120. številka.
Trst, v soboto 31. maja 1902. -
Tečaj XXVII
cm
r* z t za
„Bdlaoat" Jz'i a)« takrat na Ibb. runi aađetl ta
r.r »-nikov ob 4. uri **ećei.
HartiilH nUt: relo leto •*••••»• S4 kroa
pol leta •.•••••••IS n
'etrt leta •••••••• C n
n mesec........ S kioil
larofinino i* plačevati naprej. Ha aa-uc'M brst prflniene naročnine sa apim N 3«ira.	_
•■o tobekarnah v Trato ae prodajajo po-ltmesie številka po S atotink (3 avč.1; <<na Inta pa po 8 stotin k (4 avd.)
Telefon Sti. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T ediaoatl j« mil
(Iflsat
ta rataaajo po sratah v petita. Zrn »eč-kratao naroČilo a primernim popuf.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvala do-ma£t oglasi itd. aa računajo po pogodbe
YiJ dopiai naj se poSiljajo aredalitva Nafraakovani dopiai se ne sprajemajo Bokoplai aa aa vračajo.
Maiočaino, reklamacije In oglase spic [ama apravalltve. Naročnino in ogiase ja plačevati loco Trat.
DrtlaHt?« la tlakama oe nahajata v allcl Oarintia fttv. 12. Cpravalltve, la aprajeaaaje laeeratuv s ulici Molia pieoolo fttv. 3, II. naiUir.
■dajat«lj in odgovorni urednik F v a a O« d o i k.
konaarcij llata
Natisnila tlakama kaaeorcija liata „Edinost,, v Trat
Nadškof dr. Stadler in velika politika.
Ču Ina je us^da na delovanju in postopanju velikega hrvatskega rodoljuba, nadškofa dr.a Stadlerja, in kar je doživel zadnje tedne, je naravnost velika ironija njegovega delovanja. V obce je znano, da si nadškof dr. Stadler pridobiva velikih zaslug za katoliško cerkev v Bosni in Hercegovini, in da misli
0	tem služiti Rimu, Avstriji in Hrvatom. Rim ga radi tega ceni visoko, Avstrija ga pospešuje, in Hrvatje vidijo v njem velikega podpornika svojim političnim težnjam. Naj-veča dva činitelja v A vstro-Ogerski: politika
1	a katoliška cerkev sta na strani dr.a Stadlerja, in Hrvatje ga postavljajo neposredno poleg Strossmaverja ; kdo l»i mogel misliti, da
se ćuti vernega sinu svojega naroda, še pose be le na stopinji škofa, v tem ko ima zaslug za cerkev katerega ai bodi kardinala, ki je kedaj deloval.
Nauk, ki ga morejo viši pastirji slovanske krvi, postavljen slovanskim past vam, zajemati iz osode Strasemaverja in sedaj Stad-lerja, je pač ta, da morajo misliti, da bo vendar-le aluge še viših činiteljev in da bi bilo celo za nje dobro, ako bi premišljevali, na kateri strani uaj bi kazali svojo goreč* nost!! Ravno poti, katere se jim priporo-dajo se p osebe, bi jih morale bodriti na premišljevanje, zakaj se jim priporoča ta ali ona smer ?! Nadškof dr. Stadler ima sedaj priliko premišljevati o svojem dosedanjem delovanju. Morda pa je vredno premišljevati tudi besede kneza Nikole J., katere je isti izustil, ko je papež povrnil zavodu
pred očmi, da je Čast tudi breme. Ta treba izpraševati svojo vest: sem-li sposoben za to ? Pa se v nekem dragem pogledu treba vpra-
tudi dr.a Stadlerja zadene analogen udarec, Hieronima staro ime ilirskega zavoda ; knez kakor pred mnogimi leti v Belovaru — Nikola je namreč kar kratko zatrdil, da bo-
Strosema verja ?!
d o č n o s t pokaže, da-li ni ime »ilirskega«
Strossmaver ljubi svoj narod, kakor nihče zavoda pravo. No, o tem v drugi zvezi.
Ipsilon.
T?
Shod v Dekanih.
(Zvrsetek.)
bolje: on je prelat prve vrste in, rekli bi, prvi katolik v Avstro-Ogerski ! In nihče ni bil eptsobniši za pospeševanje interesov katoliške cerkve v naši monarhiji, nego on ; nihče niti v sanjali ni m ogel dvomiti nikdar, <la hodi on tisto pot, katero odobruje toliko Avstrija, kolikor Rim, in vendar so bili	jn če kje, bi moral biti narod ravno v
Madjari in Bismarckovci dosegli, da je bil	0fegini dekanski značajen. Tu so bili
pokaran z najvišega medta zastran pozdrava zagetki borbe za osamosvojenje našega na-na slovansko društvo, ko je praznovalo de- rot]a v Istri, tu so bili začetki naših volilnih vetgtoletnico krščanstva v Rusiji. Strossmaver borb. Tu je bil prvi shod, tu se je določila prva
iz-
šati svojo vest, namreč : sem-li dovolj neodvisen?! — To je važno, sila važno.
Govornik se noče ntikatl v notranje strari občine. Občinarji naj se dogovore med seboj in volijo. In sicer bi bilo po govorni-kovem mnenju najbolje, ako bi si vsaki razred posebej določil kandidate; tako bo najmanje zmešnjave. Zlasti pa treba opozarjati tu na določbo, da oni, ki 'dobiva javne ubožne podpore, ne more biti voljen.
Govornik opozarja, da imamo v Istri h rva tako-slo venski h občin, ki so naravnost uzorno upravljane, tako, da jim tudi nasprot-bil niki ne morejo odrekati priznanja. O upravi sv. i občine Buzetske n. pr. se je izrazil sam deželni glavar Campitelli, da je >un modello«, in sicer je storil to vspriČo italijanskih poslancev. Tudi občina dekanska naj postane tak »modello« ! Na mesto dosedanjih nerednosti — katerih ni možno tajiti, ker jih je konsta-tiral tudi odposlanec dež. odbora — naj stopi uprava, ki bo strogo odgovarjala vsem de-
da ves narod v skupni domovini pričakuje od vas, da storite svojo dolžnost. Kajti, kolikor bolj se krepe občine, tem bolj se krepi ves naš narodni organizem, tem več nade je, da pridemo tudi drugod do veljave.
Tu je sledil jako poučen sestavek o nalogah občinskih zastopov v sedanjih dobah. Nekdaj so si županje na palice rezali znamenja in vse je šlo dobro. Danes ni več možno tako. Krivo je tudi mnenje, da je občinski zastop že storil vso svoje dolžnost, ako točno opravlja vse tekoče posle svojega lastnega in prenesenega delokroga. Nam treba gospodarske organizacije, treba nam gospodarskih zadrug, treba nam mlekarskih zadrug, treba nam organizirati razprodavanje naših poljskih pridelkov. Za vse to pa more izhajali inicijativa ravno od občinskih zastopov. To je sila važna stran naloge naših občinskih zastopov. Zato treba, kakor je bilo povdar-jano, da se onih 30 mož, ki pridejo v občinski zastop, zavedajo, da je s to častjo združeno veliko breme in torej tudi velika odgovornost pred narodom! Občinske uprave so prišle na nove poti. Oae morajo vstrezati zahtevam časa, ker le tako so uplivne tudi na zunaj
je b 1 prepričan, da s takim pozdravom polni dolžnost velikega prelata, ki deluje v smislu Leona XIII. On je bil tako preverjen o pravilnosti svojega postopanja, da je stante pede opravičil z besedami :
se
narodna kandidatura — ko je bil naš dični Spinčić proglašen kandidatom. (Zivijo-klici).
