17. številka. Trst, v četrtek dne 22. januvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" ^^ izhaja enkrat na i. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefranko-vani dopisi ?e ne sprejemajo. Kokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12. O - - O Delavsko gibanje. VIII. Tako k>i bili torej dovršili svojo nalogo. Obrazloži i emo svoje noi(*l»t ki »>o se nam razvija e, ko smo razmi?ljevali o pozivu »Av-i-trij^ke strokovne komisije« Ho avstrijnkih delavcev. Ali stvar je važna. Z^devlje se gibanja, nasproti kateremu ne smemo ostajat? indif% rentni. na maDje pa mi tržaški Slovenci, katerih pozicija ima eno svojih glavnih podstav ravno v delavskih slojih. Stvar je važna torej in zahteva vse Daše pažnje. V interesu stališča, katero smo obrazložili — ne v prvič — v tej seriji člankov in katero branimo mi vsikdar v polnem preptičanju: v interesu stvari bo torej, fcko danes, v tem zaključnem članku, še enkrat numarično povdarimo glavne momente n&š h izvajanj. Ako hoče Focijalistična stranka res odgovarjati btstvu, ki je jej podelja toli glasno povdarjani pregram, ako hoče varovati zvestobo svojim vedno povdarjanim načelom, in ako loče dosezati vspehov, ki bodo resnično v prilog stvari, to je: materijalnim in moralnim interesom delavskih mas v njih splosnosti, mora : A. stopiti v najstrožjo, do skrajnih kon sekvenc izvaji no opozicijo proti neltberal-nemu, antik viranemu, ne modernemu, za izvajanje novih idej nerabnemu, mirno mejse l»«>jno življenje narodov ovirajočemu, kfr po hegemoniji erngi plemena in p> podrejenosti vseh druzih ideme^rmn a v » t r i j s k e m 11 vladnemu zistemu ; ostajati mora torej v do-le, da jih hočemo rekapitulirati sumasično. No, o poslednji točki bi vendar želeli spregovoriti še par besedi, ker je zelrt važna za naše tržaške razmera. Bodi nxm U Trj dovoljen t ! Ako hočejo voditelji socijalne demokracije v Tr*tu re*no lazmišljati, ako si ne zati-kajo o*i pred dejstvi, morali so priti do npoznanja, da je bila rjihova taktika neprimerna — ker je po velikem delu zgrešala svoj cilj —, ko so od veakogar, ki bi hotel biti člen katere si boli ortaci«acije, zasnovane od rj h, ntrogo zahtevali, naj da slovo dosedanjosti svojega naziranja v političnem in narodnostnem pogledu, to je: da mora razbiti vse desedanje zveze, pršiti si socijalno - demokratične našitke — postati pristaš njihove posebne politične struje! To zahtevan j , go-po lu, je stotinam in stot nam slovenskih delavcev zaprlo pot v tiste vaše organizac je, ki naj bi bile po svoji naravi in po svojih cilj h 1 e delavske in stanovske. Kakor imajo drugi stanov-i, drugi poki ci, drugi razredi, svoje organizacije, na katerih morejo sodelovati ljudje različnih t a rodnih, političnih in verskih nazorov, tako bodi tudi na delavskih organizacijah! Tako, a le tako je možno priti tudi v Trstu do cvetočih delavskih in strokovnih organi- i I zae j. Vodilni č nitelji socijalne demokracije iz- i teknjo po ne vemo kolikokiati na dan svoje prokletstvo na nacijonalizmu. S tem skodu jejo le svoji stvari. Ali res nič ne pojmijo neizmerne etične sile, ki je obsežena v naoi-jonalni ideji?! In ali res ne poj m1 jo praktičnega pomena, ki je lasten tej ideji za vsa-ceca člena ene iste plemenske skupine, torej tudi 73 delavca?! Ta delujejo nepremičn;, večnoveljavni zakoni. Od sodelovanja posa-mičnikov je odvisna skupna blaguju, na skupni blaginji participirajo posamični ki ! Uč nkom tega razmerja med skupnostjo in poeamičn ki se ne mote odtezati tudi delavec. Će je skupine bolna, ne moie biti dobro udom. Saj ne oporeka