Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje / Urejuje in odgovarja uredniški odbor / Odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna Časopisno založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani / Nalcrv uredništva in upra-ve: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) Z Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne te jih ne vračamo.
Zaključek kulturnega festivala v Zagorju
Celotedenskih kulturnih prireditev se je udeležilo nad 5000 ljudi. — V torek smo videli med gosti tudi okrajnega sekretarja ZK tov. Viktorja Kovača, sekretarja OO SZDL tov. Janeza Jesenška in podpredsednika OLO tov. Zupančiča. — Slavnostna seja delavskega sveta rudnika Zagorja. — Praznovanje dneva rudarjev in dneva borca na letnem telovadišču ■
Štev. 28.
Trbovlje, 8. julija' 1957
Leto X.
7
dni
po »vetu
Te dni je bil v središču svetovne pozornosti
GOVOR TOVARIŠA TITA PO AMERIŠKI TELEVIZIJI,
ki so ga morali v ZDA celo Ponoviti. Tovariš Tito je na Brionih, odgovarjal no vprašanja predstavnikov ameriške televizije. Ves svetovni tisk je še in še bo obširno ponatisnil Izvlečke iz Titovega govora, ki po mnenju večine komentatorjev sodi med najbolj hu-taane odgovore, ki se nanašajo očupanje trajnega miru v •vetu.
SPREMEMBA V SOVJETSKI PARTIJI
V Moskvi je bil te dni ple-nv-m CK KPSZ, na katerem Se> kot je bilo rečeno, razpravlja o protipartijski dejavnosti skupine Malenkov, Kaganovič, Molotov. Na plenumu so raz-rešili poleg omenjenih članov še kandidata za člana prezida CK in člana CK Sepilo-va.
PRIJATELJSKA ROKA NASERA
Pred dnevi je dal egiptovski predsednik Naser izjavo za O-n-gleško televizijo, v kateri je bled drugim ponudil obnovo Prijateljskih stikov z Anglijo. Ponudba je imela v svetovni javnosti velik odmev, angleško javno mnenje pa je za ‘ *daj še deljenega mnenja, ni Po nobenega dvoma, da je omenjena gesta predsednika Nas era naletela na ugoden odmev pri vseh. tistih, ki želijo prekiniti nenormalno sta-hje na Srednjem vzhodu.
POČASI GRE NA BOLJE
Se vedno so oči svobodoljub-bepa človeštva uprte v London, kjer zaseda podkomite Združenih narodov za razorožitev. Zdaj mnogi pričakujejo Pozitivnih rezultatov, posebno So. ko so tudi Zahodne držaje za pogojno ustavitev poskusov z jedrskim orožjem. tipajmo, da bo to res dolgotrajno zasedanje obrodilo plodno sodove, da se bo človeštvo oddahnilo od nenehno groze-o® nevarnosti.
Kongres socialistične
INTERNACIONALE
Pred dnevi se je na Dunaju *ačel kongres socialistične internacionale. Udeležujejo se 9a nekateri najvidnejši predstavniki zahodnoevropskih in socialdemokratskih strank in eastopniki nekaterih izven-et,rORskih držav. V središču *animanja‘ bo vsekakor spor I^od angleškimi laburisti in ^ancoskimi socialisti. Znano da sta angleška laburistič-na prvaka Bevan in Geitsskel ®bsodijQ Molletovo alžirsko Pustolovščino.
V EGIPTU VOLIJO
j 3 •julija so se začele v Egip-u Prve parlamentarne volitve 0 revolucionarnih spremem-ah leta 1952. Egipčani bodo 'olili za dobo petih let 350 po-aucev, število kandidatov pa 1189. Novi egiptovski j,arloment se bo zbral 23. ju-‘5a ob peti obletnici državne-0a udara.
VREME
u od 6. do 16. julija
Čis?°tno neurj* s* pričakuje bo. Tud,|°lko11 6' ali okoli 10. julije. >he	julija nevihtno vre-
V <>s,talem bo prevladovalo blho’ t>oletno vreme s silno vro-«v,r ”P'lcai dni pred neurjem n*na Pred nevihtami.
Dr. M. V.
PO KONGRESU DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
Sla, ki spodbuja napredek
Gostovanje ljubljanske Drame
Kongres delavskih svetov je za nami. 1745 delegatov s« je vrnilo na svoja delovna mesta, gostje domačini so se vrnili v svoje kraje in vrnili so se tudi številni tujci, ki so obiskali kongres, vrnili so se v daljno Indijo, Ceyion, Sovjetsko zvezo. Češko, Belgijo In Veliko Britanijo ...
Kongres delavskih svetov je za nami, toda spomin nanj je nepozaben, vtisi so neizbrisni, zakaj toliko besed, iskrenih in toplih, tehtnih in resnih besed
cialistične demokracije, o človeku, o skrbi zanj, 0 našem bodočem razvoju, o njegovi strokovni vzgoji in vsesplošnem izobraževanju in še o marsičem drugem, kot jih je bilo izgovorjenih na tem prvem zboru svobodnih. neposrednih proizvajalcev, ne sliši človek vsak Asm.
Na tako omejenem prostoru je nemogoče zapisati vse tisto bistveno, kar je izreklo 432 delegatov v komisijah in na plenarnem zasedanju (vneti statisti čar ji so izračunali, da so de-
o gospodarjenju, o razvoju so- legati samo na komisijah izgo-
X
51 let strokovne organizacije hrastniških steklarjev
V hiši, kjer so Imeli prve sestanke, so odkrili spominsko ploščo — Na slavju so bili med gosti Roman Albreht, tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije, Franc Pia »ar, tajnik Republiškega odbora sindikatov kemične industrije, predsednik hrastniške občine Stane Brečko, zastopniki steklarn iz Paračina, Pule in Rogaške Slatine — Sodelovala sta godba »Svobode II« in pevski zbor
Pomembno zgodovinsko slav- strokovne organizacije — oba je so imeli Hrastničani v okvi- živeča ustanovitelja oršanizacn-ru proslav svojega občinske- je, tov. Jože Zaletel in Franc ga praznika. V steklarski kolo- Zaletel, ki sta bila na slavnosti niji so preteklo nedeljo odkrili tudi navzoča, pa sta prejeta ge spominsko ploščo v spomin na denarno nagrado.
vorili okoli 270.600 besed), vse tisto, kar je zapisano na več kot tisoč straneh stenografskih zapiskov, stenografskih zapiskov, ki jih je stenografiralo nad 100 stenografov, vse tisto, kar vsebuje 1350 pismenih predlogov .,,
Kongres delavskih svetov Jugoslavije nam je še preblizu in težko, težko bi lahko do popolnosti ocenili njegov pomen. Precej, precej časa bo moralo preteči, da bomo lahko do podrobnosti ocenili rezultate kongresa. Toda nekaj je jasno — predlogi, sklepi, izrečeni na sejah komisij in plenarnih zasedanj, so velik prispevek za za-, konodajno delo, za nadaljnjo rast delavskega upravljanja, za izpopolnitev našega gospodarskega sistema, za hitrejšo, popolnejšo in vsestransko rast gospodarstva, za hitrejšo rast življenjske ravni...
Kongres je bil ploden razgovor delavcev, neposrednih proizvajalcev in upravljavcev. Imeli so se o čem pomeniti, saj je za njimi sedemletno delo naporov in uspehov.
Proslava Dneva borca v Brestanici
V Brestanici so letos dostojno proslavili Dan borca. Krajevna organizacij* ZB, ki j* zelo aktivna, je v sobois, 29. junija pripravila slavnostno akademijo ob sodelovanju »Svobode«, orkestra in šolske mladine. Zai pa se je te slavnosti udeležilo le okrog sto ljudi, kar za Brestanico ni običaj.
Krajevna ZB je za ta praznik
Kongres upravljavcev je pokazal, da so delavski sveti pri nas tista sila, ki spodbuja napredek. Prav zato je uresničevanje delavskega upravljanja zakon socialističnega razvoja in sestavni del boja za socializem. S svojm vsestranskim delovanjem bodo delavski sveti omo-(Nadaljevanje na 2. strani.)
Zagorski festival je končan. Izredno lepo vreme je dalo tej osrednji prireditvi svojevrsten pečat, saj ni bilo prireditve, katere se Zagorjani ne bi udeležili v res velikem številu.
Največ ljudi je prišlo seve k predstavi ljubljanska Drame tn njč čudnega, če so Zagorjani navdušeno pozdravili ljubljanske goste.
Posebno slovesnost so v Zagorju prazriovali tudi dan rudarjev in dan borca. Na praznik rudarjev je bita zjutraj slav-
nostna seja delavskega sveta, na kateri je tov. Drnovšek spregovoril o pomenu praznika, zlasti Pa o oomenu delav=keea samoupravljanju. — Popoldan je bila na letnem telovadišču intimna slovesnost. Vsi zagorski rudarji, ki delajo več kot 35 let, so dobiti od rudnika Zaganja ročne ure. nato pa je sledil kratek kulturni spored in slavnosten govor o pomenu dneva borca.
Zagorski festival je končan. O prireditvah pa nekoliko več v drugih številkah.	(v)
ZAKLJUČEK OBČINSKEGA PRAZNOVANJA V HRASTNIKU
Prizadevamo sl zagotoviti trajen mir
JE MED DRUGIM DEJALA PODPREDSEDNICA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE TOV. LIDIJA ŠENTJURCEVA NA SLAVNOSTNEM ZBOROVANJU VEČ KOT TISOČ HRASTNIČANOM — SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA — RAZVITJE ZASTAVE ZB NOV — MED GOSTI JE BIL TUDI OKRAJNI SEKRETAR TOV. VIKTOR KOVAČ IN GOSTJE IZ OBČINE RADEČE IN ZAGORJA
Množica Hrastničanov je za zaključek svojega vsakoletnega daj zjutraj v slavnostnem raz. občinskega praznovanja pozdra- položenju. Kmalu po slavnostni vila v svoji sredi tudi podpred- seji občinskega -ljudskega odbo-sednico Zvezne ljudske skupšči- ra so iz obeh krajev Hrastnika ne tov. Lidijo Sentjurčevo, ki je prispe« hrastniški delovni ljud-po slavnostnem govoru "pred- je v sprevodu im nato krenili sedniika občine tov. Brečka po- do spomenika padlim borcem in zdravila vse Hrastničane in jim talcem, kjer je bil izvajan kra-
domačinov NOV m z listinami zelo lično uredila tri izložbena-okna.	—Ik
Odkritje spominske plošče v Čečah
Ob prazniku dneva borca so v Čečah odkrili spominsko ploščo padlim partizanom. Slovesnosti eo se udeležili tudi: podpredsednica zvezne ljudske ,	-	skupščine Lidija Šenrtnuirc,
Množici Hrastničanov je spregovoril tudi tajnik republiškega okrajni sekretar ZK tov. Viktor odbora sindikatov tov, Roman Albreht
želela kar najlepše uspehe v nadaljnjem delu, nato pa se pomudila dlje časa o nevernostih, ki pretijo človeštvu z nadaljevanjem atomskih eksperimentov v vojne namene. Tov. Lidija je poudarila, da je naš ljudski tribun — Zvezna ljudska skupščina pred dnevi odločn-o po-zbrala dokumente 0 sodelovanju' vzdignila svoj glas proti nada-
ZN«** »» X	"NT ril V 7 -  — 1- —▲2 — - .	°	~ *
Sploh je bi, Hrastnik že zgo- in razstavo dijakov nižje gimnazije v prostorih nižje gimnazije.
Skozi ves teden so Hrastničani prihajali na prireditve, naj-več pa jih je prišlo poslušat igro »Pod svobodnim soncem«, katero. se je ogledalo nad tri tisoč ljudi. Toliko ljudi prostor pred nižjo gimnazijo še ni videl in videti je bilo, da je bila izvedba tega dela Hrastničanom zelo všeč.	(v)
tek žalni spored.
Gosti ln Hrastničani »ge s zanimanjem ogiedali še gasilsko razstavo v Puharjevem domu
ijevanjem omenjenih poskusov in dejala, da je Jugoslavija odločno med tistimi državami, ki si prizadevajo ohraniti trajen mir in ■ mirno izgradnjo socialistične družbe. Množica je na-
POSVETOVANJE O TURIZMU NA IZLAKAH
Priprave za ustanovitev
zasavske turistične podzveze
Zastopniki vseh občin — posameznih podjetij, — Izvoljen je začasni iniciativni odbor — Tudi gostinstvo, promet in. trgovina
lakah širše posvetovanje o problemih in razvoju turizma v okraju Trbovlje. Posvetovanja so se udeležili člani OO SZDL
Kovač in drugi.
vdušeno pozdravila izvajanje so tesno povezani s turizmom Trbovlje, predsedniki občin di tov. Lidije, nato pa je sledilo — Več propagande za obisk do- rektorji podjetij in druirl Meii razvitje zastave ZB NOV, hrast- matih, turističnih postojank — gosti je bil tudi tajnik hiristič-mSk; rojak kapelnik tov. Brun Predlogi aa turistična sklad pa je z vsemi tremi godbami
izvajan koračnico, ki jo je lani Na pobudo predsedstva okraj-napisal v počastitev brestrniške- nega odbora SZDL v Trbovljah ga občinskega praznika.	je bilo v torek 2. julija ns Iz-
51 let delovanja strokovne organizacije hiraš tnnšktih steklar-jev.
V	koloniji so se zbrali številni delavci, gostje ter pevci in godbeniki »Svobode II«. Predsednik sindikalne podružnice steklarjev, tov. Franc Zibert. je v svojem govoru orisal zgodovino boja in rasti, te strokovne organizacije. Saj so že leta 1890 posamezniki začeli razpravljati o potrebi organizirane borbe delavcev. Med prvimi organizatorji je bil steklar Edvard Jerič. Hrastniški steklarji so leta 1906 ustanovili svojo lastno sindikalno podružnico. Med ustanovitelji te podružnic« sta še danes živeča le Jože Zaletel in Franc Zaletel. Slednji živi v Paratinu.
Od ustanovitve dalje so se hrastniški steklarji pod svojim strokovnim vodstvom borili za svoje pravice. Tako so si leta 1909 priborili znižanje delovnega časa od 12 na 10 ur. Med najpomembnejšimi stavkami steklarjev je bila stavka leta 1924, ki je trajala dva meseca in ool. Rezultat te stavke je bil: zvišanje plač, dosega kolektivne pogodbe in plačani letni dopust 8 dni. Večja stavka je $>mb nadalje leta 1928. V letih 1935/36 so v strokovni organizaciji mladinci postavili zahtevo za ustanovitev lastne mladinske sekcije.,-Veliko vlogo je ta sindikalna organizacija odigrala takoj po naši osvoboditvi.
V	spomin na ustanovitev strokovne organizacije pa so sedaj v hiši, kjer so imeli steklarji svoje prve sestanke, pd krili spominsko ploščo. Svoje- čestitke in Izpodbudme besede so izrekli steklarski organizacij' Roman Albrehit. Franc Pflazar ter gostje jz ostalih jugoslovanskih steklarn- Ob zaključku slovesnosti so nato izročili spominske diplome 31 članom, ki so imeli največ zaslug pri delu
		
Renke imajo nov most
Renke, majhna zasavska vas, ki žde tik pod strmim, hribovitim svetom v soteski Save, na skrajnem rpbu zagorske komune, so bile zadnjo nedeljo kmalu na nogah. Seveda: pred slavnostno otvoritvijo novega visečega mostu čez Savo je bilo treba opraviti še marsikatero drobno stvar, da bi bilo ob napovedani uri res vse tako, kot se spodobi za praznik, kakršen je bil ta.
Ves most je bil okrašen z zastavami i/n živobarvnimi trakovi, ljudje pa niso pozabili tudi svoje »cicke — helikopter 13«, ki jih je lep čas prevažala preko razpenjene reke, mnoge trepetajoče v strahu, da se jim kaj ne pripeti. Danes se za vedno poslavljajo od nje. Notri most jih bo povezoval s svetom ob vsaki uri.
Zeodovinlki dan in leno vreme
•»Danes ni dan kot vsak drug. Danes je zgodovinski dan«/ je hitel zatrjevati mladim in starim, ki so prišli od blizu in daleč, osemdesetletni oča iz Renk.
Od veselja je bil ves prevzet. Svoje trudno telo je položil na majhen stol, nekaj korakov od železniških tirov, ob noge prislonil desko za zabijanje spominskih žebljičkov in tako vztrajal vse dopoldne. Da, pregnati ga ni moglo niti vroče poletno sonce, ki je tega dne sijalo kot ra stavo. Tako je bilo veselje vseh domačinov in gostov še toliko večje.
Most ie odprt!
gradbenega odbora, 68-letni Franc Šuštar. Ljudje so zaploskali. »Živel Šuštar!« Vsi vedo, koliko je ta mož storil za njihov most, vsem je znano, koliko vrat je odprl v zadnjih letih in vedo tudi, da je pustil pri gradnji Štiri ti-
Nato je odšla preko mostu reka lju-di. Med prvimi so bili okrajni pred- • • sednik Socialistične zveze, tovariš Viktor Kovač, tor Kovač, podpredsednik OLG Trbov- i I Ije Viktor Burkeljc, član OK ZKS Tr-
Slavnostna otvoritev mostu je bila nekaj pfed dvanajsto uro.
Pred mikrofon je stopil predsednik namenu■
soi prostovoljnih delovnih ur. Njegove besede so bile kratke in jedrnate.
S pripravami za gradnjo .mostu so začeli v Renkah že leta 1952. Ves ta čas je bilo treba premagati mnogo finančni h in tehničnih težav. Pri gradnji so mimo ljudske oblasti in nekaterih podjetij pridno pomagali tudi mnogi vaščani. Most je viseč, zgrajen po načrtih ing. Farčnika iz Celja.
Za domačinom, Šuštarjem je govoril še predsednik zagorske občine Alojz Lukač, ki Jc novi most izročil svojemu
bovlje tovariš Franc Kralj-Cink in : drugi predstavniki množičnih in političnih organizacij ter podjetij.
Sedat še postajališče
Renke in z njimi vred prebivalci Potika in drugih tamkajšnjih zaselkov imajo svoj težko pričakovani most. Zdaj pa si žele domačini in ostali tam-l.aj Se nekoliko prikupnejšo železniško postajališče, saj stari vagon, ki danes služi temu namenu, že dolgo več ne ustreza in je ■ predmet najrazličnejših dovtipov.
ne zveze Slovenije. V svojem izčrpnem poročilu Je sekretar OO SZDL Trbovl.ie tovariš -Jesenšek nakazal glavne smernice in naloge v razvoju turizma v našem okraju. Med drugim je poudaril važnost turizma kot pomembne gospodarske panoge, ter pri tem podčrtal, da vse premalo posvečamo pozornosti pa tudj premalo obiskujemo domače planinske in turistične postojanke. Tudi propaganda v tem smislu je zelo slaba ln so v tem pogledu zelo malo naredili za spoznavanje lepot Zasavja e domačem okraju kakor tudi izven njega. V razpravo so posegli še tovariši Salmič Vinko, Golob Franci, Kolenc Ivan, Miklavčič Vencelj, Hudoklin Tone, Lebar Mitja, Kranjc Tone, Lofcač Lojze, Kralj Franc, Ko-rlmšek Lojze, Taufer Boris, Zupančič Minka ter predsednik OO SZDL Kovač Viktor. Posvetovanje Je pozdravil še tajnik turistične zvez^ Slovenije, na koncu pa je bil Izbran 15-član-skl iniciativno odbor, kateremu predseduje podpredsednik OLO Trbovlje, tovariš Burkeljc Viktor. (Več o posvetovanju bomo še poročali.)
Praznovanje v Trbovljah
Trboveljski rudarji so tudi ietos lepo počastili 3. julij. V torek popoldne je bila najprej slavnostna seja rudniškega delavskega sveta, zvečer pa še akademija v Delavskem domu.
