V MariSoru, 'dne 21. 11. 1931. W & F W H Kf f v l . J t š j Čiči 'V tem izrazu tiči za širšo javnost in žalibog tudi naobražence popolnoma n a Pačen pojem. Da je bila bivša Prim or . ska, ki jo z razširjenim teritorijem na- . zivajo Italijani Julijska Benečija, razde- . ijena v tri upravne enote in sicer v gro ; fijo G oriško-G radiščansko, T rst z okoli co in mejno grofijo Istro, je pač znano vsakom ur. G oriško-G radiščanska je ob segala severni del Prim orske, Tolmin sko, B rda in K ras; h T rstu so spadale okoliške vasi, h Istri pa ostali del P ri- ' morske. Prim orska je zelo slikovita po­ krajina, ker nudi različno geološko strukturo. Zato tudi prehajaš z alpske, mestoma zelo divje rom antike (Julijske Alpe čez Tolminsko in njih izrastki nad Vipavsko dolino) v milo rom antiko pri­ jetno valovitih in mehkobnih Brd, sli 1 enih našim lepim Slovenskim goricam i in na svojevrstno lice Krasa, ki zavze­ ma prostor med Gorico, Trstom in Po- stomo in se razteza po sredini Istre. Nekako med Reko, Pazinom in Pod­ gradom (v Istri) stopnjuje Kras do naj- višie m ere svoje posebnosti. Gozdov ni, . izvzemši bornih. Redki travniki so bolj za srp kot pa koso in pašniki so priklad ni boli za ovce Naravno, da je ta pri­ roda skopa tudi na vodah. Ob poletni Suši, ko jim strešnica v vodnjakih po ide. moraio prebivalci z brentam i po vo­ do uro in še več da'eč. To e Čičarija in njeni prebivalci Čiči. nai nar°d £ 'v ' na tako m ačehov- n 'J tleh? In vendar je do skrajnosti ve7'an. nanje in dasi mu nudiio nahr- pogoje Za življenje, jih tako ljubi, da na clomu kot priklenjen in ž njim na- avnost spojen. To ie naravno in psiho- os .o razurtlijjV O ) k er ta »producent« mora položiti, če hoče živeti, v zemljo vse svoje tnoči, telesne in moralne. Ko­ sa zemlje, iz katere se s krvavim i sra ­ gami pričara življenje, se ne m ore tako hitro zapustiti.. Ta priroda je vklesala v narod pose­ ben značaj: skrom en ..je, izredno dela­ ven, skrben, varčen, pošten in blag. Ker Pa kljub svoji živalosti ne more v teh »ajtrših okolščinah izhajati, je prisiljen p kruhom. ČiČi-oglarji žgejo iz pičlega msa oglje in je vozijo v T rst ali na Re­ ko, drugi si služijo kruh po deželi kot apnenicarji (gradijo apnenice) ali se po­ svetijo drugim poklicem. Poprej se jih ie mnogo izselilo v Ameriko. Značilne £a duševnost tega čvrstega naroda so besede izseljenca, ki se je pred par leti Vrnil na svoj dom. Na vprašanje, zakaj ?e ie vrnil, je bil odgovor: .»Zato jer m3m samo jednu majku na samo jed- 0ni domu. P ust je, to je istina, ali je moj. čovjek, ki svojm kudu zaboravi, „ Te. njje više čovjek.« — Čiči nam reč Z a n f hrvažk0 narečje, rln vn, Va ]e bila obrt, ki sta se ž njo Mune to ? baVl11 dve vasi v Ci£ariii obrt. To or*'"™ ' ,,Bllf « <° iesitarsko cesarica M a £ je baj e pode[' av. f težke gospodarske r a ^ ’ tu se na pomlad O d p r a v ? ! S° ma konjema s par . .. a b d v e * sosednje in daljne dežele " L p 021' a V ško. Istrski kis je bil povsnri j 6' si je izgubil na svoji ; »P ristn o st?