10.	JAN.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Novoletno voščilo predsednika Tita
Pred novim letom je direktor zagrebške RTV zaprosil predsednika republike Josipa Broza Tita za razgovor. Predsednik Tito se je prošnji odzval in obširno odgovoril na vprašanja. Iz razgovora povzemamo nekaj odlomkov in predsednikovo novoletno voščilo.
Zvezni izvršni svet se je lotil nekaterih ukrepov. V pogovoru z njegovimi člani sem dejal, da bomo morali v letu 1970 uvesti tudi nekoliko ostrejše nadzorstvo nad uvozom. Ne mislim, da bi ga bilo treba zaustaviti, če na tržišču nastane pomanjkanje kakega blaga ali grozi nevarnost, da se bodo zvišale cene, ga je treba uvoziti. Že sedaj imamo možnosti za take intervencije, imamo zaslužene devize in nikomur ne bomo dovolili, da bi izkoriščal monopolni položaj na notranjem tržišču za zviševanje cen. Nasploh se bomo morali ukvarjati s temi podražitvami na tržišču, v prodaji na drobno. Morali bomo uvesti strožje nadzorstvo, ker to najbolj prizadene najširše ljudske množice.
Absurdno je po mojem mnenju, da v takšnem letu, ko je vse tako dobro obrodilo, zvišujemo cene. Od kod to, zaradi česa? Normalno je, da cene naraščajo tedaj, ko ni dovolj blaga, ko je povpraševanje večje od ponudbe. Pa četudi se pokaže, da kakega blaga ni dovolj, ga bomo, kot sem že dejal, uvozili. Pri nas pa, če se le kak proizvod podraži, najsi bo kmetijski ali industrijski, to takoj povzroči verižni odmev. Če se na pHmer zviša cena jekla, zakaj se morajo takoj podražiti tudi jajca na trgu? Z eno besedo, takega divjanja cen na tržišču ne smemo dovoliti. To moramo spraviti v normalne meje. Prav zaradi tega so ljudje najbolj ogorčeni. Nastaja vtis, da nismo sposobni rešiti, kar pa ne drži. V letu 1970 se bomo morali s tem resno ukvarjati.
(Dalje na 3. strani)
KB
■ B
BB
R9
HB
M
ea
HB ■ ■
HB
ES
B9
sa
BB
BES
BB
GB
Generalni direktor Vladimir Logar med svojimi izvajanji na tiskovni konferenci
Tiskovna konferenca generainege direktorja
Tradicionalna novoletna tiskovna konferenca, na kateri seznanja naš generalni direktor s svojimi sodelavci povabljene novinarje o poslovnih rezultatih ZP ISKRA ob koncu vsakega leta, tudi lani ni izostala. Na dan 25. decembra so se zbrali v hotelu Lev v Ljubljani malone vsi povabljeni novinarji — zastopniki pomembnejših časopisnih podjetij v državi z izjemo mariborskega Večera in zagrebškega Vjesnika ter Privrcdnega vjesnika.
Podobno kot predlanska je bila tudi lanska tiskovna konferenca generalnega direktorja ZP zelo zanimiva in razgibana. V ljubljanskem hotelu Lev se je zbralo 11 novinarjev, med drugimi tudi sne-
ZACETEK NOVEGA OBDOBJA V POSLOVANJU OBEH TRŽNIH ORGANIZACIJ
Od 1. januarja letos sta združeni PRODAJNO-SERVISNA in NABAVNA ORGANIZACIJA v enotni poslovni trgovinski hiši
ISKRA-COMMERCE
Potreba po enotnem kreiranju splošne tržne politike v ZP s ciljem še bolj uspešnega in kompleksnega poslovnega prodora v domača in tuja tržišča je že dolgo časa terjala v ISKRI združitev vseh tržnih dejavnosti v enotno organizacijo. Spočetka le idejni načrt o stapljanju organizacij z istimi tržnimi koncepti je v zadnjem času postal prava nujnost glede na gospodarsko poslovne razmere v državi in tujini. Tudi ugotovitev na temelju zgledov o poslovnem uspehu samo velikih integriranih podjetij, ki nudijo tržišču celotni spekter sortimentov ene aii več določenih panog so pospešili namero, da se v ISKRI organizira enotna poslovna hiša. ISKRA-COMMERCE začenja v tem smislu svojo poslovno ekspanzijo v prid celotnega ZP.
Že lani v juniju je bil izdelan osnutek poslovnega koncepta ISKRA-COMMERCE v PSO. Osnutek, o katerem so razpravljali vsi samoupravni in upravni forumi v takratni PSO in pozneje tudi v organih ZP ter posebej NO pravi med drugim:
»Izhajajoč iz tržnega koncepta nastopa ZP ISKRA in upoštevajoč sedanje stanje in tradicijo našega podjetja se kaže za realizacijo tega programa kot najprimernejša oblika trgovinska hiša
ISKRA. Njeno formiranje je možno s spojitvijo in razširitvijo sedanjih tržnih organizacij podjetja: PRODAJNO-SERVISNE ORGANIZACIJE v močno trgovinsko industrijsko hišo ISKRA-COMMERCE, s statusom samostojne organizacije v sestavu ZP. Ta trgovinska hiša bi morala opravljati vso ali večino trgovinske dejavnosti, prevzeti tuja in domača zastopstva, opravljati posebne prodajni aktivnosti komplementarne storitvene dejavnosti, kot sta
to montaža in servis ter organizirati inženiringe.
Poslovna sposobnost in iz nje izhajajoča ekonomska moč take trgovinske hiše dovoljujeta predpostavko, da bo v organizacijah ISKRA prevladal interes maksimalnega vključevanja v to hišo. Potrebno bo s temeljno pogodbo, primerno organizacijo in drugimi instrumenti zagotoviti realni vpliv ISKRE na poslovni koncept in delitvene odnose, posebej še na področje novih naložb.
Industrijska trgovinska hiša ISKRA naj bi zrasla do dimenzij, ki bi omogočile, da postane zelo pomemben poslovni center elektro- in elektronske industrije v Sloveniji. S takim razvojem lahko postane ISKRA COMMERCE ena od največjih trgovinskih hiš te panoge v Jugoslaviji, to pa odpira možnosti nadaljnjih integracij, predvsem na področju trgovinske dejavnosti te panoge.
(Dalje na 6. strani)
malci "RTV Ljubljane, ki so še isti večer predvajali v TV dnevniku nekaj posnetkov s konference in naše industrijske prodajalne v Ljubljani z ustreznim komentarjem.
Tiskovno konferenco je odprl generalni direktor ZP Vladimr Logar in se zahvalil najprej povabljenim za številen obisk. Povedal je, da je bilo lansko poslovno leto za podjetje zelo uspešno, kar izkazujejo zbrani kazalniki poslovanja. Nanizal je vrsto številčnih podatkov za celotno proizvodnjo in njeno rast glede na republiško in zvezno industrijo, produktivnost v podjetju in število zaposlenih, porast osebnih dohodkov v poprečju, izvoz, celotni dohodek in seveda tudi ostanek dohodka, namenjen za sklade.
Po teh podatkih in ustreznem komentarju je prešel na osnovne smernice poslovne politike v naslednjem 1970 letu. Planirani kazalniki so tudi tod visoko zastavljeni, saj predvidevamo za 20 % porast proizvodnje, 10 % porast poprečja OD, 15 milijonov dolarjev izvoza in 100 milijonov ND ostanka dohodka.
Ko so si novinarji zabeležili vse podatke o preteklem in bodočem poslovanju je generalni direktor Vladimir Logar prešel na konkretna vprašanja novinarjev.
Kot prvi se je oglasil novinar ljubljanskega Gospodarskega vestnika Nande žužek. Prosil je za podrobnejše rezultate lanskega izvoza, kak-
šne bodo smernice letošnje izvozne politike podjetja in morebitne ovire pri izvozu v države SEV .
Na ta vprašanja je odgovoril prisotni direktor ISKRA — COMMERCE Metod Rotar. Omenil je težave, ki jih ima izvozni oddelek naše organi--zacijc. pri plasmaju izdelkov podjetja, stalne napore, da bi se izvozni kontigent povečal zlasti v države s tako imenovanimi konvertibilnimi valutami, važnost lastnih predstavništev v tujini iu zlasti napore za dosego izvoza v Sovjetsko zvezo in druge socialistične države.
Naslednje vprašanje je zastavil novinar Dela France Jeras. Glasilo se je: »Kakšno poslovno politiko bo ubralo podjetje pri prodaji izdelkov na domačem tržišču in kaj novega lahko pričakujejo potrošniki v letošnjem letu?«
Odgovori! je spet direktor Metod Rotar z obširno razlago o ustanovitvi lastne trgovinske hiše ISKRA pod imenom ISKRA — COMMERCE in pa integracije z Nabavno organizacijo podjetja. Glede inovacij je pripomnil, da posveča organizacija temu problemu veliko pozornost in, da so storjeni ukrepi, k bodo zagotovili poživitev te dejavnosti v prihodnje zlasti s tistih tehniških področij, ki jih terja tržišče. Sledilo je vprašanje novinarja beograjske Politike Duška Dimitrijeviča o proizvodnji televizorjev in pa vprašanje novinarja Borbe Jovana Pjeviča o proizvodnji velikih oddajnikov. Na obe vprašanji je odgovoril novi direktor organizacije RIZ dipl. inž. Kosta Bojič. Tovarna televizorjev v Slunju je izdelala lani 70.000 televizorjev in ustvarila proizvodnjo v vrednosti 13,5 milijarde SD. Letos bo proizvodnja te-
(Dalje na 8. strani)

1970 L. IX.
.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiifnmiiHmuiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiNiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHmtimiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiim
1 Novoletne misil In želje |
ífiiiiiiaiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuraiHiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiHiiiiiuiiiinHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii»iiiiiii»iiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiií
V zadnji lanski številki smo objavili novoletne izjave predsednikov občinskih skupščin na področju katerih se nahajajo
enote ISKRE. Danes objavljamo še preostale.