Sam praznik je mnogo rudarjev preživelo na Partizanskem vrhu, tisti, ki so ostali doma pa so se udeležili težko pričakovane otvoritve odprtega kopališča in plavalnega dvoboja med-Neptunom iz Celja in domačim Rudarjem, ld se je končal a zmago Rudarja, vaterpolo pe z zmago Iiliirirje s 5:4.
Kot vedno, je rudnik tudi letos nagradil vse tiste delavce, ld en zaposleni že nad štirideset let z zapestnimi urami. ^
Izseljenci nas bodo obiskali
Kakor vsako leto bodo tudi lotos pričele prihajati v dom«-vmo skupine rojakov iz raznih evropskih držav, da obiščejo svoje rodne kraje. Nekateri izseljenci bodo prišli prvič po dolgih letih spet v domovino, drugti pa so jo obiskali že večkrat v povojnih letih. Vsi pa prihajajo, da obiščejo svoje najdražje.
Po sporočilu Slovenske izseljenske matice v Ljubljani je pričakovati, da bo letos prispelo preko 1 500 rojakov in rojakinj na krajci obisk v domovino. Lepe skupina iz ZDA se že mudi na obisiku v Sloveniji.
Napovedani so leti os sledeči obiski naših rojakov az tujine:
1. iz Severne Francije, odhod iz Francije 29. julija; i. iz Metr-lebacha (Francija), prihod v Ljubljano 5. av*-usta; 3. iz Holandije prihod v Ljubljano 6. avgusta; 4. iz Nemčije prihod v Ljubljano 8. avgusta.
17. avgusta - »epubliški izseljenski dan v Trbovljah
V našem listu SlVjo že pred nedavnim poročali, da bomo letos praznovali izseljenski teden v dneh od 8. do 15. julija v Makedoniji, kjer bodo glavne prireditve za izseljence v Skop-lju in na Ohridu.
Tri svetle točke gasilcev steklarne Hrastnik
28 LET GASILSKEGA DRUŠTVA HRASTNI-SK1H STEKLARJEV — NOVI GASILSKI AVTO — RAZVITJE DRUŠTVENE ZASTAVE — MED GOSTI TUDI ROMAN ALBREHT, FRANC PLAZAR, JANEZ JESENŠEK, SEKRETAR OO SZDL TRBOVLJE IN DRUGI
Ljudska republika Slovenija bo tudi aktivno sodelovala na teh centralnih, zveznih prireditvah in bo doma preko tiska m Radia Ljubljane seznanjala domačine o delu in problemih naših izseljencev. Ker pa pričakujemo, da bo v Slovenijo prišlo konec meseca julija oziroma v začetku avgusta precej veliko število naših izseljencev na obisk domačih krajev, je Glavni odbor Izseljenske matice v Ljubljani sklenil, da bo za izseljence pripravil v Trbov. ljah dne 17. avgust* t. L posebno prireditev.
Trbovlje so bile v ta namen izbrane kot prirodno središče okraja in področja, iz katerega se je zaradi neugodnih gospodarskih razmer pred vojno izselile največ rojakov.
Na to prireditev za naše izseljence se podružnica Izseljenske matice Slovenije v Trbovljah s pomočjo občinskega odbora SZDL že aktivno pripravlja. Ta prireditev bo navedenega dne na igrišču TVD »Partizana« v Trbovljah in bodo na njej sodelovale umetniške,skupine Radia Ljubljane, med" njimi »Zadovoljni Kranjci«, Danica Filipčič, Koren, Rohaček, Ježek, Lado Korošec fn še drugi-
O podrobnostih te slovesnosti bomo še poročali.
Seminarje za člane delavskih svetov so uspešno končali
Pred dnevi so končali z delorp zadnji seminarji za Člane delavskih svetov, ki so jih organizirali okrajni in občinski sveti z namenom, da bi pripomogli k vzgoji upravljalcev in seveda tudi k boljšemu delovanju organov delavskega samoupravljanja. Vseh seminarjev je bilo okrog 20, udeležilo pa se jih Je nad 600 članov delavskih svetov, ki so bili letos na novo izvoljeni v te organe delavskega samoupravljanja.
Na seminarjih so predavali razni Strokovnjaki z okraja m iz podjetij, ki so svojo nalogo v glavnem dobro opravili. Na nrogramu s,o bila tri predavanja: delavsko samoupravljanj« in družbeno upravljanje ter vodenje socialističnega podjetja, gospodarski sistem FLRJ ln ekonomika podjetja. Ker so seminarji trajali tri dni, je bilo dovolj prložnostl, da so udeie-
Aanci seminarjev proučil, vs* vprašanja v zveži z delavskim samoupravljanjem in gospodarstvom podjetij. Predavatelji so si prizadevali, da so problem* naših podjetij čimbolj pojasnjevali v luči pottireb naše celotne skupnosti.
Udeleženci seminarjev so bili s predavanji zelo zadovoljni in so izrekli željo, da bi tudi v prihodnje nadaljevali s to koristno obliko vzgoje upravljavcev. Sfcoro na vseh seminarjih so poslušalci ob zaključku izjavili, da so na predavanjih mnogo pridobili, kar bo koristilo še uspešnejšemu delu organov delavskega samoupravljanja. Okrajni sindikalni svet je na splošno željo članov delavskih svetov, da bi nadaljevali s sistematično vzgojo upravljavcev, že začel z izdelavo programa za jesenske seminarje.	—n«
Po stopinjah partizanov
BODOČI SPOMENIK V DOBOVI — PROJEKTIRAL ARHITEKT F. FILIPČIČ
Kar tri želje so »e izpolnile gasilcem industrijskega gasilskega društva v hrasturiški steklarni. V nedeljo so odprli svoj nov gasilski dom, prevzeli nov gr/silski avto in razvili svojo društveno zastavo. Po slavnosti v steklarski koloniji so vsi gostje in ostali obiskali marljive gasilce v njihovem domu. Okrog 11. ure dopoldne se je začela
CICIBANI SO RAZSTAVLJALI «
V Vidmu-Krškem sta dva
otroška vrtca, tako na levem kot na desnem bregu Save. Sodelovanje med obema je vedno večje. To je zlasti prišlo do izraza na zadnji razstavi, ki je bila ob zaključku šolskega leta.
Cicibani obeh vrtcev so razstavljali svoje izdelke, ki so jih napravili preko celega leta. Za razstavo je vladalo v mestu precejšnje zanimanje. Ljubitelji otrok so občudovali lične izdelke malih ročic in ugotavljali njihr/ve lastnike. Nadvse je presenetil obiskovalce zidni prtiček, ki ga je izdelal 5-letni ciciban Krajnčev iz Krškega. Malokatera deklica, Id hodi že v šolo, bi tako precizno zašila občrtnl vbod v vseh barvah. Poleg male železnice je bilo razstavljeno še mnogo papirnatih izdelkov, slamnatih pajacov. lesenih hišic, risank in podobno.
Razstava je dobro uspela, saj je prikazala celoletno delo malih cicibanov in trud vzgojiteljic.
trojna slovesnost. Tajnik društva Jože Majcen, .predsednik Anton Velej, direktor steklarne Jože Klanjšek in drugi so govorili ln poudarjali pomen in obstoj tega gasilskega društva, ki se je rodilo pred 28. leti. Ustanovitelj tega društva, Guček Franc iz Trbovelj, gtari gasilski veteran, je povedal, kako so pred 28 leti ustanavljali društvo.
Novo društveno zastavo je razvil direktor tovarne, ki je bil tudi pokrovitelj te lepe slovesnosti.
Ob zaključku je še predsednik občinske Gasilske zveze Hrastnik.tov. Jakob Klemen čestital gasilcem hrastniške steklarne k njihovemu trojnemu prazniku in izročil najboljšim lij najzaslužnejšim gasilcem odlikovanja. Nato pa so pred častno tribuno defilirah gasil« iz vsega okraja, ki so s« polnoštevilno udeležili tega pomembnega slavja.
Ali naj bo Videm-Krško dolga vas ali podeželsko mestece?
Kako *« razvija komupalne dejavnost na desnem bregu Save mesta Videm-Krško in kakšne so nepravilnosti ter potrebe tega kraja, budno spremljajo člani SZDL, ki se o tem pogovorijo na svojih razširjenih sestankih.
O stanovanjski stiski v mestu samem mnogo razpravljajo. Najbolj pogosto je to predmet razprav po gostilnah in cestah, ker bi rad vsak po svoje reševal to vprašanje. Stališče občinskega ljudskega odbora in stanovanjske komisije j* težavno, ker ne more ustreči vsem prosilcem. Stanovanjsko vprašanje bo Itreba reševati skupno in
upoštevati predvsem splošne nujno, da se čimprej ustanovi družbene koristi. in najnujnejše in prične z delom, primere.	Ugotavljajo, da ni zadostnega
Savsko nabrežje je bilo nek- ^odelovanja med osnovno or gada) v ponos meščanom, danes nizacijo-SSDL in krajevnim od-
Koristno posvetovanje o delovnih odnosih v Trbovljah
Nedavno Je svet z« delo in
delovna ražmerj* pri občinskem LO v Trbovljah na pobudo istoimenskega sveta pri OLO sklical posvetovanje z vsemi uslužbenci gospodarskih organizacij, na katerem so obdelali tematiko delovne zakonodaje. Predvsem so na tem posvetovanju pretresli vprašanja v zvezi z odpovednimi postopki piri delavcih, kjer delodajalci pogosto ne
Novi hotel v Vtdmu-Krikem
ravnajo v skladu e predpisi Mije zato večkrat potrebna intervencij* Inšjiekcije dela pri OLO.
Vsi navzoči so bili ob tej priložnosti opozorjeni na še veljavne predpise, pri katerih pa je bilo ugotovljeno, da marsikatere določbe niso več v skladu z našim delavskim samoupravljanjem, zaradi česar se pripravljajo za sprejem novi predpisi. Posebno so obdelati delovni postopek disciplinskih sodišč, za kar so potrebni konkretni predpisi in 'jih morajo podjetja uvesti s srvojiml pravili. Gospodarske organizacije so bile nadalje opozorjene na vsakokratno potrebno privolitev oh-čimskga sindikalnega sveta, nam reč kdaj je potrebna privolitev tega sveta. Glede oseb, ki so v priporu in ki se zanje želi izvesti odpovedni postopek, je treba pravočasno dobiti privolitev ObSS, ravno tako je potrebna posebna privolitev za delovne in vojaške invalide oziroma žene, in to tudi takrat, ko je občinski sindikalni »vet dal privolitev za odpoved večje akupine delavcev.
Posvetovanje je bilo dokaj koristno za nadaljnje delo gospodarskih organizacij za pravil, nejii postopek pri odpovedih.
A.K.
pa je ravno nasprotno. Povsod je polno kupov smeti in nesnage, ki ustvarja videz zanemarjene dolge podeželske vasi. Za lepše lice savskega nabrežja bi morali skrbeti prebivalci sami. Ker se bliža občinski praznik, bodo morali sodelovati tudi pri urejanju in čiščenju ostalega dela mesta, da bo imelo praznični videz........-
Olepševalno društvo ustanav. liajo v Vidmu-Krškem že kar več let. Dobro bi bilo, da bi ga končno že usitianovili, saj bi imelo dovolj dela. Vse nabrežje od mostu do stadiona bi bilo treba nasaditi z lepotičnim drevjem, na desnem bregu Save pa že zasajena drevesca čuvati pred poškodovanjem. Olepšati bi bilo treba še pokopališče. da ne bi bilo zanemarjeno. Park, kjer rastejo redka stara drevesa, je bil pred leti skrbno negovan, danes pa se nihče več ne zmeni zanj, razen tistih, ki gg uporabljajo za nujne potre,-be. Olepševalno društvo bi torej 'me1o dovolj dela. zato Je
SEJA ObLO TRBOVLJE
V petek, 28. junija .1» bila prostorih ObLO Trbovlje seta ljudskega odbora trboveljske občine, na kateri so odborniki razpravljali in sprejeli nekatere odloke, nekaj garancijskih pisem itd.
Kakor »mn zvedeli, bodo na naslednji seji, ki bo v kratkem, obravnaval! jn sprejemali letošnji družbeni plan in proračun trboveljske občine.
KTU.TVRNO DELOVANJE JE ZAŽIVELO
Po daljšem presledku se Je KUT) »Ivan Kavčič« 1z Izlak zopet predstavilo svojemu občinstvu
Tokrat so marjjivl gledališčniki naštudirali Igro »Velika skušnjava« Dosegli so lep uspeh, sai Je bila dvorana čisto polna. Tzlačant so bili navdušen' nad igro nekaterih igralcev. Zlasti so se odlikovali Jožica Urbanija. Anton Rozina, Andre! Novak in Majda Hribar. Društvo bo gostovalo s svojo Igro le drugod.
borom. Krajevni odbor naj bi bil bolj samostojen, tako da bi ne bilo treba reševati mestnih problemov občinskemu ljudskemu odboru.	-a
Po pripovedovanju mladincev, ki so se udeležili pohoda absolventov IH- letnika . industrij sko-kovinarike šole Strojite tovarne v Trbovljah po partizanskih poteh, je bil pohod nepozabno doživetje. Kamor koli so prišli, povsod so naleteli na dobre prijatelje. Na tej poti so spoznali tudi bogato zgodovino narodnoosvobodilne vojne v Savinjski dolini, kar jim bo pomagalo, da bodo tudi v življenju sledili zgiledu partizanov, ki so se tako nesebično borili za osvoboditev naše domovine.
Ker bodo udeleženci tega pohoda prav gotovo sami kaj napisali o svojih doživetjih na pohodu po Sgvinjsiki .dolini, bom v naslednjem napisal nekaj o plodnem življenju na tej industrijsko - kovinarski šoli. Najprej moram poudariti, da
Zbor volivcev na Raki
Šolski odbor na Raki ima precej skrbi in dela. Preko šolskega leita se ni ukvarjal le z materialnimi vprašanji šole, temveč je skrbel tudi *za šolski obisk, vzgojo otrok in podobno.
Ker bodo imeli na Raki popolno osemletno šolo, je nastalo vprašanje, kam bodo vse te otroke dali. Šolsko poslopje že d os tej ni moglo spraviti pod streho, vseh šoloobveznih otrok, zato je bila ena učilnica v občinski stavbi. S tem, da bodo imeli letos popolno osemletno šolo, kajti uvedli bodo še samostojni osmi razred, bo manjkala še ena učilnica. Mnenja so, da bi se odkupila večja stavba na Raki, ki bi jo preuredili za učilnice, ali pa za zdravstveno postajo, katera bi odstopila šoli sedanje prostore. Ročna spreti, nost je v tej šoli močno razvita, ker ima mladina in vzgojno osebje za tehnično vzgojo veliko zanimanje. Doslej so imeli ta predmet po razredih. Ugotavljajo pa, da bi dosti bolje uspevali, če bi imeli lastno delavnico. V ta namen bodo skušali še v času počitnic preurediti prostor v bližini šole. Precej opreme že imajo, nekaj potrebščin pa bodo dobili še od domačinov in delavnica za ročne spretnosti bo lahko z novim šolskim letom na razpolago mladini.
Na Raki zdravstvena služba še ni v celoti urejena. Enkrat tedensko obratuje pomožna zdravstvena postaja. S tem pa Račani niso zadovoljni, ker so potrebe po zdravstvenem osebju vedno večje. Potrebovali bi stalnega zdravnika, ki bi Jim
lahko nudil ne le v sredo, marveč vsak dan zdravstveno po-, moč. Z zobnim zdravnikom je še slabše, ker morajo hoditi k njemu v Krško. Povsem kaže, da bodo v kratkem odprli zdravstveno postajo, ki bo fred-nio delovala. Nujno potrebno bi bilo v tem kraju urediti It udi zobozdravstveno službo vsaj enkrat »H dvakrat tedenske, da bo zadoščeno vsem potrebam.
je na šoli zelo delavne mladinska organizacija, ki uživa vso pomoč Zveze komunistov. O tem priča tudi to, da je bito v -zadniem času sprejeto kar 14 mladincev v ZK. To je že lep uspeh, za katerega zaslužita priznanje tako Zveza komunistov kaikor tudi organizacij* Ljudske mladine na šoli.
V	okviru te mladinske organizacije obstaja tudi dramska družina. Preteklo šolsko leto Je zelo uspešno delafla. Dokaz za to je dober ku lit umi program, ki ga je naštudirala in z njim nastopila na partizanskem pohodu v Mozirju, Lučah, Ljubnem d« drugje.
V	okrilju mladinske organizacije je nadalje zelo razgibano fizkultumo življenje mladine. Tudi poldtično-idebloško delo ni na zadnjem mestu. Zadnje šolsko lečo je mladinska organizacij* priredila več političnih predavani, ki so pripomogla k večji politični razgledanosti mladih ljudi.
N« koncu lahko zapišem še to, da je mladina na tej šoli zelo delavna in zaradi doseženih uspehov zasluži, da jo posnemajo tudi mladinci ostalih šol. Industrijsko-kovinarski šola Strojne tovarne v Trbovljah pa j e posnemani a vredna tudi zaradi dobrih odnosov in sodelovanja med upravo šole oziroma vzgojitelji in učenci.
Sila,hi spodbuja napredek
= NAŠ KOMENTAR =
POMEMBNE SPREMEMBE V SZ
Zmaga socialističnih sil
Plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske svete, ki Je zasedal v Moskvi od 22. do 29. junija, je obsodil frakelonsško, pre-tlpartljsko In protldržavno delovanje Molotova, Malenkova, Kaganevlča In Sepllova ter jih Izključil is Centralnega komiteja. S tem Je sovjetsko partijsko vodstvo zagotovilo odločnejše Uvajanje smernic 2«. kongresa KP Sovjetske zveze.
V resoluciji plenuma, ki so Jo preteklo sredo objavili v Moskvi, Je med drugim rečeno:: »V zadnjih treh ali štirih letih, ko Je partija sprejela odločno smer za popravljanje napak In pomanjkljivosti, ki jih Je povzročil kult osebnosti, in ko vodi uspešno borbo prot! revizionistom markslzma-lenlnlz-ma tako na mednarodnem področju kot v notranjost! države, ko je partija Izvršila veliko delo pri popravljanju Izkrivljanj leninske nacionalne politike, do česar je prišle v preteklosti — so sodelavci sedaj odkrite ln popolnoma razkrinkane protipartijske skupine stalno nudili direkten In indirekten odpor tej smeri, ki je bila odobrena na 20. kongresu KP SZ. Ta skupina je v bistvu poskušala upreti se leninski smeri za mirno koeksistenco med državami g raznimi družbenimi sistemi, upreti se popuščanju mednarodne napetosti In vzpostavljanju prijateljskih odnoisjev med ZSSR ln vsemi narodi
»veta. Bill so proti razširitvi pravic zveznih republik na področju gospodarske in kulturne Izgradnje, na področju zakonodaje In prav tako proti krepitvi vloge lokalnih sovjetov v reševanju teh nalog. S tem se je prott-partijska skupina upirala tudi dosledni usmeritvi partije za hitrejši razvoj gospodarstva in kulture v nacionalnih republikah, ki zagotavlja nadaljnjo krepitev leninskega prijateljstva med vsemi narodi naše države. Ne samo da ni razumela, temveč se je tudi upirala ukrepom partije v boju proti birokratizmu, ukrepom za zmanjšanje državnega aparata... Vztrajno se je upirala tistim ukrepom, ki so jih Izvajali Centralni komite In vsa naša partija za likvidacijo posledic kulta osebnosti, za odstranitev nespoštovanja revolucionarne zakonitosti, do katere je nekoč prišlo, In ustvaritvi takih pogojev, ki Izključujejo možnost njihovega ponavljanja v prihodnosti... Na področja
zunanje politike Je ta skupina, In še zlasti Molotov, kazala konservativnost In na vse načine ovirala uresničitev novih ukrepov, katerih cilj je bil zmanjšanje mednarodne napetosti In krepitev miru na vsem svetu. Molotov, kot* minister za zunanje zadeve, dalj časa ne aamo, da ni podvzemal nohehih ukrepov po liniji ministrstva za zunanje zadeve za zboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo In Jugoslavijo, temveč Je večkrat nastopil proti tem ukrepom, ki Jih Je Prezidij Centralnega komiteja sprejel za zboljšanje odnosov z Jugoslavijo. V juliju 1955. leta je plenum CK soglasno obsodil nepravilno stališče Molotova v jugoslovanskem vprašanju »kot stališče, ki ne ustreza Interesom sovjetske države In socialističnega tabora ter načelom leninske politike.«
Nadalje Je v resoluciji rečeno, da Je Molotov zaviral sklenitev državne pogodbe z Avstrijo In nasprotoval normalizaciji odnosov z Japonsko. NI se strinjal z načelnimi stališči partije n možnosti preprečevanja vojn, o različnih poteh v socializem. Podpirala sta ga Kaganovlč In Malenkov, kasneje pa se jim je priključil še Sepilov-- Ko so ugotovili, da Je večina Prezldlja proti njihovim stalinističnim pogledom, so
začeli z grupašklm delovanjem proti vodstvu partije. Hoteli so ponovno uveljaviti metode, ki Jih Je obsodil 20. kongres ln sklenili so tajni dogovor proti Centralnemu komiteju. Plenum je soglasno obsodil njihovo delovanje In Jih Izključil Iz Centralnega komiteja.