« ^"’ ^ kem studencu. Jesiharji ■ . a vračali domov s precejšnjim zaslužkom ki so ga znali pam etno obrniti ’ Pod navidezno neokretnostjo in t Pastjo nosi Čič izredno veliko duševno Prožnost in nadarjenost. ZHto so se ie«? barji z lahkoto priučili jezikov __ j e~ ‘ ^kega in nemškega —, proučili in sj usvojili gospodarski napredek in ga, ko­ likor je bilo v njihovih razm erah mo­ goče, uvajali v svo'o domovino. To ljudstvo je telesno in duševno čvrsto, samoniklo, dovtipno. Njihova go­ stoljubnost, iskrenost in dobrosrčnost Presenečajo, Ko sem se pred nekaj le- l' nam enom a mudil med njimi, sem se udil, kako se je v izraz »Čič« vrinil ojem m anjvrednosti, ko je vendar na mi povsod pečat kulture. Naj omenim '■ Pr. snago v hiši in izven nje. Prepričal n i t dn n! ta snaSa Je za oči, am­ in i « Vis^ razvite^ razum evanja s r J J lahkV l,žiIa za vzor najboljši go- vS kn"3 -v ,eta pred V0i"0 ie imela nik l * , V eh vaseh kovinski štedil­ nik. kovinsko kuhiri-sko posodo, prepro- r » ^ Zavese ltd;' vsc vedi*o v najlepšem I Podravje In borba za Slovensko KoroSko vjiinn v* V naši javnosti se obravnava pogosto vprašanje, zakaj smo izgubili slovenski del Koroške, v nemški pa zopet, kako da se ni Nemcem na isti način posre­ čilo priklopiti Avstriji tudi štajerskega Podravja. L iteratura, ki je izšla o borbi za Ko­ roško, je zgodovinske vzroke izgube Koroške precej odkrila. Danes lahko na­ vedem o tri določene vzroke, ki so izro­ čili Koroško v avstrijsko oblast: 1. Ne­ jasen m ednaroden položaj Slovenije in sploh države SHS, katero je koncem 1918 vladalo zagrebško Narodno veče in kateri položaj je postal za Slovenijo katastrofalen, ko je srbska vlada odklo­ nila ratifikacijo ženevske deklaracije. Vs'ed tega je bil takoj po razsuju Av­ strije omogočen odpor Nemcev na Ko­ roškem , k er slovenske Čete niso imele značaja ententinih čet. 2. K laverna vlo­ ga, katero je v tej situaciu igralo lju­ bljansko vodstvo. 3. Nevednost, da ob- stoia na Koroškem de'avstvo kot raz­ redno zaveden stan: vs'ed tega se z ju­ goslovanske strani delavstvo so’oh ni upoštevalo ter je bilo kot družabni raz­ red prenuščeno Nemcem, za ka+ ere je o konečni usodi Koroške tudi od'očilo. Vsi triie vzroki pa temeljim na posebnih zerrl episnih. zgodovinskih in kulturnih značilnostih Koroške kotline. Izmed 'iterature. ki je izšla ob deset­ letnici koroškega plebiscita, je poleg ju­ bilejnega zvezka »Carinthije« 1930 naj­ važnejši zbornik »Ab\vehrkampf und Volksabstimmung in Karnten 1918— 1920«, katerega je za koroško so cialno­ dem okratsko stranko izdal Hans Lagger v Celovcu 1930. Na zaključku tega zbor­ nika (p. 155— 160) priobčuje urednik in izdaiatelj članek: »W arum nicht auch Steierm ark einen Abv/ehrkam pf fiihrte«. Iz njega ponemamo za naše Podravje važne zanimivosti. Takoj po prevratu je m ariborski po­ slanec socijalist Resel hotel iz G radca s pomočjo delavskih bataljonov Srednje in Gornje Štajerske zasesti M aribor in začeti v Podravju borbo, slično oni na Koroškem. Da se to ni zgodilo, je bil vzrok deloma v avstrijskih zlasti poseb­ nih štajerskih razm erah, delom a pa v Reslovem iztreznjenju, ki se kaže iz njegove izjave: Na