Ni nam treba iti daleč, ako hočemo vi--Moja j^j jjjgled narodne značajnosti in rodoljubja. Poglejmo v bližnjo Dolino. Tudi tam sti bili
ki
vest je mirna*.
V tem pa je razlika med nadškofom dr. povodom občinskih volitev dve stranki, Stadltrjem in Strosamaverjem: Stadler pre- sti se pobijali neizprosno, brez pardona.
klicuje svoje trditve in kaže, kakor da bi se	občinskih stvareh sti imeli vsaka svoj pro-
bil prenaglil, d očim je Strossmayer	gram, v narodnih stvareh pa — skupn; pro-
ostal pri tem, k a r j e bil izjavil	gram. Kmalu po občinskih volitvah so bile
in radi cesarje bil ostro gra-	volitve poslancev. A uprav divno je bilo
j a n ! — Drugače pa je pritisk za oba hie-	videti, kako so isti možje, ki so si na ob-
rarha hrvatska prihajal in prišel od jednih	činskih volitvah stali naspioti kakor sovraž-
in istih protislovanskih faktorjev. Vedenje	niki, šli bratski in zložno na volišče ter so
Strossmaverjevo njemu ni škodovalo in mu	oddali kakor en mož svoje glasove za kan- _
ni moglo škodovati; nadškof dr. Stadler pa	didate, proglašene od vodstva naše narodne j kani postani uzorna občina, naj tudi trikratnim navdušenim živio-klicem,
je sam sebi s svojo izjavo največ škodoval,	stranke.	[pridejo res na volišče! Pošteno je g. predsednik Košanc zaključil ta prelepi
Ali je usoda ironije opravičena ali ne, o tem	In povdariti treba zopet in zopet, da za j prepričanje samo ne zadoatuje. To ima svojo in pomembni shod zahvalivši
šenje častne službe občinskega odbornika veljavo še le potem, ako smo mu dali izraza na uzornem vedenju i
želnim in državnim predpisom. Dolgo časa že in uživajo respekt v javnosti in na vseh obla-traja v tej občini borba za red. Ali oblasti I stih. Će so ugledne, so tudi uplivne, in če ao cincale in cincale. Kako vse drugače je j so uplivne, dobivajo tudi zaslombo pri višjih bilo ta postopanje oblasti, nego pa n. pr. v , činiteljib. Tu je govornik navel razne pod-Podgradu, kjer niso nič cincale, da-si je bilo pore, ki so jih dobile občine Buzet, Pod-jasno, da vse zatožbe proti županu Jenku grad, Marezige, vzlic temu, da so odločno izvirajo le iz zavisti ter osebnega in stran- narodne. Ali ponašajo se z dobro upravo karskega sovražtva. Govornik je navajal tu in od todi respekt do njih.
vrsto raznih pritožb oziroma prošenj, uloženih,	G. vornik je zaključil: Današnjemu shodu
da se enkrat v tej dekanski občini napravi je bil le poučen, informativen nameo. Vi pa red. Slednjič smo vendar pritirali do tega, da skrbite, da se volitve izvrše tako, da druge si morete sami napraviti red. Sedaj je čas, zavedne slovenske in hrvatske občine dobe v da si izvolite prave može. Tu je govornik Dekani vredno sestrico zaveznico. V to po-prečital pismo g. d ržavnega poslanca Spinčica, mozi Bog! (Viharno vsklikanje, ploskanje in ki poklada voditeljem na srce, naj store vse živio-klici!)
možno za srečen vspeh volitve.	G. A n d r i j a š i č je na to — nagla-
Gosp. posl. Kompare je nadaljeval svoj sivši, da nam primajkuje inteligence — poučni in navduševalni govor pričajoč o topli apeliral do svečeništva in učiteljstva, naj ljubezni do te občine — nekako tako-le : pomagata, da z združenim; močmi dosežemo
Možje ! Tu v Dekanih se je sestavil naš svoj cilj. slovenski program, tu so bile določene prve	G. Josip T u š k a n je predlagal, naj
naš*; kandidature. Tu ae je razvila narodna zbor izreče iskreno zahvalo gospodu poslancu zastava. Nikogar nočem dolžiti izdajstva, Komparetu in zastopnikoma pol. društva ampak poživljam le vse one, ki žele, da De- »Edinosti«. Zbor je pritrdil temu predlogu
na kar
ne bomo sodili ; Strossmaver pa si je vseka- vršenje
kor ohranil simpatije pri slovanskih narodih, in njegove zasluge v cerkvenem pogledu so v sporedne z zaslugami za slovansko kulturo.
Kar se dostaje zaslug za tradicijonalno avstrijsko politiko, sta Strossmaver in Stadler delavca v smislu te politike, ker se jedoako potezata za katoličanstvo. Stadler še posebe ni zaslužil, da bi ga grajala avstrijska diplo- j macija ; in če je storila to, gotovo jej je graja prišla težko od srca.
Pl. Kallav je pač najmanje zadovoljen s to grajo; saj je Kaltav tisti, kateremu zvesto -luži dr. Siadler. Kallayeva politika se v verskem pogledu popolnoma pokriva z delovanjem nadškofa dr. Stadlerja. Na to stran -ta si prišla gr. Golucho\vski in Kallav na-vskriž, a Goluchowski je storil, kar so za-i t e v a 1 i Madjari in drugi.
A vstro-Ogerski Slovani imajo malo svojih sinov med višimi cerkvenimi dostojanstveniki, a še manj takih, ki bi ne gledali bolj na druge činitelje, nego na svojo slovansko astvo. Med temi p r e 1 a t i j i h de-, uje največ proti interesom slovanskih narodov, :i kljubu temu jim ne prizanašajo z grajami, ■im so storili kak korak, ki ne-slovanskim činiteljem ni po z o d u. J*trosgmayer je ostal
treba tudi sposobnosti. Vedno treba imeti
zborovalce na in na pažnji, s katero so
volišču. Narod naš v Istri, narod v Primorju,
PODLISTEK. n
melTita.
Povest iz aase dihe.
Spisal Josip Evjcea Tomie; prevedel Radi.
Prvi del.
I.
V tem se je pod gričem, pod katerim je vodil pot v dvor, pojavila kočija Andri-nina, katerej ob levi je sedela njena po-hčerjenka; blizu njih ob strani je jahal Alfred.
vprašanje svoje prijateljice! Saj ni bila ni-kaka tajnost, da je Alfred bil strastno zaljubljen v lepo in duhovito komteso, in da se je tudi njej priljubil spodobni in vitki mladenič. Vse je mislilo za gotovo, d* Alfred zaprosi roko komteaino, a eyo, sedaj se je zgodilo drugače.
Molčć sti obe devojki obrnili v park. II.
Medtem se je kočija vstavila na dvorišču in iz nje je izstopila starikava, dobro rejena gospa, visokega stasa in močnega telesa. Njen obraz, na katerem so se videle
sledili razpravam.
