ^ Vzhodna Nemčija na poti v demokracijo Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954. štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Novi vzhodnonemški partijski predsednik Gysi je v intervjuju za glasilo madžarskih socialistov — nekdanje partije — izjavil, da nasprotuje združitvi obeh Nem-čij. Danes bi samo ustvarjala nove probleme v Evropi, je še dodal, in se izrekel za vse večje sodelovanje med obema državama, ki pa morata ohraniti svojo suverenost. O partiji je dejal, da noče več vodilne vloge, temveč se bo za vpliv v družbi borila kot ostale stranke. Njen cilj je demokratični socializem, saj je treba zavrniti tako sistem monopolov kapitalizma kot stalinistični model. V Berlinu pa so 11. t.m. zasedali veleposlaniki štirih velesil, ki imajo svojo nad- oblast nad nekdanjo nemško prestolnic*?’ torej Velike Britanije, Francije, Združeni držav in Sovjetske zveze. Ob koncu sestan ka ni bilo uradnih izjav, objavljeno pa bilo skopo sporočilo, v katerem je rečen0’ da so veleposlaniki razpravljali o predi0 gih ameriškega predsednika Reagana pred dveh let za večje sodelovanje me štirimi sektorji. Sovjetski veleposlanik Pa je kolegom izrekel nekaj pripomb splošne ga značaja, o katerih bodo veleposlanik poročali svojim vladam. Iz neuradnih V1 rov se je zvedelo, da je bilo srečanje P° polnoma neuspešno zaradi nepopustliivos sovjetskega predstavnika glede raznih za hodnih predlogov. 20-let od pokola v Milanu Ob 20-letnici pokola na milanskem trgu Fontana je bilo 12. t.m. v lombardskem glavnem mestu več spominskih prireditev in manifestacij. Dijaki višjih srednjih šol so se zbrali v mestnem središču in nato odšli proti trgu Fontana. Manifestacije se niso udeležili pripadniki Mladinske socialistične organizacije, ki so razdeljevali letake, v katerih je rečeno, da na trgu Fontana pred 20 leti ni šlo zgolj za fašistični Pokol, pač pa za kriminalno dejanje prevratnikov vseh barv, od neofašističnih skrajnežev do Rdečih brigad. Ločeno manifestacijo so priredili avtonomisti. Policija je nadzorovala obe manifestaciji, ki sta se razšli brez neredov. Pred Kmečko banko pa so se zbrali anarhisti s Pietrom Val-predo na čelu. Razvili so transparent, na katerem je bilo napisano, da ne smemo pozabiti na umor Giuseppa Pinellija. O dogodkih izpred 20 let so spregovorili številni politiki, med temi predsednik senata Spadolini in komunistični tajnik Occhetto, ki je predlagal, naj bi 12. december poimenovali za spominski dan. V šolah in delovnih mestih naj bi se od prihodnjega leta dalje spominjali pokola na trgu Fontana, s katerim se je pričelo mračno obdobje atentatov in terorizma. Occhetto pa časnikarjem ni hotel razkriti smernic dokumenta, ki ga pripravlja Za izredni kongres partije in ki ga bo v četrtek predstavil strankinemu vodstvu. Zagate našeg HRASTOVLJE NA ZNAMKAH V Pokrajinskem muzeju v Kopru so pred dnevi predstavili serijo znamk, s katerimi je tudi jugoslovanska poštna uprava prispevala k 500-letnici fresk Janeza iz Kako je prav: Novo leto ali novo leto? Bliža se praznični čas, čas tiskanja različnih koledarjev in čas pošiljanja božičnih in novoletnih voščilnic. Večkrat smo doslej v našem tisku opazili več pravopisnih napak. S tem sestavkom želimo pravočasno opozoriti vse (ustanove, društva, podjetja, založbe, tiskarne pa tudi posameznike), ki bodo pošiljali rokopisne ali tudi tiskane voščilnice; mislimo na rabo ustrezne začetnice pri imenu »božiča« in »novoletnega praznika.« Tudi druge praznike v slovenščini pravilno pišemo (po starem in najbrž tudi po novem, pripravljajočem se Slovenskem pravopisu) z malo začetnico; torej: božič, novo leto, ne pa Božič in Novo leto. Z veliko začetnico pišemo le, če smo v dvomu, kaj beseda božič označuje, ali rojstvo Gospodovo ali navaden praznični dan, Novo leto pa le 1. januar. Tako je tudi pri imenih drugih praznikov, spominskih dni, koledarskih obdobij itd., npr. praznik dela, dan vstaje, dan OZN, dan mrtvih ali vsi sveti, velika noč, svečnica, veliki šmaren, pust, kvat.re, kres, petinšti-ridesetletnica zmage, teden otroka idr. Posebnost so tisti prazniki, katerih