Koroškem so razme re popolnoma drugačne; tam ni tako ostre narodnostne meje kakor pri nas na Štajerskem. Na Koroškem vodijo bor­ bo kmetje in delavci v vaseh, v jezikov­ no mešanih pokrajinah; pri nas na Šta- ierskem je v Slovenskih goricah s ta- mošnjim odločno jugoslovansko usmer­ jenim prebivalstvom boj proti Jugoslo­ vanom nemogoč, nemška mesta in kra- ji, Maribor, Celje in kakor se že ime­ nujejo, so strnjeno obdana od slovenske­ ga prebivalstva in zasedena z močnimi srbskimi vojaškimi oddelki. Sledil je 21. januar 1919 in zopetna nastojanja v Gradcu za izvedbo voja­ škega podvzetja, katero pa so odsveto­ vali vsi vojaški izvedenci. Svojevrstne gospodarske, narodnostne, politične, tu­ di kulturne in socljalne razmere 'na Spodniem Štajerskem niso dovolile, da bi se tuka! razvila borba, kakršna se je vnela na Koroškem. Politično pa je temeljila izvedba ljud­ skega glasovania na Koroškem na ita- lljansko-jugoslovanski napetosti, ki je bi­ la zlasti ostra za časa boja za Reko in za de'itev Dalmacije. T akratni avstrij­ ski zunanji m inister O. Bauer je v svoji knjigi »Dje bsterreichische Revolution« Dunaj 1923. točno pokazal, kako je v ti­ stih časih stavil italijanski vladi daleko- *e5''e ponudbe, z namenom, da doseže kolikor mogoče mnogo na eni strani za vv,n°* tirolsko, na drug! strani pa za Koroško iu Spodnje Štajersko. Pogaja- Slcer. Hiso m og'a rešiti južne Tirm- knrnZtaSigl' ra,a Pa S0 podporo Italije V i w a * em v Prašanju. Možnost tegu no- aspe{la !'e bila podana s s ;n - D ravsko' fJ ," teresi Ita,ije’ da ne pride lir, vska dohna v jugoslovansko o b -s t. Na Spodnji Štajerski pa Italijani sličnih imeresov niso imeli. Na Koroškem so stali Nemci naspr iti šibkim, vojaško slabo opremljenim če­ tam generala M aistra in šele pozneje ojačenimi s srbskim i silami. Vojne v večjem obsegu pa, srbska vlada ni mo- g’a voditi radi obzirov na Italijo. Dru gačen pa je bi! položaj na Štajerskem. Naj adu Nemcev na M aribor bi sledi' napad močnih srbskih čet na G radec in to bi povzročilo polom mlade avstrijske republike. Na Koroškem so lahko Nemci računali na močno zavarovani hrbet po strategično na^K oroški zainteresirani Italiji; ta položaj je na Štajerskem od­ padel. Štajerska in Koroška socijalna demo­ kracija je bila v borbah za Koroško in Spodnje Štajersko izrazito avstrijsko usm erjena. Socijalna dem okracija je uso­ do Koroške odločila v avstrijsko korist, in to ker jo je Ljubljana na Slovenskem Koroškem negirala; pod geslom borbe za demokracijo proti jugosrovanskem u militarizmu je pridobila odločilne glaso­ ve za Avstrijo. Vsled njene izrazito av- striiske usmerjenosti pa so za naše Po­ d ra v k važne nekatere izjave, ki one­ mogočijo nedavne trditve Mau!'a in C ar- staniena v »Z. f. Geopolitik«; te iz:ave so za nas še posebno važne, ker pri­ haja o od mož, ki so se aktivno borili za av strrsk o Spodnje Štajersko. 