Melita, opazivda jih, je vzela Elo pod sledi nekdanje rdečice, je pričal o velikej pazduho in z brzimi koraki je odkorakala z ^ odločnosti in nezlomljivej volji. Popolnoma
njo proti parku, ki se je razprostiral na desni strani dvora.
»Kam me vodiš ?« je vprašala Ela
komteso.
»Nočem jih čakati...« je odvrnila lita, sileSa naprej. »Zoperno mi je«.
»Se-li srdiš na Alfreda?« je rekla Ela zaupljivo.
»Jaz?... Ne razumem te«. Melita je izustila te 1)606(16 s tako mirnim in hladnim tonom, da je Ela ni nič več izpraševala dalje. A kako je vendar ta hip radi -tega, da vrelo in kipelo v njej, kako dobro je umela
nasproten tip grofice Ane. To je baronica Andrina Winter, vlastelinka sosednjega posestva Borkovac.
Za njo je skočila s kočije, a prirojeno Me- jej gracijo, mlada osemnajatletna devojka v svetlo-sivej batistinej obleki, še prava goska. Goste, rnjave lasje je imela vpletene v krono vrh temena, na katerem se je zibal lahki Girardi-klobuček iz japonske slame s širokim belim trakom in z okusno zaponko iz težke bele svile, na katerej je bila kakor zapenec pričvrščena brilijantna roža. Deklica je bila srednjega stasa, nežnih, ali polnih oblik, fi-
nega obraza, na katerem se je širila lahka rdečica, a blagega in milega pjgleda, kakor pri detetu katero želi le to, da se drugim prikupi in omili.
Suri prijateljici Bti se pozdravljali srčno.
»Prišla sem«, je rekla baronica, »ker vem, da ti ne prideš k meni... kakor navadno... Kdor te želi videti, nora priti v to tvojo eremitažo...«
»Jaz ne zahajam nikamor« je odgovorila grofica, »velika redkost je, ako sem se kam odpeljala. A zato me vedno veseli, ako me obiskujejo moji dobri znanci... A, glej Ljubico !« je rekla sedaj grofica deklici, katera je medtem skromno, da, ponižno pristopila in poljubila grofici roko. Ta jo je en hip motrila z milostivim pegledom, ki pa ni bil prost neke primesi. Vest o njeni možitvi z baronom jo je vendar užalostila. Tudi on&je živela v nadi, da si Alfred izbere Melito, katera se mu je toliko omilila, a sedaj se je pokazalo, da ue more izbirati brez tete.
»Lepa je!« je rekla grofica potiho, da se je komaj Čulo.
»To je najmanje« je odgovorila baronica, »a je tudi pridna in dobra. Moram jo pohvaliti pred njo samo... Hernals je res izvrstno urejen zavod.	(Pride še.)
Politični pregrled.
T Trstu, 31. maja 1902.
Državni »bor. Gosposka xbor-
d i c a. Predsednik si je izprosil v včerajšnji seji pooblasčenje zbornice, da francoskemu narodu izrazi Bočutje povodom katastrofe M otoku Martinique. Potem so razpravljali o proračunu za leto 1902 in so govorniki peli hvalo sedanji viadi. Dvorni svet. M u s -safia se je po te tal za italijansko vseučilišče v Trstu in je zahteval od vlade, naj čim prej predloži načrt na osnovo tega vseučilišča.
Na to je govoril ministerski predsednik dr. K 6 r b e r jedno svojih sladkih govoranc, v kateri je povdarjal avojo željo, da bi se vzravnale zahteve vaeii narodnosti. (Kakor pa uče dejstva, je bila ta želja g. Korberja dosedaj jako platonične nravi, praksa pa prav odločno nemška.)
Vlada da je tudi odločena lotiti se re-šenja naj teža v nej i h vprašanj, da dobi potem trdna tla za velike naloge, ki čakajo zako-dajo. <iovorć o nagodbi z Ogreko je mož de precej korajžno rožljal se Babljo. Povdarjal je sicer potrebo in korist gospodarske skupnosti za i be polovici, ali ni mogel prikrivati zbornici svoje skrbi radi izida pogajanj. Mirno vestjo lahko zagotovlja, da se v nobeni točki nočemo dotakniti posestnega stanja Ogrske, ali zahtevamo, da se odstranijo vse nejasnosti, ki se morejo tolmačiti na škodo Avstrije. Tudi v carinskem tarifu se treba ozirati na pogoje naše gospodarske ekzistence. To zahtevamo, od tega ne odstopi vlada v nobenem slučaju. Zahtevati pa je tudi hiter sklep nagodbe, da ne nastane pogubno nasilno stanje. Na kratko: mi smo pripravljeni iti do skrajne meje odjenljivosti, da se ohranita skupnost in prijateljstvo ali odklanjamo tako skupnost, ki nam ne daje priti do miru in ki v resnici ni skoro nikaka skupnost.
Govorniku so čestitali velmožni gospodje v gosposki zbornici. Tudi nam se zdi simpatičen mnogokateri akcent. Ali neka misel nas spremlja vedno in ta nas dela neverne Tomaže : mieel namreč, kako je gospod Korber v zadnjic časih prav energično porožljal s sabljo, a ko je trebalo zamahniti, mu je ista — obtičala v nožnici.
Zbornica poslancev. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) — Mej došlimi spisi včerajšnje Beje je bil nadalje zakonski načrt glede povišanja penzij <lržavnim civilnim uradnikom (učiteljem na državnih šolah), orožnikom in pisarniškim slugam na orožniških uradih, kakor tudi državnim civilnim uslužbencem, spadajočim v kategorijo slug. Po tem zakonskem načrtu se zboljšajo tudi penzije državnim uradnikom v petih najnižih plačilnih razredih. Drugi zakonski načrt, ki je bil predložen v včerajšnji seji, se tiče povišanja penzij udov državnih uradnikov.
Posl. C h o c in D a s z v n s k i' sta in-terpelirala radi izganjanj avstrijskih podanikov iz Nemčije. Z ozirom na to, da minister za vnanje stvari ne stori ničesar proti temu izganjanju, poživljajo interpelanti minister-skega predsednika, naj zahteva od svojega tovariša v ministerstvu za vnanje posle, naj energično nastopa na nemški vladi proti izganjanju čeških in poljskih delavcev iz Nemčije
Na to je zbornica nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu glede inženjerskega naslova ter je sklenila, da Be načrt vrne na-ueoemu odseku. V razpravi glede odprave trgovine na termine je posl. vit. Kinck zatrjeval, da se po odpravi trgovine na termine na dunajski borzi znatno zmanjšajo kupčije ter da bo od tega imela korist budimpeštanska borza. Posl. S c h a f f 1 je govoril o škodah, katere prizadeva kmetovalcem trgovina na termine, istotako posl. Heinrich. Ko je govoril še poljedelski minister Gio-v a n e 11 i o potrebi reforme norm za borzne kupčije, je bila seja zaključena.
Is ogrske delegacije. V včerajšnji plenarni seji ogrske delegacije se je nadaljevala razprava o proračunu ministerstva za vnanje stvari.
Del. H o 1 1 o je zatrjeval, da je ravno trozveza kriva, da se mora toliko trositi za oboroževanje, ker so Francija in druge države ravno v strahu pred trozvezo začele oboroževaii se ; tako da je bila tudi naša država primorana posnemati druge države. Govornik je zatrjeval, da je tudi pangerman-ska agitacija posledica trozveze.