nikdo: v-aka skupina, vsaki stan ima svoje specijalne interese, in ima pravico do hrambe teh interesov ! Ali ta hramba naj seue spreminja v borbo proti lastni celoti in izlasti naj se ne spreminja v borbo proti interesom skupnosti, n. pr. kulturelnim in narodnim, in takim političnim in gospodarskim interesom skupnosti, ki niso v n i-kakem navskrižju, marveč v so-glasju z interesi posamične skupine. Nacijonalna ideja ni n:č na potu socijalni. Tej poslednji so na potu le narodnostni boji, grdi izrastki nacijonalizma. Šovinizem je zlo, in sicer šovinizem močnih, gospodovalnih, ki šibkejim kratijo pravo in jih dušč. Te in U naj socijalistične skupine napovedo boj, če hočejo ugladiti poti čim sploš nejim organizacijam delavstva ! Povsem krivo umevanje socijalistične ideje je torej, ako se govori, da socijaliBtičoe skupine se nimajo brigati za boje med narodnimi strankami, češ : naj se te koljejo, kakor hočejo ! One bi morale marveč blažilno vplivati s tem, d a bi se vsikdar postavljale na stran onega, kateremu se krivica godi! Socijalistične skupine naj bodo v izgled tol«rance in pravičnosti ; zato pa morajo biti tolerantne najprej same nasproti drugače mislečim ! Ko smo bili prečitali poziv »Strokovne komisije«, ki je dal povod tem člankom, zdelo se nam je, kakor da so se seBtavitelji ravnokar Tzbudili, kakor da so ravnokar odprli oči in se še le v tem hipu prepričali, da stvari so vendar drugača, nego so oni doaedaj — sanjali. In vendar je vse, na čemer se zgražajo in radi česar kriče »alarm«, le stara, stara — resnica. Le videti je oni niso hoteli ! Zato jim tudi poti niso bile prave in niso bile prave struje, v katere so po sili navajali delavsko gibanje! Cae« bi bil, da jim pride spoznanje in da bi iz spoznanja izvajali logične konse-kvence ter jeli razmišljati, katere prave smčri treba dati delavskemu gibanju! Politični pregled. V Trsta, 22. januvarja 1903. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (ilasom poročil z Dunaja je v mladoče-škem klubu nesoglasje radi taktike, katero je zavz ti nasproti vladi. Radikalnejše krilo zastopa idejo, da bi se tirala skrajna obstruk-cija, medtem, ko je zmernejša struja za to, da bi se dovolila razprava o vojnem zakonu. Ker se klub še ni defiuitivno odločil, so Mladočehi v včerajšnji seji provizorično tirali obstrukcijo, da razpravo o vojnem zakonu toliko zavlečejo, dokler se odločijo glede taktike. V ta namen so provzročili, da je jeden njih nujnih predlogov prišel v včerajšnji seji v razpravo. V včerajšnji seji Fe ni dogodilo nič iz-vanrednega. Nekoliko spopadov bilo je sicer med Čehi in Vsenemci, a ne ra*'no velikih. Češki govorniki so govorili vsi v češkem jeziku, kar je V^enemce grozno jezilo. Wolf je od predsednika zahteval, naj prepove češko govoriti, a nihče se ni zmenil za njegovo u pitje. O glasovanju je bil nujni predlog Mla-dočeha, poel. Reicl.stadterja odklonjen, nakar je bila seja zaključena. — Prihodnja seja ba jutri. Češki radikalci in češki agrarci so vprašali socijaliste, ako jim bodo pomagali ob-etruirati vojno predlogo, na kar so tooijalisti odgovorili, da bodo sicer to predlogo najostreje pobijab, ali obstrukcije da ne bodo podpirali. O položaju. Nemški listi vseh barv se trudijo, da bi opravičili poBtopanje nemških skupin, ki so tako trdovratno odbile vaako pogajanje o protipredlogih čeških členov spravne konference, in so tako z jednim mahom ubile Bpravno akcijo samo. »Politik« pa konstatuje, da je bil Češki spis j^ko konci-ljantno sestavljen in se je vzdržaval vsake kritike o vladnem in nemškem elaboratu. Nič ne zahteva