1. Resel pripoznava ostro slovensko- nt.mško narodnostno mejo, jugoslovan­ sko zavest Slovenjegpričanov in strnje­ no slovensko prebivalstvo okoli spodnje- štr. „rskih mest. 2. Lagger priznava svojevrstne, od ostale Štajerske različne gospodarske, narodnostne, politične, kulturne in soci- jalne razm ere južno od Kobariškega in od Mure. Ker so to dejstva, smo sigurni, da bo tudi Maull polagoma prišel za Spodnje Štajersko do one jasne slike, katera ga odlikuje pri njegovih prikazih Amerike ali Balkana; doseči to v teku enega le­ ta, odkar je prišel iz Nemčije v Gradec, je seveda težko. Iri ko bo C arstanjen kenčal vse svoje izpite, bo tudi /jem u mogoče poglobiti se v spodnještajerske prilike, da mu bodo jasne. Ža naše Podravje pa so omenjena iz­ vajanja važna, k er nam pričajo, da je na slovenski in jugoslovanski narodni sam obitnosti postalo Podravje jugoslo­ vansko; da je na tej narodno zavestni sam obitnosti vzrastla domača akcija m a­ riborskega N arodnega sveta na čelu z gen. M aistrom in dr. V erstovškem , ki je pod zvezdo m ednarodnega političnega po ožaja dovedla P odravje v Jugoslavi­ jo. Korigirati pa je treba L aggerjeva iz­ vajanja glede srbskih čet na Spodniem Štajerskem 1918 — k ar bodo storili za to poklicani — in povdariti najvažnejše: Spodnja Štajerska sam a se je organizi­ rala kot jugoslovanska pokrajina, iz Spodnje Štajerske je izšla glavna jugo­ slovanska akcija na Koroško proti Ne- korošcem , ki so jo zasedli. N am eravani nemški boj za Spodnje Štajersko so ho­ teli bojevati srednje- in gornještajerskl Nemci, ne pa spodnještajerski, kajti ti so med Slovenci sam o diaspore. Styriacus. Elektrifikacija podeželja na Češkoslova- škero. češkoslovaška držaVa je doslej — do konca 1 . 1930 — izdala za, finančno pod­ piranje elektrifikacije podeželja 195 mi­ lijonov Kč. L. 1924 še krog 10.000 občin v državi ni bilo elektrificiranih, 4500 pa že. Sedaj je še krog 6400 občin, ki pri­ dejo za elektrifikacijo v poštev. V svr- ho podpiranja elektrifikacije je predvi­ denih za dobo do 1 . 1940 nadaljnih 245 milijonov Kč. D ržava prispeva k stro­ škom 35%. Stroški, elektrifikacije bodo skupno znašali krog 700 milijonov Kč. Prej se je narod zelo zanimal za pro­ sveto ; čtivo (knjige in časopisi), .petje, poučni sestanki itd. ,s q bili njihova du­ ševna potreba.. Danes, so se razm ere sev ed 1 1 to**«diito sprem enile in do skraj­ nost; izmučeni narod se seveda pod te­ žo fašističnih brem en trpi, molči in sa­ nja o, »stari rpravdU. Taki so Čiči in le škoda, da niso šte­ vilčno xs>očpejši Kulturne vesti Nov! »Ljubljanski Zvon«. Z letošnjo prvo številko je stopil naš najstarejši li­ terarni in kulturni mesečnik »Ljubljan­ ski Zvon« v 51. leto, v drugo polovico stoletja. To je dogodek, kakršnih je pri nas malo, pa tudi v vsei jugoslovanski književnosti ni revije, ki bi se mogla ponašati s tako starostjo. Ob prehodu v drugo polovico stoletja pa se je »Lju­ bljanski Zvon« tudi nekako pomladil ali vsaj prenovil. Dobil je podnaslov' »Slo­ venska revija« in se bo odslej delil na knjige. Grafično ima m odernejše lice, pa tudi po obsegu je zajetnejši. V uvod­ nem eseju govori Juš Kozak o »Prehod­ ni dobi«, kakor je nazval našo sodob­ nost. Spretno, pregledno in jasno je za­ jel vsa področja javnega življenja, ne samo slovstveno in zgolj