Ko je še ogrski ministerski predsednik pl. Szell polemiziral s pre Zgovorni kom, bila
je razprava zaključena in je delegacija z veliko večino vsprejela proračun ministerstva za vnanje stvari. Istotako je bil vsprejet tudi odsekov predlog, da se odobraje politika ministra za vnanje stvari ter da se mu izreka zaupnice.	.
Tržaške vesti.
Triafiki mesta! »vet je imel sinoči svojo VIII. javee sejo. Po preči tanju zapisnika sadnje seje je priobčil župan zahvalo tukajšnjega francoskega konzulata za dar žrtvam katastrofe
na Martin:que v prilog. Nadalje je prijavil župan, da se I. podžupan dr. Luzzatto ni dal pregovoriti, da bi umaknil svojo demisijo. Svetov. Venezian je, izrekši svoje obžalovanje na tem, predlagal, naj se dr.u Luz-zattu na slovesen način izroči zahvalna adresa za pridobljene zasluge. Proti temu predlogu sta glasovala le navzoča slovenska svetovalca D o 1 I e n z in Ivan Gori up.
Preids; na dnevni red so vzeli v razpravo predlog svet. Gairingerja za sestavo enkete, ki naj določi, koga zadevlje odgovornost na nakupu Rumerjevega zemljišča za gradnjo deželne norišnice. Ko je predlagatelj utemeljil svoj predlog, je svet. Bennssi opravičeval svoje svojedobno glasovanje, češ, da se je, kakor nestrokovnjak, moral zaupljivo zanašati na predložena menenja strokovnjakov. Sedaj je za enketo, ali odgovornost zadevlje le mestni svet v njegovi tedanji sestavi. Tudi svet. Venezian se je izrazil za enketo. Tadi po menenju njegovem mora nositi od-go\ ornost mestni svet v tedanji sestavi, ne pa posamični tedanji predlagatelji. Ti so
in dogospodarili tako daleč, kakor kažejo rojanski izgledi, dokler so interese cerkve upravljali nje sovražniki: of dotlej ni bila svobod« cerkve čisto nič v nevarnosti !
Ko ao pa sedaj vladni činitelji baje nekoliko pritisnili na ordinarijat, naj se vendar nekoliko osamosvoji od usodnega vpliva Židov in eamorre, naj se torej zave svoje pravice do svobode: glejte, sedajje svoboda cerkve v nevarno s t i !!
To je že infamija do skrajnosti, to je insult, zalučan v obraz vsemu krščanskemu prebivalstvu, to je kričeč izgled, do kje že sega židovska predrznost, ako židovsko glasilo zahteva, da naj naše verske in krščanske institucije občutijo kakor »svobodo«, ako so v zavisnosti in suženjstvu Citatov ! Cerkev je torej svobodna )e tedaj, Če je — dekla, su-žinja Ćifutov!! Ali ni tu impertinenca na višku ? !
Zid, zaščitnik svobode katoliške cerkve — kozel naj bo čuvar zelene trave! »Pic-colo« v pozi procektorja cerkve : že ta misel sama je tako šegava, da bi se moral Človek smejati od srca, ako bi ne bilo tako neizrečeno žalostno, da so Zidje mogli gospodariti v katoliški cerkvi in tudi dogospodariti in dovesti tržaško cerkev do tja — kjer so se pričenjali dogodki pri sv. Jakobu, katerih dogodkov klasična priča je bil veleč. gosp. žnpnik II rov a ti n, in katerim zaključek se je vršil — v sodnih dvoranah in zaporih.
Pogreb pred. g. mons. Ivana T revna
odbili in sicer v glavnem radi tega, ker so jim delodajalci ponudili 15poviška le za pozimske mesece, ko se malo dela, za vse ostale mesece, kadar se največ dela, pa le 10% povišek. Glede povišanja dnine zahtevajo sedaj delavci 20°/„ poviška.
Sinoči so se sestali delodajalci, da razpravljajo o spremenjenih zahtevah delavcev ter so sklenili, da ne morejo nikakor ponuditi več, nego so ponudili v svojem prvem odgovoru, ker da bi vsako veče povišanje dnin postalo nevarno obstanku z da rake obrti. Vsled tega poživljajo zidarji delavce, naj zaprično zopet delo čim prej ter izjavljajo, da veljavnost svoje obveze za izvedenje ponujauega zboljšanja podaljšujejo do 7. junija t. 1.
Stvar je torej zadobila velekritično lice. Ako v teh dneh ne pride do kakega arran-gementa, je neizogibna velika škoda — ta škoda bo velika ne le na sebi, (žirom na ta konkretni slučaj, ampak tudi ozirom na posledice, ki se utegnejo občutiti še v daljnji bodočnosti v vsem gradbeoem gibanju v našem mestu. A z večo ali manjo živahnostjo na tem polju so v zvezi interesi mnogo tisoče v ljudij! V občem interesu in z odkritim zadoščenjem bi pozdravljali torej, in veliko zaslugo za skupno korist bi si pridobil oni, ki bi v tem zadnjem hipu preprečil zlo in omogočil kakov arraDgement.
P. S. Pred zaključkom lista doznajemo, da so delavci danes sklenili nadaljevati štrajk.
In zopet šolsko vprašanje. Kam naj
veri.
v Idriji. Prejeli smo nastopno poročilo : Po- . .
greb se je vršil v aredo v jutro ob veliki! ^1hajaJ0DOtroc'' dovrfivSi slovenske ljudske udeležbi! Najugodneji utis na občinstvo je
mogli grešiti, ali grešili so le v dobri
Govornik je Gairingerjevemu predlogu j napravila navzočnost deputacije od sv. Ivana, nasvetoval dodatek, naj bi enketa, ako ne' ^stoječe iz gg. mestnega svetovalca Iv. M. najde nikogar, ki je postopal mala fide, do- ! V a t ° v c * in njegovega brata Josipa, ločila, da li besede Gairingerjeve ne pome- g- Antona Trobca, svetoivanakega cer-'
šole v Bazovici, v Trebčah, na Opčinah, na
Prošeku, v Sv. Križu, v Škednju, na Kati-
nari, pri sv. Ivanu, v Kojanu, v Barkovljah
• . t . in pri Sv. Jakobu ?! brata Josipa,; 1
Na občinskih slovenskih šolah ee uČe njajo*'napada"n^^^štenje "mm^tncga "sveta!"— Ravnika, in g. gubana. Lepo znamenje j «cer laški po dve uri na teden, ali jasno je,
Kichetti je menil, da imenovanje enkete Rovanja, ki je je užival pokojni gospod da v teh dveh urah na teden se n.so mogli
nima pomena, ker ni navedeno nobeno ime, P« *™jih »ekdanjih župljanih. - Med d«-* pnuč.ti laškemu jez.ku, da b, mogli . « na katero bi mogla pasti odgovornost. Tudi ^niki smo opazili č. g. Andreja Furlana, | japehom inkoriatjo sledit, pouku na srednj.h svet. S pa d on i je pričakoval, da se bodo duhovnika iz Trsta. - Pogrebno svečanost «<>lah » lašk,m ucn.m jez.kom. navajala imena in konkretne tožbe; sicer pa Je °Pravil ob obiini	veleč. gosp.	Na laške srednje šole torej vendar ne
je za enketo. Po izjavi svet. Gairingerja, da d#kan Arko _ kateremu smo iz srca hva- morejo, ker jim laški jezik dela nepremagljive on noče biti javni tožitelj, ker je to stvar ležni ** kra8oi govor» v katerem je slavil ovire. Na nemške srednje šole tudi ne mo-
enkete, je bil predlog vsprejet z Venezianovim.