RUDI ŠIMAC predsednik občinske skupščine Nova Go-
F' ISKRA je v občini Nova Gorica ena izmed treh najmočnejših gospodarskih organizacij. Vendar ne bi bilo prav, če bi ocenjevali novogoriško ISKRO samo po njeni
ekonomski moči in številu delavcev, ki v tej tovarni delajo za svoj kruh in prispevajo k razvoju podjetja in k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. ISKRO je potrebno ocenjevati in vrednotiti predvsem zaradi njenih perspektivnih možnosti. Lete so nedvomno velike, saj morajo rasti vzporedno z razvojem avtomobilske industrije v Jugoslaviji in tudi v Evropi.
Za občino Nova Gorica je tovarna avtoelektričnih delov ISKRA še posebej pomembna pri ustvarjanju novih delovnih mest. Večina rekonstrukcij in razširitev ostalih tovarn v občini sloni na avtomatizaciji ker jim dejavnost to dopušča, in zaradi tega ne bodo odpirale toliko novih delovnih mest. Proizvodnja avtoelektričnih delov pa kljub av-tomatiziranju zahteva še vedno sorazmerno veliko živega dela. Zaradi tega je pri nadaljnjih razširitvah ISKRE v Šempetru pri Novi Gorici pomembna možnost ustvarjanja novih delovnih mest, ki se bodo odpirala za naše občane. Še posebej bi rad poudaril, da ta tovarna sloni na dejavnosti, ki zahteva poleg velikega števila delovnih mest tudi tako kvalifikacijsko strukturo, ki sama po sebi ugodno vpliva na razvoj nekega območja, ga dela na-I prodnega in sodobnega (za razliko od nekaterih panog, j ki ne potrebujejo toliko strokovnjakov).
f Tovarna avtoelektričnih izdelkov ISKRA pomeni za ob-
čino Nova Gorica enega izmed temeljev njenega nadaljnjega razvoja in gotovo novo obdobje v razvoju novogoriškega gospodarstva.
Ob tej priložnosti želim srečno novo leto in veliko uspehov vsem delovnim ljudem v ISKRI in njihovim družinam.
KARL KUŠAR predsednik občinske skupščine Ljublja-na-Bežigrad
Na področju občine Ljub-ljana-Bežigrad sta do nedavnega imeli svoj sedež dve tovarni Iskre in to: tovarna elementov za elektroniko in tovarna električnih aparatov.
Tovarna elementov sc je razen orodja in remonta odselila v Ljubljana-šiška, tovarna električnih aparatov, ki zaposluje 760 delavcev, dela še v celoti pri nas. Jasno je, da vsi zaposleni niso naši občani. Povezava med občino in podjetjem je v mestu mnogo manjša kot na deželi, ker se tudi delavci regrutirajo iz vseh delov mesta, ki je v našem primeru razdeljeno na 5 občin.
Medsebojni odnosi med občino in tovarno so zelo dobri in so delavci in uslužbenci radi sodelovali pri reševanju občinskih problemov, občina je naletela pri samoupravnih organih Iskrinih tovarn vedno na polno razumevanje. Takega sodelovanja si želimo tudi v bodoče. Beži-grajčani smo zelo veseli, da imamo na svojem področju čim več proizvajalnih podjetij, ker se s tem ruši stara miselnost, da bi bila bežigrajska občina izključno stanovanjska četrt Ljubljane; vemo pa, da le proizvodnja daje poroštvo za lepo in urejeno življenje občanov.
Dovolite mi, da ob tej priliki zaželim v imenu skupščine občine in v svojem imenu celotnemu kolektivu »Iskre« srečno in uspehov polno novo leto 1970.
ZDRAVKO KRVINA predsednik občinske skupščine Škofja Loka
Tovarna elektromotorjev ISKRA Železniki ima danes zaposlenih 640 delavcev, kar predstavlja 8,6 % zaposlenih v gospodarstvu občine Škofja Loka.
Po teževah, ki jih je tovarna elektromotorjev Železniki doživljala v zadnjih treh letih, beleži v letu 1969 zadovoljive rezultate tako proizvodne kot tudi finančne. Za leto 1969 predvideva tovarna, da bo dosegla 36.478 tisoč din vrednosti proizvodnje. V pri-
merjavi z letom 1968 bo vrednost proizvodnje povečala za 35%. Že v letu 1968 je tovarna elektromotorjev preusmerila proizvodnjo za domači trg, kjer dosega ugodnejšo ceno, in je letos večji del proizvodnje prodala na domačem trgu. Prejšnja leta je bil namreč izvoz glede na celotno proizvodnjo višji kot v letu 1969. V preteklih letih je bila vezana s prodajo na enega samega inozemskega kupca, letos pa si je pridobila več novih kupcev tako, da ima za celotno proizvodnjo zagotovljeno prodajo s pogodbami. Izvaža elektromotorje za gospodinjske aparate in sicer največ v ZDA in Italijo.
Mesečno poprečje osebnih dohodkov na zaposlenega v prvih devetih mesecih 1969 je znašalo 813.— din ali za 22,6 odstotkov več kot v istem razdobju 1968.
ISKRA gradi novo obratno poslopje tlorisne površine 950 m2 v gradbeni vrednosti je 95 milj. S din. Podjetje pričakuje, da se bo glede na povečane prostore, povečala tudi proizvodnja, družbeni bruto produkt in število zaposlenih delavcev.
V zadnjih dveh letih občinska skupščina s posebnim prizadevanjem sodeluje z vsemi gospodarskimi organizacijami, tako tudi s tovarno elektromotorjev ISKRA Železniki, ki je po družbenem bruto produktu in številu zaposlenih največje podjetje v Selški dolini. Za gospodarsko rast takega podjetja je občinska skupščina posebno zainteresirana, saj se s povečanjem števila zaposlenih in osebnih dohodkov povečuje
življenjski standard občanov, s tem pa tudi kupna moč prebivalstva. Ta povečuje promet v trgovini s tem pa tudi dohodke občinske skupščine. Zaupanje delavcev v svoje podjetje, pa daje občanom tudi upanje za lepšo bo-
dočnost, kar zopet vpliva na dobro sodelovanje občanov pri reševanju lokalnih problemov, ki jih rešujejo krajevne skupnosti in občinska skupščina.
Ing. MARTIN JANŽEKOVIČ predsednik občinske skupščine Črnomelj
Že dejstvo, da predstavlja enota združenega podjetja ISKRE v Semiču po višini celotnega dohodka največje podjetje, po številu zaposlenih pa drugo največje podjetje v občini, pove, kako velik pomen ima obrat v Semiču za občino Črnomelj. Obrat se nahaja v predelu Bele krajine, kjer so pogoji za razvoj kmetijstva neugodni, za katerega pa je značilna agrarna prenaseljenost. Zaradi tega je predstavljala zaposlitev delovne sile največji problem v Semiču in okolici, posebno še, ker na tem področju niso razvite druge gospodarske dejavnosti. Z ustanovitvijo odnosno uspešnim razvojem obrata v Semiču so dobili ljudje v Semiču in okolici zaposlitev, s tem pa je bil rešen problem zaposlitve nezaposlene delovne sile odnosno izseljevanja, predvsem mlajših delavcev diugam, kot je to primer v tistih področjih Bele krajine, kjer ne morcio dobiti zaposlitve doma. Pri tem moram omeniti tudi uvodno dejstvo da zapos!”ie JSKP\ pretežno žensko delovno si!o, kar je zelo važno, ker večji del gospodarske dejavnosti v občini zahteva zaposlitev pretežno moške delovne sile.
V Semiču in okolici skoraj ni hiše, iz katere ne bi bil zaposlen vsaj en v okviru tovarne ISKRA. To pa nam pove, kako velik pomen ima obrat za življenje in dogajanje na tem področju. Tovarna ne pomeni samo boljši kos kruha za delavce, ampak je tudi nosilec gospodarske, kulturne, komunalne in ostalih dejavnosti na tem področju.
Nedvomno ima občina poleg navedenih tudi znatne finančne koristi od tovarne, ki sc odražajo predvsem kot dohodek proračuna, vendar je dejstvo, da samoupravljanje v združenem podjetju omogoča delavcem osamosvojitev človeka proizvajalca, še važnejše. To pa omogoča, da delavci — samoupravljala — ki sicer pri upravljanju skrbijo za uspešen razvoj svoje-tovarne, upoštevajo tudi potrebe okolja in s tem pomagajo reševati tudi splošno skrb za razvoj in blagostanje delovnega človeka.
Vsem delavcev Združenega podjetja želim srečno in uspešno leto 1970.
CIRIL PEVEC predsednik občinske skupščine Trebnje
•/
Za občino Trebnje ima vsaka delovna organizacija ali njen obrat na območju občine določen pomen. To velja tudi za obrat ISKRE - Pržan, katerega obrat za proizvodnjo elektrolitov se nahaja v Mokronogu. Obrat zaposluje okrog 85 delavcev, od katerih je tri četrtine žensk. Za območje, kakršno je okolica Mokronoga, kjer ni v bližini odprtih dovolj drugih delovnih mest, je že sama zaposlitev pomembna, zlasti še, če gre za delovna mesta za žensko delovno silo.
Žal je obrat ISKRE v Mokronogu stagniral in se ne razvija s tempom, ki je bil prvotno predviden. Od leta 1965, ko je v obratu delalo že okrog 140 delavcev, se je število zaposlenih zmanjšalo, kar je brez dvoma rezultat težav v organizaciji dela in prodiranja na trg celotne ISKRE. Ker vemo, da se ZP ISKRA zdaj že močneje uve-, ljavlja v proizvodnji Jugoslavije in njenem deležu v izvo-. zu tako kot njegova tovarna, v Pržanu, pričakujemo, da bo tudi mokronoškemu obratu zagotovljen perspektivni raz. voj — skladen z razvojem združenega podjetja. Taka prizadevanja bomo tudi v bodoče podpirali po svojih močeh, zavedajoč se pomena, ki ga ima obrat v Mokronogu ne samo za sam Mokronog in bližnjo okolico, ampak tudi za celotno občino. Menim, da pomeni razvoj obrata v pogledu obsega proizvodnje, produktivnosti dela in v pogledu nadalnjega utrjevanja samoupravljanja garancijo za dvig osebnega in kolektivnega standarda delavcev, ki v obratu delajo. Posredno se preko različnih oblik potrošnje to ugodno odraža tudi na splošno potrošnjo občine, zlasti pa komunalnega urejanja kraja in njegove okolice, kjer obrat obstaja. Pripravljenost sodelovati v skupnih akcijah občine za reševanje nekaterih problemov v občini je že doslej bila praksa ISKRE oziroma njenega obrata, zato pomembnost njegovega obstoja in razvoja ocenjujem tudi s te plati.