Razumljivo je, da so vesti o teh pomembnih spremembah v Sovjetski zvezi vzbudile pozornost vse svetovne Javnosti In povzročile veliko zanimanje tudi v naši državi. Res je, da so ti dogodki notranja stvar Sovjetske zveze, vendar zaradi vloge, ki jo ima Sovjetska zveza v mednarodnem ^vljenju in v razvoju socializma, zanimajo vse napredne In miroljubne ljudi. Naša Jav- _ nost ocenjuje sklepe moskovskega plenuma kot pomemben korak v razvoju Sovjetske zveze, kot dokaz življenjske moči sovjetske družbe in njenih socialističnih sil, ki so sposobne neuklonljivo napredovati po poti, ki jo je nakazal 20. kongres, in odločno odstranjati vse ovire na tej poti.
Moskovski plenum široko odpira vrata za tesnejše sodelovanje socialističnih sil In spoznavanje vzrokov ter posledic negativnih pojavov Iz dobe Stalinove vladavine. Obenem pomeni zmago tistih sil v sovjetski družbi, ki se zavzemajo za ohranitev miru, za ustvarjalno sodelovanje mrd narodi In državami, za krepitev socializma na svetu. Nedvomno bodo njegovi sklepi pozitivno vplivali na razvoj odnosov med Sovjetsko zvezo In drugimi državami, pa tudi na krepitev stikov med Jugoslavijo ln Sovletsko n«««.	*
(Nadaljevanje e 1. strani)
gočlll te večjo spodbudo za posameznika, spodbudo delovnega kolektiva. Z razširjanjem pravic neposrednih proizvajalcev na področju proizvodnje In razdelitve družbenega dohodka bodo v dokajšnji meri prispevali k rasti proizvodnje in produktivnosti dela, oziroma h krepitvi In razširjanju materialne osnove vsega .našega družbenega razvoja.
V	okviru vseh teh ukrepov je tudi po kongresu delavskih svetov zelo jasno določena smer našega gospodarskega razvoja — smer, ki so jo začrtali že dogodki, kot so posvetovanje pri tovarišu Titu, IV, plenum ln zadnji znan)- brionski plenum SZDLJ.
V	spomenici I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije Je n. pr. med drugim rečeno tole:
»Ker so okviri gospodarske politike določali aktivnost delavskih organov upravljanja in ker Je od gospodarskega sistema mnogo odvisno nadaljnje delo delavskih svetov, meni kongres, da mora biti gospodarski razvoj In nadaljnje izpopolnjevanje našega gospodarskega sistema v Interesu samoupravnosti neposrednih proizvajalcev ln razširjanja njihovih pristojnosti us-•merjen:
1.	k svobodnejšemu razdeljevanju dohodka, ki naj čimbolj direktno v proizvodnji uresničuje pravico neposrednega proizvajalca k zaslužku po njegovem delu...
2.	k ustvaritvi čimbolj Izena-
čenih pogojev gospodarjenje e» vse kolektive, da M bil njihov večji al| manjši delež pri raa-deljevanju dohodka posledica ustvarjene proizvodnje ln delovne storilnoati ter, uspeha v skupnem delovanju...
3.	h krepitvi samostojnosti podjetij v okvira planskega usmerjanja proizvodnje, potrošnje in razvoja proizvajalnih s|l...
4.	k razvijanju samolniclatlve proizvajalcev za boljše upravljanje, za zsdovoljevanje potreb trga, za razširjenje proizvodnje In povečanje delovne eterilnee*!, kakor tudi s* ustvarjanje uetres-nlh gospodarskih pogojev, se nadaljnjo delitev dela na podlagi specializacije proizvodnje In kooperacije, povezovanje, poenotenja In sdrnievanje podjetij, zasnovanega na pospeševanju proizvajalnih ali. na materialnih koristih in potrebah we-hodnih proizvajalcev ter njihovih neokrnjenih pravic...
Kongres delavskih svetov j* za nami. 1745 delegatov sc J* vrnilo na svoja delovna mesta.. . Kongres delavskih svetov bo dobil nedvomno še širši pomen, če bodo delavski sveti razpravljati o gradivu kongrese, če bodo delegati na posebnih zasedanjih delavskih svetov poročali o delu kongresa, če bed# delegati na konferencah poročali, o čem je kongree razpravljal ln o čem sklepal:
Kongree bo ostal zgodovinski dogodek v ilvljenjn naših delavskih svetov. Če home njegove sklep« dosledno uresničevali' Prizadevajmo si člmdoeledneje jih uresničiti.

(
Del novega brežiška** naselja
SARAJEVO — Careva džamija
Sarajevski večeri
Da, sarajevski večeri! O njih naj vam kaj povem? Skoraj takšni so kot v vseh drugih mestih, a vendar samo sarajevski. Ko se mrak spusti nad ulice, ko zažari na tisoče luči in zablešče neonske reklame ter se ceste napolnijo z reko ljudi, se človeku skoraj zdi, da je v velemestu.
Svetlikajoči se asfalt zapoje ob dotiku a avtomobilskimi gumami, nekje v bližini te zateglo oglasi violina in za njo ostali instrumenti, pred kinematografi je gneča. Sele zdaj se pravzaprav začenja življenje mesta ob Miljacki, ki v teh junijskih dneh puhti v poletni, vročini.
Gostinci so dobro poskrbeli za svoje goste. Po vseh hotelih, restavracijah in kavarnah so pripravljeni prikupni in lepo opremljeni senčni vrtovi, ki so polni že podnevi, zdaj na noč pa še posebno. Na mizah vina skoraj ne vidiš. Ljudje hajveč pijejo pivo, posladkajo se in najedo se radi tudi dobrih čevapčičev.
Zdaj ima človek šele čas, da si uredi Vtise zadnjega dne, pridobljene na neprestanem tekanju po mestu, po muzejih in drugih zanimivih kotičkih. Šele zdaj Utegnem prebrati dnevne novice iz »Oslo-bodjenja« in v tem času se tudi prvič seznanim z »Izrazom«, revijo za književno in umetniško kritiko, ki mi jo je podnevi Podaril sarajevski kolega.
Njena prva številka je izšla v začetku tega leta in povsod naletela na obilo zanimanja. Kajpak ne po krivem. Dobra je. V pravkaršnji junijski številki mi je udarila v oči zlasti daljša razprava o Geor-gesu de la Touru izpod peresa Grge Ga-tnulina, kakor tudi pisanje Stanka Jeneža o Vipotnikovem »Drevesu na samem« in ‘Anketa o modernem«, kjer tokrat sodelujeta Henri Lefebvre in Oskar Davičo.
Danes sem si ogledal v razstavnem Paviljonu v Sarajevu šesto jubilejno razstavo jugoslovanske fotografije. O njej ne bi mnogo govoril. Dovolj bo, če po-,vem le to, da je vredna obiska in da ha rije) sodeluje tudi več znanih imen iz slovenskih fotoklubov, med njimi: Slavko Smole, Vlastja Simončič, Dušan Skerlep, dr. Ivo Frelih, Vlado Cizelj in Marijan Pfeifer.
Moža pri sosedni mizi sl ob skodelici kave izmenjujeta dnevne novice, med katerimi je tudi neka nekoliko starejša, a vseeno najbolj zanimiva. Nehote sem jo slišal in ohranil v spominu.
‘AH poznaš podjetje, za izvoz lesa — .Sipad’?« je začel starejši od obeh. »Zadnjič sem bral o čudnem dogodku, ki se le zgodil v tem zodjetju. Iz Beograda je Prišel devizni inšpektor in hotel tamkaj zaslišati nekega uslužbenca. Toda glej, naletel je na nerazumljive ovire. Zato *e je pritožil direktorju, ki pa je z njim obračunal še fizično. Tu so baje pred časom našli razne nepravilnosti, med njimi devizne prekrške ...«
Tako poteka sarajevski večer. Med pogovori, plesom, glasbo in sprehodi. Gledališka in koncertna sezona je skoraj že zaključena.
Okrog polnoči pa Sarajevo skoraj povsem utihne. Večina ljudi tedaj že spl. Jutri je spet delovni dan.
Na Vidmu je vedno več kopalcev
Plavalce Plavalnega kluba »Celuloza« iz Vidama-Krškega prav nič ne moti muhasto vreme. Čeprav je hladno, poteka
Nepravilnosti v poslovanju KZ Izlake
te precej časa opažamo potrošniki na Izlakah, da so v KZ Izlake mnogi prehranski izdelki dražji kot v drugih trgovinah. Stanje se je sicer nekoliko izboljšalo, vendar še ni povsem urejeno. Tako je na primer kavni nadomestek kar za 32 din pri kg dražji kot v poslovalnici »Potrošnje« na Izlakah. To je zelo velika razlika med ceno v Kmetijski zadrugi in poslovalnico »Potrošnje«, zato ni čudno, da marsikak potrošnik, ki je prej redno kupo-val v zadrugi, odide drugam, kajti potrošniku ni vseeno, ko. liko plača za ta ali oni prehranski predmet.
Tudi pri tehtanju niso natančni. Zgodi se, da dobi stranka namesto zaželene količine 5 in še celo več dekagramov manj.
S takim poslovanjem trgovina kmetijske zadruge ne bo dosegla zaželenega uspeha, kajti uspeh trgovske poslovalnice je pač v tem, da ima čimveč potrošnikov in da so ti zadovoljni s postrežbo. Zato potrošniki želimo, da se to nezdravo poslovanje odpravi in to čimprej.
Potrošnik
trening nemoteno. Tfo pa ne le zaradi utrjenosti plavalk jn plavalcev, temveč tudi zato, ker je voda v bazenu topla.
Prav to privablja tudi ostale ljubitelje vodnega športa, katerih je vsak dan polne. Bazen si utira sloves že preko slovenske zemlje, ker. prihaja, zlasti ob nedeljah, vse polno Hrvatov.
Uprava bazena skrbi za red in čistočo. V letošnji kopalni sezoni so pomislili še na domačine. Vsakdo si lahko kupi mesečno 'karto, ki stane 150 din. Na ta način so omogočili tudi delavcem in uslužbencem, ki niso zaposleni v Tovarni celuloze in papirja, da se lahko p3 službi nekoliko osvežijo. Na otroke so pa povsem pozabili. Bes je vstopnina za otroke le 5 din, če pa računamo, da jih je v eni družini več, se to preko celega meseca le nabere. Pogosto se dogaja, da v času počitnic riekateri otroci stalno gostujejo v 'kopališču. Mesečno stane vstopnina za otroka torej 150 din, kakor mesečna karta za odraslega, Vsekakor bi bilo dobro, da bi uprava bazena tudi o tem nekoliko razmislila in čimprej uvedla mesečne karte tudi za otroke.
Ob sobotah in nedeljah zvečer je na bazenu plesna glasba. Tu in tam gostujejo-solq pevci, ki na ta način poživijo večerni program-
Ob zaključku šolskega leta glasbene šole Zagorje
Tudi na glasbeni šoli v Zagorju so pred dnevi končali s poukom. Vspehi učencev v preteklem letu so bili prav dobri. Od 104 učencev jih je 38 delalo prestopni izpit, ostali pa kontrolnega. Šest jih je opravilo prestopni izpit z odliko, 24 s prav dobrim, devet z dobrim in eden z zadostnim uspehom.
Letos je največji napredek dosegel gotovo šolski orkester pod vodstvom ravnatelja Avgusta Rusa, a tudi mladinska godba na pihala, ki jo prav tako vodi ravnatelj, je precej delala, kvalitetno pa ni posebno napredovala, vendar se je navzlic temu že precej uveljavila. Sodelovala je na proslavah v počastitev 1. maja, Titovega rojstnega dne, dneva mladosti in tako dalje. Upamo, da se bo prihodnje leto popravila tudi kvalitetno, zlasti še, ker se godbeniki tudi sami še vedno uče in jih je tudi precej, tako da bo vodstvo lahko izbralo le najboljše med njimi.
Orkester je obstajal sicer že lani, vendar se javnosti ni pokazal. Letos je prvič nastopil na proslavi dneva mladosti in upamo, da ga bomo v prihodnje še pogosteje slišali. Pred dnevi je orkester sodeloval s topliško »Svobodo* v spevoigri »Na planincah naših*.
Če ocenjujemo celotno delo šole, lahko rečemo, da so največji napredek .dosegli violinisti, pianisti in klarinetisti. Najboljši so se nam predstavili na zaključni javni produkciji, ki je bila pred nekaj tedni in so nas učenci prav prijetno presenetili s svojim znanjem, zlasti še: violinista Franci Prosen (VII.) in Metka Steiner (IV.) ter pianistka Anica Guna (VII.), ki so znani ne samo v Zagorju, temveč tudi publiki v Trbovljah, kjer so nedavno nastopili na produkciji trboveljske glasbene šole.
Mladim godbenikom SeUmo pri nadaljnjem učenju še mnogo uspehov.	Janez
ORKESTER GLASBENE SOLE V ZAGORJU LEPO NAPREDUJE
1ZLAŠKO POLETJE
Zjutraj, ko sonce komajda pokuka tam izza izlaškega hriba, se v priljubljenem in zdaj že daleč naokrog znanem izlaškem kopališču začne tak direndaj, da bi se hudiču »gravžalo«, kot je oni dan vzkliknil neki zagorski rudar, ki je zaman iskal kotička v bazenu, kjer bi lahko nemoteno preganjal vsiljivo revmo.
Res! Danes imajo Izlake spet sv*j dan. Ker smo radoi*edni, koliko neki bi moralo biti kopalcev, 'jih štejemo. Številka presenetljivo narašča. Potem si v zapisnico med ostale podatke zapišemo: 342! Blagajničarka pa nam pove, da bo danes, okrog 12 tisoč dinarjev »kaše*.
Kopalci so neugnani Zdi se, kot da jih je tu gori minilo vse, kar jih navadno tare v vsakdanjem življenju. Zaman bi iskali kakšnega kolego kislega obraza; še Milic i, ki so ji pravkar raztrgali gumijasto čepico, in deklici, ki z veliko žlico zajema kot sneg bel jogurt, ki pa je danes nekoliko kiselkast, to nič ne de. Kajti: prva vrže raztrgano čepico v kot, druga pa zamiži in junaško spije jogurt.
O, pač! Naš sosed je začel robantiti. Divje opleta okrog sebe in hip nato močno poči. Mesarski komar pade omamljen z njegovega hrbta na tla in razločno vidimo, kako še enkrat pobrca in potem obnemore. Vsi se smejejo, kajti robantenja še ni konec. Mož je pravkar prišel iz vode in se usedel med kopalce, ki se predajajo soncu. Komarji so kaj hitro izrabili priložnost in začeli neusmiljeno klati okrog sebe. Slednjič se mora možakar odstraniti, kajti on je kriv, da so pridrveli »mesarji* (najnovejši izraz za nedolžne živalce, ki jim pravimo, drugače komarji) in začeli kot pijavke sesati od sonca vročo kri.
To je edina nadloga, mi potoži znanec in s prstom pokaže no tla, kjer so komarji našli svoj konec. Hip nato je ponovno počilo in znanec je k ostalim komarjem položil že štirinajstega. Dejal je, da jih bo zvečer vrgel v potok, kajti ni namreč boljše hrane za ribe, kot so komarji.
XXX
Bazen je premajhen, mi potožijo na drugi strani. Hudiča, mislim, sam pri sebi, ljudem nikoli ne ustrežeš! Zgradiš jim dvakrat večjega, kot sta oba stara, pa je spet vse premajhno. To jim slednjič povem na glas in
nekateri se smejijo, drugi pa strokovnjaško ugotavljajo, da bi morali zgraditi še enega. »Jo,« pravi prileten stric, »denar bomo pa iz Amerike dobili.«
Končno se zedinimo, da manjka na Izlakah le še nekaj kabin in kar je najvažnejše: prha. Da, prho bi morali še napraviti. Te kopalci najbolj pogrešajo. Kabine že delajo, a prho, iz katere bi pritekla zares sveža voda, da bi se človek, ko pride iz tega ali onega bazena, lahko umil, ni. Mi smo njihove želje zapisali, samo letos bržkone s prhami ne bo nič, drugo leto pa zares. Vsaj tako so nam povedali tisti, ki so vodili gradnjo novega bazena.
stume. In moški enafco. V bazen pa prihajajo vedno novi, vode željni kopalci.
XXX
Pri počitniškem domu sedi množica ljudi. Pristopimo k skupini, ki igra »šnopsl«. To so zagorski rudarji, na oddihu. Posreči se nam enega iztrgati od druščine in ta nam pove, da s# počuti odlično. Vse je dobro: hrana, spanje, pijača in celo družba. Potem nam še doda, da spi do osme ure zjutraj, nato zajtrkuje, sledi kopanje, kvartanje, kosilo, spet počitek, spet sprehod, karte, branje in pomenek pozno v noč .
In naslednji rlan spet znova . . . Urini kazalci se vztrajno pomikajo
Rekordno število kopalcev
Neki fanti je splezal na kupolo in sedaj iz ptičje perspektive opazuje ljudi v kopališču. In ker gledamo, vsaj delamo se tako, kot da gledamo tudi mi iz istega zornega kota na kopališče, lahko še tole zapišemo: zdajle je v bazenu nič manj in nič več kot 180 kopalcev. Prednjačijo mladi. Od vsega števila jih miruje le devet. Tri ženske in šest moških. Vsi so starejši. Ostali pa plavajo, »tunkajo«, kot pravijo Zagorjani in menda tudi kje drugod, največ pa se jih »žoga«. Kakih deset velikih in majhnih žog plava zdaj po zraku, zdaj po vodi. Vse mogoče glasove slišimo in menda res ni niti enega, ki bi ne govoril. Kot v Babilonu, bi lahko rekli.
In zunaj? Mnogo se jih sonči, mnogi se pomenkujejo, mnogi kvar-tajo, Preferans, tarok, durak in celo »šnopsl«. Nekateri tudi berejo. Časnike in knjige. Ženske, vsaj tako je videti, občudujejo plavalne ko-
proti sedmi uri. V bazenu pa so najbolj vneti — vsaj videti je tako — šele prišli na svoj račun. Avtobus je danes ‘ že petnajstič pripeljal in odpeljal veselo razpoložene kopalce. Najbolj meti pa ostanejo, kajti sedajle se začenja »ringa, ringa, raja« Okrogla plošča tako vneto vabi, da se že ob prvem zvoku zavrtijo trije pari. In ne priteče minuta, ko je plesišče polno.