Svet. S p a d o n i je predlagal, naj se tudi jeden zastopnikov okolice izvoli v enketo. In tu se je zgodil Čudež : slavna zbornica |tržaška je pozdravljala ta predlog z bravo-klic«. Bil je t,rej vsprejet.
Ponudbo lastnika znane zasebne zastav-
dodatkom kreposti in zasluge pokojnega gospoda! Ob tej priliki naj omenim, da tako krasnega cerkvenega petja, kakor ga imajo v Idriji, nismo slišali še nikjer. Glavna zasluga gre za to navdušenemu povspeševatelju pravega cerkvenega petja, preč. gospodu dekanu
rejo, ker ne znajo nemški.
Zakaj nočejo dati nam ubogim Slovencem slovenskih srednjih šol, da bi mogli naši otroci biti deležni pouka na srednjih šolah ? Zakaj nočejo dati tržaškim Sloveocem niti ljudskih slovenskih šol, temveč silijo naše otroke v laške in nemške šole ? Zakaj vse
Arkotu !
Štrajk zidarjev. Iskrenim obžalovanjem	to? Če hočeš biti gospod, bodi najprej Xe-
moramo danes beležiti vest, da se je štrajk zi-	mec, ali Lih, drugače pasi krave! — tega
Ijalnice Dussicheve za nakup mestne zastavljal- darjev usodno zasukal, vse drugače, nego bi	se drži slavna gospoda, ki hočejo, da bi nam
niče je zbornica odklonila.	bili želeli v interesu delavcev, v interesu de-	gospodovala še nadalje, kakor so nam do-
V razpravo projektu za gradnjo mestne lodajalcev, v interesu javnosti, in ne v zad-	sedaj. Na svidenje! (Opozarjamo čitatelje, da
zastavljalnice na prostoru nekdanjega »zele- nji vrsti: v interesu podjetniškega duha, onega	imamo pripravljenih več takih drobnih se-
stavkov — pisanih popularno, a vendar zanimivih za vsakogar — o perečem šolskem
nega hriba« so sklenili, naj se poročilo ti- duha, ki oživlja in povspešuje oboje-stranske skano dopošlje svetovalcem in pride stvar v interese.
razpravo v prihodnji seji.	j Kakor je znano, so zidarski delavci pred j vprašanju. Op. ured.
Na predlog municipalne delegacije so kratkim predložili svojim delodajalcem spo- j Memorijal mesarskih delavcev. Me-dovolili pogorelcem v Fiera di Primiero menico, v kateri so zahtevali poboljšanje sarski delavci, katerih je v našem mestu 1000 K. Seja je bila zaključena ob 9. uri svojih razmer. V glavnem so delavci zahte-zvečer.	j vali poboljšanje dnin in sicer tako, da bi
Kozel — čuvar trave! »Piccolo« Beje dobivali delavci prve kategorije 5*20 K, druge
te dni silno razvnel. A veste zakaj ?! Sen kat. 4*60 K in tretje kat. 4 K dnine, po-mu jemlje moreča skrb za — svobodo k a to možni delavci pa bi dobivali 3*20 K, ženske liSke cerkve. Vrlina z lesnega trga ima svo- 2 40 K in vajenci v dobi od 17. leta naprej jega zaupnika: »un amico, che conosce lo 2 K dnine. Poleg tega so zahtevali v svoji slavo«. Kakor ravnatelj kakega cirka privaja spomenici, da oni delavci, ki delajo na ne-pred občinstvo kaeega medveda, tako privaja varnih mestih, dobivajo 50% poviška od svo-» Piccolo« tega svojega »amica« vedno tedaj, jih dnin. Delavni čas naj se v poletnem in kadar — hoče kaj citirati iz »Edinosti« ali1 pozimskem času določi od 7. ure zjutraj do polemizirati žnjo. Ker nas noče kar imeno- 5. ure popoludne z jednournim počitkom o vati, al: celo polemizirati z nami direktno,' poludne.
pa mora t sti »amico« služiti kakor »medium«.	Delavci so, še predno so dobili odgovor
Pa naj bo, no, ter prosimo »Piccola«, naj spo- na svoje zahteve, stopili v štrajk, roči svojemu »amicotu«, da ga pustimo prav Kakor smo sporočili že včeraj, so delo-lepo pozdraviti.
Torej »amico« je sporočil »Piccolu«, da je posnel iz slovenskih listov, kako da je vlada pritisnila na ordinarijat radi zastave sv. Cirila in Metodija. »Piccolu« pa se cedijo doli po licu kakor grah debele solze, ker vidi svobodo cerke v nevarnosti.
Ali ste ga videli kozla, ki se predstavlja svetu kakor čuvar zelene trave! Ali ste jih videli te krokodilove solze! Torej tako! Dokler je vsaki umazani Žid utikal svoj nos v stvari katoliške cerkve, dokler so židovska glasila ob vsaki priliki pošiljala zapovedi škofijskemu ordinarijatu, d<*kler je židovska camorra vsaki hip nastavljala škofu revolver na prsa in prirejala poulične demonstracije in revolucije — ko je letelo kamenje v škofijsko palačo —, ako jej ni bil na nslugo, dokler 00 Židje gospodarili v katoliški cerkvi
dajalci, dne 29. t. m. odgovorili na te zahteve delavcev, katere so deloma vsprejeli, deloma pa odklonili.
Kar se tiče povišanja dnin, delodajalci niso privolili v razdeljenje v kategorije, temveč so ponudili 10%, ozirona 15°/0 poviška na vse dosedanje dnine; in sicer 10°/0 z« osem poletnih mesecev in 15°/o za 4 zimske mesece. Deveturno delo so delodajalci dovolili, a tako, da *e bi v jaesecih od novembra do koncem februvarja delalo 8 ur, vse ostale mesece pa 91/* ure, kar bi povprek prišlo 9 ur dnevnega dela skozi vse leto. Ob izven-aedeljskih praznikih niso delavci primorani delati, delo pa je določeno za take dni ni 7 ur za navadno dnino. 50°/0 povišanja delav-eem, ki delajo na nevarnih mestih, delodajalci niso hoteli dovoliti. To so v glavnem ponudbe delodajalcev. Delavci ao te ponudbe
okoli 350, izdelali so spomenico, katero predlože gospodarjem ;n v kateri zahtevajo zboljšanje dnin, odpravo navade, da se naši meso na stanovanja odjemalcev ter zavarovanje delavcev v zavarovalnici za nezgode. Spomenica zahteva odgovor tekom 15 dni.
Priporočamo! Pišejo nam: Minolo sredo zjutraj je šel delavec Ivan Vatovec po ulici Riborg >. Ko je prišel pred novo mestno šolo, je opazil nekega mladeniča, ki je trgal z zida slovenski lepak in si z odtrganim kosem papirja, obrisal nos, menda v znamenje, da je mladi mož — sin kulture !! Mož je menda hotel na ta način izraziti svoje zaničevanje naše-nu jeziku, a se je revše umazalo le samo sebe! A skupilo je še nekaj, kakor je razvidno iz sledečega: Vatovcu se je stvar tako gabila, da je smatral za svojo dolžnost pozvati redarja in ta je prijel la-honskega junaka v osebi brivca Karola C., poslujočegd v brivnici ulica RiborgO št. 19.