poimenovanja se začenjajo z osebnim lastnim imenom ali s svojilnim pridevnikom iz osebnega lastnega imena, npr. Martinovo, Gregorjevo, Prešernov dan, Marijino oznanjenje itd. Z veliko začetnico pišemo pa, seveda, besedo Bog in imena, ki jih rabimo o Bogu in Mariji, če stoje kot lastna imena: Stvarnik, Oče, Odrešenik, Zveličar, Gospod, Sin, Vsemogočni, Jagnje božje, Devica, Mati božja, Brezmadežna, sv. Trije kralji, Telovo itd. Ce pa so ta imena povedno določilo, jih pišemo z malo črko: Kristus je naš odrešenik, Marija je mati božja, sv. Duh je tolažnik. Tudi pri zapisovanju imen zgodovinskih dogodkov so nekateri v dvomu in celo v šolskih knjigah in večini današnjega tiska zapažamo napačno rabo. Tudi zanje uveljavljamo v slovenščini pravilo, da jih pišemo z malo začetnico; in sicer ne glede na to, ali so po našem mnenju pomembni ali nepomembni, pozitivni ali negativni, iz bližnje ali dalj nje preteklosti, resnični ali namišljeni, bolj ali manj znani. Pišemo torej: bitka pri Termopilah, propad rimskega cesarstva, preseljevanje narodov, odkritje Amerike, iznajdba tiska, tridesetletna vojna, francoska revolucija, dunajski kongres, vojne za združitev Italije, prva svetovna vojna, pohod na Rim, resolucija informbiroja, podpis avstrijske državne pogodbe, uveljavitev osimskih sporazumov, drugi kongres (ali: 2 ali II. kongres) deželnih naravoslovcev itn. Robert Petaros Slava vojvodine Kranjske bo izšla v slovenščini Odbor za proslavo 300-letnice Valva-|lal vitez in baron Janez Vajkard Valvasor, sorjevega najpomembnejšega dela »Slava Pri proslavi so sodelovali »Slovenski ok-vojvodine Kranjske« je sredi prejšnjega tet«, gledališki igralec Polde Bibič, kot Kastva v hrastovski cerkvi. Gre za štiri tedna priredil v veliki dvorani Slovenske ! predsednik odbora za proslavo »Slave voj- znamke, na katerih sta upodobljena četrti in peti dan stvarjenja ter sv. Barbara in apostol Matej. Serija je izšla tudi v slavnostni mapi s priloženimi spominskimi o-Vojnicami, na koprski pošti pa so ob izi- du imeli tudi poseben poštni žig. Hrastov- kov najrazličnejših strok, tudi naravoslov-ske freske so sicer doživele natis na poštni ne ali kmetijske narave. Dvodnevno sre-znamki že pred dvajsetimi leti in so sedaj čanje se je končalo v slavnostni dvorani že prava filatelistična redkost. na gradu Bogenšperk, kjer je živel in de- Pomembna razstava na Dunaju Bi nadaljevanje s 1. strani na nagovora sta bila kulturno in politično zanimiva. Avstrijski zvezni minister dr. Busek je poudaril avstrijsko zavezanost Srednji Evropi in sedanjemu dogajanju v žariščih od Berlina, Prage in Budimpešte p a vse do Ljubljane. Predsednik slovenke-9a izvršnega sveta Dušan Šinigoj je opozoril na oblikovanje nove demokratične slovenske identitete in na zavestno odpiranje Slovenije v Evropo. Tudi velika dunajska razstava o slovenski čebelarski kulturi, ki je poleg nedavne razstave o arhitektu Plečniku, največji tozadevni projekt, je znamenje novega dogajanja. Strokovno sta jo pripravila Avstrijski muzej ljudske umetnosti na Dunaju in Slovenski etno- akademije znanosti in umetnosti v Ljub- j vodine kranjske« pa je spregovoril prof. ljani mednarodni znanstveni simpozij, na I Matjaž Kmecl, ki je med drugim poudaril, katerem je sodelovalo skoraj 30 zgodovi- da je Valvasor s svojo knjigo samozavest-narjev, etnografov, jezikoslovcev, glasbe- no hotel predstaviti slovensko deželo Ev-nih zgodovinarjev in drugih strokovnja- ropi in da je za to tvegal tudi lastno obu- božanje. Njegovo sporočilo izpred tristo let je zato aktualno tudi v sedanjem času. Ob mednarodnem simpoziju je bilo u-radno napovedano, da pripravlja znani slovenski prevajalec Janko Moder slovenski prevod tega znamenitega polihistoričnega dela. Knjiga bo izšla leta 1993 v štirih delih. Gre za izredno zahtevno delo, saj je napisano v baročni nemščini in razdeljeno grajski muzej iz Ljubljane, omogočili pa na ^5 knjig, vezanih v 4 dele. V njej pa je različni sponsorji, med drugim generalni tudi nad 500 ilustracij, ki prikazujejo naj- pokrovitelj Gorenje. Razstava nudi seveda še veliko več, kot