In ubogi natakarji in natakarice, komaj spi ati strežejo razgretim gostom. Kdo ve, koliko je včeraj bila ura, ko se je zadnji plesalec utrujeno malce zleknil po stolu in zlil vase kot »led« mrzlo pijačo.
Tako res ni vsak dan, kajti včeraj je bila nedelja. Je pa zelo pogosto, kajti vreme je lepo in ljudje si želijo sonca, vode in sproščenega, nič utrujajočega razvedrila. Kdo bi jim to zameril?
Vidite, takšno je izlaško poletje/
(v)

Delegacija slovenskih gasilcev v Vojvodini
V	letu 1955 le obiskala Slovenijo delegacija gasilcev iz Vojvodine. Ze takrat so izrekli željo, da jim obisk vrnemo. Zaradi poglobitve in sodelovanja požarne varnosti je Gasilska zveza LRS sklenila, da obišče skupina U članov, to je iz vsake okrajne gasilske zveze po eden. vojvodinske gasilske tovariše.
V	Novem Sadu smo bili od članov Vatrogasnega saveza APV nadvse lepo sprejeti. Potrudili so te, da nam pokažejo čimveč.
Tu smo si ogledali razen gasilskega doma še tovarne, tako na primer tovarno »Novi Kabel«, Pa-ter-Drapšln, tovarno vijakov, »Ju-godent«, tovarno dentrstičnih stolov ln Instrumentov, »Jugope-trol«, »Futug« Itd.
Na sprejemu, ki nam ga Je priredil načelnik za notranje zadeve APV, smo se seznanili s tesnim sodelovanjem, pomočjo ln priznanjem gasilskim organizacijam.
Po obisku društev Bački Petrova«, petrovaradln, ki Je izključno madžarsko mesto, Straž Hov na Fruški gori smo sl ogledali spomenik »Svobode«, ki prikazuje trpljenje, borbo ln zmago Vojvodincev v časlb narodnoosvobodilne vojne.
Drugi dan smo odpotovali s avtobusi preko Srbobrana, Fekl-tiča, Lovčeoca, M slog Idjoia v
Bačko Topolo, kjer se nas člane zveze in društva tovariško sprejeli. Mesto šteje okrog 15.900 prebivalcev. Društvene prostore Imajo neverjetno lepo urejene z prodiščem ln dobrim orodjem.
Na naši poti smo si ogledali lepo urejene ekonomije In zadruge.
Po programu sme odpotovali preko Malega Beograda v Subotico in Zrenjanin, kjer smo si ogledali prostovljno in industrijsko gasilsko enoto, ki sta zelo dobro opremljeni. Poleg dveh tipiziranih gasilskih avtomobilov imajo tudi več avtocistern in še drugega sodobnega gasilskega orodja, ob tej priložnosti smo sl ogledali Tovarno mesnih izdelkov »2». november«. Ljubeznivost direktorja podjetja nas Je presenetila.
Po oddihu na jezeru Paltč, kjer je obala posuta s hoteli, ki so nam lahko za zgled, smo nadalje-ljevall potovanje do Hargoša, od tu na Kenižo preko Tise v Veliko Ktkindo, kjer so nam pripravili sprejem. Društvo šteje preko sto aktivnih članov, 800 podpornih ln 40 pionirjev. Poleg strokovnega dela se članstvo ukvarja tudi z godbo na pihala ln z orkestrom. V prostem času pa Igrajo v društvu šah, biljard, kegljajo ln podobno. To društvo je bilo ustanovljeno leta 1075, lz česar vidi-
mo, da Je galieka tradicija v Vojvodini že stara.
Lahko trdim, da bi se ne samo od vojvodinskih gasilcev, temveč na splošno od njih marsičesa naučili, In bilo bi dobro, da jih naše krajevne oblasti posnemajo. Pri njih ne delaje finančna sredstva za požarno varnost nobenih problemov.
In pri nas? V številnih občinah se pozabili vnesti ali pa so vnesli malenkostni znesek v proračun na potrebe gasilstva. D asi gasilstvu denarna podpora po zakonu pripada, morajo gasilci zanjo prosjačiti. Prepričana sem, da je denar, ki ga daje oblast za požarne varnost, dobro naložen. Edino moderno opremljene, hitro prevozne gasilske enote ln strokovni kader so lahko kos vsakemu požaru. Kakšna pa je oprema gasilskih društev v našem okraju? Saj nimamo v sto društvih niti enega tipiziranega avtomobila! Vprašanje se bo zboljšalo s formiranjem gasilskega sklada, seveda, če se bo v celoti uporabljal za modernizacijo gasilstva.
Prisrčno smo se poslovili od naših gostiteljev, od lepih žitnih polj, ki izgledajo kot čisto zlato, z željo, da se naše tovarištvo in sodelovanje dalje razvija in poglablja.	Vida Guček
Zasavski rojak - domači učitelj pri ruskem pisatelju Turgenjevu
ZANIMIVA ŽIVLJENJSKA POT MARTINA HOSTNIKA IZ PODROJ PRI LITIJI
Kdor se malo pobllie pozanima za usodo in življenje Jteših zasavskih rojakov, bo uvidel, da je precej naših bistroumnih ljudi odšlo v svet in se tam zelo uspešno Uveljavilo. Njihova življenjska pot jih je zanesla v vse bele sveta. Zanimivo je, da je nekaj naših rojakov že v Prejšnjem stoletju službovalo tudi na Ruskem.
Od vseh se je najbolj uveljavil in povzpel na kulturni Bt°Pnji prof. Franc Celestin (1843—1895), po rodu sin malega usnjarja in žganjekuha iz vasice Klenik, sredi Poti med Vačami in priljubljeno izletniško točko Sveto Soro, kjer je sedaj planinska koča zagorskih planincev.
O Celestinu, ki je bil sprva ruski štipendist in je objavil o Rusiji nekaj zelo zanimivih in poučnih razprav knjig, je napisala pred leti izčrpno knjigo profesorica ljubljanske univerze dr. Marja Borštnikova. To knjigo bi fo°rala imeti vsaka zasavska knjižnica, da bi. se naši bralci lahko poučili o deležu zasavskih kulturnih delavcev Pri gradnji naše znanosti in prosvete.
Sredi preteklega stoletja eo v carski Rusiji prjčeU 8 temeljito šolsko preosnovo. V prvi vrsti so seveda ustavljali šole za imovite sloje, na preprosto ljudstvo pa so ob šolski reformi pozabljali. Višji krogi, graščaki in vele-P^estnlki pa so si’ najemali privatne učitelje, da so jim Poučevali njihovo mladino. Tiste čase je dobil službo domačega učitelja v družini znamenitega ruskega pisala svetovnega slovesa tudi naš zasavski rojak Martin Jetnik, kmečki sin iz male zasavske vasice Podroje, na užnem robu litijske občine.
Hostnikov rod živi še danes, eden izmed njegovih ?tejših sorodnikov je upravnik Kmetijske zadruge v teartnem pri Litiji.
j V naslednjem bom prikazal tedanje razmere, ko je j.0r®&tel naš slavni rojak Martin Hostnik, ki sl je v JUbljanskih šolah vzdel ime Davorin, na Ruskem pa so ®a klicali z domačim imenom Mabtin Matijevič (po njego-očetu Matiji).
-Vagtcg Podroje je oddaljena od litijske železniške ^"•teje dve slabi url. Pot te vodi skozi Litijo in Šmartno.
Od tam greš po cesti proti Bogenšperku in Dolenjski. Ko prideš do Krznarja, prve hiše na meji Šmarina in črnega potoka, se posloviš od glavne dolenjske ceste, ki te vodi proti Temeniški dolbli,' in se držiš doline. Krznarjeva domačija na križišču je dobila svoj? čase ime po starih šmarskih usnjarjih. Tu so'posojali tudi konje za priprego tistim voznikom, ki so bili namenjeni s težkimi vozovi v bogenšperške klance.
.Naša pot vodi po dolini črnega potoka. V tem kraju je dom tov. Tineta Kavška, tajnika gostinske zbornice za Ljubljanski okraj. Stopamo mimo nekdanjega fevdalnega gradu Črnega potoka, kjer so nekoč uživali lepoto miru in bogastvo naših zasavskih krajev graščaki, danes pa je tu okrajni dom za onemogle. Vodi ga nekdanji partizan tov. Slavko Zagorc lz Polšnika. Po njegovi zaslugi je oskrba v tem zavodu med najnižjimi v vsej Sloveniji. Mesečna oskrba za štirikratni obrok dnevne hrane velja 6.200 din. Starčki in starke se tu počutijo mnogo bolje kakor poprej, ko so bili še izven udobnosti - tega doma.
Našo pot spremlja potok črni potok. Ko dospemo v Podroje, se ustavimo p« Janezovcu. To je domače ime za Hostnikove. Hiša je danes zidana in lepo pobeljena in sredi zelenja. V bližini sta zaselka Kot ln Sveti večer. Tu v bližini se začenjajo tudi že prvi dolenjski vinogradi, med najlepše lege štejemo vinogradniške nasade v Jazbinah (kraj je dobil svoje ime po mnogih luknjah — jazbinah, ki so obrnjene piotl južni strani).
MLADOST DAVORINA HOSTNIKA
O življenju Davorina Hostnika pišejo tudi nekatere naše knjige in drugi zapiski, vendar precej pomanjkljivo. Zato sem se že svoje čase, ko so živeU še njegovi sodobniki, pozanimal za Hostnikove življenjske podrobnosti in tako dopolnil zapiske o tem našem rojaku Pred leti mi je dala precej podatkov njegova so rodnica — pisateljeva sestra Marička, ko ji je bilo 85 let. Zal smo Hostnikovo stoletnico rojstva povsem spregledali, zato naj to pozabo nadomestimo danes.
Marička mi je o svojem bratu, ki so mu domači rekli
»stric iz Rusije«, povedala mnogo zanimivosti, ki lih ne navaja ne Slovenski biografski leksikon ne drugi slovenski tiski. Gotovo pa piše o Hostniku ruska literatura, te pa nimam pri roki.
Sredi preteklega stoletja so živeli na Hostnikov! domačiji Zavrlovi. Ko je bila hči Marija godna za poroko, se je omožila z Davorinom Hostnikov, po rodu jz Gobjeka pri Gabrovki nad Litijo. V okolici Gabrovke živi še danes več družin s temi imeni, tako po domače Aparovčevi in drugi. Vse te kraje okrog Gabrovke lepo opisuje slavni France Levstik v svojem spisu »Popotovanje iz Lltijfe do Čateža«. Levstik je pred dobrim stoletjem preživel v teh krajih več let kot domači učitelj na gradu Turnu pri Pacetovih.
Po poroki se je Matija Hostnik preselil lz Gobjeka v Podroje in tako je nastala ta nova krepka slovenska rodovina. Novemu priseljencu je podrojska gospodinja in žena rodila ducat otrok Prva je bila hči Marija, drugi' otrok pa sin Jote. Hostnikovi so si želeli imeti v družini »gospoda«, zato so poslali sina Jožeta v ljubljansko gimnazijo in nato v lemenat. Pa se je mladenič prehladil in * bolel ter umrl...
KAKO SO ŠTUDIRALI ZASAVSKI DIJAKI PRED STO LETI
Martin je bil tretji otrok. Tudi njega so poslali domači v ljubljanske šole, ker so želeli, da bi postal duhovnik. V tistih časih je bil pač sen mnogih slovenskih mater, da bi sin bral kdaj novo mašo.
Dijak Martin Hostnik je pridno študiral, čeprav mu življenje ni bilo z rožicami posuto. Tiste čase so se dijaki ob pomanjkanju prebijali skozi šole. Marička, Martinova sestra, mi je pripovedovala, da se je njen brat. dijak Martin, hranil s tistim, kar je dobil od doma. Marička in drugi domači so si večkrat zadeli na glavo jerbas in so mu ga ponesli peš iz P od roj skozi Volčjo jamo in nato na cesto, ki je držala iz Smartna skozi trebeljevske in prežganjske klance in Besnico ter mimo Pečarjevega klanca v Sostro in nato v Ljubljano. To je bila naporna, težavna pot, ki pa jo je družina rada opravljala, le da bi pomagala fantu do boljšega kosa kruha.
Martin se je v Ljubljani marljivo učil. V letih 1865 do 1972 je opravil šest gimnazijskih razredov z odliko Zlasti so ga mikali jeziki. Poleg slovenščine, srbohrvaščine in nemščine se* je učil v šoli latinščino in grščino, iz lastnega nagiba pa še francoščino in -uščino. V govoru in pisavi je obvladal že kot dijak osem jezikov.
Domači so kljub sinovi pridnosti le s težavo zmogli za njegov študij, zlasti je usihala podpora z doma. ker je postal Martin, ki je pod vplivom šolanja preimenoval
domače ime Martin v književno ime Davorin, vse bolj razgledan in je popuščalo njegovo zanimanje za duhovniški stan. Pod vplivom knjig in naprednih sošolcev se je odtujeval željam svoje matere in domačih. Zbal se je, da brez podpore Z doma ne bo mogel skončati študija, zato si je poiskal zaslužek. Šoli je dal slovo in je vstopil v službo za korektorja pri tedanjem »Slovenskem narodu«. Tako je fant predčasno stopil v redakcijo leta 1872, star 19 let. Leto dni kasneje je moral v vojaško suknjo. Tedaj ga srečamo kot kadeta pri 46. pehotnem polku v Trstu. Ker je zbolel, so ga odpustili iz vojaške službe, nato pa se je spet vrnil k »Slovenskemu narodu«. Svojih šolskih knjig pa hi zavrgel niti tedaj, ko je nosil vojaško puško niti tedaj, ko je pri časniku vihtel korektorskO pero. Pridno je prebiral knjige in se pripravljal na zaključne izpite. Maturo je opravil kot eksternist na celjski gimnaziji. Po maturi ga je zamikala univerza in študij klasičhih jezikov. Odpravil se je na Dunaj na univerzo in se je vpisal za romansko filologijo.
POT V RUSIJO — K TURGENJEVIM
. Ob počitnicah pa je odšel domov v Podroje. Tam se je srečal s profesorjem Matijo Brezovarjem, rojakom iz Smartna.pri Litiji, ki je služboval kot profesor v Rusiji. Ta je bil eden izmed prvih slovenskih profesorjev, ki so službovali v dajjni Rusiji. Današnji stari rod se tega ljubeznivega moža z brado še dostikrat spominja. Rad je vabil šmarsko mladež v trgovino in jo obdaril z bonboni. Mladega Davorina Hostnika je tedaj navdušil za službo v Rusiji. Ker je imel prof. Matija Brezovar, ki so ga v Šmartnem klicah kot »Gregatovega gospoda«, dobre zveze s pisateljem Turgenjevim, mu je preskrbel službo domačega učitelja pri Turgenjevih. Plemkinja Teplova, vdova Turgenjevega bratranci, je potrebovala prav tedaj za svoje otroke inštruktorja in mladi Davorin Hostnik je to službo sprejel leta 1880, ko mu je bilo 27 let. Tja ga je vlekla želja po zaslužku, pa tudi to, ker je poznal pisatelja Ivana Sergejeviča Turgenjeva (1818—1883) po mnogih delih — novelah, črticah in romanih. Hostnik je že tedaj bral tekste v ruskem izvirniku in se je navdušil za Turgenjeve »Lovčeve zapiske« in njegove romane, kjer popisuje ta slavni pisec življenje plemiških družin in ruskih kmetov. Nekaj njegovih del imamo prevedenih zdaj tudi v slovenščino (n. pr. roman »Očetje in sinovi« — v prevodu Josipa Vidmarja).
Tako je prišel zasavski rojak Martin Matijevič k Turgenjevim v Rusijo, kjer je ostal vse do svoje smrti leta 1930.
Jože Župančič
$8 o pevMIelH večera v Ivi
BREŽICE
Ves zasopljen in prepoten sem prispet v Brežice, kjer sem se hotel odpočiti, venoar sem zaman lsnal planirani »park« m obljubljene klopi za odpoditek, ker se mkakor ne morejo odločiti za odstranitev Metonove podrtije. Ko sem jo nato mahnil proti Brežicam — seveda po cesti — nisem mogel občudovati urejenih dvorišč in kanalizacije, icer so številni kolesarji, mopedisti in avtomobilisti vzeli vso cesto v zakup, pločnikov za pešce pa ju. Ves zbegan se unukaš na levo in desno, se prisliniš ob prašen plot in skačeš kot za stavo — skratka, imaš vse pogoje za trening skakalca ali pa kandidata za bolnišnico. Pa naj še kdo pravi, da Brežice niso prometni kraji Trdim, da so pravi eldorado najrazličnejših prometnih sredstev, in ugotovil sem tudi, da prometna znamenja veljajo samo za pešce, ker jih vozniki, tudi če jih vidijo, sploh ne upoštevajo.
Moram pa pohvalit) Breži-čane, ker so pred kratkim montirali nekaj fluorescentnih uličnih svetilk, samo pred farno cerkvijo so jo pozabili obesiti. Nič zato, tuoi tukaj bo visela, če se jih bo sv. Lovrenc usmilil, ali pa tisto podjetje, ki Je to svetilko obljubilo. Da ne pozabim: tistega, ki je povzroča, da se je odstranila cestna svetlika na nevarnem križišču ob stadionu, Je treba vsekakor odlikovati 1 »Bosonoga kontesa-i (oziroma Ava Garaner) je bila velika filmska senzacija za Brežice. Tudi Jaz sem se poatavU v dolgi rep pred kinematografsko blagajno — kaj ti koristi vstopnica, če so začeli vrteti program po planu — skoraj polovica ljudi pa je še čakala pred vrati dvorane. »Saj je samo žurnall« so nas tolažili, kake* da so filmske novice zanimive samo za tiste, ki so vstopnice kupili že v predprodaji.
Ubogi popotnik: prideš, se postaviš v rep, kupiš vstopnico in z njo v roki čakaš vsaj na del predstave! Prepričan sem, da blagajničarka niti pojma ni imela, da so film že pričeli vrteti, in Je Imela prav, da je vstopnice prodajala — le obveščanje Je odpovedalo! Tako mislijo vsaj tisti, ki so čakali v vrsti pred blagajno, jaz pa sem jo raje potegml v
HRASTNIK
Tamkaj so mi pripovedovali, da nikakor in nikakor ne morejo spraviti skupaj občinskega sveta »Svobod« m prosvetnih društev. Pravijo namreč, da je dovolj, če Je v Hrastniku svet za kulturo ln prosveto pri občinskem ljudskem odboru. Upajmo, da bodo tudi to vprašanje uredili, saj Hrastničani v kulturnoprosvetnem pogledu niso na zadnjem mestu,
TRBOVLJE
Lovci so imeli preteklo nedeljo veselico na Podmeji. Trboveljčani so pohiteli v velikem številu na to prireditev, kjer si dobil tudi srnjaka v omaki in še druge dobrote. Tako Jih je preko tri sto čakalo pred restavracijo na Vodah na avtobus, da Jih popelje na Podmejo, le da ta obljubljeni prevoz ni funkcioniral. Zaradi tega so se le nekateri lahko odpeljali, drugi so šli peš na Podmejo, največ pa jih Je odšlo seveda domov.
No, ker je sonce pošteno pripekalo ln ml Je bilo vroče, sem jo mahnil na vrt pri restavraciji — na zgornji namreč, ki pa letos še ni urejen (preurediti ga namreč mislijo za drsališče in bo njegova otvoritev pozimi I), V sili so odprli spodnji vrt, tistega ob cesti, ki je prav lep in prikupen, saj ima pod kostanji lepo senco, kar Je poleti prav prijetno. Kar se vrta restavracije na Vodah tiče, sem mnenja, da bi se nekaj samo-
kolnic peska že kje dobilo, da bi malo lepše izgledalo, pa tudi za tista drva m omare bi se tudi kje drugje našel kak prostor.