Prišedsi na redarstveni urad je junak 2000-letne bruture tajil umazani čin; ali pozneje je priznal, da je res odtrgal lepak in si z istim obrisal — nos !
Rekel je pa, da je bil raztrgan in da si je brisal trebo !!
Redarstveni uradnik je opisal ta res junaški čin mladega Lahona in je moža izpustil na svobodo — potem, ko je redar izjavil, da pozna junaka!
Mi smo hvaležni preprostemu delavcu in poštenjaku Vatovcu, da je storil svojo na-
lepak že prej nos — za po-
rodno dolžnost, ne dovoli vsi, da bi vsaka šema smel žaliti našo narodnost in poeivljemo vse našmee, naj ga posnemajo.
Karleta pa priporočamo onim, ki potrebujejo brivca, dodavši samo to, da naj vsakdo, ki odhaja v imenovano brivnico, ponese seboj tudi brisačo — ker je ta brivec tako reven, da nima niti žepne rute, zbok česar mora trgati slovenske lepake — ko treba čistiti nos!!!
Sedaj pa eno Zidu z Lesnega trga : Vi židovski t> moralisti c pokazujete s prstom na našega poštenega delavca Vatovca, ker je storil svojo dolžnost ! Vi ga imenujete s polnim imenom in ne pozabljate niti stanovanja njegovega.
Pač ste pa pozabili polno ime in stanovanje onega umazanca, ki trga slovenske lepake, da-si je to kažnjivo tudi po zakonu, da ne govorimo o tem, kako izzivalno deluje to na drugo narodnost. Da vas naučimo »enakopravrosti«, smo mi obelodanili naslov vašega junaka in ga o prvi priliki opišemo kakor zasluž'.
Klin s klinom !
P. S. Nekoliko po gori opisani aferi se delavec Vatovec srečal z »junakom« iz briv-nice v ulici Ril>orgo št. 19. Brivec je Vatovca potrkal po rameni in rekel: »Bravo giovine — si vederemo ben!« (Dobro, mladenič — se bomo že še videli !)
Društvene vesti.
Jubilejni koncert v Skednji. Opozarjamo še enkrat naše čitatelje na veliki jubilejni koncert, katerega priredi jutri do-broznano škedenjsko pevsko društvo »Velesila« v proslavo 50 letnega pevanja svojega najstarejšega Člena, gosp. Josipa Sancina-Drejača. Na koncertu bo sodelovala vojaška godba domačega pespolka in se koncerta udeleži korporativno tudi vrlo pevsko društvo »Slava« od sv. Marije Magdalene spodnje. Za ta koncert vlada veliko zanimanje v vsem prvem okraju, kakor tudi v ostali okolici in v mestu. Med koncertom se bo gostom streglo. Vstopnina za osebo 50 stot., začetek točno ob 6. uri zvečer.
Vrtno Teselieo priredi, kakor smo že večkrat omenili, jutri ob 5. uri popoludne pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Me-todija« na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu, Vstopnina je i?0 novč., otroci do 12. leta so ustopnine prosti, ako pridejo v spremstvu starišev. Z ozirom na veliko važnost tega pevskega zbora pričakovati je mnogoštevilne udeležbe.
Pevsko društvo »Ailrija« v Barkov-ljah priredi jutri popoludne pevsko zabavo v »Narodnem domu«. Ker je jutri v Barkov-ljah tudi procfi-iji sv. Rešnjega Telesa, nadejati se je, da se poeebno domačini udeleže te pevske zabave. Tu li drugi gostje so dobro došli !
Občni zbor »Kmetijske podružnice v Kojanu« se bo vršil jutri, v nedeljo, dne 1.
junija t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. '2. Poročilo blagajnika. 3. R«zni nasveti in predlog*. 4. Volitev novega odbora.
Koncert, ki ga priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v nedeljo dne s. junija ob 5. uri popoludne na društvenem vrtu pri sv. Ivanu, postane — tako se nadejamo — pravo naredno slavje. Zanimanje je veliko. Naše dražestDe gospe in go-spire že komaj čakajo, da se izkažejo s svojimi finimi štruklji. Druge zopet ne vedo, kaeo primerno stvar naj bi dopoelale!! Ali povedali smo že, da so nam male galanterije, knjige, igrače, ljubše, nego kak velik predmet. Pa če katera go-»pa vendar želi podariti kaj velieega, vsprejmemo srčno rade in porabim«'. Poleg družili imenitnosti bo tudi »Kolo sreče«. Kaj je to »kolo sreče«, še sami prav ne vemo, ker natanjčneja poročila dobimo še le iz Zagreba. Će povemo še, da bodo poleg petja in godbe tudi umetalni ognji, potem res De vemo, kaj bi še izumile v zabavo in veselje slavnega občinstva. Tu najdejo *si sloji svojo zabavo, kakor koga veseli. Slavnemu občinstvu se ni treba bati za prestor, kajti na obeh društvenih vrtih je prostora tudi za tieoč ljudi in še več. Pa saj upamo, da jih pride toliko. Društvena krčma bo tudi preskrbljena z izvrstnim vinom in izborno kuhinjo. Ni torej nobenega izgovora več, ki bi opravičil koga, ki ne pride. Pa kdo bi tudi zamogel izostati, ko vidi, da se odbor tobko trudi s prireditvijo veselice za našo šolsko družbo sv. Cirila in Metodija ? ! Predobro vemo vsi, kaj nam je ta družba in
zato upamo, da vsakdo pokaže to tudi v dejanju v nedeljo dne 8. i unija !
»Dramatične drnštvo« naznanja, da bodo dramatične vaje, oziroma dramatična
šola vsaki ponedeljek ob 8. uri zvečer v telovadnici »Sokola«. — Začetkom se je sicer nameravalo razdeliti to šolo v dva tečaja, a to namero se je moralo radi raznih ovir opustiti in se torej uvede samo jeden skopni tečaj. Ker je važno, da prisustvuje tem vajam vsaki člen že v začetku, vabljeni so vsi npisani in vsi oni, ki ae hočejo še upisati, da pridejo gotovo k prvi vaii, ki bo v ponedeljek dne 2. junija t. !. Želi Se posebno, da bi se tudi inteligeatnejši sloji zanimali ca to društvo ter se prijavili kakor izvršujoči členi.
Vesti iz ostale Primorske.
X Dve blamaži glasovitoga Krstića.
Življenja naloga glasovitemu Krst:<5u je : rekurirati proti vsemu, kar eo ukrenili naši občinski zastopi. Tako je rekuriral tudi proti imenovanju županov v Kastvu, a ta krsti-' čevski rekurz je bil tako temeljit, da ga je ' zavrnil celo njegov (Krstićev) najviši zaščiU jnik: deželni odbor istrski! Krstić pa ni ir.oi, ki bi odjeajal tako lahko v poslu rekurira-nja in pritožil se je tudi proti rešitvi dež. odbora na upravno sodišče. To sodišče je seveda stvar rešilo tako, kakor je bila že davno rešena za vsakega človeka, ki ima mrvico soli v glavi. To je bila • te dni za Krsteča blamaža št. 1. (»Naša Sloga<ugibije, kako bo Krstić sedaj varal svoje bedake v dotičnih županijah. Morda jim bo pripovedoval, da je rekuriral na cesarja. In tudi to mu bodo verjeli, kakor bi mu verjeli, če bi jim pravil, da je videl, kako je — osel letal v zraku.)