Želim, da bi ISKRA in vsi njeni obrati v novem letu 1970 dosegli še boljše uspehe kot so jih dosegali doslej. Želim, da bi kolektivi ZP ISKRA lahko premagovali težave, s katerimi se bodo še morali srečavati. Vsem članom združenega podjetja, posebej še članom kolektiva obrata v Mokronogu pa želim veliko osebnih uspehov na delovnih mestih kot tudi v zasebnem življenju v srečnem novem letu 1970.
Novoletno voščilo
predsednika Tita
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predsednik Tito je med drugim povedal tudi, kakšne so naloge članov ZK v delovnih organizacijah, kadar gre za pomembna vprašanja. Dejal je:
Ondan smo imeli sejo predsedstva ZKJ, na kateri je bilo precej govora o tem, kako naj poprimejo komunisti v podjetjih. Znan je na primer hud eksces, do katerega je prišlo letos v reškem pristanišču. Tudi v drugih krajih, v drugih republikah je bila vrsta primerov, da so prenehali delati. Toda večina teh primerov ni bila le posledica zlonamernega hujskanja in sovražnega spodkopavanja, ampak tudi po krivdi samih vodilnih ljudi v tovarni. Kajti, vidite, kadar pride do tega nezadovoljstva in prekinitev dela v kakšni tovarni, potem navadno delavcem dajo to, kar so zahtevali. Dobro, zakaj jim tega tedaj ne bi dali tudi brez prekinitve dela? Zakaj komunisti in voditelji podjetij pravočasno natančno ne pojasnijo, za kaj vse gre? Delovni ljudje, proizvajalci morajo biti poučeni o vseh stvareh, in to čim temeljiteje. Tedaj ne bodo zahtevali nečesa, o čemer so prepričani, da jim ni mogoče dati, ne bodo si sami sekali veje, na kateri sede. Kadar pa vidijo veliko neznank, kadar mislijo, da se razne težave ustvarjajo kratko malo hote, tedaj pride do takih ekscesov.
Komunisti v podjetjih, v tovarnah morajo pravilno poprijeti, delavcem morajo nenehno pojasnjevati ne samo vsak ukrep, ki ga sprejmejo predstavniški organi, ampak tudi vse tisto, kar terja ekonomika podjetja, občine, republike in vse države. Vse to je treba dobro pojasnjevati. Naši ljudje so znali zategniti pas, kadar je bilo treba. Danes ne vidijo potrebe, da zategujejo pas. Razumejo, da ne morejo dobiti večjega osebnega dohodka, če ne ustvarijo dobička, če tega niso zaslužili. Res pa je tudi, da zaradi nelikvidnosti ljudje iz naj* boljših podjetij niso imeli sredstev za izplačevanje zaslužkov, in v tem je bila velika težava. Vse to je treba dobro pojasnjevati.
ICo spoznavamo probleme v vsej naši državi — povečini pa gre za podobne težave v vseh republikah, nekih izrazitih posebnosti tu ni — vidimo, da se moramo zelo temelj to zavzeti za to, da omogočimo solidno poslovanje podjetjem in odpravimo vzroke in korenine nelikvidnosti. Tu pa gre tako za nepokrite investicije kot tudi za način poslovanja bank in druga vprašanja.
Ko sem bil na obiskih v posameznih podjetjih, sem se zmeraj pozanimal tudi za to, koliko je tisti kolektiv dolžan drugim. In skoraj zmeraj so mi odgovorili, da so njihove terjatve pri drugih večje, kot dolgujejo sami. No, kdo pa je potlej tu kriv? Vsak pravi, da so mu več dolžni drugi, to sc pravi razni kooperanti in partnerji, s katerimi sodelujejo. Tega sc moramo zdaj resno lotiti in videti, kaj je treba nadalje storiti.
Glede našega nadaljnjega razvoja je predsednik Tito menil:
Zelo optimistično gledam na naš nadaljnji razvoj. Nimamo razlogov za zaskrbljenost, vsi pa sc moramo pošteno lotiti dela. Zlasti je važno, da se ne spuščamo v kakršnekoli investicije, ki ne bi imele popolnega kritja. Saj to je, breme, ki ga že več let vlečemo za seboj. Seveda pa se ga ne bomo otresli v enem letu in bo to trajalo nekoliko dlje.
Ob koncu razgovora je predsednik naslovil na delovno ljudstvo Jugoslavije naslednje novoletne želje:
Želim, da v letu 1970 kar najbolj usmerimo svoje sile k reševanju tistih problemov, ki jih poznamo. Mi smo večino problemov že proučili in morali bi se pogumno lotiti njihovega reševanja, da bi naši delovni ljudje in kolektivi še uspešnejše kot doslej poslovali in še bolj odločno razvijali notranje socialistične odnose ter izpopolnjevali sistem in tehniko delavskega in družbenega samoupravljanja. Delovni ljudje lahko imajo globoko zaupanje v nas, da bomo trdno na njihovih pozicijah, to je da bomo varovali njihove pravice, ki jih imajo v sistemu samoupravljanja, in da jim bomo v tem pogledu pomagali, kolikor največ bomo mogli.
Prepričan sem, da se bo preteklo zelo plodno leto ugodno odražalo tudi na prihodnje leto glede preskrbe našega prebivalstva. Naša skrb mora biti tudi v tem, da povečamo izvoz in usposobimo naša podjetja, da bi lahko čim bolje konkurirala na tujem trgu. Poleg tega mora biti poslovanje med našimi podjetji v Jugoslaviji solidnejše kot je bilo doslej.
Našim delovnim ljudem želim takšno plodno leto 1970, polno dejavnosti, sodelovanja in ustvarjalnega dela.
tl S SEJE DS »ELEKTROMEHANIKE«
Potrjene spremembe in dopolnitve statuta in pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o nagrajevanju
Za direktorja tovarne je bil ponovno imenovan tov. Boris Kryštufek
Zadnje zasedanje DS tovarne v preteklem letu je bilo zelo pomembno glede na sprejete sklepe. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je uspelo do konca leta pripraviti spremembe in dopolnitve najvažnejših splošnih aktov, organizirati razpravo o njih in jih potem potrditi na DS.
Boris Krystufek znova direktor kranjske tovarne »Elek-tromehanike«
Zadnji mesec starega leta je bil zaradi tega izredno bogat na delu organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij, pa tudi od strokovnih služb je terjal mnogo dela.
Najznačilnejše spremembe splošnih aktov:
O STATUT je dosegel spremembe, ki so jih zahtevali spremenjeni zakoni in dosedanja praksa. Pri izvajanju statuta je najbistvenejša sprememba na področju upravljanja.
Obrati in službe imajo lastnost organizacije združenega dela z določenimi pravicami z izjemo Samskega doma in Restavracije, ki imata lastnost samostojne organizacije združenega dela. Vsaka enota bo imela svoj delavski svet, ki šteje od 7 do 19 članov in komisije za kadrovanje in osebne dohodke. Delavski svet tovarne bo v bodoče štel 41 članov in 15 namestnikov, ki bodo izvoljeni po volilnih enotah. Na ta način bo zagotovljena boljša prisotnost na sejah. Delavski svet bo v bodoče lahko sprejemal sklepe če bo prisotnih najmanj 2 tretjini članov, kar bo zagotavljalo širšo obravnavo.
Statut predvideva kot kolektivne izvršilne organe poslovni odbor in odbore.
® Poslovni odbor, ki bo
obravnaval predvsem vprašanja gospodarjenja in poslovanja, bo imel širše pristojnosti od dosedanjega upravnega
odbora. Direktor bo član poslovnega odbora po svojem položaju. Poslovni odbor bo štel 9 članov.
• Odbori bodo obravnavali:
—	kadrovske zadeve
—	družbeni standard in varstvo pri delu
—	disciplinske zadeve
—	nagrajevanje
—	narodno obrambo.
Ti odbori bodo na prvi stopnji obravnavali zadeve vsak s svojega področja s tem, da bo odbor za disciplinske zadeve imel tudi pravico izključitve članov. Odbori bodo šteli po 7 članov.
Mandatna doba članov DS
1.
Ustanovi se odbor za poslovno politiko ZP ISKRA kot eden izmed kolegijskih izvršilnih organov ZP ISKRA.
2.
Odbor za poslovno politiko ZP vodi poslovanje ZP ISKRA KRANJ.
3.
Odbor za poslovno politiko ZP prevzame tudi vse pravice in dolžnosti, ki jih je do-sedaj v smislu statuta ZP, splošnih aktov ZP ter zakonitih predpisov in vseh ostalih aktov v ZP imel UO ZP.
4.
Odbor za poslovno politiko ZP šteje 11 članov. .
5.
Člane odbora za poslovno politiko ZP voli in razrešuje DS ZP.
6.
Po predhodni ustrezni pripravi in organizaciji poda predlog za kandidate odbora in predloge za njihovo razrešitev sindikalni odbor ZP ISKRA.
7.
Generalni direktor ZP je lahko član odbora za poslovno politiko ZP.
8.
člani odbora za poslovno politiko ZP nimajo svojih namestnikov.
9.
Mandatna doba članov odbora za poslovno politiko ZP, izvoljenih na osnovi tega sklepa traja do izvolitve nove-
in odborov traja 2 leti. Volitve so vsako drugo leto. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član istega organa.