umetniško in kulturno in priznati mu moramo, da ima prav. Generacija, ki je preživela sve­ tovno vojno, je V 'vsem in po vsem — prehodna generacija, mejnik in .obenem vez i d odmrlo prošlostjo. in šele po­ rajajočo se bodočnostjo novih vidikov, tem eljev, vrednot, hotenj in sm otrov. Milan Vidmar je objavil »Nekaj vtisov, iz N ew yorka«, katerega je gledal s čuv- stvi Evropejca, posebno še Slovenca ter nam tako pokazal m arsikatero novo raz­ liko med tu in tam. Članek se bo nada­ ljeval. Ferdo Kozak se je, kakor njegov brat luš, lotil v eseju »O sodobnem člo­ veku in njega potih« razglabljanj o pri- čujočnosti in tudi s sorodnih vidikov. N&posled je pa P ero Pajk prispeval zo­ pet novo razpravico o P rešernu. S pro­ zo, ali bolje — s pesmimi v prozi je za­ stopan mnogo obetajoči Ludvik Mrzel. Objavil je nežno občuteni, topli in glo­ boki črtici »Na peronu« in »Gabre v po­ lju«. Vladimir Bartol je napisal novelo »Srečanje«, naš na>plodovitejši sodobni pripovednik France Bevk pa začetek ro­ mana »In solnce je obstalo«, ki se bo na­ daljeval vse leto. S pesmimi sta zasto­ pana sam o Anton O cvirk in pokojni Sre­ čko Kosovel. P rv eg a je »Zimska elegi­ ja«, drugega pa so soneti »Rušitelju«, »Graditelju« in »Satiričen sonet«. V »Ob­ zorniku« piše Boris Furlan polemiko »Za jasnost osnovnih pojmov«, v »Knji­ ževnih poročilih« ocenjuje K. Ozvald Keleminovo »Knjigo o slovenskem mi­ tu«, Josip Vidmar Pregljevo koroško povest »Umreti nočejo«, Andrej Budal pa Tum ov »Pomen in razvoj alpinizma«. V pregledu so objavljene angleške oce­ ne angleškega prevoda C ankarjevega »Hlapca Jerneja« in B. B.(orka) poroči­ lo o »Almanahu kluba čeških modernih založnikov Kmen«. Pod zaglavjem Umetnost« protestira Karel Dobida •proti nam eri spomenika kralja P etra na M estnem trgu v Ljubljani, »Gradivo« pa prinaša nekaj Kettejeve korespon­ dence in poročilo Antona Debeljaka o »Stendhalu, predhodniku Jam esa i Joy- cea«. Tako vidimo, da je prva številka novega letnika »Ljubljanskega Zvona« zares obsežna in pestra. Josip Rijavec gre v Ameriko. Naš slavni rojak Josip Rijavec, tenQrist ber­ linske državne opere, je nedavno gosto­ val v Barceloni na Španskem, kjer ga je ravnatelj m estnega gledališča največje južnoam eriške opere povabil v Buenos Aires. Kakor poročajo, je Rijavec po­ nudbo sprejel in bo še letos odpotoval v Novi svet. Tako bo posta! Josip RijaVec prvi slovenski stalno angažirani operni pevec v Ameriki. »Svoboda«. Delavski kulturni m eseč­ nik »Svoboda« izhaja zelo redno, ia je izšla te dni že druga letošnja številka s prikupno naslovno stranjo Nikolaja P ir­ nata. Revija prinaša razpravico »Kaj je m arksizem ?«, L. Pantelejevo črtico »Ura« v Klopčičevem prevodu, Klopči­ čevo pesem »Otrok govori o fabriki«. Gregorja Goga »Vagabundove beležke«. Vuka Ivanuša prozo »Zimska roman- ca«, Toneta Čufarja pesem »Iz jeseni­ ške fabrike« (zakaj »fabrika«?), Cvetka K ristana članek »Šolstvo in ljudska iz­ obrazba na novem Dunaju« te r poročilr. »Knjige in knjižnice«, »D ruštveno živ­ ljenje«, »D ram atska podzveza«, »Delav­ ski šport« in »Razno«. CMD