C. kr. okrajno glavarstvo v Voloskem je uničilo ves volilni čin v Veprincu, nalo-živši županstvu, naj vnovič sestavi volilne liste in uvede reklamscijako postopanje. — Prejšnje volilne liste je pa sestavljal nikoli dosti hvaljeni — K r s t i ć ! To bila torej za Krstića blamaža št. 2.
X Redni obdal zbor »Slov. učit. društva za koperski okraj« bo dne 5.
junija t L ob 10. uri zjutraj v B-jljuncu. — Predmeti: 1. Pozdrav in pon čilo predsednika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Prečitanje zapisnikov zadnjih 2 obč. zborov. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev 3 pregledovalcev računov. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Volitev delegatov za prihodnjo glavno skupščino »Zaveze«. 8. Nasveti in predlogi.
X Iz Pttlja je odšel te dni upravitelj tamošnje »Istarske posojilnice« ter urednik »Nase Sloge«, vredni in tudi Tržačanom dobro znani g. Stiepo Gjjvić. Gospod Gjivić je odišel v Spljet. V hrvatskem življenju Pulja pa je x njegovim edhodem na-vstala praznina, katere ne bo lahko popolni t*. Gospodu Gj i vicu pa voščimo iz srca: vse dobro in vso srečo.
Vesti iz Štajerske.
— >Lastni dom« r Celja. Ta stavbena zadruga tudi letoa jako vspešao deluje. Na Bregu stavijo zadružni kom-delavcem dve lični hiši, ki bosti kmalu pod streho. Na društvenem posestvu v Gabeiju pa Četero h iS, katerih ena je že pod streho, ostale tri pa bodo kmalu. Te dni si je kolonijo v Gi-lerju rgle lal odposlanec c. k. ministerstva in se je jako laskavo izrazil o vsem delovanju zadruge. Nade je torej, da bo tudi vlada podpirala naš »Lastni dom«. Prvotno posestvo bo skoro že vse razdeljeno med zadružnike, zbok česar se je načelstvo že jelo pogajati za nakup drugih tal.
Brzojavna poročila.
O i banje na politehniki.
LVOV 31. (B.) Slušatelji politefaniHe so sklenili, da ne bodo obiskovali predavanj dokler se ne prekliče prepoved zborovanj. Ogledovanje vojaških čet. BRUCK NA LITVI 31. (B) Cesar je doapel danes zjutraj semkaj na ogledovanje vojaških čet in je bil vsprejet od kornega poveljnika grofa Uexkuell ter načelnikov oblast'. V spremstvu cesarjevem so došli nadvojvoda Rainer, vsi trije generalni nadzorniki čet, generalni nadzornik artiljerije Kropatschek in vojaški atašeji ptujih vlasti. Cesar je ogledoval pešpolke 6., 62. in 43., kakor tudi domobranski polk št. 1. Ogledovanje se je zaključilo s kombinirano vojaško vajo.	f .
Štrajk t Lforu. LVOV 31. (B) Zidarski mojstri in delodajalci so pooblastili poseben odbor, ki nuj uvede pogajanja z delavci.
Boksarji se zopet gibljejo. LONDON 31. (B) Glasom sporoči'a iz Šaagaja so začeli boksarji v pokrajini SeČvan zopet dtjanski nastopali in so sporočili uradnikom v Jtnkhrien da hočejo pomoriti vse tujce. Ustaši da so porušili že nekaj katoli-Ukih in protestantskih cerkva ter pobili in oropali mnogo caeb. Iz vseh vasi te zbirajo pristaši boksarjev. Odšlo je že vojaštvo, ki naj uduši ustajo.
Državni zbor. DUNAJ 31. (B.) Zbornica poslancev je sklenila z 178 proti 10 gladom prehod v podrobno debato o zakonskem nač tu o kupčiji s žitom na term;r,e. Poročevalec je slov. posl. dr. Ploj. Poslanci s pohvalo in ploskanjem pozdravili po vspeh glasovanja in je zbornica takoj začela s podrobno razpravo.
Odvetniške pisarne Dr. Abrama in Dr. Ryb£raf Dr. Gregor i na in Dr. Slavi ka ter Dr. Pretnerja bodo v mesecih juniju, juliju in a gustu ob nedeljah ves dan zaprte.
Toliko na blagohotno naz-nanje vsem p. n. g. klijentom.
Za v Avstriji koncesij ono vano
francosko prekomorsko dražbo
==
„Compapie pnerale Transatlantipe"
Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov
ki prevažajo zanesljivo brez preiaganja
iz Havra v Newyork.
Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev ' romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liatke
£dino oblastveno potrjena potovalna pisarna
• ¥ v
cr
se odpre dne 1. junija.
Nova mesnica! Tomaž Zadnik
je odprl novo mesnico
v ulici Giulia štv, 13
(nasproti kavarne „Šport'). Cene govejemu mesti so po: 48, 52,
64, in po 68 novč. za kilogram. Telečje in jančje meso po nizkih cenah. Vse sveže in najbolje vrste. Svoji k svojim ! oo<
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
CirU-JKeto&ijevo
cikorijo.
Ma zalop imm lita
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene stalue brez pogajanja. Trgovina z i zgotovljenim I oblekami.
Cfllorini Fonte del !a Fabbra štv. 2, vogal Oalarlfll Ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za mo5ke in dečke priporoča posebno za binkoštn« ' praznike in birmo; obleke za mo^ke od gld. 8.50 do , 24, za dečke o i gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. c5 do 8. suknene hlače od glo.
1.80 do 4, volnene goldiaarjev 4.50 do 9. Velik i sr-bor površnih sukenj v modernih barcah od gld. il do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceiah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža} zh delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu o i gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 120. Velika zaloga snovij za mošice na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki ae izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah.
VELIKA ZALOGA
snovij za moške obleke
iz tu- in inozemskih tovarn
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
blizu znane gostilne pri »Figabirtu«.
Klub slovenskih agranomor na Dunaju. Z Dunaja nam pišejo:
»Dne 9. t. m. se je vršil shod slovenskih slušateljev e. k. visoke šole za zemlje* delstvo na Dunaju. O tej priliki so sklenili združiti se v pod naročju akad. društva »Slovenije « v »klub slovenskih agronomov na Dunaj u«. Namen kluba je biti duševno in zabavno središče slovenskih agronomov na Dunaju.
Dne 24. t. m. se je vršil I. občni zbor, ki je volil sledeči odbor: Predsednik cand. forest. Janko Urbas, podpredsednik cand. forest. Anton Šivie ; tajnik stud. forest. Franjo Pahornik, blagajnik cand. fjrest. Milan Puppie ; preglednikom je izvoljen cand. forest. Vladimir Šuklje.«
Primorski oddelek nem. avstr. planinskega društva bo od poldne do 2 ure popoldne razsvetlil v nedeljo dne 1. junija slavnoznane Škocjanske jame blizo Divače.