$ Pravilnik o delovnih razmerjih je spremenjen in dopolnjen na osnovi Temeljnega zakona o delovnih razmerjih.
V pravilniku o delovnih razmerjih so podrobneje določeni pogoji za premeščanje delavcev. Delavca se 5 let pred odhodom v pokoj ne more premestili na delovno mesto, kjer bi imel slabše pogoje dela ali nižji osebni dohodek. Pristojnost za sprejem, odpoved in premeščanje delavcev na delovnih mestih, kjer se zahteva visoka ali višja izobrazba, spada v pristoj-
(Dalje na 6. strani)
ga odbora v smislu določil novega statuta ZP, vendar pa najdalj do konca leta 1970.
Dosedanje članstvo v odboru za poslovno politiko ZP nima nobenih omejitev glede ponovne kandidature.
10.
Če je generalni direktor ZP član odbora za poslovno politiko ZP, je njegov predsednik, drugače pa opravlja to dolžnost član, ki ga odbor za to mesto izvoli.
11.
Člani odbora za poslovno politiko ZP so osebno odgovorni za delo v odboru, tako pred organi upravljanja ZP kot pred organi upravljanja organizacij, kjer so zaposleni.
12.
Odbor za poslovno politiko ZP mora o svojem delu vsaj vsake 3 mesece poročati DS ZP.
13.
Ta sklep je DS ZP ISKRA KRANJ sprejel na svojem zasedanju dne 26. 12. 1969 ter ga s tem dnem tudi daje v objavo vsem članom delovne skupnosti ZP ISKRA KRANJ.
14.
Z izvolitvijo članov odbora za poslovno politiko ZP preneha obstajati UO ZP, s tem pa tudi preneha mandat članom UO ZP.
Kranj, 26.12.1969.
Predsednik DS ZP:
Rok Žibert. inž.
EBaESBBBBBBBBnBUHBBBBaaBBBBBBBBBBBBBnBBBBnanBHr
Odbor za poslovno politiko ZP ISKRA KRANJ
S sefe DS ZP
Delavski svet ZP ISKRA KRANJ je na 5. zasedanju dne
26.	decembra 1969 sprejel naslednji sklep:
Na osnovi člena 4 Zakona o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vpiaša-nja, na katera se nanaša ustavni amandma XV (Ur. Ust SFRJ 13/69) DS ZP Iskra sprejema naslednji sklep o r ;tanovitvi odbora za poslovno politiko ZP ISKRA aUANJ:
HMMMa
182 članov kolektiva kranjske tovarne je 26. dec. 1969 proslavljalo jubilej 20-letnega dela. Na slavje so povabili tudi znanega športnika — hokejista Albina Felca (med predsednikoma DS in UO tovarne). V priznanje so mu podarili 8 mm kinoprojektor
»ELEKTROMEHANIKA« KRANJ
Slavnostna počastitev Jubilantov 20-letnega dela
Obdarili so vse člane kolektiva, ki že dvajset let delajo v Iskri — V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor »France Prešeren« in Rado časi. Slavnosti se je udeležil tudi znani in zaslužni športnik-hokejist Albin Felc; poklonjen mu je bil Iskrin 8 mm kinoprojektor
Kranj, 30. decembra 1969 — Ta dan je vladalo v sejni dvorani občinske skupščine Kranj slavnostno vzdušje, ki ga jc popestrila prisotnost jubilantov, ki so žc dvajset let zaposleni v Iskri. Med povabljenimi gosti so bili tudi navzoči: Slavko Zalokar, predsednik Skupščine občine Kranj, Franc Zvan, predsednik Skupščine občine Jesenice, Franc Rogelj, sekretar OZ ZK, Kranj, Stane Božič, predsednik OSS, Kranj, Dane Dovjak, direktor podjetja za PTT promet, Ljubljana, Franc Škerjanc, direktor podjetja za PTT promet, Kranj, Franci Laharnar, pomočnik direktorja podjetja za PTT promet, Ljubljana, Rudi Hlebec, direktor Gorenjske kreditne banke Kranj, Vladimir Logar, gen, direktor ZP Iskra, Metod Rotar, direktor PSO, Ljubljana, Franc Dobnikar, svetovalec gen. direktorja ZP Iskra, Pavle Gantar, sekretar ZP Iskra, Franjo Valenčič, direktor predstavništva »Iskra« v Milanu, Italija.
tev našega dela in znanja, ne samo doma. temveč tudi na tujem, kjer se srečujemo z izredno naglim tehničnim napredkom in poslovno razvitostjo podjetij. Da bi v tem uspeli, moramo spoznati in dojeti osnovno resnico, da uspehi današnjih dni niso in ne morejo biti samo po sebi zagotovilo za uspešnejši jutrišnji dan.
V uvodu je predsednik delavskega sveta kranjske tovarne Vinko Zupan, inž. org. 'pozdravil vse navzoče, zatem pa je moški pevski zbor »France Prešeren« zapel . pesem »Delavski pozdrav«. V -nadaljevanju programa je • predsednik DS orisal 23-letno pot Iskre, vzporedno pa je nanizal dokaj lepih misli o navzočih jubilantih 20-letnega dela, ki jih je bilo to leto
182.	Iz njegovega govora povzemamo naslednje misli:
Današnje slavnostno zasedanje naše tovarne je namenjeno zaključku poslovnega leta in obenem počastitvi vseh tistih naših sodelavcev, ki so v gospodarsko rast in napredek naše tovarne vgradili dve desetletji svojega živ-Ijenja. Menim, da delim tudi vaše mnenje, če ugotovim, da predstavlja leto 1969 obdobje, v katerem je naš delovni kolektiv v celoti izpolnil .gospodarske naloge in obdržal načrtovano smer razvoja.
Kljub težavam, ki so spremljale naše delo smo se z obsegom proizvodnje približali 30 milijardam S din. To pomeni, da smo v zadnjih štirih letih skoraj podvojili obseg proizvodnje, podvojili vi-
šino poprečnih osebnih dohodkov in ustvarili sklade, ki omogočajo večje vlaganje v modernizacijo tehnološkega procesa in organizacijo poslovanja. To je tudi temeljna naloga naših prihodnjih dni in let, saj so možnosti napredka iri nadaljnje gospodarske rasti tovarne v vse večji meri odvisne od tehnično-tehnološke razvitosti, organizacijskih sposobnosti in znanja, ki plemeniti delo z vedno večjo učinkovitostjo.
V leto 1970 lahko stopimo z veliko mero zadovoljstva, ob jasnem spoznanju, da moramo naše delo usmeriti k novim ciljem in nalogam, ki bodo zahtevale od vseh nas nove napore, prizadevno in organizirano delo, ki mora med člani našega delovnega kolektiva krepiti zdrave medsebojne odnose in razvijati občutke pripadnosti k veliki delovni skupnosti, kateri pomeni ime ISKRA sinonim napredka in ustvarjalnih idej.
Poslovni uspehi našega delovnega kolektiva dokazujejo, da imamo, ustrezne sposobnosti in delovno energijo. To omogoča, da napredujemo in iščemo vedno nove razvojne poti in se borimo za uveljavi-
jubilante — dvajsetletnike dela. Današnja slovesnost je namenjena predvsem njim, saj so v gospodarsko rast naše tovarne vgraditi dve desetletji svojega dela. To je vsekakor jubilej, na katerega so lahko ponosni, saj so v dvajsetih letih v mnogočem prispevali, da se je naša tovarna uvrstila med največje s področja elektromehanike in finomehanike. Delež, ki so ga k razvoju ISKRE prispevali naši jubilanti, se ne da izmeriti z besedami. Odmeri pa se lahko s tovariškim odnosom in pozornostjo, ki jim jo ob tej priliki lahko namenimo. Topel stisk rok in prijazna beseda pomenijo včasih vsem tistim, ki so v dvajsetih letih na svojih ramenih nosili težave, napore, razočaranja in se veselili ob delovnih zmagah, več kot slap besed in fraz. Tisti, ki je z ISKRO živel dvajset let, ve, da je to zgodovina, ki je družila ljudi z istim hotenjem: ustvariti sodobno tovarno in sposoben delovni kolektiv. V tem je tudi vrednost njihovega dela, ki ga delovni kolektiv naše tovarne danes spoštuje.
V imenu delavskega sveta se vsem našim jubilantom zahvaljujem za njihovo dvajsetletno delo z željo, da bi z nami skupaj gradili ISKRO tudi v prihodnje.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi članom delavskega sveta, upravnemu odboru in vodstvu tovarne, našim komisijam in družbeno politič-
Nov čas nam prinaša nove naloge. Te naloge pa nas morajo združiti pri ustvarjalnem delu in snovanju. Ustvarjalen pa je lahko le delovni kolektiv, ki je po svojih idejah in snovanjih mlad, dovzeten za spoznanja, da nobeno delo ni opravljeno tako, da ne bi bilo lahko boljše.
nfm organizacijam za uspešno delo v letošnjem letu. Vsem navzočim, kot tudi vsem članom kolektiva, pa želim v novem letu čim več uspehov in osebnega zadovoljstva!
Po zaključku govora je bila prebrana tudi naslednja novoletna čestitka generalnega direktorja ZP Iskra, tov. Vla-dimira Logarja:
»Ob zaključku letošnjega leta se iskreno zahvaljujem za sodelovanje pri naših skupnih interesih in za prizadevanja, ki naj konsolidirajo združeno podjetje ISKRA v močno in uspešno podjetje, na katerega bomo upravičeno ponosni.
S temi mislimi želim kolektivu mnogo uspehov v prizadevanju za nadaljnji napredk, vsem članom pa mnogo zadovoljstva in osebne sreče v letu 1970!«
Zatem so bile vsem jubilantom podeljene nagrade: spominske ure, ki sta jih izročala predsednik DS inž. Vinko Zupan in predsednik UO dipl. inž. Emil Sekne. Vsi jubilanti so prihajali v ospredje, se rokovali s predsednikoma, ki sla jim čestitala k dvajsetletnemu jubileju. Vsi so imeli pripele lepe rdeče nagcljčke, katera so jim naša brhka dekleta pripela še pred vhodom v dvorano.