druzega, nego jednakopravnost, uveljavljeDje starega, že stoletja obstoječega prava, čegar veljavnost je dokazana po dokumentih. Nemci pa so vedno taki. Načela in doktrine jim veljajo le tam, kjer jim prinašajo dob čka, drugače pa stopajo v opozicijo proti lastnemu programu ! Na češki strani naj bi se vedno ravnali po tem, kar je Nemcem koristno. Za Češko zahtevajo razdelitev po okrožjih, ker hočejo tako priti do svojega lastnega nemškega teritorija, hkraiu pa glede druzih pokrajin odločno odklanjajo tako razdelitev. Vendar so se Čehi s Češkega izjavili pripravljene razpravljati tudi o tej zahtevi Nemcev za Češno. Čehi so pokazali torej najboljo voljo in skrajno zmernost. Ni torej njihova krivda, ako je spravna akcija ponesrečila. Krivda je le na strani Nemcev. Tako govore dejstva. YTzlic temu pa »dokazujejo« nemški listi, da Nemci nUo mogli drugače, češ, da so Čehi se svojo izjavo — da tu gre za staro pravo Čehov in da ni Zapustil je sina Livija in hčer Brigito — oboje se v nežni dobi. Pod varuhi je šlo polno tega pod zlo. , Livij Blinjević, dovršivši sijajno pravoslavne nauke pa Ogrskem, ni mogel posvetiti s-j , pr< fesorakemu, ali ce!6 duhovniškemu poklicu, kakor je hotel, ampak oditi je moral na posestvo, da je uredi in je tako resi sebi in t-estri. In trebalo je Bli»ij?v!<5u veliko truda, mnogo muke, dokler je ves stroj spravil na pravi tir. Res, da ni bilo vfč v nj m ni na pol tiste srfdovečne, a vs*kako elementarne moči v volji, kakor sta jo imela ša njegov ded in praded, niti no njunega na pol bar barskega, se precej kmečkega ali vojaškega načina, on je že imel prilike, da čita tVanco-zke enciklopediste in da se navdoši na veličini francozkega giba "j 4, ali poleg vsega tega je bil se vedno človek nenavadno odločen, čvrat, ce <» tudi tr i, strog nasprjti sebi ea metnu in nasproti vsemu svetu. In tako se mu je prmrečilo, dt je v dveh treh letih Lipnjak zopet povz lignil ter takoj mislil na to, da se ( ženi. Ni iskal imetja, cel6 niti na to ni mislil, d t mu žena mora biti izvrstna gospodinja. On je preveč zaupal v svojo moč, da bi bil le p »mislil, da inu še koga treba na gospm speči na dvorišču vola na rdžnj'i. Blinjevic se ni prevaril v nravi svoje žene. Blaga, potrpežljiva, dobra z vsem svetom, zadivoljnja svojim tihim mirnim življenjem na deželi, dalefi od sijaja in hrupa vnanjega sveta, v katerem je bilo njeni skromnosti vsikdar tesno, v jedini skrbi, da zadovolji svojemu »gospodu«, katerega je ljubila, ali katerega Be je tudi bala cel6 še v visoki starosti : je mogla podati Blinje-vidu vse slasti rodbinskega, zakonskega življenja. V nas tedaj še razš rjeni senti men tali-zem jo ni kvaril, a še manje se jo je dctaknil že naznanjajoči se romantic zem. In že kakor zrela gospe se je z grozo obračala o J lord Bvrona — od Henrika Heine a, od Žorž Sandove, katero je smatrala Bkoro izrodom, Giithe jej je bil pravi antikrist ; ljubila pa je Čoke-ove novele, Lamartinove pesmi, a nad vse Albanova razmotrivanja. Bila je pobožna, ali brez bigoterije, in odkrito je priznavala pred župnikom, da jej protestantske propovedi bolj ugajajo od katoliških — in koje prihajala v mesto, je rada zahajala celo v sinagogo ter slušala tam propoved rabinovo. No, v reanici je smatrala tolike protestante kakor Žide za izgubljene duše — a ker je bila dobra, je vsikdar čutila zanje neko usmiljenje, ker ne bodo gledali božjega prestola. Pa ker je bil h'šni doktor Židov in se je uverila, da je duša njegova pravi biser, dajala je vsaki hip za njegovo dušo citati sv. maše in bila je prepričana, da izprosi doktorju vsaj manje muke na drugem svetu, ali da ga spravi ce!