Uredniški odbor: Rački Viktor — predsednik, Kapelar Albert, Gornik Slavko, Baurheim Pavle, Zaletel Adi, dipl. ing. Dakonovič Ivan, Bez-govšek Anton, Kobal Milica, Ger-hard Jože. — Odbor za informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben Krista, Zorc Miro II., Cigler Janež, Habjan Gize-la, Kirhmajer Rudi, Rački Viktor, Bezgovšek Anton. ' 4- Odgovorni urednik: Gerhard Jože. — Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega’ 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična ih papirna industrija Celje. Leto XV. Hrastnik, 1. 1. 1979 " St. 1 IVsem bralcem časopisa »STEKLAR« želijo SREČNO IN USPEŠNO LETO 1979 Delavski svet delovne organizacije Delavski sveti vseh TOZD Kolektivno-izvršilni organi skupščine in vseh TOZD Izvršni odbor konference OOS Uredništvo »Steklarja« . i ; i», i», Srečno 1979 SAMO ENOTNOST IN SKUPNA PRIZADEVANJA PRI DELU SO POROK ZA -SREČNO IN USPEŠNO 1979 Tudi leto 1978 je minilo hitro in ob njegovem zaključku skoraj neopazno. Zopet :smo v času, ko pregledujemo poslovne in druge rezultate, ki so pomembni za našo delovno organizacijo ter pripravljamo in sprejemamo odločitve o obveznostih pri našem delu v letu 1979. Nedvomno je prav, da ob tej priliki bežno prikličemo v spomin bistvene značilnosti življenja in dela ,v naj večjem delovnem kolektivu v občini. Takoj moramo ugotoviti, da so bila prizadevanja vseh subjektivnih sil, kakor tudi vseh članov delovne organizacije, usmerjena zlasti v dve področji: — izvajanje Sanacijskega programa iz leta 1977 in — izvajanje določil zakona o združenem delu. Kar zadeva sanacijo delovne Organizacije, je potrebno ugotoviti, da predvidenih efektov iz sanacijskega programa v celoti nismo dosegli, kljub temu pa moramo reči, da je gospodarsko stanje delovne organizacije mnogo boljše kot pred letom dni. Zaradi nedoseganja predvidenih rezultatov gospodarjenja po sanacijskem programu in v želji, da vendarle izboljšamo efekte naše osnovne dejavnosti, smo se v jeseni odločili in sprejeli dopolnitev sanacijskega programa, po katerem bomb sodobneje uredili dela v TOZD III, TOZD IV in delno v TOZD V. Vzporedno z delom in prizadevanji na tem področju, smo bili aktivni pri oblikovanju poslovne, •skupnosti Hrastnik-Jugometal, ki bo po začetnih težavah vendar pričela z aktivnim • delom, od česar moramo objektivno pričakovati boljše rezultate poslovanja v vseh njenih članicah in s tem tudi v našem kolektivu. _ Na področju izvajanja zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji lahko rečemo, da je bilo v letošnjem letu storjenega mnogo. Z določili tega zakona so bili usklajeni vsi naši samoupravni akti, poleg tega pa smo sprejeli tudi tiste, ki jih doslej nismo imeli. V skladu z določili ZŽD in zakona o ljudski obrambi so sprejeti tudi obrambni načrti TOZD, kar smo imeli doslej urejeno le na nivoju delovne organizacije. Končno smo uspeli pripraviti in sprejetjV.še, pred iztekom leta tudi plan za leto 1979. Zal pa moramo tudi tu ugotoviti, da nismo uspeli sprejeti u-streznega dogovora o medsebojni povezanosti in o delitvi skupno ustvarjenega dohodka oziroma prihodka med TOZD, ki bi zagotovil delavcem, združenim v posameznih TOZD dejansko odločanje o ugotavljanju in razporejanju ustvarjenega dohodka. Tu smo ostali pri dosedanjih odnosih, čeprav smo tudi že sprejeli odločitev; da to nalogo izvršimo v prvih mesecih prihodnjega leta. To bo tako naša skupna 0-snovna naloga, ki jo moramo realizirati v letu 1979, kajti le tako si bomo zagotovili boljšo prihodnost in povečali .naš skupni interes za še boljše in disciplinirane j še -izpolnjevanje delovnih obveznosti. Vidimo torej, da je bilo v prj-tečenem. letu storjenega marsikaj, da pa nas čakajo resne naloge tudi prihodnje leto. Z ustreznim angažiranjem in z enotnostjo v delovni organizaciji bomo nedvomno kos vsem nalogam in problemom, kar je sider kolektiv steklarne dokazal že tudi v zadnjih letih. Posebej sem prepričan, da bomo v zastavljenih načrtih uspeli, ker imajo delavci naše DO dovolj znanja in izkušenj, ker razpolagamo z! znatnimi sredstvi, s katerimi gospodarimo in ker končno želimo vsi, da pridobljenega položaja in renomeja Steklarne Hrastnik, tako doma, kot na inozemskih tržiščih, ne zapravimo! Vsem članom'delovne organizacije, družbenopolitičnim organizacijam ter samoupravnim organom želim v prihodnjem letu mnogo uspehov v našem skupnem delu, vsem delavcem pa tudi obilo zdravja ter osebne sreče in zadovoljstva. Direktor DO Branko Milinovič, dipl pravnik - KONGRES JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV - V Beogradu je bil od 21. do 23. novembra 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kongresa se je udeležilo 1.400 delegatov iz vseh področij Jugoslavije ter številni domači in tuji gostje. V svoji sredini smo lahko delegati pozdravili tudi našega naj-dražjega gosta, tovariša Tita. Navdušenje in ploskanje v pozdrav, ko je vstopil, se v dvorani kar ni hotelo umiriti. Tovariša Tita je v imenu vseh nas pozdra- vil predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Mika Špiljak. Potem je zbranim delegatom in gostom spregovoril predsednik republike in tudi častni predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, tovariš Tito, V svojem govoru je tovariš Tito poudaril, da smo lahko zadovoljni, s celotnim razvojem, ko ga primerjamo z drugimi državami in prejšnjim stanjem v naši izgradnji. Opozoril pa je na nekatere najaktualnejše probleme in naloge, ki stojijo pred vsemi nami in tudi pred sindikatom. Tovariš Tito je poudaril, da produktivnost raste veliko počasneje, kot bi lahko, i Porabljamo veliko več, kot pa proizvajamo in vse to slabi materialno bazo samoupravljan jat. Prav tako imamo ves čas velik primanjkljajt plačilne bilance s tujino. Krivda za te vsakoletne probleme in slabosti je v veliki, meri, V neizpolnjevanju določil samoupravnih sporazumov in dogovorov. Ne gre torej za sla -bosti sistema, ampak za delovanje mimo sistema, kp se ne držimo .dogovorjenih,, stališč. Takšno obnašanje pa gre na, rpke-bi-rokratskim tendencam, ki onemogočajo uresničevanje planskih nalog. Tovariš Tito je dejal, da mora biti naša temeljna usmeritev politike stabilizacija. V delovnih kolektivih so velike rezerve za bolj produktivno in ekonomično delo. Porabo na vseh področjih j e potrebno spraviti v okvire možnosti, Obstoječih problemov prav gotovo ni mogoče odpraviti čez noč. »Ne smemo pa v naši družbi dopustiti političnega manipuliranja z delovnimi ljudmi in občani,« je dejal tovariš Tito. Zato je poudaril, da moramo več pozornosti posvetiti delegatskemu sistemu, ki terja, da popolnoma u-veljavljamo in spodbijamo kolektivno delo. Na koncu je tovariš Tito poudaril, da se vloga sindikata, ko govorimo o bistvenih vprašanjih samoupravno združenega dela, ne sme omejevati le na opredeljevanje do predlaganih rešitev, ampak si mora sindikat sam izoblikovati stališča. Sindikat nosi. pri premagovanju sedanjih težav velik del odgovornosti, V zaključku svojega govora je tovariš Tito izrazil željo, da bi delo kongresa potekalo plodno in da se njegov ustvarjalni duh prenese v vse organizacije. Titove besede so delegati sprejeli s ploskanjem in odobravanjem. Vmes so se prelivali navdušeni vzkliki1: Tito F Tito! V nadaljevanju kongresa je i~ mel svoj referat predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, tovariš Mika Špiljak. V svojem referatu se,je dotaknil področij, ki jim je tudi ZSJ v preteklosti, prav tako kot danes, posvečala vso svojo pozornost in aktivnost. Med obema kongresoma ZSJ so bili doseženi poipemb-ni rezultati in premiki, y. razvoju samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov, napredek " v materialnem razvoju, ekonomski stabilizaciji, samoupravnem interesnem organiziranju, družbenem in življenjskem standardu itd. Pomemben prispevek k temu je dala tudi sindikalna organizacija. Pomembna je bila njena dejavnost pri sprejemanju -in izvajanju zakona o združenem delu, posebna pozornost pa je veljala strokovnemu in. družbenopolitičnemu . usposabljanju, delavcev, skrbi za proizvajalca ipd. Ko je spregovoril o razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, je dejal, da na področju konstituiranja temeljnih organizacij in drugih oblik združevanja dela proces še ni končan, ampak je potrebna še nadaljnja aktivnost za popolno usklajevanje z zakonom o združenem delu. Še vedno so številne temeljne organizacije, ki ne pomenijo prave tehnološko-ekonomske celote, ali pa so po nepotrebnem drobne. Prav tako se uveljavlja konstituiranje delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela ter u-rejanje dohodkovnih odnosov v njihovem okviru. Prav na področje dohodkovnih odnosov pa je potrebno usmeriti vso