Ob velikem odobravanju je nato predsednik UO dipl. inž.
(Dalje na 8. strani)
Na -današnjem slavnostnem zasedanju delavskega sveta imamo tudi priložnost, da med nami pozdravimo naše
Pred vhodom v dvorano so brhka dekleta jubilantom pripela nageljčke	,	•
Na svečani prireditvi je nastopil moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja
Komisija Ža razpis vodilnih delovnih mest ISKRA
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA
! Združenem podjetju ISKRA KRANJ
razpisuje
na podlagi 33. člena Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in 192. člena statuta tovarne
naslednja vodilna delovna mesta:
VODJA
sektorja signalno-vamostnih naprav VODJA
sektorja tehnične kontrole VODJA
finančnega sektorja VODJA
splošnega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati že naslednje:
da imajo visoko strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta ustrezne prakse ali
višjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let ustrezne prakse oziroma
srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 10 let ustrezne prakse.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela in priloženimi dokazili o izpolnjevanju zgornjih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: ISKRA, Tovarna električnih aparatov — Ljubljana, Savska c. 3 z oznako: Razpisna komisija.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po : sprejetju sklepa pristojnega organa tovarne.
iiri, 6. jan. — Ta dan so Žiri dosegle pomembno pridobitev; svojemu namenu je bila slavnostno izročena iskrina ATC, s čimer so se Žiri vključile v avtomatsko telefonsko omrežje

Aplavz jubilantov 20-letnega dela je veljal moškemu pevskemu zboru »France Prešeren«
MISLI, MNENJA IN PREDLOGI
Nagrajevanje naj bo odraz delovnih uspehov
Da ne bodo, kot po navadi, pisani v našem glasilu le lepi uspehi podjetja, za kar gre hvala vsem, ki se pri tem prizadevajo, je prav, da pogledamo še drugo stran medalje. Ce namreč hočemo doseči še več kot smo dosegli, se moramo neprestano boriti z našimi odnosi in sistemom.
Zadnje čase se veliko govori in piše o naših strokovnjakih, da nam uhajajo, da jih moramo dobro plačevati, če jih hočemo zadržati itd. Jasno je’, da brez strokovnjakov ne moremo naprej, da ne bomo mogli v korak s sodobno tehnologijo, si pridobivati novih tržišč, temveč bomo izgubljali še sedanja itd. To zavzemanje za strokovnjake je vsekakor upravičeno. Toda, če se zavzemamo za strokovnjake, je važno, za kakšne strokovnjake smo. Ali je strokovnjak lahko samo tisti z visoko izobrazbo, ali smo za take strokovnjake, ki imajo samo dokazilo o izobrazbi, takšno ali drugačno diplomo, ali pa smo za tiste strokovnjake, ki imajo tudi delovni uspeh ali delovne rezultate ■ itd. Prvo vprašanje, ki ga moramo rešiti je torej: kdo je strokovnjak? Menim, da ne bomo proglasili za strokovnjake vse, ki . imajo poklice, ki jjh trenutno pri nas primanjkuje.
Drugi bistveni problem pa je nagrajevanje oz. pačin nagrajevanja teh strokovnjakov. Ustava zagotavlja vsakemu dohodek po delu. Ali smo v našem podjetju to načelo uresničili na vseh delovnih mestih, ali velja to načelo tudi za strokovnjake za pisarniške moči ipd.?
To načelo ne sprejemamo . samo zaradi socialistične morale in pravičnosti, ampak tudi zato, da bi vsakega člana kolektiva čimbolj zainteresirali za uspeh celotne delovne organizacije, kajti z uspehom vsakega posameznika se veča tudi uspeh kolektiva kot celote in obratno. Ce šmo to načelo Uveljavili za večino delovnih mest, potem je še toliko bolj nujno, da delitev po delu začnemo uveljavljati tudi za strokovnjake, ker je uspeh celotnega kolektiva v dokajšni, meri
odvisen od njihovega dela in uspeha.
S tem bi se jasno pokazalo, kdo je resnično strokovnjak, kdo je*strokovnjak v svojem delu, in ne le kdo ima takšno ali drugačno diplomo v žepu. Mislim, da nam gre predvsem za take strokovnjake, ki svojo strokovnost dokažejo tudi s svojimi delovnimi uspehi.
Take strokovnjake je treba tudi primerno nagraditi. Za tiste pa, ki ne dosegajo zadovoljivih rezultatov pa ne vidim razloga, da ne bi dobili tudi manjših OD kot jih imajo njihovi sodelavci z nižjimi kvalifikacijami in z
nižjim položajem ter podobno. Zavzemam se torej za nagrajevanje po delu strokovnjakov; tudi njihov osebni dohodek mora biti odvisen od njihovega dela od uspeha njegove skupine ali njegovega oddelka itd.
Ugotavljanje delovnih uspehov strokovnjakov ni lahka stvar, vendar nam mora biti jasno, če bomo vedno ugotavljali le to, da je njihovo delo težko meriti, ne bomo prišli nikamor naprej in ne bomo prišli do boljše pravičnejše rešitve tega pomembnega problema.
C. V. '
S seje mladinskega aktiva
Pred kratkim je predsedstvo mladinskega aktiva Iskrinega obrata »Urni mehanizmi« v Lipnici pri Kropi, pod predsedstvom tov. Braneta Brtoncija razpravljalo na seji o svojih problemih. Navzoči so bili tudi predstavniki mladinskega aktiva iz matičnega podjetja v Kranju.
Referat o delu mladinske organizacije je nakazal niz problemov, pa tudi uspehov. Vsekakor je nujno, tako je nakazala tudi razprava, več aktivnega sodelovanja mladih v samoupravnih organih; le tako bo možno slediti problematiki obrata. Zadevno je bil dan predlog, da se v letu 1970 organizira seminar o samoupravljanju, kj naj bi bil v mesecu marcu ali aprilu,
Pri formiranju komisij je bil dan predlog, da je treba ustanoviti tudi komisijo
za kulturno dejavnost. Program dela naj bi zajemal organizacijo proslav in raznih literarnih večerov, za kar so dani vsi pogoji. Za predsednika je bila izvolnjena Francka Ropič, za člana pa Polonca Ažman-Skrinjar in Slavko Šolar.
V razpravi o športni dejavnosti je bil dan poudarek športnim tekmovanjem, za kar je.treba takoj pripraviti obsežnejši program, upoštevati pa je tudi treba izlete. Za čimvečjo popularnost te dejavnosti bo športna komisija skrbela za medsebojno povezavo med mladinskimi aktivi v občini in mladino matične tovarne v Kranju. Za predsednika športne komisije je bila izvoljena Zal-ka Kržišnik, za člana pa Janko Koselj in Majda Šolar.
I.	M.
Novi aktiv mladine v obratu »Urni mehanizmi
i ISKRA — tovarna elektro-KPc tehničnih in finomehanič-nih izdelkov Kranj
RAZPISUJE
na osnovi določil členov 126 in 127 Statuta tovarne
NASLEDNJA VODILNA DELOVNA MESTA:
1.	pomočnika direktorja za proizvodno področje
2.	pomočnika direktorja za tehnološko področje
Pogoji pod tč. 1 in tč. 2:
—	visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri, 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v proizvodnji elektromehanskih izdelkov.
3.	šefa finančne službe
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne stroke, 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v finančni službi gospodarskih organizacij;
—	srednja izobrazba ekonomske smeri, 10 let delovnih
izkušenj, od tega najmanj 7 let na odgovornejših delovnih mestih v finančni službi gospodarskih organizacij.	,
4.	šefa kadrovske službe
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri,
7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v kadrovski službi delovnih organizacij.	.
5.	šefa organizacijske službe
Pogoji:	.
■*- visoka ali višja izobrazba ekonomsko-tehnične ali organizacijske smeri, 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v delovnih organizacijah, ter poznavanje avtomatske obdelave podatkov na elektronskem računalniškem sistemu.
6.	šefa tehničnih služb
Pogoji:
•— visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro stroke, 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v delovnih organizacijah elektro stroke.
7.	šefa službe kvalitete
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro stroke, 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v delovnih organizacijah elektro stroke.
8.	šefa obrata avtomatskih telefonskih naprav
9.	šefa obrata elektromehanskih izdelkov
10.	šefa obrata števcev
11.	šefa obrata stikal
12.	šefa obrata merilnih naprav
13.	šefa obrata vzdrževanja
14.	šefa obrata orodjarne
15.	šefa obrata mehanizmov
Pogoji pod tč. 8. do 15.:
—	visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri, 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v prozvodnji elektromehanskih izdelkov, ter poznavanje področja, za katerega kandidira;
—	srednja izobrazba strojne ali elektro smeri, 12 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 8 let na odgovor-
| nejših deLovnih mestih v proizvodnji elektromehanskih izdelkov, ter poznavanje področja, za katerega kandidira.
Za vse kandidate se zahteva znanje tujega jezika.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
Kandidati morajo prijavi priložiti dokazilo o strokovni
izobrazbi in delovni praksi.
Prijavo je treba poslati z označbo »Za razpis«.
■■
mu
¡i
ca
S2
EH
■ ■
pa
EH BS E ¡3 BB
Si
BB
ea
EsJ
BB
BH
ca
BB
B9
ta a
Esa
ESI
BB
■ H
srn
HH
BB
gg
gg
BB
BS
ii
BB
BB
H H BU 9B MB IB
Od 1. januarja letos sta združeni PRODAJNO-SERVISNA iii NABAVNA ORGANIZACIJA v enotni poslovni trgovinski hiši
ISKitA-COMMERCE
(Nadalj. s 1. strani)
Temelji poslovanja
ISKRA-COMMERCE
Združitev tržnih organizmov podjetja ISKRA v enotno izvrševanje tržnih funkcij organizacij ISKRA COMMERCE ustvarja možnost, da doseže v naslednjih treh letih na domačem trgu promet 150 do 200 milijard S din in 40 do 50 milijonov $ v mednarodnem prometu.