Za to priliko odide ob H. uri 10 min. rjutraj s kolodvora pri Sv. Andreju v Divačo poseben vlak zn žanimi cenami.
Vstopnina za osebo i krona
(brez drugih stroškov).
Naznanilo.
Se naznauja slavnemu občinstvo, da se nahaja
pogrebno podjetje
Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. A (pred kavarno „A r m o n i a").
ul. Barriera vecchia 13.
Velik izbor:
perila, perkalja, cefira, satena.
Specijaliteta jofllai (foire) iii drobnarij za krojače.
Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah
v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosio.
SMsamer Len Minzi g
Prva la »J*flJi Ufura« pehiltva gj vaeh vrst.	m
-»t TRST S»- ®
P
1 »
1
TOVARNA: !	ZALOGR:
Via Teta, j Piazza Rasarta it 2 vogal	I (Šolsko poslopja)
Via Ltaltaaaa | In Via Ribar«« it. 21
Talafoa it. 670.
->43H-;
Velik h bor tapecarlj, zrcal 1* tUk. U-vrinje naiofbc tsdi pa posebnih načrtih.
Cono bi oz konkoronoo.
ILOlTIOTilJ CIlll fiSTOIi II mito Predmeti postavio se na pa ob rod al železnico t ran* o,

e*
m ea
I Na mm povelj« Sjepvega fjjfa o. in fr. apostolskega MiMn
XXII. ces. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
T21 denarna lotcnjdf «k!mi^d!rovoijena, obsega	dobitkov r gotovini v skupnem znesku 442.S50 kron. trlavui
dobitek znaša t gotovini:
I _ 1200.000 kron
Žrrbanjp npprrltHcno dne Ig. JnniJa 1003. Jedili Srečka Stane 4 krOIIC.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u, IUM Vordere Zollamts ptrasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniški! uradih, v menjalnicah itd. ; igralci načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se dopoftljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oddel.k za državne loterije.
X
Stavbi nsko podjetje
G. TONNIES
Ljubljana.
1 ivarna za niiarsio orodje ii parkete, staviMo in umetno
Stavbinsko podjetje
kijiiBiarstTO.
Delalnica mi konitrukcijo želeu itd. "M
Sprejenia naročij za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
I
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
SV Jogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani
w zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - uL Malcanton št 1. - Trst.
Zahtevajte povsod
mr voščilo (biKs)
v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je naj boje in naj»*eneje. V Trstu je prodfjajo gg. trgovci J Prelog. Anton Furlan. Žgur &. Popatnik, Matija Milonig, Andrej Urdieh. Alojs Plesničar, Bambie Jakob, Kranje Josip, Kocjančič Josip, Ivan Tomažič, An ton (*ek. Krnil Cumar itd. Glavna zaloga : tvrđka J. Driifovka v Uorici.
/gvccofr____
Gosp.
lekarnar piccoli
Ljubljana.
Vaše železnato vino ,J>^D^ sena uporabljal z izvrstnim vspebom pri moji soprogi, katera je dolgo časa nervozna. Prosim Vas, da mi dopošljete po po*ti še šest steklenic zgoraj imenovanega vina.
Jr. £. firber
C. in k", štabni zdravnik.
V GORICI, dne lt>. junija 3901.
Razprodala se v lekarnah v Trstn, Istri. Dalmaciji, Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica.
i
I__
GORISIA LJUDSKA POSOJIL«
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., i. nadsb.
▼ lastni hiti.
POZOR!
I tlohiva v velikih množinah in po cenah, d « nt bati konkurenca: romansko žveplo, dvakrat rafiniran«*, aDglešba modra fcfaliea, pr\e vrste s'astieni trakovi ?a eeplje-njenje trt mehi za ž ve pij a nje, gumizijeve <*evi za ivepljanje z modro pa I co, f ef rjevo apno ( m« n vano Futterkalk) za pitanje in jaeenje niše za vsakovrstne domače živai esenca za | rirejanje kipa, vinski cvet, š;pe in ž«- bij i v veliken izboru, barve čopiči, mila, minerali e vode. sveče, čroir sa vozove, ščetke td. itd. Za ra r prodajalce po z ližani eeni.
Drogerija <mir diln c <)
EMIL CUMAR pok. FRIDERIKA
Trst ni. BeHeiere 37, podružnica Opčina 212
i9 (S S
Varstvena. znamka: SIDBO.
LIHEMENT. CAPSICI COHP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pri poznan o izvrstno, bolečine blažeče
mamilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vktipovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj ae pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z na>o varstveno znamko „SIDRO*' iz Richterjeve iekarM in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.	pjoT^J
fiicktcrjeva letina uri zlatem 1 m t Pragi im.
KUxa.b«tin« allo« 6.
^ ^ ^ ^Ap
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/s0/o, oe da bi se odbijal rentni davek.
P090jila dajejo se samo čhn nn in sicer na menjice po 6 in na vknjižbe po 51/*0/®
(Jradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. Tlog leta 1900. Kron 1,261663 Poitno-lran. raču str. 837.315.
Anton Breščak 'JZTJrS:
Vettnrini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
Tržaška posojilnica ii hranilnica \
retistroTiia ninia x oetleiii poroštron.	(
ulica 8. Francesco št. 2, I. n. C
Telefon 952.	C
Hraailae a loge se sprejemajo od vsakega, če
tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plmčnje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Pasojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjiibo po 5 */«*/•» n» menjico po 6 •/, na zastave po 5 '/«"/••
Uradne are s®: od 9—12 dopoludne in od
'3—4 popolodne. Isplačaje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
ADOLF HAUPTMANN
V LJUBLJANI.
Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago.
SB*
3
&J
>
L \
Lekarnar Thierry (Adolf) Limited
pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liftro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse
prirasle izrastke. Vdobiva Se pO lekarnah. Fo posti franko 2 lončka
3 K 50 stot.
lekarnar Thierrj (AidD Limited t Prepadi pri Roiatcn
(Rohitsch-Sauerbrunn.)
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko.
Najboljše
stiskalnice » grozdje
in OLJ K K so naše stiskalnice
ji

najnorejšeira in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno nioejo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice.
Najboljše aiitomatičiie paten-tovane trtne brizgalnice
S Y P H O N I A" Automatićna briz-
ki delujejo r*ame od	ne Ha jih
bilo treba goniti.
galnica.
Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in ogra-
vodo. Stroji za sušenje sadja in dnigih vegetalnih, življenjih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko.
Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetainice.
Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih veli-Fostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo Jia jamstvo kot najnovejše posebnega, izbor-nega, uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega
P H. MATFARTH & Co.
c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj, II. Taborstrasse št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi
kolajnami.
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo pvsođi, kjer še nismo zastopani.
„Čuvati se pred ponarejanjem".
Ofllitoraa
1894.
Odlikovana
1894.
1891.
Poštno hranilnični račun 816.004.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljat t Mm pri Corici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši.	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizaiji, veščimi od najDavadiiej?ih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov ; prevzame tuii mehliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
-—= Za mizarje.	=
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljar^kih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, k orni že v in vseh drugih mizarskih potrebščin.
Tsaka lioiiLuniua izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se jamči za vsak posamezen koa. — Brzojavi: Dol jak — Solkan.
♦ » jpppppf