Po opravkih v Trbovljah sem se znašel tudi na pošti, kjer sem se čudil, kako so nekateri ljudje prav nesramni do uslužbenk na pošti. Bil Je mož, kakšnih 35 let star in ima pokojnino, a se je prav nesramno pridušal in zmerjal uslužbenko, , saj je prišla pokojnina na vodensko pošto in ne v Trbovlje III,' nadalje da se mu mudi m da bo zaradi tega zamudil vlak. — Mnenja sem, da bi bilo temu tovarišu, pa naj bo kdor koli, treba kupiti »Knjigo o lepem vedenju«, da bo pač vedel, da so tudi uslužbenke na pošti ljudje.
ZAGORJE
V Zagorju so imeli zadnje dni kulturni festival, ki je prav dobro uspel. Prvi dan so dajali Svobodarji Iz' Lok-JCi-sovca »Dežurno službo«, ki je ljudem ugajala. Čudno pa se mi Je zdeio, da se je tečajnica, ki obiskuje režiserski tečaj v Trbovljah, o predstavi tako nesramno izražala, da so se vsi, ki so stali okrog mene, nad njenimi besedami zmrdovali in rekli, da je škoda, da taki ljudje hodijo na režiserski tečaj.
No, Jaz sem jo raje zavil na vrček ptva v bližnje gostišče. Tamkaj so mi pravili, da so ga prejšnji večer »kar dolgo držali«. Neki Janez Je bU okrog tretje zjutraj precej nasekan, zato mu natakarica ni hotela dati več pijače. Ta pa Je bil hud in je dejal: »Ce mi ne daš več piti, pa še tega ne plačam, kar sem do sedaj spil!« — in je odšeL Upam, da bo natakarica kljub temu prišla do svojega denarja, tistega Janeza bi bilo pa dobro podučiti, da je treba to. kar spiješ, seveda plačati.
NA BIZELJSKEM . . .
Sel sem tudi na Bizeljsko. Ker je bila ravno nedelja in sem se spomnU, da Imajo tamkaj kino, sem si mislU, zakaj sl ne bi pogledal, kakšne filme vrte na Bizeljskem. Rečeno, storjeno! Ko sem prišel v čakalnico nekaj pred 19. uro, sem vprašal, kje lahko kupim vstopnico. Tamkaj stoječi ljudje pa so ml odgovarjali. da bi se predstava morala začeti ob 19. url, a da blagajničarja še ni nikjer. No, sem si mislU, tukaj se pa drže še kar lepe stare navade, kjer se jim nič ne mudi, dastravno bi morali v kinu vsaj eno uro pred predstavo začeti prodajati vstopnice, kakor je to v navadi tudi drugod, s polurno zamudo pa Je vendar prispel tudi blagajničar, toda — ojojl — pred blagajno je pa naenkrat nastala taka gneča ln prerivanje za vstopnice, da sem se prav pošteno spotil, preden sem dobil vstopnico. Pogledal sem na uro ln ugo-tovU. da se je predstava začela ravno eno uro pozneje, kot Je bilo napovedano. Ker sem tujec, so mi domačini povedali, da film redkokdaj začnejo predvajati ob določeni url.
Kino dvorana ml Je bila zelo všeč, samo malo več smisla za red in disciplino bi bilo treba, pa bi kar Slo. Ker pa imajo v kinu samo eno aparaturo tn.je med filmom več presledkov, Je v kinu prav neprijetno. Komaj se prižge luč, že ljudje vstajajo s sedežev, zlasti mladi fantje, ln odhajajo iz dvorane. Ko se lUm spet nadaljuje, se začnejo tl sprehajalci vračati na svoje sedeže drug za drugim — mimogrede pa ostalim v temi stopajo na noge, ker Iščejo svoj sedež. Kako prijetno je, če ti kdo takrat, ko bi rad gledal film, stopi na nogo, ve vsakdo, ki Je to že poskusil.
Bizeljsko Je prav lep kraj, v kinu pa mi ni bilo prav nič všeč. Zakaj ne, eem vam že povedal.
TUDI V ZAGORJU GOJUO BALETNI PLES
Prejšnji četrtek Je bila v Domu TVD »Partizana« v Zagorju premiera pantomime »MožtSek« v izvedbi gimnazijske baletne skupine. Baletna skupina na zagorski gimnaziji obstaja že precej časa. Že več let Jo vodi prof. Mary Jurčeva. Samostojno še ni nikoli nastopila, vendar je sodelovala skoraj na vseh prireditvah in igrah gimnazije. Prvi samostojni nastop Je bil nadvse uspešen. Res je bilo treba mnogo truda in prizadevanja, a uspeh tudi ni izostal. Maloštevilni gledalci so bili prijetno presenečeni; baletna skupina je Izvajala program brezhibno, brez kakršnih koli lapsusov.
Najprej so nam štiri baletke zaplesale češko polko prav mojstrsko. Sploh nisi imel občutka, da plešejo prvič Javno. Sledila Je
V zadnji številki »Zasavskega tednika« je tovarišica Joža Zagorc v zadnjem odstavku članka »Pevsko-baletni večer v Trbovljah« prinesla očitek na račun pevskega zbora »Slavček«, ln sicer »neobzirnost« do omenjene prireditve. V pojasnilo tistim, ki so ta članek brali, sem dolžan, da pojasnim vzroke, ki so dovedli do očitane »neobziraosti«.
Po zgraditvi Delavskega doma v Trbovljah Je bila prvotna kadilnica dodeljena pevskemu zboru »Slavček« kot lokal za njegove vaje, dodatno pa je bilo dogovorjeno. da bo v tem prostoru vadil še Mestni orkester in Mladinski Pevski zbor pod vodstvom prof. Albina VVeingerla. Ker se .te orkester nujno pripravljal za koncert, sem bil naprošen, da dam lokal orkestru na razpolago poleg sre-
de še v ponedeljek. Zaradi tega in zaradi mojih obveznosti pri drugem delu je za redno vadbo zbora »Slavček« ostal na razpolago samo še četrtek. Ker sem zbor pripravljal za razne nastope, mi je bila vsaka ura vaje dragocena. Po naključju (mogoče tudi namenoma?) je bila uvodoma omenjena prireditev določena prav v četrtek. Ako iz tehničnih razlogov ni mogoče zasesti istočasno gledališke dvorane in kadilnice, bi bil umesten predhodni dogovor med prireditelji v enem in drugem prostoru. Treba bi bilo samo malo dobre volje tistih, ki so neradi moteni, in vse bi bilo v redu.
Avtorica članka nam očita tudi to. da nismo poslušali na večeru nastopajočih pevcev. Najbrž je spregledala našo udeležbo na koncertu »Svoboda II«. na proslavi
Zagorski prosvetni delavci so zborovali
Ob zaključku letošnjega šolskega leta so zagorski prosvetni delavci priredili zaključni sprejem,' katerega se je udeležila tudi članica OK ZK trboveljskega okraja tovarišica Mirna Zupančičeva, predsednik občine Zagorje tovariš Alojz Lukač, predsednik občinskega odbora Socialistične zveze tovariš Milko Gostiša in drugi.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V BRESTANICI
CirU-Metodijsko društvo katoliških duhovnikov LRS je v torek, 2. julija, priredilo v dvorani TVD »Partizan« v Brestanici »Večer slovenske pesmi«.
Naslednji dan pa je v imenu društva pod brestaniškim gradom odkril spominsko ploščo med vojno izgnanim duhovnikom ln ostalim Slovencem predsednik CMD gospod Medvešek.
Spominska plošča je vdelana v skalo, tik ob cesti pod gradom.
Odkritju je prisostvovalo okrog 200 ljudi, med njimi tudi vidnejši predstavniki ljudske oblasi, političnih in množičnih organizacij.
Malone vsi govorniki nedavnega prisrčnega sprejema zagorskih prosvetnih delavcev, ki je bil v domu SD »Pro-leterac« ln ki so ga prosvetni delavci organizirali skupno z občinskim odborom Socialistične zveze in zagorsko občino, so poudarjali, da taki skupni razgovori lahko samo prispevajo k boljšemu delu naMh učiteljev v šolah in izvenšol-skem delu.
Videti je bilo, da so bili vsi prosvetni delavci zelo hvaležni občinskemu odboru in občinskemu odboru Socialistične zveze za organizacijo tega sprejema, kajti pšvič po vojni so se zbrali v tolikšnem številu in iz vseh krajev zagorske občine.
Učni uspehi v zagorskih šolah so bili letos, zahvaljujoč naporom učiteljev in profesorjev nižje gimnazije, nekoliko boljši kot prejšnja leta. Pa tudi v izvenšolskem delu se je precejšnji del učiteljstva aktivno udejstvoval, kar pomeni, da se današnji prosvetni delavec živo zaveda nalog v socialistični družbi.
Rdečega križa in na proslavi Občinskega praznika. Večino na »pevsko . baletnem večeru«, oziroma pravilneje na delni produkciji Glasbene šole nastopajočih pevcev smo imeli priložnost poslušati z istim programom na omenjenih prireditvah. Ali se nam lahko očita neobzirnost, če Jih nismo poslušali še četrtič? Mimogrede naj omenim še to, da smo vajo končali predčasno in si je lepo število pevcev ogledalo vsaj dei sporeda.
Ne bom se dotaknil raznih nevšečnosti In spodrsljajev, ki so motili prireditev, ker jih tildi dopisnica iz razumljivih vzrokov ne omenja, želim samo to, da se za motnje, ki Jih je baje zakrivila pevska vaja zbora, ne išče vzrokov pri pevcih, temveč kje drugje.
V prihodnje pričakujemo pevci od dopisnice več logične obzirnosti.
Jože Skrlnar
S SENOVEGA
Na Senovem so prav lepo proslavili 3. julij, dan rudarjev. Pred upravnim poslopjem se je zbralo okrog 501) Senov-čaaiov, katerim je med drugim govoril tudi njihov ljudski poslanec Tone Zupančič.
Tega dne zvečer je bila n» Senovem v počastitev dneva borca še lepa akademija.
Na dan borca so ob 7. url krenile partizanske patrulje na vse strani, obiskale partizanske kraje in partizanske družine tudi skromno obdarile.
V DOLENJI VASI SO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO PADLIM
Osnovsna organizacija Stari grad je osnovni šoli v Dolenji vesi vzidala spominsko ploščo osmi,m padlim borcem ter se jim na ta način oddolžila za njihove žrtve.
Na odkritje spominske plošče je prišlo preko 500 ljudi, od katerih (je bilo največ domačinov. Uvodni govor je imel predsednik občinskega ljudskega odbora VSdem-Krško tov. Stane Nunčič, ki je bil soborec padlih partizanov, katerim je tudi odkril spominsko ploščo. Poleg svojcev So položili preji ploščo vence tudi zastopniki vseh osnovnih ln občinskih organiza-
cij. Sodelovali so še pripadniki pred vojaške vzgoje in gasilska godba iz Krškega ter pionirji osnovne šole Dolenja vas.
V plošči je vklesano ime Marte Blažekov® iz Pesjega, Slavka in Milana Godlerja iz Starega gradu, Alojza Kuharja iz Marofa, Jožeta Molana iz Dolenje vasi, Mihaela in Antona Pečnika Iz Dolenje vasi m Slavka Savnika jz Starega grada.
Pri odkritju plošče so se spomnili še na žrtve fašističnega terorja in ostalih vojnih žrtev s tega področja.
S seje svete »Svobod« in prosvetnih društev
Priprave za občne zbore
Ce bi na kratko izluščili vse najbistvenejše sklepe nedavne seje okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, potem ni dvoma, da so med najvažnejšimi priprave za bližnje občne zbore zasavskih delavskoprosvetnih društev in prosvetnih društev na vasi. Letos diodo morale naše kulturne institucije nekoliko prej podati obračun svojega celoletnega dela in se temelječo pripraviti za novo sezono.
Na seji je bilo sklenemo, da morajo biti osi občni zbori
Tehniška srednja šola v Vidmu-Krškem
Vse politične in druge organizacije v V idmu-Krškem in okolici so podpirale težnjo prebivalstva po ustanovitvi kakršne koli srednje šole. V začetku so se najbolj ogrevali za višjo gimnazijo. Za to šolo so pripravili vse potrebno, nato pa so se posvetovali na okrajnem in republiškem svetu za šolstvo. Predstavniki obeh svetov so ustanovitev višje gimnazije odsvetovala glede na reformo šolstva in zato, ker je taka šola že v Brežicah.
Prišli so do zaključka, da M bila najprimernejša tehniška srednja šola, ker se industrija v tem kraju zelo razvija.
Ostalo pa ni le pri besedah, kajti 26. in 27. junija so že bi'lii prvi sprejemni izpiti za elektro-in strojni oddelek. Za oba oddelka se je priglasilo 89 kandidatov. Po pregledu priglasitev je komisija ugotovila, da nimajo vsi priglaišenci pravice opravljati sprejemnega izpita in jih je zato odklonila. Dosti teh-je že opravilo sprejemne izpit« na
pantomima »Mož!ček«. Vsakdo, let pozna umetnost te vrste, ve, da Je to ena Izmed najtežjih, vendar »o gimnazijke odigrale to Igro zelo prepričljivo. Zlesti to ugajale: Colombina (Dragica Jermanova), mati (Magda Bukšičeva) hudi oče (Erno Bolte) in možtček Harlekin (Duši Juvanova).
Omeniti moramo še Hildo Kastelic* (klavir), Metko Steiner ln Rada Palčič (violine), ki so pripomogli z glasbene strani, da Je večer uspel.
Nastopajoči res niso zaslužili tako slabega obiska, kar ja Zagorju lahko v sramoto.
Profesorici Jurčevi ln njenim baletkam pa želimo pri nadaljnjem učenju ln razvoju ie mnogo uspehov!
Jaaes
ZAGORSKI RUDARJI NA ODDIHU V CRIKVENICI
drugih šolah, tako da Je bilo pri izpitih skupno 35 dijakov. Od teh j« 24 dijakov uspešno opravilo izpite, 8 jih ima popravne, medtem ko so trije padli. Doslej je že sprejetih 60 dijakov, ostalih deset pa bodo sprejeli šele pozneje. Vsak razred bo imel predvideno okrog 35 slušateljev.
Izpiitno komisijo eo sestavljali profesorji s Tehniške srednje šole iz Ljubljane. Vodstvu nov« šole v V idmu-Krškem bodo nudili vso strokovno pomoč, d* »0 leže pričelo z delom.
Nova tehniška srednja šola, Id bo ie^a elektro- in strojni oddelek bo imela svoje prostore v drugem nadstropju sedanje nižje gimnazije. Vse atro-. kovne predmet« bodo poučevali inženirji, ki so nameščeni r tovarni celuloze m papirja, splošne predmete P* profesorji s nižje gimnazije. V prvem letu bo redno nastavljen le direktor zavoda, pozneje pa »e bo število profesorskega kadra na novi šoli povečalo.
Gojenci zavoda bodo Imeli praktične vaje v delavnicah tovarne celuloze in papirja. Ud jim bo dala ite 'prostore na raz-1 V polago.
g* Večji del d ti alkov bo imel vso oskrbo v dijaškem domu, M se bo moral zaradi tega nekoliko
razširiti.
Z rednim poukom bo srednja tehniška šola v Vidmu-Krfeem pričela že v jeseni ln bo vzgajala tehniški kader za našo industrijo.	—a
končani najkasneje do 30. septembra, občni zbori občinskih svetov Svobod pa najkasneje do 31. oktobra. Okrajna skupščina pa bo že novembra, ker se nam obeta v decembru, a najkasneje v januarju leta 1958, že kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev. To pomeni, da bodo morala naša kulturna društva že kov,ec avgusta, če ne že prej, začeti pripravljati vse potrebno za temeljito izvedbo občnih zborov. To, da bodo občni zbori že v zgodnji jeseni, je pravzaprav nujna potreba. Že neštetokrat smo poudarjali, da je zgodnja jesen najpriklad-nejši čas za izvedbo občnih zborov ravno zato, ker mora-
ZASAVSKA MLADINSKA BRIGADA V NOVEM MESTU
2e nekaj čase se ** Novem mestu mudi zasavska mladinska delovne brigada, ki pomaga graditi avtomobilsko cesto. V brigadi je razen dijakov nekaj vajencev in ostalih. Komandant brigade j« tovairiš Klemen iz Hrastnika.
Zasavski brigadirji so pred odhodom na Dolenjsko obljubili, da bodo dali vse od sebe za čimboljši materialni učinek, hkraltj pa bodo tudi prizadevno delali na kulturnoprosvetnem in fizkultomem področju.
Upamo, da bomo ,o uspehih zasavske mladinske delovne brigade lahko še pisali. -n c
jo društva stopiti v novo sezono docela pripravljeni že v prvih zimskih mesecih in nuditi najrazličnejše kulturne dobrine.
Ni dvoma, da bo letošnja kulturnoprosvetna dejavnost dokaj pisana in končna ocena ugodna. Vendar je bil svet mnenja, naj na občnih zborih posvetijo večji del časa razpravam o bližnjem delu, zlasti pa ne smejo pozabiti na izobraževalno delo. (v)
Krajevni praznik v Pišecah
V	Pišecah bodo v nedeljo, 7. t. m., obhajali krajevni praznik v spomin na 7. julij 1943. leta, ko so v Pišecah uničili prvo nemško postojanko |n jo popolnoma razdejali.
V	soboto, 6. julija t. I. zvečer bo v kraju kresovanje, v nedeljo ob 9. uri dopoldne bo strelska družina priredila meddru-žinsko strelsko tekmovanje, ob pol 3. uri popoldne bodo ponazorili napad na Pišece, nato pa bo sledil nastop pišečkih gasilcev z orodjem. Ob 3. uri popoldne se začne proslava krajevnega praznika, na kateri bo sodeloval domači pevski zbor, prav tako so na sporedu recitacije In slavnostni govor, sodelovala pa bo seveda tudi godba. Slovesnost organizira ZB Pišece. P« slavnostnem delu bo prosta zabava.
Pričakujejo se vsi borci ln ostali, ki so kakor koli sodelovali na tem področju, slavnost* na na i «** udeleži tuji vse '»•ralo prebivalstvo iz okolice.
S e novo
Priprave za praznovanje Dneva vstaje, — Občinski odbor Zveze borcev na Senovem bo za letošnji Dan vstaje pripravil tradicionalno spominsko slovesnost na Bohorju. Skupno s planinci in strelci bo ZB organizirala posebno patruljo, ki bo šla po nekdanjih partizanskih poteh. Njen
rah. Tako Imajo letos člani so* novškega delovnega kolektiva razne motnosti, da ob majhnih stroških lepo prežive svoje počitnice.
Nova planinska postojanka na Bohorju vidno raste iz svojih te-
juro PMtizanskin poteh. Njen za- bUa^ol^enl ^rva^opekf ti-^,kodb^ p^^jTn.8^^	™,^ ^oče ^ii^Vče na
VRAGI NA FUATINU
••MIIMItllMIItttllMMtllllltM
Hinmmiimmmmmmisim
JACK LONDON
RISBi BERNARD KMERIH
Ul. Ena stran škunerja je bila razbita in sačel se j« nemudoma pogrezati. Na sprednjem delu so skakali mornarji Rala-toki v morje. Kapitan Glass je Počastil prvega moža, ki je prl-dtrjal po stopnicah lz kajute, a krepko brco v obraz, ali takoj nato so ga begunci podrli na tla in ga domala poteptali. Za jttočdnci »o prihitele Iz kajute ■ene Huahlnke in, ko so s« tudi grekoballle preko ograje v mor-ie, se je »Rattler« pogreznil
prav tik ob skalni steni in sedel na dno, da so samo ie gornji prečniki gledali 1* vode.