Ta programska predpostavka temelji na naslednjih dejstvih:
—	ISKRA ima 15-lctno tradicijo lastne trgovinske mreže s sistemom filial, prodajaln in servisov na jugoslovanskem tržišču. S svojo trgovinsko mrežo pokriva domala celotno jugoslovansko tržišče;
—	s svojo zunanjetrgovinsko mrežo, organizirano v obliki lastnih podjetij v tujini in to v New Yorku, Milanu, Stuttgartu in Caracasu ter lastnimi trgovinskimi predstavništvi v Londonu, Istambulu, Parizu, Moskvi, Pragi in Berlinu ima v precejšnji meri pokrila najinte-resantnejša plasmanska področja naše panoge v mednarodnem prostoru;
—	na obstoječi kadrovski strukturi z nad 100 visoko- in 250 srednje-strokovnega kadra;
— na strokovno dobro usposobljeni in tehnično opremljeni servisni in montažni službi, v kateri je zaposlenih nad 450 delavcev.
Na doseženi udeležbi ISKRE v prodaji blaga njene proizvodnje na domačih in zunanjih tržiščih pokriva ISKRA s sedanjim obsegom poslova-. nja nad 50 % potreb jugoslovanskega tržišča na področju avtomatizacije železnic, telekomunikacij, opreme za PTT, avtoelektrike, elektronskih elementov, električnih števcev, merilnih instrumentov in kinoprojektorjev. ISKRA ima pomemben delež v dobavah za JLA, ki je v porastu in kjer so še viri možnosti ter v elektrogospodarstvu, za katerega velja isti porast. ISKRA zasleduje velike projekte, m je temu prilagodila' in prilagaja organizacijske oblike nastopanja na tržiščih, in to predvsem s lormira-njem specializiranih prodajnih inženiringov (za avtomatizacijo železnic, za telekomunikacije, za avtomatizacijo v industriji in za avtomatizacijo na'področju elektrogospodarstva ter širše energetike).
- ti	.
Na zunanjem trgu je podjetje ISKRA doseglo sedaj letni plasman v višini 14 % celotne bruto proizvodnje, od tega več kot 3/4 na konvertibilnih področjih. Čeprav so ti rezultati bili doseženi v zadnjih treh letih v zelo naglem porastu, nam naša lastna mreža in izbor pravilnih partnerjev na tujih tržiščih'"garantira stabilnost in nadaljni trend porasta našega plasma-
na: Pri tem predvidevamo, da bo obseg izvoza v naslednjih letih dosegel približno za 25 % celotne proizvodnje podjetja, za kar je bil konkreten program žc izdelan in tudi potrjen.
Organizacija in upravljanje
ISKRA COMMERCE
ZP ISKRA ima z medsebojno pogodbo z ISKRA COMMERCE zagotovljene trajne instrumente vpliva na poslovni koncept, perspektivno usmeritev in investicijske naložbe. Z ustrezno politiko medsebojnega vpliva mora biti doseženo, da se ustrezni del akumulacije ISKRA COMMERCE preliva v kapital za nove naložbe: za uvajanje novih proizvodov, modernizacijo obstoječe in uvajanje novih tehnologij, vključujoč tudi izgradnje novih kapacitet s ciljem novih zaposlitev. Vpliv ISKRE se izvršuje prek udeležbe njenih predstavnikov v ustrezni udeležbi v organih upravljanja ISKRA KOM-MERCE in o temeljni pogodbi, ki odreja medsebojne pravice in obveznosti, dolžnosti in pristojnosti, potrjene od samoupravnih organov ZP in ISKRA COMMERCE.
S tem je zagotovljena trajnost aktivnosti ISKRA COMMERCE k ciljem združene ISKRE. Medsebojni odnosi med posameznimi organizacijami, — članicami ZP in ISKRA COMMERCE temeljijo tudi v prihodnje na pogodbah. Predvideva se, da se sklenejo dolgoročne ali vsaj srednjeročne pogodbe, s katerimi se sporazumno določijo instrumenti stalnega vpliva proizvodnih organizacij na poslovanje in predvsem na prodajno stabilnost in perspektivo. Tako se predvideva, naj bi take pogodbe vsebo-
vale določbo o določenih 1 drovskih soglasjih, o deli) vseh oblik na tržišču reali ranih razlik v cenah, nadal o skupni izgradnji inžiniri) organizacije, projektantsk organizacij, o skupnem pr, gramiranju servisa, izgradi in usposobitvi montažnih g pacitet, izvajanju propagac nih akcij itd.«
Združitev PSO in NO i
Na temeju takega konce! ta trgovinske hiše ISKlj COMMERCE in obširnih n prav po tem osnutku i upravni in samoupravni o gani PSO in NO sklenili l tegracijo med obema tra ma organizacijama. V tora 23. decembra, so izvedli v N glasovanje v kolektivu glei nameravane integracije. ( zapisniku komisije za izvedi glasovanja se je izreklo 78,9] zaposlenih v NO za priklj* čitev k ISKRA COMMERCj proti je glasovalo 9,5 %, ost li pa se zaradi bolezni i službene odsotnosti niso ud1 ležili glasovanja. Kolektiv ii sc je torej z veliko večino or ločil za vključitev v trgov!1 sko hišo ISKRA COMMEI CE.
Že naslednji dan je bi! skupna seja delavskih svetr PSO in NO v Kranju. 01 sta na podlagi proučene^ gradiva in rezultata glasov, nja v NO sklenila integraciji ki jo je kasneje na zadnje) lanskoletnem zasedanju spr. jel in dokončno odobril i DS ZP.
I. januar 1970 kot začet« integriranega ISKRA COk MERCE v pravni kontinuite PSO, lahko upravičeno štej mo kot mejni datum in zač tek nove rasti ter poslov« ekspanzije celotnega Združi nega podjetja.
Marjan Kralj
.BBSBBSBBBBBBBflBBBaBBBBBBaBBaBBSBBBBBBBBBBBBaSI
Potrjene spremembe ii dopolnitve statuta In pravilnika o delovnih razmerjih...
(Nadaljevanje s 3. strani) jevani kot ostali delavci s p(
nost kadrovskega odbora tovarne in ne več v pristojnost komisij v obratih.
Direktor in vodilni delavci imajo pravico predlaganja najustreznejših kandidatov za zasedbo delovnih mest. Podaljšali so se odpovedni roki, ki so obvezni za tovarno in delavca.
® Pravilnik o nagrajevanju
ureja zvišanje osebnih dohodkov vseh zaposlenih, predvsem pa tudi osebne dohodke tistih kategorij delavcev, ki so najbolj kritični pri nagrajevanju in zato odhajajo iz tovarne. V povprečju se bodo osebni dohodki povečali za 13,5 %.
Direktor in vodilni delavci v bodoče ne bodo več nagra-
stavko osebnega dohodki ampak bo njihov osebni dr hodek odvisen od poprečni osebnih dohodkov delavce tovarne. Faktor za določite osebnega dohodka potrjuj delavski svet na predlo upravnega odbora.
Ostali pravilniki morajo b ti vsklajcni s statutom v k ku 6 mesecev. V tem časi morajo biti tudi volitve v or gane upravljanja.
Delavski -svet je na predlo razpisne komisije ponovi) imenoval za direktorja toval ne tov. Borisa Kryštu(ka i obenem potrdil pogoje, ki ji je direktor postavil za uredi tev zadev v tovarni in zdrt ženem podjetju »Iskra«.
N. P.
e
Izvlečki
Iz sklepov samoupravnih organov
druženo
ODJETJE
KLEPI 5. ZASEDANJA »ELAVSKEGA SVETA ; DNE 26. 12. 1969
p Na osnovi sklepov deških svetov organizacij bavne organizacije Kranj ISKRA — COMMERCE ibljana o tem, da se Nama organizacija pripoji k C RA — COMMERCE, je avski svet združenega pod-ja sprejel naslednje sklc-
. DS ZP sprejema na zna; in daje soglasje k sklepu avskega sveta Nabavne or-lizacije Kranj z dne 23. de-nbra 1969, po katerem se podlagi mnenja njene dene skupnosti ta pripoji k ganizacije ISKRA — COM-IRCE Ljubljana.
!. DS ZP sprejema na zna-3 in daje soglasje k sklepu lavskega sveta ISKRA — •MMERCE Ljubljana, s karm ta soglaša s pripojitvi-Nabavne organizacije anj k ISKRA — COM-2RCE Ljubljana,
i.	DS ZP sklene, da se po-dba o pravicah in dolž.no-h organizacije, sklenjena e 30. 12. 1965 med ZP KRA KRANJ in Nabavno ganizacijo Kranj, razveže.
l.	DS ZP soglaša s tem, se Nabavna organizacija
•anj kot organizacija v se-avu ZP izbriše iz registra djelij in obrtov pri Okrožni sodišču v Ljubljani.
5.	Vse pravice in obveznosti ibavne organizacije .Kranj, stale do 31. 12. 1969, prevza-3 ISKRA — COMMERCE Ubljana.
S.	DS ZP se strinja z ustrez-mi spremembami in dopol-tvami pogodbe o pravicah dolžnostih organizacije KRA — COMMERCE Ljulv ma (prej (PSO) z dne 31. cembra 1965 in pooblašča edsednika DS ZP za podpis •datka k tej pogodbi.
7.	Določbe statuta ZP, ki se našajo na Nabavno organi-cijo in PSO — sedaj ISKRA COMMERCE — se uporabijo smiselno s temi sklepi.
© DS ZP jc prekinil raz-avo o problematiki Tovar-orodja Ljubljana Stegne s
m,	da generalni direktor ZP i 15. 1. 1970 pripravi kon-etne utemeljitve vseh va-tnt, ki v zvezi z. reševanjem oblematike Tovarne orodja istajajo, z mnenjem strokov-h služb ZP k posameznim riantam in s konkretnim ■odlogom, pa kateri varian-naj se reši ta problem.