je mogoče podati v tem poročilu. Na ogled je poseben film Ljuba Strune o panjskih končnicah, ki ga je iz- različnejše zanimivosti slovenske dežele. Prevod bo, kot kaže, omogočila sama Socialistična zveza delovnega ljudstva. Knjiga bo torej po napovedih izšla ob 300-let- delalo ljubljansko podjetje Viba film. Pri njci smrti njenega avtorja. Ker gre za veliko gospodarsko breme, so ustanovili poseben konzorcij, v okviru katerega bo slovenska industrija zagotovila papir za naklado tri tisoč izvodov Slave vojvodine Kranjske. slovesnem odprtju razstave, ki prav tako kot SPREMNA NEMŠKA KNJIGA — KATALOG — o čebelarstvu na Slovenskem na učinkovit način odpira pogled v skrivnosti slovenske kulture in duše in dokazuje slovensko povezanost s celotnim srednjeevropskim prostorom, so na umetniško dovršen način peli slovenski madrigalisti pod vodstvom profesorja Janeza Boleta. Lev Detela Beri - širi - podpiraj "NOVI LIST« Proslava ob 90-letnici Marijine družbe v Trstu Dvorana Marijinega doma v ul. Risor-' dokončno vselila v lastni dom v ul. Risor-ta v Trstu je bila v petek, 8. t.m., premajh- ta, najpomembnejše, največkrat sicer skri-na za številno občinstvo in goste iz mesta to, a zato nič manj vplivno žarišče duhov-in okolice, ki so se zbrali na proslavi ob nosti med tržaškimi Slovenci: vsakodnev-90-letnici te pomembne verske in socialne ne sv. maše, duhovni govori, obnove in slovenske ustanove ter 20-letnici novega , vaje, molitvene ure, cerkveno petje itd. in Marijinega doma v že omenjeni ulici. I to nepretrgoma, iz leta v leto. Brez Mari-Petkova slovesnost je bila posvečena jinih družb bi bilo versko življenje Slo-tudi drugemu pomembnemu dogodku v j vencev na Tržaškem tako včeraj kot da- zgodovini tržaške Marijine družbe, se pravi zamenjavi duhovnega voditelja. Odhaja namreč msgr. dr. Jože Prešeren, ki je družbo uradno vodil od leta 1967, dejansko od leta 1963, njegovo mesto pa prevzema Marij Gerdol, slovenski duhovnik pri Novem svetem Antonu in pri Sv. Jakobu nes bistveno okrnjeno. To velja še posebej za mestno središče: najbrž bi slovenske službe božje v središču mesta brez zvestih in vztrajnih Marijinih družbenic že zdavnaj ne bilo več. (...) Iz tega duhovnega temelja izhaja potem vse drugo neprecenljivo delo, ki ga je v teh sto letih Marij i- v Trstu, ki je tudi odgovoren za Slovensko j na družba opravila v korist celotne sloven pastoralno središče s sedežem v Marijinem | ske narodne skupnosti v mestu. Tu seže domu. O pomenu in vlogi, ki jo je Marijina družba imela v svoji dolgi zgodovini, je občinstvu spregovoril prof. Tomaž Simčič. Med drugim je dejal, »da je bila Marijina družba, še posebej odkar se je leta 1912 Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 18. decembra, na sklepni večer v tem letu, na katerem bo podal svojo božično misel p. Marko RUPNIK. Večer v Peterlinovi dvorani se bo pričel ob 20.30. HVALE VREDNA POBUDA Z T T V kavarni San Marco v Trstu je Založ SSŠ PRI VLADNEM KOMISARJU Vladni komisar za deželo Furlanijo Julijsko krajino dr. De Felice je te dni sprejel predstavnike Sindikata slovenske šole, ki so ga opozorili na nekatera vprašanja v zvezi s slovenskimi šolniki. Pritožili so se najprej, da oblasti zavlačujejo postopke v zvezi z razpisi natečajev za dodelitev stalnega staleža slovenskim kandidatom. Medtem ko je bil postopek v zvezi z razpisom natečaja za prehod v redni stalež za italijanske šolnike že zdavnaj izčrpan in so bila vsa prosta mesta že zasedena, razpis natečaja za slovenske šole še ni bil objav-ljen, čeprav je znano, da ga je deželni šolski skrbnik že razpisal in je bilo njegovo besedilo odposlano Računskemu dvoru za registracijo. Računski dvor pa je v zadnjih mesecih že dvakrat zavrnil razpis natečaja za neuc-no osebje, češ da ni v skladu z obstoječo zakonodajo. V razpisu je namreč rečeno, da morajo kandidati obvladati slovenski jezik, kar naj se preveri ali z izpitom ali z diplomo iz slovenske šole. Računski dvor je mnenja, da je razpis nezakonit, češ da ni nobenega zakona, ki bi določal, da službena mesta na slovenskih šolah pripadajo osebju, ki obvlada