pozornost. Poudaril je, da vse bolj krepi oblast delavskega razreda. Poseben; probelm pa predstavlja obvladovanje tistega dela dohodka in odločanje o njegovi uporabi, ki se izloča za splošne družbene potrebe. Sindikat je odgovoren, da odkriva pomanjkljivosti, opozarja na odpore in pomaga proizvajalcem, da čimprej obvladajo dohodek in celotni sistem tako kot določa ustava in zakon o združenem! delu. Dotaknil se je tudi nekaterih problemov, ki se pojavljajo ob našem nadaljrvem razvoju. Bistvena. pomanjkljivost v preteklem obdobju je bila počasnejša rast produktivnosti dela. Tov. Špiljak je opozoril, da imamo v našem, gospodarstvu številne rezerve za rast produktivnosti, ena od bistvenih pa' je nov odnos de-lavca-samoupravljalca do proizvajalnih sredstev. Produktivnost mora biti prisotna v vseh naših akcijah. Naslednji problem, o katerem je spregovoril tudi predsednik-Tito je ta,, da vse oblike naše porabe rastejo nad ustvarjenim dohodkom, od, tod pa tudi nestabilnost in neracionalno gospodarjenje. Zelo resen nroblem je ten-' denca slabitve ekonomskega;, položaja gospodarstva v reprodukciji, kar nasprotuje vsem našim opredelitvam. Poudaril je, da moramo na vseh področjih, kjer sindikat precej vpliva s svojimi stališči na samoupravne sporazume o delitvi dohodka, zelo konkretno analizira-; ti, ali naša stališča ogrožajo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva... Prav tako je dejal, da negativna plačilna bilanca postaja resna zavora hitrejšega razvoja celotnega gospodarstva. Številni kolektivi prav zaradi tega ne izvršujejo' roižvodnih programov, Nezadostna je usmerjenost k dohodkovnemu povezovanju uvoznikov z izvozniki. Brez takšnega povezovanja pa ne bo mogoče premagati sedanjih težav. Spregovoril je tudi o šibki strani dosedanjega planiranja, ki. se kaže predvsem v tem, da je precejšen del nosilcev planiranja v zamudi. Obstoječi plani pomenijo v glavnem plane gospodarskega razvoja ali pa celo investicijske programe, ne-pa tudi sredstvo za obvladovanje celotne reprodukcije in urejanje dohodkovnih odnosov. Bistveno področje sindikalne akcije je pridobivanje in razporejanje dohodka. Prav gotovo so bili doseženi pomembni uspehi glede globine sprememb, pa tudi izkušenj, pridobljenih v tem obdobju. Opozoril je na nekatera področja, kjer smo naleteli na največ težav in tavanj: opredelitev; kriterijev ih meril za, Udeležbo pri skupno ustvarjenem dohodku, urejanje dohodkovnih odnosov med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo. Vse OZD glede pridobivanja dohodka niso v enakem položaju, zato si moramo prizadevati za objektivizjranje. položaja posameznih, panog in grupacij. Dotaknil ¡se je primerov, ■ sklepanj a sporazumov med pro-izvajalnimi,- in prometnimi,. orga-mzacijami, kjer trgovina praviloma ho deli usode proizvodnje, ne deli rizika in pridobiva večji dohodek, kot je njen delež. Poudaril je, da ne smemo dovoliti le enostavno prenašanje formulacij , iz zakona o združenem delu v odnose med- proizvajalnimi,, in prometnimi organizacijami. V; | Ko je govoril o delitvi sredstev za osebne dohodke, je dejal; da ni-, organizacije, ki bi popolnoma izpolnila delitev osebnih dohodkov. Preveč je vnašanja starega v nove pravilnike. 'Določeno število organizacij pa je našlo merila in kriterije, ki so dali izredne rezultate: večjo produktivnost, manjšo Odsotnost z dela, boljše celotne rezultate poslovanja itd. V vsaki temeljni- organizaciji bi bilo potrebno določiti merila posamičnega prisoevka k delu. V novih prtvihukih pipo dovolj o-vrednoteni težki delovni pogoji. .Kvalifikacija naj ne bo osnovno merilo, saj so se na ta način o-stala dela občutno podcenjevala. Dotaknil se je tudi področja i-novacij, ker so naši rezultati dokaj skromni v primerjavi z velikimi! možnostmi. Novatorj.em je treba nuditi vso pomoč in podporo. Ne smemo se bati njihovega previsokega osebnega dohodka, če je rezultat inovacije ovrednoten z dohodkom kolektiva.- ■ Ko je spregovoril o družbenem standardu in socialni politiki, je tovariš Špiljak podal ugotovitve, da se uresničuje stališče 7. kongresa ZSJ, da naj družbeni standard narašča hitreje od osebnega, kar pomeni viden prispevek k solidarnosti in vzajemnosti. Načelo solidarnosti se uveljavlja na celi , vrsti področij: otroško varstvo in zaščita, materinstva, izobraževanje in posebej štipendije, zdravstvena in invalidska zaščita, regresi za topel obrok, dotacije nerazvitim področjem itd. Ko je govoril o toplih obrokih delavcev, je poudaril, da je potrebno odpraviti bone, ki jih dajejo organizacije delavcem namesto toplega obroka. Tudi na področju varstva pri delu je mogoče zaslediti številne 'premike. .Nerazumljivo pa je, da se z novimi investicijami vgrajujejo stroji in ustvarjajo delovni .pogoji,, ki ne upoštevajo dovolj človeka. Kot negativne je ocenil usmeritve, ki se pojavljajo tudi med delavci, da se rešitve zaradi težjih delovnih pogojev iščejo v beneficirani delovni dobi, ne pa v izboljšanju delovnih pogojev. V nekaterih organizacijah so začeli ustanovi j ati tudi odbore za varstvo. pri .delu. , Ustanavljajo jih delavski sveti, sindikat,' sodelujejo pa tudi predstavniki medicine dela. Ugotovil je, da je zelo malo doseženega glede dnevnega in tedenskega oddiha v rekreacijske namene. Nadaljevati pa je potrebno tudi prizadevanja, da bi do naslednjega kongresa z organiziranim letovanjem zajeli čim-več delavcev. Tudi otroško varstvo ši mora sindikat postaviti v Središče svoje pozornosti. Nenehno nas spremlja pomanjkanje stanovanj. V preteklih štirih letih je bilo zgrajenih več kot 580.000 stanovanj. Graditev je draga, 'stalen problem so komunalne ureditve. Prav tako nismp našli pravih rešitev, da bi občani v večji meri s svojimi sredstvi 'sodelovali pri graditvi družbenega stafio vanja. Poudaril je; da moramo posebno • pozornost po- i * V svetiti tudi upokojencem. Ti so s svojim delom -prispevali k vsemu, kar danes imamo. V svojem referatu se je tov. Špiljak : dotaknil tudi področja zaposlovanja in izobraževanja. Poudaril je, da moramo obračunati z mišljenji, ko se proizvodna dela in težji delovni pogoji podcenjujejo, tista v pisarnah pa precenjujejo. To je tudi eden od bistvenih razlogov, da je čutiti veliko pomanjkanje po določenih ¡profilih delavcev. Opozoril pa je tudi na to, da je potrebna rvečj a moralna odgovornost tistih, - v katerih šolanje je družba vložila ogromna sredstva. Za neodgovornost moramo storiti vsaj toliko, da jih na zavodu za zaposlovanje ne štejemo za-neza^ poslene. Na področju mednarodnega delovanja. Zveze sindikatov Jugoslavije smo razvili zelo plodno ih koristno sodelovanje s sindikati iz socialističnih držav. Izmenjane so bile izkušnje z različnih delovnih področij. Jugoslovanski sindikati bodo še naprej podpirali narode Južne' Afrike, Zimbamveja, Namibije, Palestine v njihovem boju za svobodo in neodvisnost. Dodal je tudi, da smo sodelovali tudi z evropskimi sindikati glede varstva naših delavcev na za-, časnem delu v tujini. Na koncu je tovariš Špiljak poudaril, da se mora sindikalna organizacija. še bolj približati delavcu, njegovim- skrbem- in1 prispevati k najboljšim rešitvam povsod, kjer delavec odloča. Področje delovanja sindikata se je v medkongresnem obdobju občutno razširilo. Danes ima sindikat tak družben položaj, ki' mu omogočaj da se skupno z delavci bori za tekoče in dolgoročne interese delavskega razreda. Delegati so referat tov. Špiljaka pozdravili s ploskanjem. Potem je sledila izvolitev delovnih predsedstev | posameznih komisij in nosilcev referatov. Nadaljnje delo kongresa je potekalo popoldne in ves naslednji dan v sedmih komisijah, in sicer: — v komisiji za vprašanja razvoja samoupravljanja in političnega sistema ter naloge ZSJ; ... —v komisiji za vprašanja družbenoekonomskih odnosov,, materialnega in družbenega razvoja ter naloge ZSJ, — v komisiji za vprašanja pridobivanja in razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za OD ter naloge ZSJ; - —v komisiji za Vprašanja življenjskih- in delovnih razmer ter naloge ZSJ; ’ — v komisiji za vprašanja po-litično-organizacij ske in kadrovske graditve ZSJ in predlog statuta ZSJ; — v -komisiji za vprašanja mednarodnega sindikalnega sodelovanj a, - — inr’v' komisiji za vprašanja-jugoslovanskih delavcev na' začasnem delu v'tujini. V razpravi je v komisiji sodelovalo več kot 400 delegatov m gostov. -Delegati' so spregovorili o problemih v svojih’ sredinah, o pridobljenih izkušnjah in f področjih, na katerih moramo tudi v prihodnosti- široko zastaviti akcijo. Razprave so bile zelo plodne, diskutanti so zavzeli kritičen odnos do obstoječih pomanjkljivosti. Skupno delo delegatov se je nadaljevalo spet zadnjega dne kongresa, ko sp bila podana poročila o delu posameznih komisij; Vsa poročila so bila sprejeta. Prav tako so delegati sprejeli statut ZSJ in resolucijo o nalogah Zveže sindikatov Jugoslavije s podanimi dopolnitvami, ki šo jih delegati predlagali na sejah komisij. Članom skupščine in nadzornemu odboru ZSJ je’ bila dana soglasna razrešnica, izvoljena pa je bila tudi nova’ skupščina Zveze sindikatov Jugoslavije; Novoizvoljeni predsednik je dosedanji predsednik tov. Mika Špiljak. Član slovenske delegacije v skupščini Zveze sindikatov Jugoslavije je tudi tov. Dora GODI CEL J, delavka iz naše delovne organizacije. Po končanem kongresu je imela skupščina tudi svojo 1. sejo. Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je tako za nami. To je pomemben mejnik v našem razvoju socialističnega samoupravljanja. Ne začenja pa se novo obdobje, ampak se nadaljuje dosedanje, ki smo ga prav na kongresu tudi kritično analizirali in v Kakšen je dejanski položaj delavke v združenem delu? Te dni v vseh slovenskih občinah v okviru pokorigresne razprave in priprav na Republiško konferenco o življenjskem in delovnem položaju žena iščejo odgovore na to vprašanje. Da bi poiskali odgovor na gornje vprašanje za našo Občino, je Občinska konferenca SZDL Hrastnik v sodelovanju Sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žena in Občinskega sveta Zveze sindikatov, Hrastnik. organizirala konferenco na temo »Delavka v, združenem delu«. Gostiteljica je bila TOZD JUTRANJKA Dol. Konferenca je potekala v izrazito delovnem vzdušju. Prikazala je številne probleme, kot tudi takšne, za katere je potrebno poiskati rešitve; znotraj samih delovnim organizacij. V razpravo po posameznih temah pa so med drugim bili izpostavljeni naslednji problemi: — Stanovanjska probleniiatika je pereč problem posameznih delovnih organizacij,- zlasti, še Steklarne. Res je, da smo se pred leti zaradi splpšriih težav v gospodarstvu občine Hrastnik odločili ža manj ši prispevek v stanovanj ski sklad,, danes pa se narii kažejo očitne posledice. Sprejeti samoupravni sporazumi 6 minimalnih standardih se po posameznih delovnih organizacijah ne izvajajo. Ko gre za pridobitev stanovanjsko pravice oziroma stanovanja, je Še vedno v določeni prednosti moški. Kot neučinkovitost, se je pokazal tudi poizkus, ko posamezne delovne organizacije s sofinanciranjem skušajo rešiti stanovanjski problem, ker pri tem ne najdejo‘skupnega jezika. V iskanju možnosti, da bi u-skladili interese in potrebe delavcev, oziroma delavk v organizacijah Združenega dela in.v krajevnih skupnostih;'se na področju o-troškega varstva oziroma potreba po organiziranem popoldanskem varstvu v vzgojno-varstvenih u-stanovah. Veliko število, žena dela v popoldanski izmeni. Nekajurno popoldansko'¡Varstvo’ otrok pa bi znatno olajšalo delovni dan Vsem tistim,1 ki delajo na nočni izmeni. Nakazani so bili tudi nekateri predlogi, da bi določene probleme otroškega varstva morda lahko reševali v okviru hišnih svetov in morebitnem sodelovanj em vzgojno-varstvenih ustanov. Pomanj kijivost na tem področju pa še- kaže zlasti v premajhni povezanosti med Starši-uporabni-ki in skupnostjo oziroma izvajalci: Na splošno je biio ugotovljeno, da izrečene želje niso nekaj svojih sredinah, pa tudi povezano, si moramo prizadevati za nadaljnjo odpravo vseh pomanjkljivosti in si prizadevati za pospešeno izboljšanje položaja na celotnem delovnem področju. Pri tem naj nam bo vodilo tako resolucija 9. kongresa ZSJ, besede našega tovariša Tita, kot tudi u-stava in zakon o združenem delu, pa tudi sporazumi in dogovori, ki smo jih sprejeli, pa si moramo tudi prizadevati za njihovo kreativno in dosledno uresničevanje. Jasna Kosm neuresničljivega, da pa bo potrebno sodelovanje vseh odgovornih dejavnikov in zagotovitev finančnih sredstev. Porast bolniških izostankov v zadnjem času je predvsem v tistih organizacijah združenega dela, ki imajo težje delovne pogoje. To velja tudi za Steklarno, ki pa si v zadnjem času prizadeva realizirati sanacijski program pri delu/iz! leta 1976. Ta vsebuje predvsem : izboljšanje delovnih pogojev v zmesarni, odpravo prepihov, ureditev ogrevanja itd. Vsé te pomanjkljivosti „bi že zdavnaj morale biti realizirane, a jih glede na finančne težave v DO nismo mogli rešiti ali pa smo jih le toliko, da smo zadovoljili zahteve organov nadzora. Iz -analize, ki JO je izdelala 'služba varstva pñ/'delü, pá je razvidno, da je število nesreč pri delu. vsáko leto manjše. Statistični podatki nam kažejo, da se je v štirih letih število nesreč, pri delu "zmanjšalo skoraj ža 50 0/o. Nočno delo V občini Hrastnik žensko Vedno opravljaj o le v Steklarni. Ña nočni: riZméni še- vedno dela 394 delavk. Prizadevati si moramo, da to število, zmanjšamo na minimum, ker ga glede na tehnološki proces v celoti ne moremo odpraviti, hkrati pa zagotoviti eimboljše pogoje. . Obstaja pa še.odprto vprašanje delavk, katere je delo ža 'stroji izčrpalo, a; nimajo invalidnine, za f,delo ha| drugihdelovnih I mestih pa običajno dobivajo 'manjši o-; sebni dohodek. Republiška konferenca, bo na taka- vprašanja morala poiskati ustrezne predloge rešitev. . Preventivno zdravlj en je je v občini še kar zadovoljivo. Vse. večje delovne organizacije imajo do neke mere urejeno preventivno letovanje y počitniških domo-vih, ali pa pošiljajo svoje delavec v ustrezne ustanove. Vendar je tudi tu potrebno kaj storiti, Ste-' vilo delavk y združenem delu j e precejšnje. Precejšnja jé:/tudi n j ihoVa udeležb a pri pridobivanju narodnega dohodka, vendar pa žal ugotavljamo, da je njihovo vključevanje v samoupravno odločanje- kot' tudi družbenopolitično délo“ dokaj akopb. Odkloni in premajhna aktivnost pa zopet izvirata riž preobremenj enosti, tudi na tem področju borno morali poiskati 1 ustrezne rešitve. Ob zaključku še kratko misel. Vsega se ne da naenkrat rešiti. Za rešitve pa je potrebnoj sodelo-vanje vsakega ? posameznika in nas vseh. Le tako si bomo zgradili boljši jutri. Mili Kobal Delavka v združenem delu Proslava ob dne Godba in moški pevski zbor DPD »Svoboda II« med izvajanjem programa ob dnevu republike Svobode II, pod vodstvom tovariša Vilija Zaletela in recitatorji v Študentskega kluba Hrastnik s svojim recitalom. Slavnostni govor je imel, tov. Maks Jakopič, predsednik ZZB Hrastnik. Iz. vseh pesmi in recitacij je donel spev domovini, tej. edini, ki smo jo plačali s tolikimi življenji. Vsebinsko je program tekel postopoma: od prvih zrelejših korakov naših revolucionarjev, do vojne in boja za svobodo, ha koncu pa so bile pesmi polne zmagoslavja, 'svobode, sreče, a tudi o-tožnosti, za tistimi, ki te sreče niso več doživeli in ki jih ni več med nami. Zadonela je pesem Domovini, ki vedno najde tako veličasten odziv v naših srcih. Borbenost naših vojnih dni, napadi z juriši, žrtve, vse to je zvenelo v spletu partizanskih pesmi godbe na pihala. Recital se je prepletal z mislimi in besedami našega velikega voditelja tovariša Tita. Na koncu je zadonela Pesem o Titu, ki jo je zapel zbor ob spremljavi godbe na pihala. Proslava se je tako končala. Gledalci so program pozorno spremljali in ga nagradili z bučnim a-plavzom. Vendar odobravanje v takšni obliki ni bilo namenjeno le izvajalcem programa, ampak nje- 28. novembra je bila v Delavskem domu v Hrastniku svečana proslava ob rojstnem dnevu naše republike. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor Svobode II, pod vodstvom pevovodje tov. Vilija Petriča, godbe na pihala Na proslavi dneva republike je imel slavnostni govor predsednik ZZB Hrastnik tov. Maks Jakopič ■1 govi vsebini, ki smo se . ji posvetili Ir- naši domovini. Na žalost je bila dvorana nepolno zasedena in ■ prazni sedeži so nemo, a. vendar dovolj glasno izzveneli v,tej proslavi. Pa je bila vendar ta prireditev za vse, da sredi 'teh dinamičnih dni, sredi dela in obveznosti zberemo skupaj in se obrnemo k domovini. Toliko naših najdražjih, najpogumnejših borcev je dalo svojo kri, življenje. Tako pomembni dogodki so'se v vojni vihri odvijali v Jajcu. In danes, v svobodi, ko ni več potrebna ilegala, ampak samo delo’ in naša trdna zavest, ko bi se lahko na takšen način poklonili žrtvam in rojstvu domovine, ste obstali. Ni vas bilo. I Jasna Kosm V kulturnem programu so sodelovali tudi recitatorji študentskega kluba Hrastnik Srečanje starejših občanov Kot že vrsto 'let nazaj je bilo prednovoletno- srečanje starejših občanov'Hrastnika. Srečanje je bilo v organizaciji občinskega odbora'RK, društva upokojencev in z gmotno pomočjo nekaterih delovnih organizacij. Vabilu na srečanje se je iodzvala večina. Kinodvorana 'je ibila premajhna za vse, ki bi si radi ogledali program, katerega so pripravili cicibani VVZ, osnovne, posebne glasbene šole in pevski zbor upokojencev. . Srečanje