DS ZP priporoča toyarni lektromehaniki Kranj, naj Plovno poda svoj predlog o ipojitvi Tovarne orodja v len sestav.
69 DS ZP sprejema poro-lo o poslovanju Združenega
podjetja ISKRA KRANJ v času od 1. 1. do 30. 9. 1969 z naslednjimi sklepi k nekaterim poglavjem poročila:
I.	PROIZVODNJA
DS ZP naroča, naj naslednje poročilo o poslovanju združenega podjetja vsebuje primerjavo povečanja proizvodnje v ZP ISKRA s sorodnimi industrijami v Jugoslaviji.
II.	KADRI
DS ZP priporoča vsem organizacijam v setavu ZP, da pri izvajanju kadrovske politike ne gredo v širino in da pri zaposlovanju gledajo tudi na kvalifikacijo ljudi, ki jih sprejemajo na delo.
III.	OSEBNI DOHODKI
a)	DS ZP sprejema sklep, da sc morajo organizacije ZP obvezno držati s planom predvidenega delitvenega razmerja dohodka. V kolikor organizacija ne dosega plansko predvidene proizvodnje in s tem v zvezi ne dosega tudi s planom predvidene višine skladov, ne more izplačevati OD v breme plansko predvidenih skladov.
Ce posamezna organizacija ravna v nasprotju z gornjim predlogom, naj se zoper njo pravočasno podvzamejo ustrezne sankcije in se v zadnji konsekvenci uporabi tudi sankcija razveze pogodbe z Združenim podjetjem.
b)	Strokovne službe ZP naj narede analizo izplačil osebnih dohodkov za leto 1968, in sicer, koliko bi organizacija lahko nasproti ustvarjenemu rezultatu izplačala OD in koliko OD je dejansko izplačala; ta spisek je treba predložiti vsem organizacijam in organom upravljanja ZP.
Zoper tiste organizacije, ki so izplačevale višje rezultate, naj se ustrezno ukrepa.
c)	Strokovne službe ZP so zadolžene, da ob priliki sestave gospodarskega plana ZP polagajo posebno pozornost planiranemu delilnemu razmerju dohodka in v primeru, da ugotovjo nesorazmerja, opozore na to prizadeto organizacijo in organe upravljanja ZP.
č) DS ZP naroča strokovnim službam ZP, da pripravijo predlog dodatne obremenitve v korist skupnih skladov združenega podjetja za tiste organizacije, ki bi izplačevale večje OD, kot bi iih glede na gospodarske rezultate lahko izplačale.
dl Strokovne službe ZP naj prouče, Vf^štie možnosti ukrepanja ima uprava ZP oz. organi v nasprotju s sprejetimi proporci in elementi gospodarjenja, sprejetimi v gospodarskem planu ZP, pri čemer moraio upoštevati dejstvo, da za velik del obveznosti iz preteklega poslovanja še vedno obstaja subsidirana odgovornost vseh organizacij ZP.
e)	Strokovne službe ZP morajo posebej kontrolirati zaključne račune za leto 1969 tistih organizacij, katerih poslovanje je kritično, in sicer predvsem v Sprejmniklh, Orodjarni, Polprevodnikih, CAOP in Mikronu.
IV.	OBRATNA SREDSTVA
DS ZP osvaja predlog UO ZP oz. gospodarske komisije, da finančno-računovodsko področje ZP izdela bilanco obratnih sredstev za združeno podjetje per 31. 12. 1969, ki naj jo predloži gospodarski komisiji v pretres.
VI.	UVOZ
DS ZP sprejema sklep, naj organizacije v sestavu ZP nabavljajo material predvsem znotraj ISKRE, v kolikor so prodajni pogoji vsaj enako ugodni kot pogoji uvoza.
X. CELOTNI DOHODEK
a)	Polprevodniki:
DS ZP pooblašča generalnega direktorja ZP, da s komisijo, imenovano s sklepom 24) 3. zasedanja DS ZP z dne
30.	9.1969 in razširjeno po sklepu generalnega direktorja ZP, izvede vse potrebne ukrepe za sanacijo Tovarne polprevodnikov Trbovlje do 1. 3. 1970. V tem času se mora predložiti delavskemu svetu ZP ustrezen program, ki bo vseboval potrebne ukrepe in predloge in njih realizacijo.
Generalni direktor naj pri tem upošteva mnenje komisije o vzrokih dosedanje izgube v letu 1909 v Tovarni polprevodnikov ter mnenje Tovarne polprevodnikov Trbovlje in Tvornice poluvodida Zagreb.
b)	Center za avtomatsko obdelavo podatkov:
DS ZP podpira sklep UO ZP oz. razširjenega kolegija ZP, da se insistirá na podpisu pogodb med organizacijami v sestavu ZP in CAOP in da se do 1. februarja 1970 uredi podpis pogodb za leto 1969 in za leto 1970 drugače Center za avtomatsko obdelavo podatkov ne bo dobil izplačanih osebnih dohodkov.
Za to sta zadolžena tov. Slavec in ing. Bauman.
@ Na osnovi čl. 3 veljavnega pravilnika o organizaciji in poslovanju notranje arbitraže, sprejetega dne 5. 10. 1966, delavski svet ZP imenuje za listo arbitrov združenega podjetja naslednje arbitre:
ISKRA COMMERCE
1.	Vreček Franc, dipl. ing. (elektr.) — direktor sektorja
2.	Žepič Janez, dipl. ing. (elektr.) — direktor sektorja
3.	Košak Alja, dipl. prav. — pravni lefrent
4.	Košorok Rudi, dipl. prav. — vodja izterjevalne službe
5.	Šoštarič Milivoj — strokovni sodelavec
6.	Tavčar Mitja, dipl. ing. (elektr.) — vodja službe
7.	Vrhovec Andrej, dipl. oec. — asistent dir. sektorja
NAPRAVE
8.	Kačič Metod, dipl. oec.
—	vodja fin. sektorja
9.	Gambcrgcr Milan, dipl. ing. (str.) — vodja proiz. delov
10.	štancar Franc, dipl. ing. (elektr.) — vodja teh. kon. trole
11.	Zajc Jože, TT mehanik
—	vodja montažne linije
ELEMENTI
12.	Sure Jože. dipl. oec. — vodja fin.-gos. sektorja
13.	Pompe Igor, dipl. inž.
—	šef komerciale
14.	Štok Žarko, dipl. ing. — vodja teh. sektorja
APARATI
15.	Vršnak Franc, dipl. ing. vodja GT sektorja
16.	Juvan Stanko, dipl. prav.
—	pravnik
17.	Koser Janez — vodja spl. sektorja
STROKOVNE SLUŽBE
18.	Dobnikar Franc — svetovalec gen. direktorja
19.	Dolhar Štefan, dipl. ing.
—	strokovni svetovalec
20.	Slavec Igor, ing. — v. d. direktorja OKP
21.	Ileršič Vlado — strokovni sodelavec
22.	Vidmar Stojan, dipl. oec. — strokovni sodelavec
23.	Grčar Peter, dipl. oec.
—	vodja odelka
ELEKTROMEHANIKA
24.	Fatur Slavko, komercialist fin. sektorja
25.	Gogala Miroslav, ing. org. — vodja računovodstva
26.	Pavlin Nace, dipl. prav.
—	vodja pravnega oddelka
27.	Kuhar Ludvik, dipl oec.
—	vodja nabave
28.	Kobal Peter, dipl. ing.
—	asistent pom. direktorja
29.	Jerončič Ivo, dipl. ing.
—	vodja progr. oddelka
30.	Šarabon Vinko — vodja oddelka
V tovarni ženske konfekcije »LISCA« iz Sevnice ni več »plavih kuvert« vsakega 15. v mesecu. Ta način izplačevanja osebnih dohodkov so zamenjali s hranilnimi knjižicami, na katere prenesejo zaslužke delavcev. To dela obračunska služba skupaj z uslužbencem Kreditne banke iz Celja, ki jc vsak dan v tovarni in izplačuje delavcem denar na hranilne knjižice.
S tem, za nas novem načinu se vsi zelo pohvalijo. Delavci so zadovoljni, ker jim tako vedno ostane nekaj prihrankov na katere dobivajo 6®/« obresti, Denar porabljajo veliko bolj preračunano in gospodarno, saj je vsakemu do tega, da bi mu čimveč ostalo na hranilni knjižici.
INSTRUMENTI
31.	Konc Jože, dipl. ing. — asistent šefa proizvodnje
32.	Ravnik Jože — šef nabave
33.	Truhačcv Niko — šef fin. sektorja
AVTOELEKTRIKA
34.	Ambrožič Dušan, dipl. prav. — pravnik
35.	Kokelj Venceslav, dipl. ing. — vodja plansko ter. odd.
36.	Šuligoj Alfred, stroj, teh. — vodja končne kontrole
37.	Bratuš-Klemcnc Štefka, dipl. oec. — računovodja
RIZ
38.	Vcmič Zdenko, dipl. ing. — direktor IETA
39.	Regetaš Ljubica, dipl. prav. — glavni pravni referent
40.	Muzurovič Fahrudin, dipl. oec. — ekonomist
41.	štanfelj Viktor, dipl. oec. — šef prodajnega sektorja
42.	Vrabec Vlastinih-, dipl. ing. — šef tehnološke priprave.
• DS ZP sprejema Pravilnik o organizaciji in poslovanju notranje arbitraže in osvoji predlagano spremembo sekretariata ZP v 46. členu, ki se spremeni in glasi:
»Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan od dneva, ko ga je sprejel delavski svet združenega podjetja. Dan sprejema je štet kot dan objave. Z veljavnostjo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o organizaciji in poslovanju notranje arbitraže z dne 5. oktobra 1966«.
(Zaradi tehničnih zaprek bomo celotno besedilo Pravilnika priobčili v naslednji številki).
Delovna organizacija ima tudi velike koristi. S kreditno banko je zmenjena, da ji sorazmerno z vloženim denarjem daje potrebne kredite za obratna sredstva in modernizacijo proizvodnje. Kreditna banka pa ima več sredstev, ki jih usmerja v gospodarstvo in jih hitro obrača — seveda z obrestmi.