slovenski jezik. Vladni komisar je obljubil posredova- ništvo tržaškega tiska 7. t.m. predstavilo ' firok kr0g mestnega prebivalstva. Prav na italijanski javnosti novi zbirki, ki ju izda- j ?e Je ^voi-nik tudi zahvali msgr. :___:____________________ ! dr. Prešernu, ki je bil 30 let duša ne le Ma- pogled na reševanje socialnih stisk, na kulturo, na narodno zavest. V letih narodnega preganjanja je bil Marijin dom eno tistih dragocenih cerkvenih središč, ki so Slovencem ohranjala ljubeezn do slovenske besede in knjige ter slovenskega petja. Priča te ljubezni je še danes knjižnica z bogatim revijalnim in knjižnim gra-, nje pri pristojnih uradih. divom.« i „ i NAGRADA ZLATI SV. JUST V nadaljevanju je Simčič poudaril, da . . , v v, „ , „ :P je Marijin dom bil tudi središče, v kate-' Vcsejm d™ram tržaškega županstva je rem se že desetletja zbira slovenska mla- h/aJ. t.m. slovesnost ob podelitvi nagra dina in še posebej skavti, ki imajo v njemide zlategasvetega Justa znanemu prote tudi svoj glavni sedež. Dom pa je bil pri- sorlu estetike Gillu Dorflesu. Nagi a zorišče neštetih kulturnih in odrskih prireditev ter družabnosti, ki so povezovale ja v italijanščini, in sicer prevodov sloven skih leposlovnih del in pa esejev ter razprav. Po Milanu in Ljubljani so bili še v Trstu predstavljeni prevodi izbora Kosovelovih poezij, romana Alamut Vladimira Bartola in spominske proze Franceta Bevka, ob njih pa še knjiga literarnozgodovinskih esejev prof. Marije Pirjevec. Na kulturnem srečanju, ki je privabilo veliko občinstva, so spregovorili profesorji Elvio Guagnini, Arnaldo Bressan, Elio Apih, Ezio Martin in Marija Pirjevec. Slišati je bilo več izredno laskavih priznanj premalo poznanim slovenskim ustvarjalcem, ki jih hoče pomembna založniška pobuda predstaviti ne le večinski javnosti v Trstu, temveč po vsej Italiji. rijine družbe, ampak tudi ostalega verskega življenja, ki se je vrtelo okrog skavtske organizacije in župnije sv. Antona Novega. Ob zamenjavi duhovnega voditelja so se msgr. Prešernu zahvalili številni predstavniki organizacij in političnega ter kulturnega življenja, ki so poudarili njegovo zavzetost in nesebično razdajanje. Tržaški škof msgr. Bellomi, ki je spremljal prireditev, je posredoval osebno brzojavko svetega očeta in njegove pozdrave ter blagoslov za visoki jubilej. Prireditev so lepo dopolnili moški in mešani pevski zbor od Novega sv. Antona ter skavti in skavtinje z recitacijami Marijinih pesmi. tradicionalno podeljuje Združenje italijanskih kronistov Tržačanu, ki je s svojin1 i ugledom in delom prispeval k uveljavitvi in poznanju Trsta v državi in svetu. Univerzitetni profesor Gillo Dorfles je eden najbolj kritičnih spremljevalcev italijanskega kulturnega življenja. Kot umetnostni kritik in pisec strokovnih knjig s področja estetike, se je uveljavil tudi izven italijanskih meja. PREDSTAVNIKI SSŠ V BOCNU Prejšnji teden sta se mudila v BocnU predstavnika Sindikata slovenske šole, P°' vabljena na proslavo 25. obletnice juzno-tirolskega sindikata ASGB in na četrto mednarodno srečanje manjšin. Predstavnika SSŠ sta se ob tej priložnosti razgO' varjala z južnotirolskimi in valdostansKi mi šolskimi sindikalisti o različnih Pl0 blemih slovenske šole ter manjšinskih so • Predstavnikoma SSŠ se je ponudila tu možnost razgovorov s političnimi predstav niki Južnih Tirolcev različnih politični usmeritev, ki so se zanimali, kako bi ^a . , ko pomagali slovenski manjšini tako P ... . . | reševanju problemov na področju šolstv9 Nadaljujejo se politični posveti na de- vendar tako Slovenska skupnost kot socia- kot tildi na Dodrnčin j?lnbalne zaščite želni ravni v zvezi z zaščitnim zakonom v | listična stranka menita, da je osnutek po- področju globalne korist slovenske manjšine v Italiji, oziro- manjkljiv in nepopolen. Obe predstavniš- SLOVENSKI SINDIKAT ----- 1 IN NAgA STVARNOST V ponedeljek, 4. decembra, je prišla na Slovenska skupnost nadaljuje s posveti ma z Maccanicovim osnutkom, ki ga je o- j tvi sta bili tudi kritični do stališč, ki jih nnnrim Trlnnn in in 11____ T~>;_<_>• dobrila vlada in bo o njem v