112.	Grlef je s vrl lenega mesta lahko opazoval, kaj se Je dogajalo pod vodno gladino. Videl Je maatro ki se Je dober seženj pod vodo odvezala od mrtvega razbojnika In splavala na površje. Ko se Je pomolila njena glava lz vode, je zagledala kapitana Olassa. ki ni znal plavati ln se je nekaj seftnjev
od nje potapIHI. Kraljica Je bila sicer že stara žena. toda bila je otočanka. Obrnila se je. •plavala proti njemu In nato ga je krepko držala z glavo nad vodo, dokler nista dospela do prečnikov, ki .so moleli iz vode.
113.	Pet svetlolasih In rjavih, glav je plavalo med črnim' polinezijskimi glavami, ki jlfe je bilo, kot bi jih po bil Po mor-skt površini posejal. Grlef je čakal a puško v roki na prilož-
nost, da bi ustrelil. Maurlrlju se je posrečilo, da je zadel enega Izmed onih petih in videla sta, kako je truplo počasi lezlo proti dnu.
114.	Al| zdaj Je za mornarje Ralatejce. ki so bll| sami veliki, mišičasti možje in prave dvoživke, prišla ura maščevanja. Ko bi trenil, so se zbrali v vodi in oblšoiili svetlolase In rjavolase glave. Tisti na skali so videli, kako so štiri preostale zločince
zgrabili, jih potegnili pod vodo In jih utopili ko žčeneta.
115.	V desetih minutah Je bilo vse pri kraju, žene Huahlnke so se hihitaje obešale za boke velikega čolna, ki je prej vlačil Ikuner. a možje Ralatojei so čepeli s kapitanom Olaasem In Maatro na prečnikih In čakali Grlefa. Ko Je ta prišel, je kapitan zatarnal: »Ubogi stari »Rattler«. Bil je ves žalosten.
»Raj to ni taka reč, je menil Grlef.
---- —mimo
Kunejev« kleti, kjer je bila v novembru 1641. leta obkoljena Brežiška četa, v kateri so zaradi izdaj« žrtvpvalt svoje mlado življenje tud4 nekateri seno vik 1 fantje. Patrulja bo med potjo obiskala tudi Vetmik, nato Pokoj ek in Oslico ter se bo zatem povzpela na Plešlvec do gradbišča bodočega planinskega doma na Bohorju.
Patrulje bo odrinila na pot še pred Dnevom vstaje, na večer pred praznikom pa bodo na Ple-šlvcu pripravili taborni ogenj z ognjemetom. Pričakovati Je, da bo že na večer pred praznikom, prav gotovo pa na sam praznik prišlo veliko ljudi s Senovega Brestanice, Planine in St. Vida, da tu praznujejo letošnji Dan vstaje. Najštevilnejši bodo seveda bivši borci, planinci In člani drugih organizacij, ki že sedaj vabijo na to prireditev.
Na sam praznik, 22. julija, bodo izletniki skupno s patruljo odri-nlll proti partizanskemu kraju Lošee pod Bohorjem, kjer ZB Senovo pripravlja spominsko slovesnost pred ploščo padlih borcev. To spominsko slavje bodo združili e krajšim kulturnim programom ob sodelovanju pevcev in godbenikov. Po slovesnosti se bo tamkaj razvila domača zabava, na kateri bo sodelovala godba na pihala .Svobode« s Senovega.
Letovanje senovških rudarjev. — Senovški rudarji in ostali člani kolektiva nameravajo preživeti svoje letošnje počitnice ob morju, predvsem v znanem kopališču Novalja in na otoku Cre-Slndlkalna podružnica bo leto« nudila svojim članom za letni oddih še večje ugodnosti, tako da bodo člani In njegovi svojci lahko za majhen znesek preživeli svoje počitnice. Zato Je tudi letos večje število priglašencev, To Je prav, saj senovški rudarji doslej niso v polnem obsegu izkoristili ugodnosti, ki jim Jih v tem pogledu nudi sindikalna organizacija. Ta bo seveda nudila ugodnosti tudi tistim, ki tele preživeti svoj dopust v počitniškem domu na Bledu. Prav tako je sindikalna podružnica rudarjev sprejela predlog PD »BOHOR« na Se
Bohorju, nato pa so zidarska dela naglo napredovala. Marsikateri domačin, še bolj pa tujec, je presenečen in zadovoljen, ko pride na vrh Bohorja ter zagleda, kako se tu ustvarja če en dom več na naših planinah, zlasti pa na Bohorju, kjer je iz leta v letu vse bolj manjkala planinska koča. Vredno Je, da ob tej priliki tudi v našem listu penvalimo marljive senovške planince in vse ostale, ki jim pri tem delu pomagajo. Tako bo sedaj Bohor z dograditvijo planinske koče v planinskem ln turističnem pogledu oživel. Ze sedaj ima Bohor vse več obiskovalcev. Razen planincev In izletnikov prirejajo na Bohor ln na vrh Javornika skupinske izlete mladinci ln šolski otroci. Učenci Iz osnovnih šol Pilštajn, St. Vid ln Leskovec' pri Krškem, ki so pred kratkim obiskali Bohor, a° obljubili, da bodo prišli tjakaj če večkrat. Tudi marsikateri domačin bo lahko v bodoči planinski koči na Bohorju svoj letni dopust lepše ln ceneje preživel kot v kakem drugem dragem 1«* lovišču.
Pionirsko taborjenje v Gazicah
Tudi letos bodo društva prijateljev mladine Viidem-Krško pripravila pionirjem prijetno taborjenje v Gazicah pri Cerkljah. 1 julija je odšla že prva Izmena pionirjev iz Vidma, rojim bodo sledili še leskovSk1 in krški pionirji.
Za taborjenje je vedno večje zanimanje. Vsaka izmena ima preko 30 mladih tabornikov, ki so razdeljeni na fi skupine*
Ličen tabor so uredili les* kovški mladinci skupno * Društvom prijateljev mlad me Videm. Je v lepem gozdiču blizu Krke. Ker je tabor oddaljen od Vidma - Krškega
okrog 8 km, njegove prebivaj-prežati svoj dopust v naših go- - ce člani DPM večkrat e — p1”-
IliifU
VLADO FIRM;
Na sončni uri stare muzejske stavbe obdravskega mesta se je premaknila senca. Nad asfaltnimi uli-cami je zagospodovala poletna vročina. Meščan- so iskali hladu, ki 0® je bilo najti le v mestnem parku.
Stala je ob potoku, ki je klokotal Pod Kalvarijo. Bela pikčasta obleka se ii je napenjala v sapi. Njene vlažne oči so zrle v njegove hladne, Porogljive. Za korak bliže je stopila k njemu in poltiho vprašala: »Zakaj mi ne veruješ?« Ko se je z vročo roko dotaknila njegovega komolca, •e je Mirko za korak odmaknil in H obrnil hrbet.
Besede so izpuhtele v poletno sobarico.
Ko sta skupaj korakala po peščeni etezi, sta si bila tuja. Pred leti je trla v njegov zagoreli, odkriti obraz, *n če se ga je oprijela, ji ni odmakni roke. Tudi njegove oči so bile Mste čase brez odtenkov senc.
Prišla sta v mesto brez besed. V večernem uličnem vrvežu je brez Pozdrava izginil Mirko, njen mož. gubica se je naslonila na kričeče obarvani kiosk, in si z odišavljenim robcem obrisala potne srage. Ustni-ce pod rdečilom so ji nevidno obledele. V mestu so se prižigale luči, telene in bele. Le rdeče ni opazila.
Zbrala se je in odhitela domov. Ko so se za njo zaprla vrata starinske hiše ob Dravi, je klecnila. V vežnem polmraku se ji je okoli vratu ovilo dvoje malih, zalitih rok.
sirena!* je olajšano zamrlo v polmraku.
•Mami!* — je hitela triletna hčerka. »Tako dolgo te ni bilo!*
Ko so se v siju sobne svetilke zaiskrile na maminih licih Irenine top le solzice, je otrok že gledal v smejoč se mamin obraz.
Sedli sta. Ljubica je morala pohiteti z večerjo.
»Kdaj se vrne očka?* je zazvenel otroški glas. »Očkove soba je lepša, večja.'*
Ljubica jo je pobožala po kodrasti glavici, si pritisnila roko k prsim in se urno obrnila k štedilniku.
»Mami, če sem skakala po očkovi sobi, se ni prav rtič jezil*, je modrovalo dekletce, se vprašujoče postavilo pred mamico in si s prstkom vihalo nosek.
Ko je Ljubica ob odprtem oknu prisluškovala šumenju dravskih valov, se je zagledala v sveži otroški obrazec. Kako daleč je bilo še —» jutro.
Pred Mirkom je ležal na mizi ne gosto popisan list — pismo, naslov-
ljeno na ženo-Ljubico. Bral je in zopet bral ter si zdaj zdaj z roko potegnil po vročem čelu. Po napetem obrazu so mu za hip popleseli žarki in že odhiteli za soncem, ki je drselo za Kozjak.
»Zakaj mi ni povedala, da ima polbrata?* je zamrmral in si ovlažit suhe ustnice. Se enkrat je z očmi preletel podpis in globoko zajel sapo. Njen polbrat ju je torej podpiral in oblačil njegovo malo, da je on — Mirko lahko doštudiral! Z njim se je shajala ob sobotah. »Saj je vendar moj svak!* si je zatrjeval in razmišljal o Ljubičini neutemeljeni molčečnosti zato, ker je imela nezakonskega polbrata.
Mirko je hitel po zatemnjenih ulicah. Mislil je le na pismo, ki ga je pisal Ljubici in šepetal: »In če ne pride?*
Hitel je in se zaletaval v mimoidoče. V drevoredu se je ustavil in si nehote zasenčil oči. »Tam je!* je vzkliknil. V nekaj skokih je bil pri njej.
Ko jo je privil k sebi, je zašepetal: »Ljubica, pozabi!*
Ona mu je gledala v oči in se nasmehnila. »Mirko pojdiva!, Irena težko časa svojega očka.*
tltdaHtjeni, $adtu$ni domf tpomeniki in*,*
Iz Brežic In okolice Iz Izlak
Zbori voltvrev. — N* zsdnjem ‘•sedanju občinskega LO Breiiee •° sklenili, da bodo zbori volivcev na področju občine Brežice X *»»u od 15. julija do 15. avgusta, j ta namen pripravljajo obširno Poročilo o delu občinskega ljudskega odbora in o spločnlh vprašajih občine, zaradi česar Je bujno, da se volivci teh zborov tenesljivo udeleže.
Naselje Žejne napreduje. — Priložilo naselje nad Čatežem ob ",vi Je pred kratkim dobilo elektriko, kar je velika pridobitev J* vas in Je danes že nujno potrebna v vsaki hiši in naselju, “tsrljivi vaščani sedaj zbirajo sredstva za Javno razsvetljavo v kraju, ki jo bodo uredili ob polnem razumevanju in podpori občinskega LO in Komunala Brežice.
In še "dobro pitno vodo bi radi imeli; To Je želja vseh vaščanov, ssj nosijo sedaj pitno vodo iz P°daljene Sobenje vasi. Zajetje v tej vasi je tako močno, da bo [snko obe vasi oskrbovalo z dobro pitno vodo. Načrte za ta vodovod je že pred vojno izdelal Centralni higienski zavod v Ljubezni, vendar do njegove Izvedbe nl prišlo zarad-i okupacije in preselitve vaščanov v nemška taborišča. Tudi po osvoboditvi so o tem vprašanju mnogo razpravljati. toda realizacija tega projekta j* bila nemogoča zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Sedaj upravičeno upajo, da bo prihodke leto prišla na vrsto gradnja vodovoda.	(ek)
Šport v preteklem tednu
III. zlet zasavskih tabornikov
Pred nedavnim je bil v Polotiti vasi v Zagorju III. izlet zasavskih tabornikov, ki »e ga je udeležilo preko 100 tabornikov, toda le iz dveh rodov: Rod »Temnega h'rasta« iz Hrastnika in rod »Črnih krtov« iz Zagorja. Izvedli so tu-
B IZLAK
Zelja domačinov, da bi bile na Izlakah redne kino predstave, se je končno uresničila. S tem Je ustreženo ljubiteljem filmov, ki so doslej obiskovali kino v Kisovcu. Prosvetno društvo na Izlakah predvaja »edai vsako soboto In nedeljo kar dobre filme. Tudi predstave eo dobro obiskane.
E. B.
IZLET IZLASKE MLADINE Dvaindvajset mladink In mladincev s« Je preteklo nedeljo udeležilo izleta na Zbiljsko Jezero pri Medvodah. Izlet je bil predviden že nekaj let, vendar ni bilo na razpolago avtobusa in zamisel se nl uresničila. Mladina tl teli še podobnih izletov.
e. B.
85 let delovanja prostovoljnega gasilskega društva Radeče
Pred 85 leča so v Radečah Ustenoviili prostovoljno gasilsko društvo, ki je bilo tovrstno v Sloveniji četrto. Ustanovitev društva In njegov začetek ter Vs« njegovo delovanje niso povsem jasni zato. kar se je vsa dokumentacija iz prvih let de-lovanja društva izgubila. Stari Veterani društva vedo povedana, da društvu nikoli ni bilo poklano z rožicami. Kajti za vso °Pretno, ki so jo rabili, so morali sami dobiti sredstva, medlem ko danes naša oblast nudi •asilakim organizacijam precejšnjo pomoč. Glavni v,ir dohodov »o bile tradicionalne gaail-s'<e veselice, ki so bile v Rade-prav dobro obiskane.
Društvo je imelo vse do zadrega časa zelo skromen dom, *ele lansko leto so r»deški ga. *"*lci dobili s pomočjo ljudske 0blastl in Gasilske zveze Slovenije lep (m primeren dom, s jšterim se društveno življenje im uspešno razvija. Vseskozi pa se j« v društvu uwe-‘!avila napredna struja in vitHub težkiočarn ni uspelo tej a*i oni stranki napraviti razdor
v društvu. V času okupacije je društvo, tako kot vsa ostala društva, prenehalo s svojim de. lovamjem, ki se je pričelo zopet leta IMS. Po osvoboditvi pa je društvo ponovno zadihalo ter z veliko požrtvovalnostjo in elanom skrbelo za napredek m razvoj članstva In delovanja društva. Posebno skrb pa je društvo posvečalo vzgoji svojega mladega naraščaja, le žal, da mladim« v premajhnem številu pristopa V to društvo.
Mnogo dela In vztrajnosti je bilo treba, da je društvo lahko uspešno delovalo. Vseh tistim, ki so pomagati pri ustanovitvi In pozneje, jih danes ni več, se sedanje članstvo s hvaležnostjo spominja. Vsi zaslužijo priznanje, posebno p« je treba pohvaliti vse tiste, ki so pripomogli in pomagati pri gradnji novega gasilskega doma.
Društvu iskreno čestitamo k 85-letnioi obstoja in mu želimo v nadaljnjem delu še mnogo uspehov in ds bi uspešno uveljavljalo svoje geslo »Na pomoč!«
dt okrajno prvenstvo tabornikov. Tekmovali so v orientacij »kem teku, signalizaciji in postavljanju šotorov. V »kupnem plasmanu so zasedli 1. mesto taborniki iz Hrastnika.
Posamezni rezultati: orientacijski tek, skupina A (do 14 let, proga 1.500 m):	3. mesto
rod Temnega hrasta, 10,05 minut— 23 točk za opravljene naloge.
Signalizacija 90 točk, 2.25 min. (za pravilnost sporočil* 19,5 točke). Postavljanje šotorov 2,00 min.
V	skupini B (14 do 18 let) je bila tudi uspešna skupina brestrniških tabornikov, ki je pretekla 3 km dolgo progo v 21,20 min. (21 točk).
V	skupini C (nad 18 let) prav tako Hrastničani, le da so ti tekmoval; samo v signalizaciji in postavljanju šotorov.
Organizacija tekmovanja v Izvedbi rodu »Črnih krtov« je bila dobra. Tekmovalno komisijo eo sestavljali:	Zupan,
Kenk, Pirnat in Canžek. Zleta se je udeležil tudi član starešinske uprave Miran Blaha.
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah bo imel na »poredil de ponedeljka francoski film »HE-RO.II SO UTRUJENI«; naslednji teden od torka do četrtka mehiški film »MLADI JUAREZ«. KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II« bo predvajal amer. barvni film »CA8 OBRAČUNA«. Predstave do ponedeljka.
KINO »SVOBODA - ZASAVJE« T Trbovljah; od 5. do S. Julija, ob IT. In 19.1* uri amer. barvni film »SLIKA DOBI AN A GREVA«.
KINO »PARTIZAN« — SEVNICA! 6___7. Julija mehiški film »TRI-
JE PUSTOLOVCI«; 13.—1«. Julija smer. barvni film »BEAU BRUMMELL«.
KINO BREŽICE: S.—«. Jul. amer. film . »REVOLVER A9«; 7. Julija amer. barv. film »BORBA V V8EMIRJU«; ».—11. Jul., amer. film »FREDERIK CHOPIN«; 11. jul. amer. film »URE OBUPA«; 11., 13. Julija amer. barv. film »TO JE LJUBEZEN«.
KINO BRESTANICA; S.—T. julija amer. zgod. film v barvah »BEG IZ TRDNJAVE«; IS,—It. J lilija meh. pust. film »RDEČA KONGA«; 13.—14. Jul. amer. gusarski film v barvah »ČRNI LABOD«.
Potovanje v vlaku je po svoje zanimivo, ker ustvarja priložnost da srečaš stare znance ali pa skleneš novq poznanstva. V v laiku zveš mnogo novega, pa tudi sam lahko utešiš svojo zgovornost. Čeprav se s težkim srcem odpravljamo na pot, ker se bojimo čakanja v čakalnici ali na peronu, gneče v vlaku in tako dailoe, nam je pogosto kar hudo, ko pridemo na cilj in moramo nehati z zanimivimi pomenki. Tako je bito tudi tisto leipo junijsko nedeljo, ko sem potoval proti Zagrebu in sem na peronu v Zidanem mostu srečal znanca, Franca Filipčiča. Ko sva kmalu naito sedela v vlaku, sva se najprej rangovar.jala o drobnih vsakdanjostih, nato pa je najin pomenek zajadral na področje spomeniške dejavnosti. Sam ne vem, kako sva prišla do tega, najbrž zato, ker je bil moj sobesednik arhitekt im ker arhitektura tudi mene zanima.
Pokazal mi je idejni osnutek spomenika, ki ga je izdela] po naročilu Zveze borcev in družbenih organizacij v Dobovi. Vtis, ki ga Je napravite name Ideja spomenika še vedno ni Izbrisan iz spomina. Ko sem si ogledat sliko makete spomenika, mi je bilo. kakor da pred menoj oživlja bližnja zgodovina Dobove. Mojo pozornost je zlasti vzbudi,] obelisk, ki v svojem zgornjem kotu nakazuje okrnjeno okno hiše, kar simbolično izraža zapuščenost in praznino po tujcu okrnjenih slovenskih domov v minuli vojni. Zdelo se mi je, kakor da je pred mano ponovno vstala stoka b žalostnih dni preseljevanja. Šele takrat sem se prav zavedal velikanskega pomen* spomenikov, ki nam pomagajo, da tisto, kar je čas prekini] s patino rahle odpustil, da je po vodstvu 1:« »Ljub- maknjenosti, spet zaž.\i v spo liana« igro izenačila, in to Je bilo-, m-imu m nas opozori na prenest tudi odločilno za naslov prvaka. Jošt, hkrati z dzpodbudo, da bi
MLADINSKO prvenstvo SLOVENIJE V NOGOMETU RUDAR LE DRUGI
V Celju eo v dneh od 27. do 30. junija odigrali mladinsko prvenstvo Slovenije v nogometu. V finalnem delu tekmovanja »o nastopili »Rudar«, »Odred«, »Ljubljana« In »Olimp« iz Celja.