občanov starejših od 7Ö let, prinaša tem ljudem ob teh prilikah posebno srečo in zadovoljstvo. Vedno bolj čutijo toplino mlajših, občutek, da so še vedno občani in da se goji. do njih še vedno ne iglede na leta življenja spoštovanje,;'zavedajoč še, da rvse, kair imamo danes, je vgrajenega tudi del njih. Največje doživetje v dvorani je bilo, ko so skupaj z pevskim zbo- trom zapeli narodno pesem' tako -številčnega zbora v Hrastniku še nismo slišali in ko. se je na platnu pojavil njihov -največjits prijatelj tovariš TITO. Organizatorji so doslej vedno pripravili film o njem, letos .so si ogledali barvni filmi »Pot prijateljstva in miru«. : Prepričani smo ob takih prilikah iv ndkaj: zanamci delate vse za napredek lin bogatitev naše družbe, š čimer zagotavljajo sebi, z zaupanjem človeku dostojno , življenje, nam starejšim pa socialno varnost V jeseni našega življenja, vaš sva-fcodnevni trud mlajših, da bi ure-Isničiii vašo in našo željo, kar je 'cfilj vsake dobro 'organizirane družbe, da hi dovolj dati leta ljudskemu življenju, ampak je potrebno tem letom dati tudi življenje din' tem •tudi pravo, vsebino. Hvala za vaš trud! Vabljeni občan Vsem občanom in kolektivom spodnjega dela Hrastnika veliko zadovoljstva in uspehov v letu 1979 želi Krajevna skupnost Hrastnik, spodnji del Udeleženci proslave 29. novembra v delavskem domu ODLIKOVANCI SO SE ZBRALI Pred dnevom republike so se sestali ob 25. obletnici prostovoR-nega krvodajalstva v Sloveniji o-ziroma letošnji odlikovanci, ki so v zadnjih štirih letih darovali kri; več kot pet, deset, petnajst, dvajset in več kot dvajset in več kot petindvajsetkrat. V tem letu je bilo odlikovanih 167 prostovoljnih krvodajalcev, med katerimi jih je bilo tudi večje število iz naše delovne organizacije, med njimi sta dva, ki sta prejela naj-višje odličje, ki ga daje organizacija Rdečega križa v Sloveni- da daruje kri, lahko izrazil humano in solidarno voljo brez škodljivih posledic za njegov socialnoekonomski položaj. V načrtu nadaljnjih organizacijskih prijemov je bilo poudarjeno, >da je treba težiti za tem, da vsaka družbena celica v občini osvoji darovanje krvi kot neogibno družbeno dejavnost in da ga načrtuje v svojem delovnem programu. V TOZD je treba doseči, da se darovanje krvi načrtuje na tak način, da bo to čim manj prizadelo proizvodnjo, za- Tov. Metod Pogačnik, predsednik komisije za krvodajalstvo je imel slavnostni govor. Na proslavi je sodeloval tudi moški pevski zbor iz steklarne Ob i?teku poslovnega, leta in ko stopamo v leto 1979 želi uspešno in zadovoljno novo leto OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA 'HRASTNIK Ob tej priliki se zahvaljujemo samoupravnim organom za dosedanje sodelovanje, krvodajalcem pa v imenu ozdravljenih bolnikov, ponesrečencev in porodnic, ki ste jim pomagali pri ozdravitvi z vašo darovano krvjo. Želimo enako sodelovanje tudi v letu 1979 , Občinski odbor RK Hrastnik Janez Kolenc, član kolektiva sprejema priznanje za več kot 25-krat. darovano kri Gostje iz Trbovelj in del krvodajalcev Hrastnika ji, značko in zlato plaketo — 25-kratni krvodajalec. ‘ Iz kratkih nagovorov predsednika komisije za krvodajalstvo o pomenu te dejavnosti v občini in o problematiki, s katero se srečujejo organizatorji za zbiranje krvi pri trboveljski bolnišnici in predsednika, občinskega odbora RK o razvoju krvodajalstva v Sloveniji >in občini seda ugotoviti;.: radi tega je treba formirati aktive krvodajalcev, ker se bodo- delavci sami dogovorili za dneve v. letu, ko bodo darovali kri. Rdeči križ je v imenu družbe pred 25 leti sprejel krvodajalstvo kot svojo nalogo, ugotovimo lahko, da jo je opravil in jo opravlja dobro, ker solidarnost pri nas ni nikoli odpovedala, kadar gre za človeka, njegovo zdravje ali življenje in končni cilj je, da vsak občan, sposoben za darovanje krvi tudi prejme kri,- kadar niu je potrebna. Tovariš Alojz Janežič, predsednik občinskega odbora RK Hrastnik, pozdravlja goste in krvodajalce Naloga posameznika je v tem, da postane krvodajalec, TOZD in krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev pa v tem, da zagotovijo pogoje, kako bi vsak občan in delovni človek s prostovoljnim odločanjem, . Ob pogledu na letošnje odlikovance in tisoče drugih se poraja v tistih, ki smo kri že prejeli, misel: Nihče še ni izračunal, koliko delovnih ur so prihranili,, rešili življenja ponesrečencev v prometu in na delovnem mestu, rešili življenje materam in porodnicam in novorojenčkom že takrat, ko niso videli svetlobe sveta, ne priznanje jim je samo znak prostovoljnega krvodajalstva. Ti ljudje ne žele vedeti, komu so darovali kri, vsakokrat jih nav-, daj a ponos',, da so storili humano človeško dejanje, darovali del sebe za sočloveka, dali tisto, kar ne proizvede nobena tovarna, samo četrt litra — KRVI. Prireditev pa je popestril moški pevski zbor Svobode II z narodnimi in delavskimi pesmimi. V imenu odlikovancev hvala. Krvodajalec Štipendiranje iz združenih V preteklem šolskem letu je v občini Hrastnik prejemalo štipendije iz združenih sredstev 134 štipendistov. Od tega je. 116 štipendistov prejemalo štipendije iz združenih sredstev, ostalih 18 je bilo kadrovsko vezanih in je prejemalo dopolnilno štipendijo iz združenih sredstev. Od 134 štipendistov je bilo 102 srednješolcev, od katerih je; bilo 12 kadrovsko vezanih, 26 štipendistov se je izobraževalo na višjih in visokih šolah in le 6 jih je bilo kadrovsko vezanih. Vzrok za manjše število kadrovsko vezanih je usposabljanje za poklice, za katere še ni neposrednega kadrovskega interesa. V šolskem letu 1977-78 je uspešno končalo šolanje 16 štipendistov na 4-letnih srednjih šolah in 7 štipendistov na 3-leinih srednjih šolah, in sicer: — na gimnaziji 2 — na pedag, gimnaziji.-. 2 — vzgojiteljska šola 2 — ekonomska srednja šola , 1 — šola za laborat. tehnike.,,.; 1 — šola za; medicinske- sestre . > 2 — tehn. stroj, elektro šola .. 5 2 jaki' tok, 2 šibki tok, 1 strojni:) ' — aranžerska šola 1 — gostinska šola 3 — poklic, oblač. šola . . 4 Od navedenih je 8 štipendistov nadaljevalo šolanj e, 2 sta še med., iskalci zaposlitve; ostali sp žq pridobili lastnost delavca v združenem delu. Neuspešno je zaključilo šolsko, leto 9 srednješolcev; kar predstavlja 8,8 % osip. Med visoko-šolci 8 štipendistov ni bilo uspešnih, med njirrii 3 niso diplomira- li v absolventskem stažu, kar predstavlja 30,7 % osip, 2 visoko-šolki sta prekinili redno šolanje, se zaposlili in bostá nadaljevali z izobraževanjem ob delu, Po opravljeni valorizaciji so izgubili pravico do štipendije. 4 štipendisti srednješolci, ker prekoračujejo cénzus. Od dosedanjih štipendistov je bilo v šolskem, letu 1977-78 vklju-čenih v kadrovsko štipendiranje 9 štipendistov, od tega sta 2 upravičena do dopolnilne štipendije. Od 4 otrok delavcev, ki, so do-sedaj prejemali Titovo štipendijo, edén ni izpolnil pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Na osnovi razpisa štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1978-79 je skupna komisija za , štipendiranje v občini Hrasfpik prejela 50 prijav za štipendiranje. Od tega 37 za srednje šole, 2 za " visoke šole in 11 " prijav za dopolnilne štipendije. Štipendije so bile podeljene vsem" prosilcem razen 5, ki prekoračujejo cenzus ¿580 din na družinskega člana in dvema, kjer je bila po izračunu štipendija iz združenih sredstev pianjša kot minimalna^ kadrovska štipendija in zato nista_ bilg upravičenj. do dopolnilné stipen-dije. ; š ■ Trenutno stanje štipendistov y občini Hrastnik, je 130, od tegá jih 20 prejema kadrovsko. štipendijo in. so zaradi slabših ekonomsko spčialnih razmer upravičeni še da dopolnilne štipendije iz ■ združenih.sredstev., Med-130 štipendisti je 111 srednješolcev, 12 jih je kadrovsko vezanih in 19 visokošolcev, od katerih je 9 kadrovsko vezanih. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM — SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1979 Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZK Občinski svet zveze sindikatov Skupščina in izvršni svet občine Hrastnik Občinski odbor ZZB NOV Hrastnik Občinska konferenca ZSMS sredstev v občini Hrastnik Skupna komisija, za štipendiranje občine Hrastnik je posredovala izvršnemu odboru Titovega sklada SRS 6 predlogov za otroke delavcev in eden predlog za mladega delavca za dodelitev Titove štipendije. Vsem .predlaganim kandidatom je bila podeljena štipendija. Trenutno .je v občini Hrastnik 9 otrok delavcev Titovih štipendistov. in 1 mladi delavec iz- Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik. Titovo štipendijo prejemajo: Tanja Miklič, Nada Žagar in Alenka Medvešek — na splošni gimnaziji, Igor- Potočan — na tehnični gradbeni šoli, Franc Seničjr — na. tehnični strojni šoli,. Jože Razpotnik — na srednji glasbeni šoli, Dragica Kralj — na višji šoli za zdravstvene delavce, Sonja Juvan — na filozofski fakulteti, Janja Zadobovšek — na ekonomski fakulteti in mladi delavec Miran Grohar na višji varnostni šoli. Kot vsa leta doslej, je bilo tudi letos v nekaterih OZD opazitineustrezen interes za štipendiranje iz Titovega sklada. V bodoče bi bilo potrebno v delovne programe vključiti permanentno spremljanje mladih strokovno in družbeno angažiranih delavcev ter povečati vrednost in pomen štipendiranja iz Titovega sklada. Redna letna zbirka PigšernoKb dražbe Člani-narooniki so letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979, je ‘kot osrednja knjiga letos še posebno zanimiv. V njem. so poleg proze isn poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi -razprave 6 dogajanjih po I. svetovni vojni,, pa prispevek o novem mednarodnem, ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in in-formacij> Knjigo velikega, formata, bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matija Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Spčnp in živo napisana pripoved o koroških grutar-jih, 'njihovih hlapcih," deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi-, tragična podobna razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti — Ob 70-let-nici našega velikega pisatelja smo v zbirko: uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov; »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin:; VZHODNI VETER,-potopis — Naš znani popotnik je naslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je- od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači š svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostjo in lepotami. Draga . Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnih — O alergiji, njenih vzrokih, pbsledicah in še zlasti o: načinih zdravljenja, vemo, vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli Še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman — Delo obravnava značilen, primer nastanka in delovanja .velemestne .gverile na vročih ¡tleh Ria de Janedra, Prodorno in pisateljsko slikovito, opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo, osrednje junake, zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki šo se naročili na zbirko po 30, juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50 dinarjev (broširana) oziroma 65 dinarjev (vezana)., Redno letno zbirko Prešernove družbe so naročnikiprejeli v mesecu decembru. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj, bi se rada zahvalila vsem svojim, sodelavkam in sodelavcem izmene Lipar, Fabjan in Gomilar za darila, ki so mi jih izročili in ki me bodo vedno spomin j ala na čas, ko smo skupaj delali. Drage sodelavke in sodelavci! Ker v teh dneh zaključujemo leto, bi vam rada zaželela pri vašem nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov, obenem pa vam želim srečno in zdravo ter zadovoljno novo leto 1979! Vaša hvaležna Silva Bedenik Letovanje v počitniških domovih - Bohinj - Portorož Za letovanje v naših počitniških domovih je bilo v letošnjem letu veliko zanimanja in to v glavnem za mesec julij in avgust. Precej interesentov. zaradi tega nismo, mogii/sprejeti. Še; vedno je želja večine,, letovati: predvsem v juliju in avgustu,-dočim domovi-v juniju in septembru ostali neizkoriščeni. Kljub, temu da se je odbitim interesentom ■ • nudila možnost letovanja v juniju in septembru, večina tega ni spreje- la. Pač pa so se nekateri rajši odločali za kampiranje. pri našem domu ali pa so si poiskali privatne sobe, usluge pa koristili v našem, domu, kar je bilo še vedno ceneje kot hotelske usluge. Uradno sta bila oba domova odprta od 10. 6. do 8. 9. 1978. V počitniškem domu Portorož je bilo na razpolago 64 postelj, v Bohinju pa 20 postelj. j Ta kapaciteta pa je bila razdeljena ih koriščena: PORTOROŽ BOHINJ SKUPAJ TOZD I .196 156 251 TOZD II 98 27 125 ' TOZD IIII 21 3 24 TOZD IV 51 11 42 TOZD V 60 5 65 DSSS 58 19 77 ČSSR in drugi 74 30 104 SKUPAJ: 537 151 ' 688 TABELA II —. PORTORO? Moški. Ženske j Otroci Skupaj TOZD I 85 ;; 64 i 46 195 • TOZD II 34 39 25 98 TOZD IIII 6 11 4 21 TOZD IV 15 m 7 9 31 TOZD V 33 16 11 . 60 DSSS . , 17 31 ; ... 10 . 'd 58 ČSSR in drugi 31 21 33 10 , 74 SKUPAJ: . \ 221 201 115 .. 537 ' TABELA III BOHINJ Moški. -.. Ženske - Otroci : Skupaj TOZD I 19 29 8 56 ? ozd n 7 9 11 27 lOZD IIII 1 2 1 3 TOZD IV 6 2 3 ■ TOZD V 3 2 — 5 DSSS 4 12 3 19 13 14 p 3 30 SKUPAJ: 52 70 29 151 1 TABELA 'IV— PREVENTIVA Bohinj Moški Ženske Portorož Moški t Ženske Skupaj TOZD I 24 15 5 6 50 TOZD II 7 11 2 5 25 TOZD IIII — 3 ; 1 4 TOZD IV 4 1 3 — 8 TOZD V 9 — ... 1 . 10 DSSS s 7 7 1 — 15 SKUPAJ: 51 37 12 12 112 Poleg naših delavcev je bilo na preventivnem • letovanju v Bohinju še 13 članov Zfi, katerim je preventivno letovanje odobril občinski odbor ZB Hrastnik.. Procenthi i izračun za zasedenost -dopustnikov, ki so letovali strnjeno po 10 dni, je v počitniškem domu Portorož 93 °/o, v počitniškem domu Bohinj 84 %, ali v povprečju 91 %'. Da procentna zasedenost od rednih, dopustnikov ni večja, je vzrok nezasedenosti prve in zadnje izmene. Skozi; vso .sezono je bilo v domovih tudi precejšnje število »nedeljskih izletnikov«, ' ki so koristili usluge za krajša obdobja. Le,-ti so preživeli ..-v -Portorožu 620 dni in v Bohinju 680 dni (vštet je tudi zimski čaš).. V kolikor Sedaj prištejemo procentne-mu izračunu še te. dopustnike, pa je bila zasedenost po odstotkih naslednja: Portorož 112 %, Bohinj 84 % (brez zimskih dopustnikov) ali povprečno skupaj lOif odstotkov. Na podlagi sklenjene pogodbe o brezdeviznem letovanju med izvršnim odborom Steklarne Hrastnik in ZSN, Ziara. nad Hrenom — rekreacijskim središčem Donovaly, je bilo v predsezoni in sezoni v počitniškem domu Por-, torož 40 gostov iz ČSSR. Po tej pogodbi bi lahko enako število naših Sodelavcev koristilo dopust v ČSSR, v njihovem- počitniškem domu, za kar pa v poletnih mesecih ni bilo interesentov, Ker y tem času te zamenjave nismo koristili, se je z dogovarjanjem doseglo, da so se pogoji v, pogodbi spremenili. Ža koriščene usluge Čeških gostov lahko sedaj naši delavci koristijo njihove usluge v zimskem času v prihodnjem letu, in to od 23. 1. 1979 do 2. 2. 1979 in od 2. 2. do 12. 2. 1979. Po dosedanjih prijavah so vsa ta razpoložljiva mesta že zasedena. Kot vsako leto, so tudi letos sezono-'- zaključili: pevci pevskega društva Svobode II Hrastnik,, godba Svobode. II Hrastnik in godba Papirnice Radeče. Vsi gostje, domači in iz ČSSR, so bili z našimi uslugami v glavnem zelo zadovoljni. Eventualne manjše napake; in slabosti, ki. so se pojavljale med delom, so .se sproti popravljale in urejevale, tako da bistvenih pritožb letos ni. Osebje obeh domov se je ves čas svo-jega dela zelo trudilo, da je,podanih možnostih- odpravljalo, napake, in zadovoljevalo goste. Stanje v počitniških; domovih se je med letom zelo izboljšalo. Po večletnih prošnjah in predlogih so letos vse TOZD. sprejele sklep, da se počitniški dom Bohinj .obnovi. Tako se,je letos žc pred sezono preuredilo na novo vse sobe, le centralne kurjave se še ni' vgradilo. Dom v Bohinju je , sedaj, mnogo prijetnejši,, le v zimskem. času bodo zaradi gretja : z elektriko še težave in nepotrebni veliki izdatki. , , Tudi v Portorožu se je stanje bistveno izboljšalo. Depo. se je u-redila okolica, pred samo sezono, pa se je še dogradila-: kopalnica s tuši.. To pridpbitev so. vsi letošnji:, dopustniki toplo sprejeli. Med Samo sezono v času divjanja neurja je tudi dom v- Portorožu utrpel znatno škodo, Saj je dobesedno odneslo celo streho novega trakta. Na Srečo od gostov pri tem ni bil nihče poškodovan. Vsem tedanjim gostom gre velika zahvala, ker 'so takoj po; končanem, neurju vsi solidarno pomagali pri čiščenju razbitin. Prav tako gre zahvala delavcem SGP Hrastnik, ki so; s hitro; akcijo dom takoj popravili,; da ni bilo nobenih ovir in so dopustniki lahke nadaljevali letovanje brez; 'prekinitve. Tako smo letošnjo sezono zaključili, in upamo, da: smo: po naših danih možnostih pretežni večini gostov zadostili./V ko-likor pa ima kdo od: dopustnikov; kakšne; pripombe ali predloge zg’ spremembo, naj nam jih javi, da jih bomo upoštevali-pri našem nadaljnjem delu. Leo Moder Potrebna popravila in nabava . inventarja za počitniške domove . Ob zaključku letošnje sezone se je v počitniških domovih med drugim pregledalo tudi stanje do-movrin-inventarja,Pri tem je bilo ugotovljeno, da je potrebno do nove sezone urediti in, nabaviti naslednje: PO.