kratkem začela razpravljali pristojna komisija rimskega senata. Deželno predstavništvo Slovenske skupnosti se je te dni sestalo z deželnim vodstvom krščanskodemokratske stranke, pred dnevi pa se je Skupnost posvetovala z vodstvom socialistične stranke. Delegaciji sta — je rečeno v poročilu — pozitivno ocenili pobudo vlade, ki je o-dobrila svoj osnutek zaščitnega zakona, je predsednik deželnega odbora Biasutti . r _____________________________________, r__ zagovarjal na skupni seji z osrednjo vla- obisk v Trst delegacija Zveze sindikatov do v Rimu. Njegovi omejevalni pogledi na Slovenije, ki jo je vodil predsednik Min® nekatere točke vladnega osnutka bi bili Ravnik. Slovenski predstavniki so f1*1 morali biti vsaj predmet razprave v okvi- gostje deželnih tajništev sindikatov CGl^] ru koalicije na deželni ravni. Na skupni CISL-UIL, ki so jih seznanili z zadnjim1 seji sta delegaciji Slovenske skupnosti in dogajanji v Sloveniji, socialistične stranke izrekli tudi potrebo po I Popoldne so se zastopniki Zveze sindi' premostitvi nesoglasij v medsebojnih od- katov Slovenije srečali z odborniki trža-nosih, zlasti kar zadeva tržaško pokrajino, škega tajništva Sindikata slovenske šole- XVII. Občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze bo v nedeljo, 17. decembra, ob 9.30 v gledališču Ristori v Čedadu. Dnevni, red: 1. OTVORITEV 2. POROČILO PREDSEDNIKA IN TAJNIKA 3. PODELITEV PRIZNANJ SKGZ 4. RAZPRAVA Opoldanski odmor 5. NADALJEVANJE RAZPRAVE IN ZAKLJUČKI 6. VOLITVE GLAVNEGA ODBORA 7. RAZNO SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marij Čuk LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI Režija Jože Babič V soboto, 16. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED F V nedeljo, 17. decembra, ob 16. uri — ABONMA RED G V sredo, 20. decembra, ob 16. uri — ABONMA RED I v četrtek, 21. decembra, ob 16. uri — ABONMA RED H V petek, 22. decembra, ob 20. uri — ABONMA RED K V soboto, 23. decembra, ob 20. uri — IZVEN ABONMAJA v Kulturnem domu v Trstu v ponedeljek, 18. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED A v torek, 19. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED B v Kulturnem domu v Gorici Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe Goriška Mohorjeva družba je 11. t.m. predstavila v Trstu koledar za leto 1990 in knjige, ki skupaj z njim predstavljajo njen letošnji knjižni dar. S koledarjem vred gre za štiri knjige, skupno več kot 700 strani bogate vsebine, ki predstavljajo enoletni napor Goriške Mohorjeve. Na predstavitvi, ki je bila v Društvu slovenskih izobražencev, je tajnik založbe dr. Markuža orisal koledar, ki med drugim prinaša na u-vodnem mestu tehtno razmišljanje Rafka Valenčiča o papeževi encikliki o manjšinah. Dramatičnim povojnim dogodkom je posvečen prispevek Srečka Šuligoja v zvezi z aretacijo goriškega nadškofa Margot-tija v maju leta 1945. Za zgodovinarje je zanimiv tudi članek Marka Tavčarja o Ivanu Trinku kot posredniku med slovensko politično organizacijo in Sturzovo Ljudsko stranko. Leposlovni del zastopa zbirka novel Zore Tavčar »Ob kresu življenja«. Knjiga, ki jo je z izvirnimi risbami opremila Veselka Puc-Šorli, obsega 20 novel, ki jih je avtorica zapisala ob različnih priložnostih, krajih in časovnih okoliščinah, a vendar učinkujejo dokaj enotno in posredujejo zelo osebno podobo pisateljice. Dokumentarno vrednost ima drugi del spominov Miloša Vauhnika, ki gredo od tridesetih let do prvega povojnega obdobja. Delo je zanimivo ne samo zaradi izvirnih pogledov na dramatične dogodke v zgodovini Evrope in slovenskega naroda, temveč je zelo aktualno še danes, ko se na evropskem vzhodu majejo tla pod nogami reži-i mom in ideologijam. Primorski biografski leksikon je letos prišel do 15. snopiča. Obsega del črk S in T, skupno gre za 251 življenjepisov Slovencev z ožjega primorskega prostora. Pri njegovi sestavi je sodelovalo tokrat veliko piscev in raziskovalcev iz Slovenije, zlasti še iz Nove Gorice. Do konca celotnega dela Primorski slovenski biografski leksikon 15. snopič Dne 16. decembra je Goriška Mohorjeva družba, kot že vrsto