Tak način je v zahodnem svetu že dolgo znan, kjer delavci vse večje nakupe plačujejo (prenašajo) kar iz žiro računa, denar imajo le za vsakodnevne drobnarije.
Delavci »Lisce« se o takem načinu zelo pohvalno izražajo in pravijo, da se na stari način »plavih kuvert« ne bi nikoli več vrnili.
Spodbuden primer, ki ga bodo prav gotovo še marsikje posnemali.
Posnemanja vreden primer
ISKRA
Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana — Stegne, v ZP Iskra Kranj
vabi
k sodelovanju
DVA KONSTRUKTORJA
za mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje elementov za elektroniko
POGOJ: diplomirani strojni inženir z 2-letno prakso v konstrukcijskem biroju ali
strojni tehnik s 5-letno prakso v konstrukcijskem biroju
TEHNOLOGA v investicijskem biroju
POGOJ: strojni tehnik z večletno operativno prakso
KONSTRUKTORJA ORODIJ IN NAPRAV
POGOJ: strojni inženir, urejena vojaščina ali strojni tehnik z najmanj 5-letno prakso
POMOČNIKA VODJE PROIZVODNJE
POGOJ: strojni, metalurški, kemijski ali elektroinženir z veseljem za organizacijska dela ali tehnik enakih strok z najmanj 5-letno prakso na podobnem delu
VODJO TEKOČE KONTROLE
POGOJ: strojni ali elektrotehnik z najmanj 3 leta prakse TEHNOLOGA MONTAŽE
POGOJ: elektrotehnik š. t., zaželena praksa, urejena vojaščina
VODJO IZMENE OBLIKOVALNICE
POGOJ: orodjar ali strojni ključavničar z nekajletno prakso, urejena vojščina
VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV za vzdrževanje
POGOJ: VK ali KV strojni ključavničar z nekajletno prakso
SAMOSTOJNEGA REFERENTA za domačo nabavo
POGOJ: končana srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse v komercialni službi
ADMINISTRATORJA — EVIDENTICARJA
POGOJ: srednja šolska izobrazba ali najmanj 2-letna administrativna šola
ŠOFERJA — NABAVLJACA
POGOJ: urejena vojaščina — voznik B, C kategorije Za vsa dela je predvidena poskusna doba.
Interesenti naj predlože pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela do 12. januarja v kadrovsko soc. oddelek tovarne.
Prevoz od središča do tovarne je priskrbljen.
Tiskovna konferenca.,
(Nadalj. s 1. strani)
levizorjev še večja, največjo investiejo pa predstavljajo konstrukcije barvnih televizorjev in ustrezne tehnologije. Glede drugega vprašanja je omenil da je RIZ dobavil lani dva velika radiofuzna oddajnika Zvezni republiki Nemčiji in sicer za Bavarski in Jugozahodni radio, kjer je bil najboljši ponudnik na natečaju, medtem ko natečaja prt znani aferi za oddajnik Skopje sploh ni bilo. V nadaljevanju razprave se je novinar beograjskega Privrednega pregleda Panto Rudič zanimal za problem industrijskega oblikovanja, novinar Radia Ljubljana Matjaž Vizjak pa ta kadrovsko vprašanje in štipendiranje novih strokovnih kadrov. '
Vojaki nam pišejo
ZBUB
Iz Niša se je oglasil vojak Cveto Šušteršič, ki je bil pred odhodom k vojakom zaposlen v orodjarni obrata »Stikala« v Kranju. Iskreno pozdravlja sodelavce, posebno pa mojstra Edija Rozmana, ter jim želi srečno, zadovoljno in uspešno leto 1970!
Njegov naslov:
Cveto Šušteršič V. P. 3038/13 Niš, Srbija
Obvestilo smučarjem
Na kratko obveščamo vse aktivne smučarje, da bodo VIII. zimsko-športne igre ISKRE s tekmovanjem v veleslalomu predvideno 28. februarja v Kranjski gori. Podrobnosti in propozicije bomo objavili takoj po bližnji seji komisije za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP.
■ ■flSHSBHHHRSBHHHHRG IOBBBIBIIIIBBBBBIBI
aaai
IBIl
Pa še res |e
Na svečanem zasedanju DS »Elektromehanika« je bilo opaziti predsednika UO tovarne inž. Emila Sekneta v družbi s hokejistom Felcem v zelo živahnem razgo-
Nekdo od prisotnih je pripomnil, da mogoče Felc snubi inž. Sekneta, da bi šel igrat k HK Jesenice. »Seveda«, je pritrdil drugi, »Sekne ima kot predsednik UO dosti prakse za drsanje na gladkih tleh.«
LIN
Slavnostna jubilantov 20
počastitev -letnega dela
(Nadaljevanje s 4 strani)
Emil Sekne pozdravil povabljenega gosta, športnika oz. hokejista Albina Felca, mu čestital v imenu kolektiva in mu zaželel še mnogo uspehov in športne sreče (navdušen aplavz). Imenovani se je iskreno zahvalil za pozornost ter prejeto darilo, čestital
ZAHVALA
vsa vprašanja, se je generalni direktor ponovno zahvalil za številen obisk, zaželel v imenu kolektiva ZP ISKRA in v svojem imenu vsem srečno in zadovoljno novo leto 1970 ter za tem zaključil tiskovno konferenco.
Marjan Kralj
Tov. Franciju Ciperlet'.!,
mojemu sosedu, ki je zaposlen v tovarni »Iskra« v Kranju, se iskreno zahvaljujem za izredno požrtvovalnost pri izbruhu požara v moji hiši. Njegova takojšnja pomoč je pripomogla, da se ogenj ni razplamtel in da so ga kranjski poklicni gasilci že v kali zadušili, za kar jim gre tudi vse priznanje.
Milko Hribar upok. tolmač in prevajalec v »Elektromehaniki« Cerklje 39
ZAHVALA
Popravek
ea
Bia
S3
sta
EB
E3
ca
ca
EB
ca
Na ta vprašnja so odgovarjali poleg generalnega direktorja Vladimirja Logarja še sekretar Pavel Gantar in predsednik DS ZP inž. Rok Žibert. Ob koncu, ko so si novinarji že napolnili beležnice s podatki in izčrpali tudi
V 47.-48. številki glasila Iskre je bil objavljen predlog Amandmaja k statutu ZP Iskra o ustanovitvi samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe v Združenem podjetju Iskra Kranj — Centra za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP).
Pri tem se je vrinila tiskovna napaka v 4. členu, ki spremeni smisel, zato objavljamo popravek 4. člena, ki glasi:
»Poslovanje Centra za avtomatsko obdelavo podatkov vodi direktor. Za strokovno načrtovanje avtomatske obdelave podatkov se pri Centru za avtomatsko obdelavo formira Strokovni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovnih članov in predsednik ZP, ki ga imenuje UO ZP; direktor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov pa je predsednik Strokovnega odbora.«
Amandma k statutu smo poslali še posebej vsem organizacijam v obravnavo in prosimo za pripombe.
Organizacijsko kadrovsko področje ZP ISKRA Kranj
Ob prerani izgubi dragega moža
IVANA NOVAKA
se iskreno zahvaljujem članom kolektiva tovarne »Aparati« za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
žena Antonija
ZAHVALA
Ob smrti moje drage žene
TONČKE SITAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v ob-delovalnici obrata »števci« in obrata EMI za izraženo sožalje, poklonjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti.
Viktor Sitar
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naji: ljubljene in dobre mamice
MARJANCE PLESTENJA1
se iskreno zahvaljujeva vse sodelavcem in sodelavkam obrata umerjevalnice, skl dišče stiskalnice za izraža sožalje, poklonjeni venec, c narno pomoč in spremst' na njeni zadnji poti.
Hčerki Polda Grčat in Francka Plestenji
vsem jubilantom 20-letnega dela in kolektivu za dosežene rezultate ter zaželel srečno in uspešno leto 1970.
Zatem je moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom dirigenta Petra Liparja, občuteno in z že znano zavzetostjo zapil deset narodnih pesmi, vmes pa je tov. Rado Časi (napovedovalec RTV) vpletel nekaj misli iz Župančičevih pesmi in predstavni Cankarjevega »Kurenta«.
S tem je bil slavnostni del končan. Navzoči so bili povabljeni na zakusko, kjer so nato v prijetnem razpoloženju obujali spomine na preteklo delovno dobo, hkrati pa ugotavljali, da eo ponosni na Iskro, ki se ie iz razmeroma skromnih začetkov povzpela med vodilna podjetja.
ABC
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje sl re mame
FRANČIŠKE RAHONC
se iskreno zahvaljujem sod lavcem na traku PTI v AT za izraze sožalja, poklonjet cvetje in spremstvo na nje zadnji poti.
Vnukinja Stanka Stare
KiTMruB . *<3
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
IVANA FILIPČIČA
se iskreno zahvaljujem sod lavcem GPP in sindikalni p družnici obrata ATN za izi ženo sožalje in pomoč.
Anton Filipčič ATN - Elektromehanika
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše di ge mame
FRANČIŠKE ŠKOFIČ
se iskreno zahvaljujeva sod lavcem v tehničnih službi in v obratu EMI za poda jena venca, izraze sožalja ti za spremstvo na njeni zado poti.
Sinova Jože Škofič Peter Škofič
ZAHVALA
Ob smrti mojega drage; očeta
CIRILA MRAKA
se iskreno zahvaljujem sod lavcem in vodji umerjevali ce števcev za pomoč, cvet. in izraze sožalja.
Hčerka Angelca Golja
ISKRA — glasilo delovn ga kolektiva Iskra, industrij za elektromehaniko, teleki munikacije, elektroniko i avtomatiko — Urejuje uredil ški odbor — Glavni uredili! Pavel Gantar — Odgovori urednik: Janez Šilc — izbi ja tedensko — Rokopisov c vračamo — Tisk in klišej »CP Gorenjski tisk« Krat