ČITNIŠKI DOM PORTOROŽ: 1. Urediti- fli povečati parkirni prostor. • Sedanji parkirni prostor je premajhen in so med sezono na dnevnem • redu -^prepiri med gosti. ; 2. Na jedilnici je treba montirati zaščitna vrata- .proti dežju .im. vetru.. .. Sedaj je jedilnica’na eni strani. odprta in so gosti ob slabem, vre- -mentis’:,, izpostavi j eni: .prepihu - in nekateri tudi dežju. Z namestitvijo teh vrat pa bi: jedilnica V., nesezoni- lahko še služila kot shramba za ves zunanji inventar.; : 3. Urediti, je potrebno prostor I za kampiranje —-predvsem razsvetljavo. 4. Popraviti in delno .prekriti je treba streho na glavni zgradbi, ker pušča na več mestih in voda zateka po stropih in stenah. 5. Postaviti i-ej treba, ograjo -na spodnjem delu zemljišča* Tpzem-lj.išče:sedaj ni ograjeno, ker še ni bilo določeno .v čigavi: lasti. je. Zato so bili prehodi in prepiri s sosedi in tujimi osebami na dnevnem redu. Sedaj, pa je to zemljišče dodeljeno nam (v najem) ' in ga je treba zaradi tega zavarovati. 6. Nabaviti je treba nove napisne table (dosedanje so dotrajane). 7. Predlagamo, da še na novo uredi klubsko sobo, kot dodatno sobo bifeja, ki je za sedanje potrebe premajhen. Za ta prostor bi se uporabila šoba št. 22 (nasproti bifeja), ki je za goste vsestran- sko neprimerna. Pri tej preureditvi bi bilo potrebno nabaviti še mize, stole,,- TV omaro in razne-družabne igre. 8. Ves inventar; ki smo ga podedovali od prejšnjega lastnika, je potreben zamenjave. Dotrajanega inventarja je: 40 postelj, ca. 10,0 rjuh in prevlek za vzglavnike, 7 miz, 28 stolov, hladilni pult,, zavese, preproge tekači in predpražniki. 9. Potrebno je generalno popravilo plinskega ' štedilnika v kuhinji. 10. Nabava hladilne skrinje. Z nabavo hladilne5 skrinje hi -predvsem -rešili dosedanji redni. problem pomanjkanja . mesa, 'ki se ponavlja že vrsto let; S >.tem .pa bi znatno zmanj šali-.težave,: ki,na-stajajo. zaradi nerednih dobav. , . 11. Za potrebe-v kuhinji .je po-•trebno. nabaviti večji mikser s priključki '..(sedanji^ je dotrajan), krožnike vseh- vrst,; jušnjke, čajnike. in skodelice. POČITNIŠKI DOM BOHINJ: 1. Postaviti1 je treba'novo- ograjo. Dosedanja je dotrajana in kvari celoten izgled doma in o-kolice. 2. Nabaviti novo napisno tablo. 3. Urediti centralno ogrevanje (že odobreno) ,/4. Povečati’jedilnico in- sanitarije (že odobreno) . i 5, Dokupiti zemljišče^1,ker je pri domu zelo malo prostora (za rekreacijo- in parkiranje), i Mejni sosed je pripravljen, da nam proda svojo parcelo, ki meji z našim zemljiščem. 6. Pred sezono bo.potrebno pleskanje vseh sob, jedilnico, vež in sanitarij. Prav. .tako je dotrajan zunanji:pmetdoma. 7. Aprila 1979 bo. v Bohinjskem_ kotu velika proslava, zato moramo s preureditvijo doma pohiteti. Leo Moder Srečanje z upokojenimi v letu 1978 ■ 25. novembra smo se poslovili od naših delavcev, ki so bili v letu 1978 upokojeni. Slovesnega zaključka so se u-deležili skoraj vsi upokojenci in predstavniki delovne organizacije in njenih družbenopolitičnih organizacij. in pozornost, izkazano vsem njim, zahvalil. Upokojenci so si ogledali tudi film, ki je bil posnet prejšnje leto in je prikazoval srečanje z u-pokojenci preteklega leta. Potem pa je živahno stekla beseda. V tovariških stikih ni bilo ovir, saj - jP* m I 1111 ' ^ : - 25. 11. 1978 so se zbrali letošnji upokojenci na poslovilno zakusko, prirejeno njim v čast Zbranim je spregovoril direktor delovne organizacije tovariš Milinovič Brane in se je našim upokojencem v imenu vseh zahvalil za ves tisti vloženi trud, delo in prizadevanja, ki so jih vlagali iz leta v leto, dokler ni prišel ta zasluženi dan — dan upokojitve. Poudaril je tudi, da to ne bi smelo biti zadnje srečanje, ampak da se mora vez med delovno organizacijo in njimi ohraniti. V imenu družbenopolitičnih organizacij je spregovoril sekretar ZK TOZD 1 tovariš Grašič Dušan. Tovariš Jovan Gvido, eden izmed delavcev, ki so bili ldtos u-pokojeni, se je za izrečene besede se vendar vsi poznajo med seboj, toliko let so prebili v naši tovarni, v njej delili dobro in zlo, zmage in razočaranja. Tudi oni so vsak posebej in skupaj z ostalimi sodelovali pri graditvi naše tovarne, prispevali so s svojim delom k temu, da je rastla. Vložili so svoj kamenček v mozaik našega dela, ki ne bo nikdar končan, saj si moramo nenehno prizadevati za boljšim, večjim, kvalitetnejšim. A njihov delež ostaja. Ko so takole zlagali dneve na dneve, da so se ti prelivali v leta, ko so bili vse bliže dnevu, da uživajo zasluženi pokoj, so' si prav gotovo malce oddahnili. Nekaterim je ponagajalo že tudi msm Predstavniki DO in družbenopolitičnih organizacij steklarne so se slikali z letošnjimi upokojenci Čeprav so se v podjetju srečevali vsak dan več kot 30 let, si-še niso vsega povedali Veselje in razpoloženje ob slovesu je bilo na višku Letošnjega slovesa od naših upokojencev se je udeležil in jih pozdravil direktor DO, dipl pravnik Branko Milinovič zdravje in tako si človek zaželi malo počitka. A prišel- je ta dan, ko so se poslovili in prav gotovo jim ni bilo lahko. Kljub temu da smo si obljubili, da bomo stike ohranili, bo vendarle nastala velika razlika v njihovem življenju. Zaslužili so si vse to, s svojim delom in prizadevanji. Njihovo zanimanje in privrženost do tovarne bo ostala v njihovih srcih, kakor bodo tudi njihovi sodelavci ohranili spomin na njihovo prisotnost v delovni sredini, kot na sodelavca, ki je toliko let prispeval svoj delež k rasti in .napredku. In zato — na koncu, še enkrat Ob letošnjem slovesu — razpoloženje naših upokojencev na višku hvala, drage sodelavke in sode- lavci. Vsi vam želimo obilo zdravja in zadovoljstva, naši stiki pa naj ostanejo živahni in prisrčni še naprej. Jasna Kosm ZAHVALA Ob mojem odhodu iz TOZD 2 — kontrola stekla v TOZD 1 se iskreno zahvaljujem izmeni tovariša Plazarja in sodelavkam za izkazano pozornost in prelepo darilo. Bila sem prijetno presenečena in ganjena. Se enkrat vsem najlepša hvala. Greta Savkovič Kakšen naj bo novinar v naši družbi Konec novembra letos je bilo v okviru spominskih dnevov na pokojnega novinarja, družbenopolitičnega delavca in glavnega urednika. Dela Mitje Gorjupa na Brdu pri Kranju tridnevno posvetovanje slovenskih , novinarjev. Na posvetovanju, ki bo poslej stalna oblika družbenopolitičhe-ga in marksističnega izpopolnjevanja novinarjev, so sodelovali sekretar predsedstva CK ZKJ Sthne Dolanc, sekretar predsedstva. CK ZKS Franc Šetinc, predsednik Skupščine SR Slovenije Milah Kučan in podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije Beno Zupančič: Govorili so o mednarodni politiki in marksističnem pristopu k analizi in pisanju o temah s tega področja, o vlogi subjektivnih sil v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, o demokratičnem pluralizmu samoupravnih interesov in delegatskem sistemu ter o. slovenskem jeziku v novinarstvu. V tem prispevku bomo'povzeli nekaj izrečenih misli o delu in vlogi novinarja kot družbenopolitičnega delavca. Časnikarstvo je resno in odgovorno delo, njegovo nepogrešljivo mesto pa je znotraj subjektivnih sil. Da časnikarji ne bi bili samo kronisti nekega časa ampak. notranja gibalna sila razvoja, se morajo nenehno poglabljati v temeljne družbene tokove, se poistovetiti s subjektivnim faktorjem. Novinarji ne morejo biti le opazovalci družbenih sprememb, ampak morajo biti tudi ustvarjalci in oblikovalci družbenih informacij, dialoga ter boja mnenj. Da bi to bili in da bi bila njihova samostojnost pri tem čim večja, pa je potrebno poglobljeno poznavanje družbenih dogajanj, marksistični pristop in zlasti opiranje na temeljne družbene dogovore. Z več svojega znanja, toda s spoštovanjem do znanja drugih je lahko svoboden in samostojen, brez omahovanja in negotovosti. Novinar kot družbenopolitični delavec in člen subjektivnih sil (idejne in politične sile socializma) mora biti tisti, ki bo z jasno in napredno politično idejo ter s prepričljivim pisanjem vplival, da bodo samoupravno ideologijo razumele, sprejele in uresničile 'najširše ljudske množice. Zato mora v bitko za krepitev družbenoekonomskega položaja delavca,' samoupravne organiziranosti združenega dela, dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela. Tudi boj proti odtujenosti dohodka, za odgovornejše in doslednejše družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, družbeno planiranje,, povezovanje dela in sredstev, za širše samoupravne integracij e, ki nam edine lahko dajo več družbene reprodukcije, je temeljna naloga slehernega časnikarja. . Novinarji bi morali tudi stalno ocenjevati idejnopolitične odnose v .uredništvih (skratka v okolju, kjer'delajo in živijo), da bi s tem krepili enotnost za še bolj u-stvarjalno delo. To ne bo krnilo. svobode novinarjev, pač pa bo temelj Za njihovo resnično samostojnost, preprečilo bo omahovanje in negotovost. Seveda novinar ne more vsega vedeti, mora pa