let doslej, povabila sodelavce Primorskega slovenskega biografskega leksikona (PSBL) na srečanje, ki je bilo v Zavodu sv. Družine v Gorici. Predsednik GMD prof. D. Butkovič je sodelavcem najprej predstavil novi, 15. snopič, PSBL, se v imenu založbe zahvalil vsem, ki kakorkoli pomagajo pri tako pomembnem in koristnem, danes že skoraj nepogrešljivem delu tako v zamejstvu kot v domovini, kamor sme ta publikacija v poslednjih letih brez vsakih formalnosti in ovir. Profesorju Martinu Jevnikarju, ki urejuje leksikon že od 7. snopiča dalje, pa je zaželel še obilo uspehov pri tem tako važnem biografskem in bibliografskem »slovarju«. Letošnji zvezek zajema vrsto slovenskih pomembnih osebnosti, ki so delovale na Primorskem ali so s to deželo kakorkoli povezane, od gesla Suhadolc Peter (zaključek) do gesla o znanem pedagogu Ivanu Theuer-schuhu (481 - 648 str.). S tem snopičem se zaključuje tudi III. knjiga, in sicer od gesla Pirjevec do imena Theuerschuh. Za tiste, ki si bodo omislili vezavo, je priložena tudi naslovna stran tretje knjige, kar je vse pohvale vredno. Ob tako obsežnem in zahtevnem delu in ob tolikšnem številu sodelavcev (imena teh so navedena na platnicah) — seveda prostovoljcev — je težko najti zlato sredino in enovitost pri obravnavanju posameznih osebnosti. Kljub izredno velikim težavam pri zbiranju kot tudi pri — še zlasti pri tem — odpiranju gradiva pa bi se dalo pri vključevaniu imen posameznikov biti morda nekoliko j bolj kritični, po drugi strani pa je vendarle j res, da je vsako še tako skromno dejanje I nit, ki povezuje celotno narodno telo na j tej in drugi strani meje. R. Petaros manjkata še dva snopiča, Mohorjeva družba pa bo potem izdala še dopolnilnega, s katerim bo izpolnila vrzel prejšnjih in spremembe, ki so nastale v zadnjih letih. V pogovoru, ki je sledil predstavitvi, so se diskutanti dotaknili tudi načrtov za prihodnje založniško delo Mohorjeve družbe, ki opravlja zelo koristno delo za slovensko skupnost v zamejstvu, a s svojim pomenom sega tudi mnogo dlje in postaja zanimiva tudi za širšo slovensko kulturno javnost. SMReKK SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KULTURNI KLUB prireja 26.12. Štefanovanie »Euforia« - Devin 31.12. »Vrnitev v... 90« - Kulturni dom Gorica. 20 LET DRUŠTVA »REČAN« Kulturno društvo »Rečan« z Ljes v Benečiji ie konec prejšnjega tedna imela vrsto kulturnih prireditev, da bi tako počastilo svojo 20-letnico. V petek, 8. t. m., so odprli zanimivo razstavo »Dvajset let Rečana«. Ob odprtju je v telovadnici na Lje-sah nastopil še moški pevski zbor »Iskra« iz Bovca. Naslednjega dne je bila na sporedu gledališka predstava »Kaplan Martin Čedermac«. Gostovala je dramska skupina Kulturnega društva »Rož« iz St. Jakoba v Rožu na Koroškem. Predstavo je moderno in živo zrežiral mladi, a talentirani koroški režiser Marjan Sticker. Telovadnica na Ljesah se je v nedeljo, 10. t.m., popoldne spremenila v živahno srečanje domačinov iz raznih pevskih zborov ter skupin, ki so poskrbeli za zares praznično vzdušje. MITTELEVROPSKI DNEVI V GORICI V goriškem Avditoriju so bili 23. mit-televropski kulturni dnevi, na katerih se je v treh dneh zvrstilo kakih 40 referatov o družbenih in kulturnih premikih v Srednji Evropi tik po zaključku prve svetovne vojne. Predsednik Inštituta za mittelev-ropska srečanja, senator Michele Martina, je v uvodnem nagovoru z velikim zadovoljstvom pozdravil premike v vzhodnoevropskih državah, ki omogočajo, da se konkretizira zamisel o skupnem evropskem domu, ki je eden od osnovnih ciljev te organizacije. Med predavatelji je bilo tudi več slovenskih strokovnjakov. Tako so nastopili zgodovinarja prof. Vasilij Melik in dr. Branko Marušič, umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc in tržaški pisatelj Alojz Rebula. ZAŠČITA JADRANSKEGA MORJA Strokovnjaki delovne skupnosti Alpe-Jadran so imeli v Trstu posvet o zaščiti Jadranskega morja. Med drugim so se dogovorili o vprašanjih, ki jih bodo na politični ravni obravnavali predsedniki dežel in republik članic Delovne skupnosti, ki se bodo zbrali na Brionih. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izšla je druga številka skavtskega mesečnika Jambor V Trstu je izšla druga številka mesečnega glasila tržaških skavtov in skavtinj, Jambor, ki izhaja že 19. leto kot razmnoženina. Zadnja leta skavti lista ne ciklostilirajo, temveč ga tiskajo v offsetni tehniki, letos v štirih barvah, besedilo pa je računalniško postavljeno. Uvodnik je posvečen nedavni »Taborni šoli za voditelje«, ki je bila septembra v Črnem dolu pod Sviščaki pri Ilirski Bistrici. Avtorica Kresnica piše: Marsikdaj se prepustimo dogodkom, ritmu našega časa, modam, pa čeprav se zavedamo, da na ta način nismo zadovoljni. In tako divjamo od šolskih in poklicnih dolžnosti na športne treninge, od tam na pevske vaje, vmes pa še na skavtske seje in sestanke itd. Nazadnje smo trudni, prazni in nezadovoljni. Sami ne vemo, kako in zakaj smo se znašli v taki situaciji; zavedamo pa se, kaj nam manjka: oddih, čas za razmislek, za pogovor, za mirno branje, postanek, preden se poženemo naprej, kot veverica... Zato je letošnja pobuda taborne šole za voditelje imela tak uspeh. Nad 30 naših voditeljev si je privoščilo tri dni trajajoči študijski vikend, na katerem so zaživeli taborno življenje ne kot voditelji, ampak kot navadni skavti, razdeljeni v vode, samostojni glede spanja in hrane, predvsem pa navdušeno pozorni za vse dejavnosti, ki so se vrstile zjutraj in popoldne »v šoli«. Sledijo rubrike za volčiče in veverice, za versko poglabljanje, za srednjo starostno vejo izvidnikov in vodnic ter za starejše skavte in skavtinje — roverje in popotnice. Med drugim je tu objavljeno poročilo o poletnem taboru pri Jurjeviči pri Novi Štifti na Dolenjskem, kjer so bili izvidniki in vodnice 2. in 5. čete. Nadaljuje se pripoved skavtov, ki sta v enem samem zamahu prehodila v preteklem poletju vso slovensko planinsko tranzverzalo od Maribora do Ankarana. Svoj podvig, o katerem sta v preteklih tednih poročala tudi na nekaterih kulturnih večerih na Tržaškem, sta imenovala Transkavt. Poseben članek je posvečen zadnjim dogodkom v Sloveniji. Naslov se glasi: Pozdravljena jesen, v kateri se je začela slovenska pomlad. Če bo Slovenija odslej res manj »rdeča«, je zapisala Kresnica, in bolj svobodna, če se bo res mogla približati dogajanju v Evropi, se bo marsikaj obrnilo na bolje tudi med Slovenci v Italiji. Ena izmed naših bolečih točk je namreč ta: koliko čutimo skupnega z narodom, ki se ne konča nekje pri Fernetičih in na Škofijah, ampak se širi tja do Madžarske? Članek govori o ustavnih spremembah z dne 27. septembra, razmišljanje pa razširja na odnos do narodnosti in politike med mladimi. Narodna zavest, piše v članku, ni samo vprašanje čustva, je tudi predmet informacij, znanja in razumske obravnave. Problem čustveno teži vsakega izmed nas do take mere, da se ga ne moremo lotiti razumsko. In to je nevarno, ker se v razumsko praznem prostoru razrastejo predsodki, ta plevel, ki zaduši vsako drugo kulturno rastlino. Se bolj sem v to prepričana, potem ko me je nekdo opozoril (in gotovo ni edini, ki tako misli!), da je bil moj članek o bazoviških junakih v prvi številki preveč političen in da torej ne spada v skavtsko glasilo. Avtorica nato kritično opozarja, kako italijanska občila skoraj brez izjeme ustvarjajo, in torej tudi slovenski mladini vsiljujejo, javno mnenje, polno sovražnih predsodkov do Slovencev. dalje na 7. strani ■ DRUGA NAKLADA DVOJEZIČNE IZDAJE »SONETNEGA VENCA« FRANCETA PREŠERNA V PREVODU KLAUSA DETLEFA OLOFA Mohorjeva založba je leta 1986 izdala Prešernov »Sonetni venec« v slovenščini in nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa ter z ilustracij a-| mi Valentina Omana. Po velikem interesu ljubi-I teljev poezije se je založba odločila za drugo naklado, ki je izšla v teh dneh — še pravočasno za Božič. Filmski festival Alpe-Adria Podpisani se je udeležil prvega filmskega festivala Alpe Adria v Trstu, na katerem so bili prikazani filmi iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Hrvatske in Slovenije. Nemčijo je zastopala kinematografija dežele Bavarske. V okviru festivala je bila predstavljena