Prvi dan odigrane tekme so že odločite o prvaku. »Odred« je v ekshibicijski igri premagal Olimp kar z 10:0. V drugi tekmi Da je »Rudar« proti »Ljubljani« doda je po vodstvu 1:0 »Ljub-
še večji poudarek vsemu tistemu iz preteklosti, kar že maketa spomenika talko presenetljivo dobro izraža. Ploščad bodo omejevali na eni strani Zadružni dom im na drugi strani vrsta visokih topolov, ki bodo spomeniku dajali zeleno ozadje. Poleg obeliska' b0 spomenik imel še grobnico, na kateri bodo vklesana imena 38 padlih borcev in 79 žrtev fašističnega nasilja, im zgrafito. Slednja bo na steni Zadružnega doma. V njej se, kakor je razvidno i* idejnega osnutka, ponovi motiv preseljevanja z ženo z otrokoma, ki se s poslednjim pogledom na zapuščeno okno poslavlja od doma. Dve lastavici. ki ležita v nasprotni smeri, spominjata na iz,gon in povratek ljudi iz tujine. Zgr-afiita je zaključena z dvema puškama, ki hkrati predstavljata gozd in na ta način simbolično prikazujeta osvobodilno gibanje.
Pogovor je nanesel tud; na ureditev dobovskega zadružnega doma.* Moj znanec je izrazil mnenje, da nameravana dozidava tega doma ni v skladu z ur-baA"ističyimii načeli. O tem Je povedal tole:
»Dobova ima dobre pogoje za svoj nadaljnji razvoj in bo sčasoma tildi nastala potreba po večjem, urejenem kulturnem in upravnem središču, Id se bo po vsej verjetnosti razvijalo v neposredni okolici zadružnega do-mg, v nekak trg. Na vse to je treba že danes misliti, ko še zadružni dom dokončno urejuje, da bo urejen enotno s celotnim prostorom okoli njega. Pri tem ni treba misliti samo na zunanjost, kot to nekateri sodijo za najpomembnejše, temveč je tre-
ba iti za tem, da bo zazidav* v skladu z vsemi urbanističnimi načeli. Po nekem konceptu nameravajo urediti Dobovški zadružni dom tako. da bodo na obeh krajih dogradili- stanovanja. Nedvomno je upravičeno, da se ugodi veliki potrebi po stanovanjih, vendar je z« razmisliti, če je upravičeno graditi stanovanja na obeh krajih zadružnega doma, da l>i na ta način dobili — s celotno zasnovo v obliki podlkve — lep zunanji videz, kot nekateri menijo?! 7.di »e mi nepravilno, če se zunanjemu videzu podredijo stvari, ki eo mnogo pomembnejši. Bolj bd bilo logično, če se administrativni del s stanovanj,] gradi v smer, severovzhodno od zadružnega doma in se na ta način loči od kulturnega dela s kino dvorano, odrom in spomeniškim prostorom. Življenje nas uči. da ni dobro če odločamo prehitro v takih zadevah, ko gre za ure. di;t*v kraja, ki ostane desetletje •••«
Vlak je nenadom* obstal na odprti prog; v bližini železniške postaje. Pogledali smo »kozi okno. Zagledali mo strašen prizor: ob progi je ležal človek, ki mu je vlak odrezal glavo. Nekdo v vlaku je dejal, da je ne-»rečnež najbrž težko živel, jaz pa bi dejal, da je vzrok najbrž v tem, da v okolic, ni našel lju-do. ki bi ga razumelo in ki bi mu pomagali, da bj zmagal nad svojimi slabostmi ...
V Dobovi smo Izstopili. Pogled ml je nehote uhajal proti prostoru, kjer bo kmalu stal lep spomenik, ki bo mimoidoče spominjal na preteklost, ko je tujec pregnal 1.200 ljudi z njihovih domov in ko so številni Do-bovča« krvaveli na bojišču, da bi izseljencem omogočili povre, tek...
F letine
Poleg tega p» še zastreilana enajstmetrovka »Rudarja«! Sicer pa je bila to najlepša tekma v vseh treh dneh.
Drugi dan, 28. Junija, je »Rudar« zamudil zopet priložnost:	proti
»Olimpu« Je dosegel le neodločen rezultat 3:3, čeprav Je vodil z 2:0. »LjuDljana« pa Je drugi dan premagala »Odred« s 3:1.
Zadnje tekme so bile v nedeljo. »Rudar« je premagal »Odred« z l:t, »Ljubljana« pa »Olimp« • 4:0. S petimi točkami je »Ljubljana« oevojila prvenstvo, medtem ko je »Rudar« ostal drugi s štirimi pridobljenimi točkami.
NA TURNIRJU V HRASTNIKU JE ZMAGAL »RUDAR«
IZ TRBOVELJ
V počastitev občinskega praznika v Hrastniku so v nedeljo odigrali nogometni turnir. Udeležili so se ga »Rudar« In »Sloga« Iz Trbovelj ter »Rudar« In »Bratstvo« Iz Hrastnika. V prvi tekmi je trboveljski »Rudar« prrmagal »Bratstvo« s 1:1, v drugi pa »Sloga« hrastziiškega »Rudarja«. V finalu je »Rudar« lz Trbovelj zmagal nad »Slogo« s 7:1 tn si s tem osvojil prehodni pokaL
zgradili lepšo prihodnost. Tega pa ne zmore vsak spomenik. Videl sem jih že precej, ki poznim rodovom ne bodo mogli prikazati niti blede stike težkih dni, ko se je v krvi rodilo novo življenje. Moj sobesednik me je opozorili na spomenik pred brežiško železniško postajo. Ko sem »e spomni] na živinske in vse mogoče druge odpadke, ki ležijo v bližini spomenika, sem mu rade volje pritrdil, da taki spomeniki zares ne opravljajo svojega poslanstva. Ati se okolica brežiškega spomenika — tu ne mislim samo na odpadke, ampak tudi na ozadje spomenika in še n8 marsikaj — ne bi dala olepšati, kair bi nedvomno povečalo njegovo vrednost?
V razgovoru sva »e vrnila na staro temo. Tovariš Filipčič mi je povedal, da bodo spomenik v Dobovi odkrili najbrž 22. decembra letos. Spomenik bo stal na ploščadi v bližini cestnega križišča, ki povezuje več pomembnih krajev. S tem bo dan
RADIO v tem tednu
Poročila poslušajte vsak dan ob S.85, I.SO, 7.00 13 00, 10.00 17.00 In 19.10 radijski dnevnik teb ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.40 do II. ure. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik oh 12.34. »Naš Jedilnik vsak delavnik ob 7.2e. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 1.00.
NEDELJA, 7. JULIJA S.M Nedeljski Jutranji pozdrav, 1.30 Mladinska radijska Igra — Ante Stanltlč; Afrlkanec (ponovitev), 0.45 Se pomnite tovariši... — Ivan Frleš; Hoteli smo na Štajersko, 10.3(1 »Pokašl, kaj znaš!«
^ioioioioioioioioioioioioio
Rešitev nagradne posetnice za pionirje
Pravilna rešitev nagradne vizitke, ki smo jo priobčili t 28. številki »Zasavskega tednika*, se glasi: NAČELNIK
°dreda.
Žreb je prisodil prvo nagrado Francu KOLMANU, učencu v. razreda osnovne šole v Podkraju, Savna peč 12, pošta
Rrastnik _ drugo nagrado pa dobi Ivan PRUS, učenec
* razreda osnovne šole, Veliki Kamen 13, pošta Koprivnica. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem posetnice, ki jim žreb rti bil Sklonjen, za poslano rešitev uganke in za pozdrave pridna hvala.	UREDNIŠTVO
Nagradni magični kvadrat za pionirje
(javna glasbena oddala), 13.3* našo vas. ll.H Mitja Švab: Srečanje na kongresu delavskih svetov, 1(1.1» Glasbeni mozaik, 17.30 Radijska Igra — A. P. Cehov: Vžigalica pod posteljo (ponovitev), 1S.4S Vedre melodije.
PONEDELJEK. S. JULIJA 0.10 Za vsakogar nekaj lahke m zabavne glasbe, 11.11 Igra pthal-smaj« 4», gramofon, novejši, i na godba Ljudske milice p. v. nekaj ploščami, ter Pick-Up do- Rudolfa Stariča, 11.25 Veseli zvezo za radio gramofon. Vprašati g|, vesele pesmi, 12.40 Operetne ■Mg	^tfg I' ‘j	--- Zanimivosti In
MALI OGLAS/
POCENI PRODAM radio »Ke-
BESEDE (vodoravno in navpično): 1. ograja okrog vrtov; 2. uta; lesena baraka; 3. popis, očrtan#«; 4. oče ženino ali neveste.
ČRKE:	AA, I, LL, QOO,
PPP, SS, TTT.
. Rešitev magičnega kvadrata nam prinesite alt pa pot-/•te po pošti do nedelje, 14 julija opoldne. Za nagrado ima-^ Pripravljeni dve lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba). . Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena * Priimka tudi razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šot-Leto, nadalje pošte tn kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
v trgovini v Krškem, Cesta krških žrtev št. 34.
I6CEM majhno, prazno sobo « — II kvadratnih metrov. Dani nagrado. plačam vnaprej. Interesenti iz Vldma-Krškega in Leskovca, pošljite ponudbe na naslov: Albin Omrzel, Zdole 3 pri Vidmu.
OPAZOVANO OSEBO, ki Je 1. t. m. pomotoma vzela mojo denarnico na trgu pri prodaji sadja In zelenjave, porivam, da ml Jo vrne, ker Jo bom sicer sodnij-sko zasledovala. — Keršičeva ». OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, krem, tapeciran In kromlran, kot nov, prodam ati zamenjam za smrekove deske. — Vprašati pri Blatniku, Sura vas pri Vidmu.
PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem, v hiši električna napeljava, zraven hiše 1 ha zemlje. 1 minute od postaje Llhno. Cena po dogovoru Jože Sterk, Spodnji suri grad II. p. Videm • Krško.
PROMOCIJA. — Na medicinski fakulteti j« promovirala za doktorja medicine Skerbic Jo-žica-Flika. Čestitamo sorodniki In prijatelji iz Hrastnika. I9CEMO poverjenike za prjdo-, bivanje naročnikov na revijo »Progres« i« »Maneken«, Zaslužek dober.
Delo Je primemo ta 9tu-dente, upokojence, gospodinje tn za osebe raznih poklicev, ki imajo veselje do komercialnih poslov.
Osebne ali pismene ponudbe na upravo revije »Progres«, Ljubljana, Titova c. 86-
re — Janez Trdina: Zlahta, S.20 Melodije iz filmov In operet, 13.30 Glasbeni mozaik, 14.20 Športna reportaža. 18.00 Četrtkova reporUža, 18.45 Radijska univerza, zo.ee Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 20.50 Tedenski notranje politični pregled.
PETEK, 12. JULIJA
0.00 Utrinki Iz literature — Mark Tvvatn: Rimski vodič, 11.00 Glasbeni rendes — vous s priljubljenimi ansambli in solisti, 13.15 Tisoč taktov zabavnih melodij, 15.4» Lepi glasovi — priljubljene pesmi, 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku, 18.40 Iz naših kolektivov, 20.45 Tedenski zunanje — politični pregled.
SOBOTA, 13. JULIJA
1.05 Tako jodlajo v planinah (venček avstrijskih narodnih), (.22 Lepe pesmi — znani napevi, 11.06 Za dom In tene, 12.40 Južni ritmi, 13.15 Zabavni zvoki, 14.20 Z lastnimi močmi za novo življenje (Reportaža iz Šaleške doline), 15.40 Nove knjige, 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku. is.41 Okno v svet, 20.00 Vesel večer.
r
■
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
Q
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOiO|OIOI
RAZPIS
Uprava Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 25 (Volbenk)
bo v šolakem letu 1857-58 »prejela v L letnik določeno število učencev za posamezne poklice:
STROJNI KLJUČAVNIČAR, STRUGAR IN SKOBLAB
Vpis v I. letnik bo vključno od 1. julija in zaključne 30. avgusta 1957.
Pogoji za sprejem: 8 razredi gimnazije ali dovršeni eedemletka s aprejemnim Izpitom Jz slovenščine, strokovnega računstva ter psihološko praktične preizkušnje. Kandidati naj vložijo pravilno taksirane prošnje s 80 din na upravo šole zaključno do 30. avgusta 1957. Prošnji je treba priložiti: Izpisek iz rojstne matične knjige, potrdile o premoženjskem stanju, zadnje šolsko spričevalo in zdravniško spričevalo, da je prosilec sposoben za uk kovinarske stroke. Brez navedenih dokumentov se prošnje ne bodo vzele v poštev oziroma se bodo zavrnile.
Kandidati za navedene poklice morajo biti duševno ln telesno zdravi, najmanj 14 tn največ 17 lat »tari la Imeti morajo veselje do navedenih poklicev.
Sprejemni Izpiti bodo v .dneh od 81. avgusta do 4. septembra 1957, ob 8. uri zjutraj, ln sicer teoretični del ne šoti, psihološko praktična preizkušnja pa v šolski delav« niti.
V času šolanja prejemajo učenci mesečne nagrade po uredbi, Pbleg navedenega prejemajo še Izredne nagrade za uspešno učenje. Učna doba traja tri leta. Pouk je teoretičen na šoli ln praktičen v šolski delavnici. Po uspešno opravljenem zaključnem Izpitu se absolventi zaposlijo na mestih kvalificiranega delavca ustreznega poklica v Strojni tovarni Trbovlje, ker šola vzgaja kader Izključno za potreba tovarne.
Sola nima svojega Internata ter sprejema v prvi vreti učence lz domačega kraja, oelroma tiste, ki Imajo tvojo oskrbo. Prednost ob enakih pogojih imajo dvostranske in enostranske »trote ter sirote fašističnega terorja, ki pa morajo pri vpisu predložiti zadevno potrdilo od pristojne organizacije Zvest borcev NOV.
Uprava šole.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
m
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
v
■
0
■
0
■
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
ošoioioioioioioioioioioioioi
loaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaoaa
■
arije, 14.20 Zanimivosti in znanosti in tehnike, 15.40 Valčki Johanna Straussa, 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku.
TOREK, 0. JULIJA 10.10 Od melodije do melodije,
11.0« Za dom In tene, 13.1* Pester operni spored, 14.20 Radijski leksikon, 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku, l*.oe Športni tednik, ll.M Zunanje politični feljton, 20.30 Radijska Igra — vvolfgang IVelrauch: Japonski ribiči (ponovitev).
SREDA, 10. JULIJA S.Ofl Zabavni mozaik. S.M Za ljubitelje narodnih In domačih napevov, 10.10 Za »taro ln mlado,
14.00	Za kratek ča« (zabavna glasba) 14.20 Turistična oddaja, ts.te Humoreska tega tedna — Ladislav Klavta: Operacija, 11.00 Koncert po željah, ls.e Sestanek ob šestih,
20.00	Igra zabavni orkester Radia Ljubljane, 20.20 Domače aktualne-
,l " ČETRTEK, 11. JULIJA 7.30 Mladim poiluialcem o po-
0.00 Utrinki lz literatu- ■■■■■■■■■■■I
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
0
■
o
■
o
'1
o
■
o
ZAtiVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago hčerkico in sestrico
ADOLFINO SEVER ls Zg. Pohance pri Zdolah.
Predvsem pa se zahvaljujemo darovalcem vencev, ZB Brežice, občini Brežice, Zavodu za socialno zavarovanje Brežice, gimnaziji Brežice, Dijaškemu domu Brežice in dijakom učiteljišča lz Celja.
Žalujoče družine: Sever, Klavžar, Milje vič, Vol. čanšek in Povh.
ZTP »Posavje« Vldem-Krško razpisuje stalno delovno mesto
VODJA PITALISCA »IMPOLCA« PRI SEVNICI
Strokovna Izobrazba: kmetijski tehnik ali dober živinorejec. Plača po taniš, pravilniku ali akordu krmljenja trn po uspehih pitanja.
Kompletno družinsko ati samsko stanovanje » hrano zagotovljeno.
Ponudbe poslati do 15. VI. 1957. Nastop službe takoj srti po dogovoru.
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
B
o
■
o
o
H
o
■
o
■
o
■
o
■
,nc
Razpis
«a vpis v I. letnik rudarskega odseka INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE V TRBOVLJAH v ioL letu 1957-58.
Pogoji:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 8. razred osnovne šole ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1957 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno zdrav in telesno dobro razvit.
Ako kandidati nimajo predpisane Izobrazbe, bodo sprejeti le, če z uspehom opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo.
Šolanje traja 3 leta. Po uspešno opravljenem ’ zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače.
Mladinci, ki »e žele vpisati, morajo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo in ji priložiti naslednje osebne dokumente:
1. zadnje šolsko spričevalo;
1. izpisek iz matične knjige rojenih;
3.	potrdilo o premoženjskem stanju;
4.	potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj);
5.	potrdilo o višini otroškega dodatka (potrdila od 3 do 5 let so kolkovine prosta).
Med šolanjem prejemajo učenci redno mesečno nagrado, in sicer: v I. letniku 2000 din, v II. letniku 3000 dinarjev, v III. letniku 4000 din. Poleg rednih nagrad učenci lahko dobe še seb: e mesečne nagrade, katerih višina je odvisna od pridnosti pri učenju.
Učenci dobe na šoli vsako leto brezplačno vse šolske potrebščine, kakor tudi delovne čevlje, delovno obleko in spodnje perilo.
Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oekrbo, t. j. prenočišče, odlično hrano (pet obrokov), pranje osebnega perila in delovne obleke, krpanje perila ln oblek, ter.pomoč pri učenju. Mesečna oskrbovalnimi znaša 3200 din.
Vpis v šolo traja do 1. septembra 1957.
Ravnateljstvo tole
0
B
0
B
0
■
o
m
0
B
0
B
0
B
0
B
0
■
o
B
o
■
o
B
o
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
■
o
ošoioioioioioioioioioioioioi loioioioioioigioioioioioioio

FLORENTINA
VIII. nadaljevanje
»Spošfovsnje vaši bistroumnosti, gospod Balf I Zares, jaz sem tisti/ tajinstvenj Jocksen, za katerim vi tako dolgo iščete slefl.«
Ralfova roka je sama od sebe zdrknila v žep in krčevito stisnila Revolver. »Svarim vas, kapetan Jocksen. Res, zdaj me lahko likvidirate: v redu! Toda od vaju bo na vsak način odšel za menoj...«
»Kak nesmisel!« — se je nasmejal kapetan Jocksen. »Kar mimo roko iz žepa. Veste, jaz sploh nimam rad streljanja.«
Florentina je opazovala Nemca s komaj prikrito ironijo na obrazu. Kazno je\ bilo, da jo ta dokaj nevarna igra veseli.
Rali obotavljaje vnovuč sede In prižge cigareto. Toda niti trenutek ni izpustil iz oči kapetana Jocksena.
»Toda, kaj pravzaprav hočete, gospod? Po vsej priliki me hočete vleči za nos! Ali morda hočete, da me...« Jocksen se nasmeji in pokaže dve vrsti belih zob. »Ko me že vprašate, gospod, potem vam odkrito in brez nadaljnjega povem: hočem napraviti z vami dober posel!«
Ralf se sumljivo nasmehne.
»Kako to mislite?« — vpraša Ralf.
Preden je utegnil Jocksen odgovoriti, mu Florentina položi roko na ramo in se nagne malce naprej. Vse je preračunano na efekt, pomisli Ralf.
»Trenutek, dragi moj!« pravi ona. »Ali ne bi hoteli najprej ponuditi najemu gostu kakšno pijačo?«
To so bile prve besede, ki jih je Ralf slišal iz njenih ust. Imela je očarljiv glas, s tistim močnim pridušenim naglasom, ki močno deluje na vsakega sobesednika.