čutiti odgovornost do znanja ter interesov drugih. V razpravah so bili izpostavljeni tudi nekateri problemi, s katerimi se srečujejo novinarji' pri svojem delu. Eden takih je problem mladih novinarjev, ki šele začenjajo delati. Delo uspešnega novinarja že tako terja celega človeka. Če pa k temu dodamo še skrb mladih za ustvaritev družine, za stanovanje, pa ne nazadnje še največkrat pomanjkanje prakse, ki je, žal, fakulteta ne da in je to stvar nekajletnega dela, potem je jasno, da so zahteve, naj bo tak (mlad) novinar že celovita in ustvarjalna osebnost, prevelike in preuranjene. Kdaj torej najti čas še za svojo družbenopolitično in marksistično izpopolnjevanje, izpopolnjevanje vrzeli v znanju, ki ga fakulteta ne da, ali ga ne more dati? Ta in podobni problemi za zdaj ostajajo še odprti. Seveda jih tudi ne bo mogoče rešiti čez noč. Verjetno pa bi kazalo iskati rešitve poleg samoizobraževanja novinarjev tudi v podobnih srečanjih oziroma posvetovanjih, kot so bili »Gorjupovi spominski dnevi«, in bi se jih udeležil sleherni novinar. Vsem članom delovne skupnosti Steklarne Hrastnik in Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik želi srečno ter uspehov polno novo leto 1979 Pevski zbor DPD Svobode II ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i Sekretariat predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je. na segii 1L decembra .1978 sprejel tale RAZGLAS o roku in načinu prijave možnih kandidatov iz SR Slovenije za prvomajsko nagrado dela v letu 1979 1. Pb zakonu 0 prvomajski nagradi , dela (Uradni list SFRJ številka 21/74) dajejo po-budo Za podelitev te nagrade organizacije'združenega dela s področja gospodarstva, družbenopolitične organizacije v njih in delavci. Zato sekretariat predsedstva RS ZSS poziva vse naštete dejavnike, da prijavijo možne kandidate iz SR Slovenije za podelitev prvomajske nagrade dela v letu 1979. 2. i Kot kandidata za podelitev prvomajske nagrade dela je možno v-.skladu z razglasom prijaviti posameznega delavca — neposrednega proizvajalca v gospodarski dejavnosti dn.to: ¡¡¡¡¡j za. izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dela, —■ za pomembne racionalizatoiske in novatorske predloge, — za učinkovite tehnične in tehnološke izboljšave, ■-.f-r za trajnejši in izjemen nadpoprečen delovni učinek oziroma za izjemno kakovost dela, :):vS za pobude in delovne rezultate, s katerimi so-doseženi veliki prihranki v stroških proizvodnje, — za izjemne uspehe v proizvodnih tekmovanjih in podobno, •vendar' le, če ob takih delovnih uspehih izkazuje svojo pripadnost socialističnim družbenim (odnosom z lastnim ustvarjalnim delovanjem v samoupravnih organih ter v družbenopolitičnih organizacijah. Kandidati za prvomajsko nagrado dela ne morejo biti delavci, .ki miso zaposleni'v gospodarstvu, pa tudi ne vodilni delavci. Osnovna merila za podelitev prvomajske nagrade dela določa zakon o prvomajski nagradi idela. 3. Možnega kandidata za prvomajsko nagrado dela prijavi pismeno temeljna ali 'druga organizacija združenega dela potem, ko je sklep io tem sprejel zbor njenih delavcev ali delavski svet, družbenopolitična'organizacija pa, če so tako sklenili njeni člani ali njen pristojni organ. Prijava se opravi na posebni tiskovini v itreh izvodih, vsebovati. pa mora vse podatke, ki so zahtevani, in podrobno utemeljitev. Prijavo vložite pismeno v dveh enakih izvodih najpozneje do 20. januarja 1979 odboru na naslov: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. Kandidate bo izbral odbor, sestavljen iz delegatov republiškega -sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice SRS in Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Odbor ne bo upošteval nepopolnih prijav. Tiskovine se dobijo pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, razpolagajo pa z njimi tudi vsi občinski Sveti Zveze sindikatov Slovenije, 4. Odbor bo do 30. januarja '1979 Izbral kandidate za prvomajsko nagrado dela v letu 1979 z območja SR Slovenjie. 5. O nagrajencih -bo odločil z zakonom pooblaščeni zvezni odbor. REFERENDUM 7. decembra 1978 je bil v delovni organizaciji Steklarna Hrastnik referendum, na ..kate-, rem so se delavci, v temeljnih organizacijah osebno izjavljali za potrditev dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo, statuta delovne organizacije in temeljne organizacije ter. delovne -akupnostir-in samoupravnega sporazuma o zdru-. ževanju dela delavcev v delovno skupnost. Prav tako so delavci glasovali o programu - za samoprispevek v občini. Hrastnik. Delavci so na referendumu sprejeli vse navedene dopolnitve samoupravnih aktov. Sprejet je bil tudi program za izvedbo samoprispevka »ZA« samoprispevek je glasovalo 932 delavcev, PROTI je glasovalo 357 delavcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 19, odsotnih pa je bilo 136 delavcev. Skupno je v občini Hrastnik glasovalo od 4.184 vpisanih v i-menik 3.100 občanov ZA, 795 pa PROTI samoprispevku. Neveljavnih glasovnic je bilo 57, skupaj odsotnih pa je bilo 228. Gledano v celoti je 74,2 % zaposlenih delavcev glasovalo za program samoprispevka. V krajevnih skupnostih je 81,8 odstotka občanov glasovalo za samoprispevek. Skupni odstotek glasovanja za samoprispevek pa je 77,8 %. Glasujmo .za lepši jutri v TÖZD IV Na volišču DSSS Na našem največjem volišču v TOZD I Obvestilo o kolektivnem zavarovanju DO Steklarna Hrastnik ima z zavarovalno skupnostjo TRIGLAV sklenjeno pogodbo o kolektivnem zavarovanju delavcev. V primeru nezgode, ki ima za posledico invalidnost ali zmanjšanje delovne sposobnosti, ima vsak delavec pravico! do premije, ki jo dobi iz police kolektivnega zavarovanja delavcev. Pravico.do premije ima delavec tudi* če pride do nezgode, izven delovne organizacije. Dne 1. 7v 1978 je prišlo do spremembe v pogodbi o ko-, lektivnem zavarovanju s tem, da se premija izplača tudi za. naravne smrti.. V zavarovanje niso vključene nezgode, ki nastanejo: — pri upravljanju z motornimi vozili na javnih cestah,' če voznik •.nima veljavnega vozniškega in prometnega dovoljenja; — če .prometne nezgode ni raziskal ustrezen organ; _—| če je: zavarovanec ob nezgodi pod vplivom alkohola. Vsak delavec, ki uveljavlja zahtevek za premijo iz kolektivnega zavarovanja, se mora po končanem zdravljenju javiti v službi varstva pri .delu z ustrezno/dokumentacijo, ki dokazuje invalidnost oziroma zmanjšano delovno sposobnost. Služba-varstva pri delu DO STEKLARNA HRASTNIK Uresničena želja ribičev Hrastniški- ribiči so pred leti zgradili ribogojnico, ki je služila le za vzrejo mladic,Prostor za seje upravnega odbora pa je bil že skoraj premajhen. Za plenume oziroma razširjene seje članstva pa smo si. morali iskati prostor drugje. Na takih sestankih se je postavljal» tudi vprašanje gradnje oziroma razširitve ribogojnice, kjer bi imeli člani pogostejše stike oziroma shajanja. Eden resnejših predlogov je. bil postavljen na občnem zboru leta 1975, vendar je tudi ta predlog ostal le ha papirju. Po dveh letih pa je bil sprejet sklep na plenumu, da se prične -z -razširitvijo ribogojnice. Ustanovljen je bil .gradbeni odbor.. Ta je priskrhel načrte in dovoljenje za gradnjo oziroma razširitev' ribogojnice. Poleg gradbenega odbora je bilo'precej starejših članov in nekaj mlaj ših ,pri-pravljemh pri gradbenih deiih. Začetek je bil težak, ko pa so bite prebredene. začetne težave, je delo steklo hitreje ih videl se je uspeh požrtvovalnih ribičev. Tem ribičem se imamo zahvaliti, da je danes ribogojnica pod streho, saj so žrtvovali svoj prosti čas ob lepih dnevih, ko so ostali uživali-svoj prosti čas ob vodi in z nasmehom gledali marljive ribiče pti delu. Mislim, da takim članom ne ni več prostora med nami. Lahko pa, svojo zmoto popravijo, saj delo še ni končano, potrebno bo še veliko dela na sami ribogojnici, pa tudi okolico bo potrebno urediti. Kljub temu da je bila ribogojnica dograjena le do plošče, smo priredili V člansko tekmovanje in piknik ob njej. Zal je bil odziv zelo majhen1, vendar kolikor nas je bilo, smo bili z organizacijo tekmbvahj d' in rezultati zadovolj -ni. Želimo si še' več takih srečanj; kar nam bo omogočeno z dokončno 'dograditvijo ribogojnice. Naša želja je, da bi ribogojnico otvorili za občinski praznik, želja pa bo'uresničena, če nas bo sodelovalo čimveč pri gradnji oz. če bomo sodelovali vsi'člani, ki smo sposobni za tako delo. RiK Dolgoletna želja ribičev se uresničuje, uspelo jim je, da je razširjena ribogojnica že.-pod streho, še nekaj naporov bo potrebno in ta objekt bo v ponos ribičem iž Hrastnika, posebno pa še tistim, ki so vanj vložili največ svojega prostega časa in truda. Upokojili sta se 31. 10. 1978 je bila -starostno u-pokojena naša dolgoletna delavka SILVA BEDENIK, rojena 6. 