z obsežnim izborom hrvaška filmska proizvodnja v povojnih desetletjih. Tako smo videli kar štiriindvajset celovečernih umetniških filmov, ki so jih posneli hrvaški režiserji. Poleg tega pa so bili prikazani tudi številni dokumentarni filmi in risanke znamenite zagrebške šole, ki sodi med najboljše na svetu v tej zvrsti. Ves teden so se vrstili domala od jutra do pozno v noč filmi, ki naj bi gledalcem predočili filmsko podobo Srednje Evrope. Na žalost je bilo teh gledalcev zelo malo, kar govori o pomanjkljivi organizaciji festivala, kakor tudi o nezainteresiranosti tržaškega filmskega občin- stva. Na festivalu sta bila tudi dva slovenska filma in sicer Pogačnikova Kavarna Astoria in Slakovi Hudodelci. Oba so vrteli pred slabo zasedenimi dvoranami elitnega tržaškega kinematografa Excelsior. Zamujena je bila priložnost, da bi si ta dva filma ogledali tržaški Slovenci, ki sicer nimajo pogosto možnosti za ogled slovenskih filmov. Tudi slovenski časopisi, radio in televizija so ta nedvomno za nas pomembni filmski festival bojkotirali. Hrvaški novinarji in radijski ter televizijski poročevalci so za razliko od slovenskih korektno in obširno poročali o festivalu in prikazanih filmih. Zakaj je prišlo do slovenske blokade ni znano. Verjetno podpisanemu kratko-malo je šlo za malomarnost, proti kateri se ne moreš boriti drugače, kakor s privatnim angažmajem. Žarko Petan NAGRADE AVTORJEM MOHORJEVE ZALOŽBE Pesnik in slikar Gustav Januš bo prejel letošnjo Častno nagrado dežele Koroške. Po Pe-trarkovi nagradi in Nagradi Prešernovega sklada bo Januš prvič prejel vidno priznanje koroške deželne vlade. V Bergu v Dravski dolini rojeni in danes v Innsbrucku živeči pisatelj Alois Hotschnig bo prejel Pospeševalno nagrado dežele Koroške. Hotschnigov prvenec »Aus« (Konec) je izšel spomladi v založbi Luchterhand, Frankfurt, naslednje leto marca pa bo knjiga izšla v slovenskem prevodu Lučke Jenčič v Mohorjevi založbi. Namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrož;/, kulturni referent dežele, bo Janušu m Hotschnigu podelil nagradi 20. decembra. Neodvisna žirija pri Zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in šport je Janku Ferku dodelil3 za njegovo trojezično, slovensko-nemško-angle-ško pesniško zbirko »Vergraben im Sand der Zeit / Zakopan v pesku časa / Buried in the Sands of Time« (Edition Atelier, Dunaj in Ariad-ne Press, Riverside, Kalifornija) Knjižno premijo. Ferkove pesmi je v angleščino prevedel Herbert Kuhner. Ferku je dodelitev nagrade pismeno sporočila zvezna ministrica dr. Hilde HaW-licek. OB IZVEDBI ČUKOVEGA ODRSKEGA PRVENCA »LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI...« Aplavz, kot ga že dober čas ni bilo na premierskih predstavah, je potrdilo pravilnost uvrstitve Čukovega dela v repertoar naše gledališke hiše. S tem je Slovensko stalno gledalic'če po eni strani izpolnilo vrzel, ki ga predstavljaj0 nepretenciozna, komično-zabavna dela, po drugi strani pa zadovoljilo publiko, ki potrebuje razvedrila. Ce pa je tekst prepleten z bodicami na račun ne najbolj laskavih strani naše družbene ureditve, kakor tudi na posamezne dogodke m osebnosti našega vsakdana, potem je tudi odziv že vnaprej zagotovljen. S tem pa nikakor nočemo podcenjevati vsebine in namena Čukovega odrskega prvenca, ki se ne zadovoljuje zgolj s cenenim izsiljevanjem smeha, pač pa nas tu Va tam. prisili, da se zamislimo. Izvedba dela, ki nam ga je ponudil mladi av tor, doslej bolj poznan s svojimi pesniškimi zbir kami, se je povsem prilagodila osnovni zamish-Cuk se nam torej bolj predstavi kot časnikar, ki se ukvarja s kroniko — čeprav se poidicn° ukvarja s problemi kulture — kot pa pesnik-Potek je zato aktualiziran, morda še preveč, s den Sonnenhirsch, v: Zeitschrift fiir deutscr* Philologie 1, Halle 1869, str. 90 in 126 sl. 20) J. Mahnič: Roža Mogota, itm. str. 125-36 21) A. Makarovič: Zakaj je šel Trentar na Z toroga? (Boj prakulturnega lovca z a žert /> Lovec 1951 . ^ 22) M. Matičetov: Duhovna kultura v Gomlc Posočju, Zbornik 18. kongresa jugoslova skih folkloristov 1971 v Bovcu, Lj ubij a 1973, str. 45