<5 v vice. In da-si je^j slepo verovala v njegovo znanje, je vendar mnogo držala do domačih zdravil in »simpatičnih sredstev«. Doktor Židov je vedel za to in jo je puščal pri tem. Drugačen pak je bil kirurg Neu-perger, katerega je po doktirjevi smrti poklicala v hišo. Ta se je jezil radi t spravi. »Spravna konferenca je ključe levega zvonika, kjer se nahajata dva zvona, izročiti--cerkvenima ključarjema. (V drugem zvoniku se nahaja veliki zvon.) Cerkvena starešini sta izjavila, da ne vsprejmeta ključa; menila sta naureč, da tisti, ki je vrata zaprl, naj jih pride zopet odpreti, in sicer vse, in ključe naj izroči tistim osebam, katerim so bili poverjeni poprej. Tako ni v Ricmanjih nobenega zvone-nja in tudi ura — seveda —stoji. K e r ne zvoni v šolo, tudi otroci ne prihajajo redno na pouk. Ozirom na dogodke v Ricnanjih vsklika »Narodna Misao« : »In vse to se do- Cesarjevo postopanje je nadalje kritiko- na ricmanjski narod zato, ker isti hoče Btaro-val tudi poslai.ec Kardorff, ki je povdar- slovensko službo božjo v svojo cerkvi !< jal, da bo predsedniku vedno težavnejše pre- j Zopet uničen sklep našega mestnega mrtva, aLi m ?el sprave je ostala živa in se : prečati, da bi se v zbornici ne g >vorilo o sveta. Namestništvo je uničilo sklep mest-1k> us j evala strankam zopet in zopet kakor i cesarjevi osebi, dokler bo cesar se nadalje nega sveta tržaškega, naj se iz občinskega i edina pot do narodnega miru. Po kateri poti zlorabljal svojo avtoriteto. proračuna t. I. briše svota 1080 kron, name- ali ovinku pride, to je negotovo, ali da se Cesarja je branil državni kancelar grof njena za podporo dekliške šole, katero vo- povrne, to je gotovo«. — Tak j p sejo hinavci Bulow, ki je rekel med drugim, da ni smeti dijo redovnice S. Ciprijana. Ta sklep mest- cesarju onemogočati inicijative ter da bi bila nega sveta je bil storjen na predlog svet. marsikatera druga država srečna, ako bi dr.a Spadonija. imela tako energičnega in inteligentnega vla- { Mestni svet je bil že enkrat prej brisal darja, kakor je Viljelm II. to postavko iz proračuna, a namestništvo je Macedonsko vprašanje. Carigradski bilo dotični sklep mesenega sveta razvelja-listi objavljajo naredbo porte, s katero se vilo. Mestni svet je proti namestništvenemu organizira orožniška služba v evropskih po- odloku rekuriral, a je zgubil v vseh instan-krajinah Turške. Poveljnikom orožništva so cab, vsled česar je moral to postavko zopet imenovani sami Turki, a častniki so vzeti iz stavili v pr< račun. turške vojske. Stroške za orožaištvo nosilo Gospoda se je prestrašila. Kakor smo bo prebivalstvo posamičoih vilajetov in je v že aporočili, imeli so nekateri težaki iz svota namen razpisan nov davek od 5%. bodne luke v nedeljo skod v telovadnici To bi imel biti glavni korak o uva- občinske ljudske šole v ulici Nuova. Na janju reform, a težko je verovati, da bodo tem 6hodu je bilo slišati ojstrih besed proti turški častniki, v svoji novi službi kakor židovski kamori iu njenim ljubljencem, itali-Konferenca hrvatskih opozicijo- orožniki, menj krvoločni ia nasilni, nego so ja-iskim podanikom, katerih je vse polno v nalnih strank. Predsednik kluba hrvatske bili do sedaj. našem mestu. Gospoda, ki sestavlja mestno sedaj, ko so brutalno odbili roko, ki se jim je mimo, trezno in eamoiatajevaino ponujala za pogajan a. Ali naj ne m.slijo nikar, da je tako gotovo, da se jim ta roka zopet ponudi. Tudi potrpežljivost: narodov ima svoje meje. M<*rda se l>odo še kesali, da so v svoji objestnosti tako pahnili od sebe