12. 1925 v Radečah. Izhaja iz rudarske družine. Po končani o-snovni šoli je Silva odšla, v Boko Kotorsko1 in se tam zaposlila kot hišna j pomočniGa-. - Po zlomu sta-re Jugoslavije: leta 1941 se je vrnila v Trbovlje, od tam pa je bila izseljena junija 1941 v Koflach do leta 1944. Po teni času se je vrnila v Radeče in tu pričakala osvoboditev Jugoslavije. Po končani vojni se je takoj zaposlila na postaji LM v Radečah, tam je delala Silva 15 mesecev. Leta 1947 je odšla na mladinsko delovno: akcijo Brčko— Banoviči, tam je bila 3 mesece. Po vseh. teh akcijah se je. Silva. 5. 1. 1949 zaposlila v Steklarni Hrastnik kot pregledalka stekla. To delo je opravljala vse do svoje upokojitve, Zanimivo -je to,, da je Silva več kot 20 let delala kot pregledalka stekla- v avtomatski proizvodnji. V tem času je -izučila lepo število mladih sodelavk, ki danes nadaljujejo .njeno delo. Zaradi vseh teh odlik so Silvo spoštovali vsi njeni predpostavljeni, enako tudi vse. delavke, e katerimi je vsa ta leta delala in .se veselila uspehov ' podjetja. Vedno j:e bila optimist, tudi v času, ko je kolektiv preživljal težke čase, ni klonila, vedno je govorila, :tudi iz teh težav, bomo izplavali,, včasih je bilo še hujše, pa nismo klonili. Takšno Silvo smo videli tudi, tisti dan, ko smo se poslavljali od letošnjih upokojencev, tokrat je. dejala: »Mi smo s svojim delom zaključili, trudili smo.se da hi kolektiv delal dobro, vedno nam to ni uspelo, vi ki o-stajate, ne smete nikoli pred težavami kloniti, bodite zvesti kolektivu, tudi takrat, ko bo Zašel' v težave, tako smo delali mi in nikoli mi zaradi tega ni bilo žal,«, je na koncu dejala Silva. Želimo ji, da bi zaslužen pokoj uživala še mnogo let srečna in zdrava v krogu svojih dragih. Uredništvo V letošnjem letu 31. 10. 1978 je bila upokojena naša dolgoletna sodelavka Anica Kovač, rojena 20. 1. 1925. leta v Bukovju pri Laškem v številni družini. Po nedokončani šoli se je Anica še kot otrok leta- 1938 zaposlila stara komaj 11 let na večji kmetiji na Strmecu, pri Laškem. Tu je delala do leta 1941. Ko šo. leta 1941 Nemci izselili očeta, je tudi družina šla za njim v Nemčijo, Kovač Anica'se je takoj zaposlila v tovarni Bergbau. Po končani vojni v mesecu avgustu se je družina Kovač vrnila domov v Jugoslavijo. Oče se je zaposlil v rudniku Huda jama, Anica pa je ostala nekaj časa brez dela. Prag naše tovarne pa je prestopila 19. '4, 1947, njeno prvo delo je bilo odnašanje stekla, to jie opravljala tri leta. Od ;leta .1950 dalje pa vse do svoje upokojitve letos je- delala na težkem delu kot izpihalka stekla pri raznih brigadah 'od'lahke do težke kiko mašine. Čeprav- na videz-slabotna je to težko delo opravljala: zadovoljivo. Zato so Anico kot delavko imeli, radi vsi brigadirji,--pri katerih je delala. Zadnja leta pa ji je zdravje opešalo ih večkrat je morala iskati po-: moč zdravnikov. Od svojega dela pa se ni hotela' posloviti, vedno nam je govorila moram in- bom vzdržala do upokojitve na delovnem mestu izpitial-ke. Uspelo - -ji-jje, ni klonila pred boleznijo. In prav zaradi tega so jo njeni predpostavljeni V notranjem o- bratu spoštovali, Pri svojem delu je pomagala, da se je veliko mlajših, tovarišic izučilo,. dela iz-pihalke stekla, čeprav, nekoliko zagrenjena nad življenjem je bila veselega značaja,- to je bila njena največja odlika, katero so vši spoštovali. ■: . ■ Ko danes- odhaja v zasluženi pokoj jj želimo veliko zdravih in srečnih let in dolgo uživanja zaslužene pokojnine. Uredništvo ! 1 i z I Kolektiv | samopostrežne | trgovine ! pri Steklarni ZELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1979 IN SE PRIPOROČA ¡i" Godbeniki steklarske godbe na pihala, želimo vsem članom j’ II' kolektiva, kakor tudi vsem občanom Hrastnika zdravo, II zadovoljno in uspehov polno novo leto. 1979, - ¡1 II ter se ob tej- priliki- iskreno- zahvaljujemo vsem,.-. ;- II 'ki.so nam v preteklem letu nudili kakršnokoli pomoč II II in s tem pokazali razumevanje do kulturnega življenja II II v našem kolektivu . ;; 11 Ob tej priložnosti pa- pozivamo vse tiste, ki so že sodelovali ; I II pri naši ali katerikoli drugi godbi, kakor , tudi vse mladince j II II in mladinke ter pionirje, ki imajo veselje do glasbe, II I> naj se nam pridružijo in okrepijo naše vrste, ker le tako II II bomo lahko uspešno1 nadaljevali z. našim' kulturnim II II delovanjem II II : - ' Upravni odbor-godbe - II X »♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i | : ♦ ♦ MNOGO OSEBNE SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V LETU 1979 želijo delavci TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase TOZD II — avtomatska predelava steklene mase TOZD ITI — dekorimica s satinirnico TOZD IV— orodjarna s strugarsko-sizelersko delavnico TOZD V—: energetika s ključavničarsko delavnico DSSS delovna skupnost skupnih služb NAGRADNA KRIŽANKA sr fMIit iMP "• 1 ■ sBlll llsr ...mm VRSTA NALOGE DOHODEK OD GLAV3 NICE MESTO NA KUBI tČETRTA ČRKA NAŠE ABECEDE NORD ŽENSKO IME RTNAVZHO* DU ŠPANIJE KRAJ V DELTI NERETVE REKA SKOZI VARŠAVO KRAJ NA KOPRSKEM LITER NEMŠKI DRŽAVNIK (LUDWIG) MOŠKO IME ODPUSTEK, ODPUŠČA* NJE C VR£= LIGIJI) | V- : mmB ~ k m , 7 ul> ZNAČAJ, ETOS .PEKLENSKI KAMEN" GORA NA JAPONSKEM ŠOLSKA OCENA ČEŠKI PESNIK (KAREL) | ^ j# fji iJip 5 ¿¡¡¡¡p ' »1.979 ► ¡g RADIO TELEVIZIJA BEOGRAD ŠKOTSKI NOBELOVEC ZA MIR LETA19A9 MESTNI PRE= DEL KOPRA T —T— ZAJC LUDVIK g NAR. HEROJ KONČAR VIETNAMSKI GENERAL (V0NGUJEN) ČLAN CER: KVENSGA ZBORA REŽISER VADIM ST.GRŠKl DIDAKTIČNI PESNIK RADIJ VULKAN NA HAVAJIH PRIIMEK TOVARIŠA TITA LETNI PRIDELEK PESNIK VIPOTNIK SRHLJIVKA (V FILMU) STAREJŠI AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) MACESNU PODOBEN IGLAVEC KATRAN LATNIK SLADKA ŽGANA PIJAČA 02NANJEVA* LEC NAUKA BARVA KO* ŽE, POLT MESTO V SREDNJI ' ANGLIJI STARA BABI1 IONSKA PRE* STOLNICA DROBIŽ V SOVJ.ZVEŽI (MNOŽINA) POLJSKI VLAČILEC STEKl^RNA !@ HRIBOVIT GRŠKI OTOK GOSPOD (PO ČEŠKO) GADOLINIJ VRSTA PLINA SLIKA GOLEGA TELESA FRANCOSKI PISATELJ (MAURICE) SKOPJE IZDELOVA« LEC MREŽ' ELZA BUDAU RENU MOHAME* DANSTVO REKA SKOZI CERKVENI ZBOR L. PRITOK BOSNE MESTO V J. TURČIJI • AVSTRALSKI MEDVEDEK PESTUNJA ’PREČNI DROGOVI V KOZOLCU SIROMAK LOPATICA ZAČ IŠČE* NJE PLUGA VRSTA P0= KRIVALA KAŠČA LISTNATO DREVO DAN V tednu PREJEMEK IZ DELOV. RAZMERJA, SLIKAR ŠUBIC ORANJE . ODILE VERSOIS ŽENSKO IME NAŠ NAJ-; VEČJI POLOTOK JANEZ TRDINA : TONE-TOMŠIČ GORA V . ŠVICI IVAN TAVČAR NAJVEČJA ŽLEZA CL0* VEŠKEGA TELESA RUSKI PISATELJ CVSEV0L0D) BOMBAŽNA TKANINAV PLATNENI VEZAVI -IGRALKA NIELSEN SESTAVIL: KARLI DREMEL JAPONSKI BORILNI ŠPORT ¡¡§ NEPR0FE* SIONALEC TERENSKA KONFERENCA SZDL HRASTNIK — SPODNJI DEL ŽELI ČLANOM KOLEKTIVA, ORGANOM UPRAVLJANJA TER VSEM PREBIVALCEM OBČINE HRASTNIK — OBILO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V LETU 1979 ♦ ♦ ♦ * l ♦ ♦ i ♦ » I i z ZAHVALA ob boleči 'izgubi dragega Sina in brata LEOPOLDA JARKOVIČA se Bistorenio zahvaljujemo vsemi sorodnikom, sosedom, znancem, vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi obema govornikoma, godbi in pevcem Svobode II, sindikalni podružnici in upravi steklarne za denarno pomoč in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, oče ,in brat NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 80 din 2. nagrada 50 din 3|§r7, nagrada 30 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki. bodo v uredništvu do sobote, 20. januarja 1979. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 12/1978, smo prejeli 37 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada — 50 din: Vogrinc Rezi, upok. 2. nagrada — 30 din: Bregar Bojan, vajenec 3. do 7 nagrada 20 din: Stepišnik Anica, upok., Haberl Dragica, Rojko Silva, Premec Jože, Peršič Slavica, upok. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: devetindvaj seti november, Grga Novak, Noe, stope, rž, sabat, atest, vim, B. A., aki, ata, Rea, L. B., V, rojstvo re- publike, antipasat, Avala, sir. Vir, R, sok, gvanak, Punat, Ibo, el,-drča, Orsova, Lun, Ne, Loara, Natan, kost, šar, PR, A. Z., hoja, O -limp, Aba, TNT, ser aj, Fara, Tal j, Ail, Trajan, San, orka, skat, ata-ka, Iza, Riad. ZAHVALA Spoštovane sodelavke in sodelavci v Skladišču kartonov! Težko najdem besede, s katerimi bi se vam-vsem lahko toplo zahvalila za vašo pozornost ob mojem prezgodnem odhodu v pokoj. Z veseljem se bom spominjala darila in šopek rož, ter prisrčnosti, s katerimi smo se poslovili. Ne vem, kaj bi vam še želela v tem trenutku izreči. Želim vam iz srca vsem skupaj kar največ razumevanja in spoštovanja med vami in vani vsem želim največ delovnih uspehov v nadaljnjem skupnem delu. Istočasno vam želim vsem srečno, zdravo in uspešno novo leto 1979. Vsem še enkrat iskrena hvala! Lojzka Barič