»Whisky ali gin?« — vpraša Jocksen, držeč v vsaki roki steklenico. »Za obe garantiram, da ni v njih* * niti trohice ciankalija!«
»Potem whiskija, ali čistega, prosim,« reče Ralf. Jocksen nalije in reče:	m *
»Na vaše zdravje!«
Ko je dvignil kozarec, je Ralf opazil, da na Jockse-novi roki manjka mali prst. Ostro je opazoval obraz, podoben maski, ostrih črt in srebrne lase, ki se vlečijo skozi njegovp gosto glavo. Toda nenehno so ga privlačevale njegove ostre oči. To so bile velike, temne oči. Ralf je izpraznil kozarec v'enem požirku.
. »Torej,« je rekel Jocksen, »sedaj se lahko pomenimo!«
Jocksen je nato nekoliko trenutkov molčal, kot da bi razmišljal. Potem je začel govoriti, počasi in mimo, tehtajoč vsako besedo.
»ŽeleJ. bi vam predložiti neki posel. Vem, da bi zelo radi zvedeli ftekd tajnost, da bi zvedeli ozadje o kanalih za pilote, ali ne?«
Ralf napne ušesa in ostro pogleda sobesednika.
»Ne bi mogel trditi, da me to zanima,« reče Ralf na m<i" ravnodušno.
»No, dobro,« nadaljuje Jocksen ravno tako počasi in mimo, gledajoč Ralfa v oči, »Jaz vam torej ponujam vse posameznosti o tajnih kurirskih poteh in kanalih zaveznikov skozi Francijo za Španijo.«
»Kaj, vi?... Ralf se dvigne s stola, in skorajda ne more verjeti. »A kakšne usluge zahtevate za to?«
Jocksen prime svoj kozarec, ga nese k ustom in ostro gleda Ralfa. Potem ga spet položi na mizo in reče: »Kaj zahtevam? Tisoč mark za vsakega zavezniškega pilota, ko vam bo prišel v roke na podlagi naše pogodbe.«
Ralf je presenečen. Nervozno vstane.
(Nadaljevanje sledi)
uirttttT‘*"**»**»*»“»*****»»»“*“*t«***>tt>t>t>ttt>**>**>*

islji
M
Poljub kraljevske kobre stane 25 dolarjev
Povsem zgrešeno je mnenje tistih, ki mislijo, da indijski krotilci kač prikazujejo svoje umetnine na ulici. To pišejo samo šaljivi listi. Če hočeš ito-rej videti tako predstavo, moraš krotilca povabiti ,na dom in ga drago plačati. Odkar je Združenje indijskih krotilcev kač povišalo svoje tarife. stane poljub kraljevske kobre 25 dolarjev.
čas je zlato
OP VSEPO^SOI
Edina rešitev
Neki fantek, ki se je po navadi igral v barcelonskem pristanišču, je v teku enega samega meseca padel devetkrat v morje. Ni znal plavati In je pristaniška policija imela z njim velike sitnosti. Ko pa je fantek padel v morje desetic, je policijo potrpljenje minilo: sporočila je očetovemu fantku, da bo dečka pridržala »14 dni v zaporu«, da ga bo naučila plavati.
Moderno ljubavno pismo
V Hamburgu so postavili avtomat, ki snema človeški glas na ploščo. Ko vržeš denar v avtomat, lahko eno minuto govoriš. Po eni minuti pade iz avtomata ne samo plošča z besedami, ki si jih govoril v avtomat, ampak je plošča tudi že zavita v papir, tako da jo lahko oddaš na pošto.
Teh avtomatov se največ poslužujejo zaljubljenci, Iti si potem pošiljajo taka ljubavna pisma.
Največje volitve na svetu
Pred nedavnim so opravili na svetu največja volitve im sicer v Indiji, kjer je vodilo okrog 190 milijonov volivcev in volivk. Nekatere ljudi zanimajo rezultati volitev, spet druge pa posameznosti. Med njimi je posebno zanimiva tale:
Vse ženske, ki so se udeležile te velike politične akcije, a ne znajo pisati jn brati, so dobile namesto potrdil, da imajo volilno pravico, na roko barvno znamenje. Naša slika prikazuje uradnika volilne komisije pri tem poslu.
Petega aprila letošnjega leta so mladi ljudje, ki se žele poročiti, napolnili urade britanskih matičarjev. (Poročni pari so stali pred uradi v repih in čakali na poroko. Človek bi mislil, da je vzrok tega navala na matični urad iskati v prebujajoči se pomladi, v resnici pa je bil to davčni urad. Razglašena je bila namreč uredba, da se bo davek na dohodke znižal vsem tistim, ki ee bodo' poročili do 5. aprila.
Ne smemo se zaradi tega čuditi nekemu londonskemu ženinu, ki mu je ostal!® še zadnja minuta pred polnočjo na razpolago, če je nervozen zavpil: »Pohitite — čas je zlato!« '
Prepoved prodajanja nageljnov
Mestna policija na Dunaju je prepovedala, da se na dan prvega maja v cvetličarnah to na ulici prodajajo nageljni. Vzrok te prepovedi je iskati v tem, da so na dan 1. meja nekateri kupovali rdeče, spet drugi pa bele nageljne — pač po politični pripadnosti- Posledica tega je bila, da so se začeli med seboj tepsti. To se je zgodilo leta 1928.
Ker pa krotilci kač štejejo za svojo poslovno čast, da delajo samo z zdravimi kačami, namreč takimi, ki imajo še strupene zobe in žleze, je bii0 tudi v zadnjem času več »obratnih nesreč«. Združenje krotilcev kač je na ta način razumljivo izgubilo mnogo članov, podmladka pa ni od nikoder. Samo preteklo -leto je zaradi ugrizov stru-renih kač umrlo več sto krotilcev.
V Rangoonu živi danes samo še ena sama ženska, ki prika>-zuje enega izmed najnevarnejših trikov s strupeno kačo — poljub kraljevske kobre. Ta ženska 1e stara 36 'leč in se imenuje »Da on Sen« in že mnogo let dela s svojo 24 let staro kraljevsko kobro »Auung da mu« (Častni zmagovalec). Ta ženska samo podaljšuje družinsko tradicijo. Njen mož in tast ste prav tako bila krotilca kač. Eden od njih je umrl pred trinajstimi, a drugi pred šestimi leti od ugriza ene in iste kobre.
»če že postavljamo življenje na kocko«, je rekla Da on Sen, »potem naj mi to dobro plačajo! Ona dobi za en Poljub ko-
bre 25 dolarfev in še prostovoljne prispevke, ki jih gledalci rade volje dajo- »Pri tem zaslužim«, je rekla ta krotilka, »za poljub kobre osem dolarjev, ker so stroški za vzdrževanje kače danes zelo veliki. Kakor vam je znano, kobre v ujetništvu odklanjajo hrano in jih Je treba hraniti s silo«.
Najstarejši vodovod ima Dubrovnik
Znane so starorimske vodovodne naprave v raznih krajih južne Evrope, vendar pa m vsakemu znano, da je vodovod mesta Dubrovnika zgrajen leta 1437 in da še danes oskrbuje mesto s pitno vodo. Kakor povedo spisi v dubrovniškem mestnem muzeju, so ga zgradili Onofrio de Jordano de Lacava iz Neaplja in Andreuciusu de Bulbito iz Tramonte. Onofrio je razen vodovoda zgradil še nekoliko lepih studencev ih znani Knežev dvor leta 1442-Za gradnjo vodovoda so porabili 9000 benečanskih dukatov.
Pri tej priložnosti naj ugotovimo, da so nekatera večja mesta dobila vodovod veliko pozneje, na primer London leta 1609, Dunaj leta 1839, Zagreb L 1878. Sarajevo pa je imelo svoj vodovod že L 1461.
Gojenci Vojno-pomorske šole pri veslanju
^Politični mozaik
ZNIŽANJE MINISTRSKIH PLAČ Pred kratkim je vodstvo Indijske Stranke kongresa predlagalo, da se znižajo plače Indijskim ministrom, ker je položaj državnih flnailc precej slab. Predlog o znižanja plač pa je zrušil sam Nehru, ki je Izjavil, da so ministrske plače slabe. On sam Ima kot predsednik vlade 1.600 rupij mesečno (okrog 100.000 din), »če ne bi prejemal avtorskih honorarjev,' je dejal, »sploh ne bi shajal s
plačo.«	,
Nehru je ie pristavil, da je njegov položaj toliko lažji, ker nima skrbi za vzdrževanje družine, kakor jo imajo drugi ministri.
Težko je presoditi, kdo ima prav...
UŽALJENA FRANCIJA
Francozov, kot zaveznikov Angležev, ni posebno razveselila novica, da se angleška vlada lahko pohvali, da ima vodikovo bombo. Francoski list »Franc Tireur« očita Ameriki, da je proti Angležem v tem pogledu preveč popustljiva. List nasprotno ugotavlja, da ZDA drugače vztrajajo na tem, da države, ki ga še nimajo, ne dobe svojega nuklearnega orožja. »To stališče — pravi list — stvarno onemogoča pristop v »klub« četrtemu članu, to je Franciji.«
Pritoževanje nad tem ne prinaša koristi, toda končno — ali ni bolje, da ne pristopiš v tak klub?
PRIZNANJE
Razprave o vodikovi bombi so v svetovnem časopisju vse pogostejše. Vredno st je zapomniti, kar je napisal o tem britanski novinar Carter v »Daily Heraldu«, ki pravi: »Mi vsi, ki smo videli najmočnejšo vodikovo bombo ob eksploziji na Božičnih otokih, smo preživeli poslednjih 48 ur samo z namenom, da smo poskušali, da jo pozabimo. To strahotno orožje se ne sme nikoli uporabiti proti ljudskim bitjem.«
POLOŽAJ TISKA NI ROŽNAT Britanski listi so pred dnevi pisali zelo zaskrbljene uvodnike o težavnem položaju tiska. Po podatkih je v zadnjih šestih mesecih prenehalo Izhajati troje dnevnikov In četvero tednikov, ln to zaradi tega — kakor piše »Manchester Guardian« — ker so tiskarski stroji, delovna sila ln materiala predragi. List vidi še »nove žrtve«.
O istem vprašanja piše tudi »Time«« in omenja, da Je od prve svetovne vojne dalje v Britaniji prenehalo Izhajati petdeset, a v Ameriki tisoč listov.
,8iL ..
Pod zanesljivim varstvom
REKORDNE KNJIGE
Narodna knjižnica v Parizu hrani najstarejšo knjigo na svetu. To je zvezek papirusov, najden v neki staroegiptovski grobnici, ki izhaja iz leta 3350 pred našim štetjem. Našel ga je Francoz, arheolog Prisse d' Avennes, po katerem je dobil ime »Prisseov papirus«.
Največja knjiga na svetu je dolga 190, široka pa 90 cm. To je anatomski atlas, tiskan leta 1820 na Dunaju. Danes je v muzeju.
Najmanjša tiskana knjiga
ima površino 60 kv. mm. Tiskana je v Padovi in ima 208 strani. Vsebina je Galilejevo pisn— iz leta 1615.
Najtežja knjiga je »Parga*. zgodovina nekega grškega otoka v Egejskem morju. Knjig® tehta 448 kg in je bila tiskana pred 150 leti v enem izvodu-
Knjiga z največjim številom strani je stari kitajski slovar, ki so ga pred 500 leti tiskali po nalogu cesarja Kien-Lunga-Slovar ima 853.456 strani.
E. E L.
SKRIVNOST SANATORIJA
0
»Mislil sem pač, da ml boste to lahko povedali tudi rti«
»Jaz?« Stistiila je ustnice e taloo silo, kakor da hoče Ustaviti vsako našli njo besedo.	„	_	.
»Vidva sta se torej spoznala Me tu v sanatoriju?« je Fuchs mimo prašai dalje.
Sestra Agna je opamfla v pogledu komisarja pomogljlvoet. zato »e je Slačila za napad.
»Rada bi vedela, kaj naj vse to pomeni? Pa mendia vendar ne misate,
a sem jaz ubila človeka, ki, ki...«
Prestrašena je opazila, da se je v razburjenosti zagovorila, toda komi-
*r jd je ljubeznivo pomagal dalje.
» ... vam je obljubil zakon, ste hoteli reči, kajne?«
Ob teh besedah je seetira Agna stopila korak nazaj. Ali ee ji je zavrtelo glavi? A že ee je imela spet v oblasti.
»To je nesramna Laž!« je siknila vsa divja.	•
»Potem je pač laž tudi to, da ste denarno podpirali Warrene, da je lahko »študiral, in poskrbeli, da je dobil Službo pri profesorju Lorrnsaenu.«
Položila si je roko na usta. da ni zavpila.
»Kdo si drzne to trditi?« je vprašala izzivalno.
»Sestra Agna, policija ve marsikajI Drži torej. kar sem pravkar rekel? Dejte, na svetu se danes pogosto zgodi, da moški in ženska zamenjajo svojo logo dn da je ženska v tako srečnem položaju, da lahko kaj* stori za moža. i ga ljubi.«
Za trenutek je kazalo, kakor da bo planila vanj. Potem pa je trepe-ijoče roke vtaknila v žepe svojega naškrobljenega predpasnika in ga gle-alia z žarečimi očmi.
»Na‘ to vprašanje vam ne bom' odgovorilo!« je rekla z odiločnim glasom. Tudi ne manam, da bi me žalili še dalje!«
»No, o tej stvari se bova še enkrat pogovarjala, in to takrat, ko boste olijiše volje kot ®te danes,« ji je rekel Fuchs tn jo odslovil.
Ko je sotina Agna odšla, je komisar pogledal na spisek, ki je ležaj pred Jim na mizi. Na njem so bila zapisana Imena vseh, ki so bili trenutno v anatortiu. Pri nekaterih imenih so bile zaznamovane kljukice, kar je polenilo. da je komisar 4e ljudi že zaslišali.
»Moral sem pač storiti svojo dolžnost,« je Fuchs govori) sam s seboj in ireentSljeval dalje. »Morda je prav povest sestre Agm© tista nit, na kateri tet vse’.« 2« jo stegnil roko, da bi pozvonil, ko ee je ape* pojavi Ktihter.
»Kaj ste kar sami. gospod šef?« ga je vprašal asistenti »Mielil sem, da ste v prijetni žen*ki družbi! Ali je priznala?«
Komisar mu ni odgovoril, pač pa ga je takoj vprašal:
»Kje je vaša duiiHka, o kateri ste ml pravili? Menda niste svojega časa zapravljal; v ženslkfi družbi?«
»Dovolite, gospod šef. jaz sem vendar v službi!« je asistent odgovoril dostojanstveno, »Dušilke sicer nisem našel, pač pa neki lesen! drog. Iti j« po nepotrebnem ležali v travi.«
•Ljubše bi ml bito,, če bi bili našlj kakšno lestev! Ta bi bila bolj koristna,« je zagodel komdear.
»Lestev? Zakaj pa ravno lestev?«
»Da bi po njej stopil v Werrenovo sobo, vi svetlovidee!«
»Ali je bilo okno, ko so ga našli mrtvega, odprto?«
»Doktor W.arren je vedno spal prt odprtem oknu.«
»Ne, škoda, da vam lestve ne morem jmkazati. Alt drog ni prav tako dober? Ležal je v travi ln...«	t
»Kje je sedaj?«	,	/
»Mislim, da še leži na svojem mestu. Nisem el pa znal razložiti, zakaj je bil tam.«
»No, potem vam bom to pojasnil jaz!« je dejal komisar zlobno. »Služil Je v aktrobatske namene. Doktor Wamren se je včeraj popoldne s tem drogom produciran pred gosti sanatorija.«
»Glej ga. vraga! Jez sem pa mislil, da sem skrTvnoet-1 že na sledut«
»Misli so, kakor sami dobro veste, stvar sreče. Sedej pa resno: doktor Warren je btl s sestro Agno tako rekoč zaročen. Tega ne sklepam samo iz lajave male sestre Hilde, ampak tudi iz trdovratnega molčanja sestre Agne. Mnenja sem. da se bomo morali nekoliko pozanimati za Warrenovo preteklost, ker nam zakrknjena sestra Agna tega noče povedati. — Da ee povrnem na dušiilko: ste jo iskali?«
Kohler je v zadregi prikimal.
»Vse sobe so bile zasedene e smrčečimi pacienti In tako razumljivo nisem mogel vdreti vanje in zaklicati: ,Rnke kvišku! Kje je dušilka?’ kajne? Vendar sem vse sobe v tretjem nadstropju temeljite preiskal, a žal brez uspeha. Nadaljevanje seveda sledi!«
Takrat je v veži zapel zvonec '
»Hitro skočite 'k aparatu, da vas kdo ne prehiti, ln sd zapišite sporočilo1* Je ukazal Fuchs. Kohiler je odhitel.
Ko se je spet vrnil v sobo, je bil njegov obraz zadovoljen.
»No, kdo je bil?«
»Kernannl Orožje je bilo last doktorja Wainrena! Revolver sl je kupo pred kratkim. Kaj pravite k temu, gospod šef?«
Komisar je grbančil čelo lin raesnuŠjaL
»No, dobro)« je odgovoriti »Sedaj pa pojdite ln glejte, da bom strežb® osebje lahko po vrati zaslišali. Mogoče le najdemo kakšno sled!«
Kdhler je odhitel.
»Ce bom še nekaj časa ostala tukaj, mislim, da bom res zrela za sanatorij!« je rekla Martina ln z glavo pokazala na Impozantno poslopje, n* katerem je bilo na bronasti tabli vrezano Ime prof. Lormsena. »Kontič® in divji možje in neumne, histerične ženske! Kakor da bodo vse te straž® stvari hitreje pojasnjene, če vsi izgubite živceI«
»Vsaj komisar, Jih še Ima v oblasti,« je odgovoril Homby. k| je hod* na levi strani Martine. »Radoveden sem, kdaj bo pritisnil na pravi gumb-* »Jez pa s« njegovih razkritij bojim. Slutim, da bomo vsi strašno Pre" eenečeni!«
»Ne vsi! Al) to morda 1*. Morilec najbrž misli, kot vsak hudodelec, d Je »voje delo opravil tako dobro, da mu ne bo nihče prišel na sled. Seveda bodo še celo hišo postaviti na glavo! No, nakit je morilec najbrž spraV' na vemo. Sedaj vsi iščejo šele dušilko. Počasi bodo odkrili vse. — »Stojtel' Je naenkrat zaklical Homby in iztegnil roko pred Martino, da ne bi šla dalj®-»Kaj se je zgodilo?«	„
Hairald Homby se je sklonili tn zmagoslavno gledal po tleh odtise mosfc« čevljev. Sledil jim je do nekega grma, kjer so izginili.	«
»Najbrž je vee skupaj neumnost,« je govoril sam s seboj to se ni ve brigal za Martino.
Sel je okrog grma, razprostrl posamezne veje ln gledal, če bo kaj opaž: • »Kaj iščete, gospod Homnby? Pa menda vendar ne nakit gospe tete?« >^ vprašala. Ni se mogfla krotiti, ko je opazovala čudno vedenje svojega spremljevalca.	x	..,rai
»Prosim, ostanite na svojem mestu in ne premaknite se!« ji Je zauan
to že je izginil.	, ,, To
Martina Je obstala vsa otrpla. Kaj si vendar obeta od teh stopinj r bodo najbrž od vrtnarja Za vsakega moškega je pač zapeljivo, da W detektiva, sl je mislila in se nasmehnile. Gledala je okrog sebe, če ju n,e ne opazuje. Toda vse je bilo mimo, samo v grmovju je slišala rahlo šumeti Potem je opazila Hoirn-byja, kako se je vzravnal.	,
Previdno je »topil čez nekaj vej in izginil na drugi strani. »V svoji vrietm je popolnoma pozabi) name.« si je m e!tla. »Sv^e policijsko delo vPrav z vso resnostjo!«
»Takoj se vrnem, gospodične! Prosim, potrpite samo še trenutek!« JJ J
(Dalje prihodnjič-!