lepo priliko. Ali ne čujejo, da se za Mladočehe že oglašajo — s e m 1 a j i Ć e h i ! In od teh še mlajih Čehov se bodo morda učila tudi druga tlačena slovanska plemena, kako treba braniti svoja prava pred ljudmi, ki so ravnokar dokazali vnovič, da njihova prepotene« oe pozna nobenih m ej! opozicije, g. posl. dr. Šandor iires&tvenseki, priobčuje v batih komunike, v katerem reagira na pomisleke, ki so jih izraz li nekateri opozicijonalni listi glede vspeha, katerega je ' častnikov hoče Turčija le natrositi nekaj Rtzmere v Micsdoniji ostanejo tudi na- delegaci o, se je tega shoda tako prestrašila, prej take, kakor so bile do sedaj in z u ve- kakor poroča »Piccolo« takoj naložila denjem orožaišiva pod povelj m š&vom tiirŠKih eksekutivi, naj od sedaj naprej ne prepušča pr čakovati od te koufsrence. Ob enem reagira na nasvet nekaterih patrijotov, naj bi se konftn?a odložila. peska v oči evropejskim vlasti m Kakor poročajo bolgarski listi, se stanje v Macedoniji ni prav nič zboljsalo in se ol Konference predsednik ne more odlo- j »trani turških o llasti in turških vojakov ž ti, ker ga veže sklep nezavisne narodne vedno jednako postopa proti kristijanom. isii gjjen geili bi bil ščuval proti Slovencem stranke in stranke prava od 15 januvarja j listi poročajo o 15 grozodejstvih, ki so se te in Avstrijcem. 1901'. Vrhu tega tudi velika večina opozicije ! izvršili v Solunu. Turški poveljnik Hilmi-želi, da pride do konference. Dvomi glede pasa vse to mirno gleda. Ko se je neki več prostorov ljudskih šol v prirejevanje shodov, ker da to ni higijenično. Verujemo, verujemo, da nedeljski shod v telovadnici ljudske šole ni bil higijeničen za židuTsko kamoro, pač pa bi bil Bh(janu št. 6, 50 litrov vina iu razno; v Kolonji št. 175, mali voz; v ulici del Bosco št. 17, hišna oprava; v ulici Carradori št. 5, voz, klopi in razno ; v sv. Križu št. 215, oprema v zalogi, rum in razno. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 1'9, ob 2. uri popoludne <» 2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 771*1. — Danes plima ob 6 0 predp. in ob (i-12 pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob 1*1 popoludne. vspelit izvirajo iz različnega umevanja nekaterih p (Stranskih vprašanj in pa iz nevolje proti nekaterim osebam hrvatske opozicije. Položa hrvatskega naroda zahteva, da se vse hrvatske opozicijske silkanu silijo na tako složnost. Zgodovina uči, da je težko doseči popolno spora zumljenje. Vzrok temu je v duševni svobodi, v razi T-aosti človeških čutstev, ki Aiso Sindrakov prišel v družbi ruskega po- Klažena dežela! V Alcanu, v Italiji je bila te dni prava ustaja. Narod se je dvignil proti vednemu naraščanju davkov. Po slamka k njemu pritožiti, da so mu Turki sredovalo je v0jjjštv0| ki je bilo opetovano ustrelili ženo in otroka, odgovoril je paša : »Stdaj je ramazan (čas, ki je med Moha-medanci posvečen), pa mi ne motite miru !« Odkar so vlasti intervenirale v prilog refjrm, da se v Macedoniji ni prav nič poboljšalo, temveč še poslabšalo. Tržaške vesti. Dogodki v Ricmanjih prepreča jednako umevanje v vseh važnih prošlega torka nam piše naš poročevalec : vprašanjih javne/a življenja in v vseh po- V torek zjutraj pred dnem je zopet ve drobn stih. Tudi naklonjenost do oseb, ki liko število orožnikov — pravijo, da jih je delujejo javno, ni enaka. j bilo nad 60 — obkolilo va* Ricmanje. Za-V tem pogledu ni mogoče pritiskati na »edena so bila vea pota in steze. žaljeno in obmetavano s kamenjem ! Karabi-nerjem in tam nahajajreemu ee vojaštvu, je morala prihiteti v podkrepljenje vojaška sila ! iz mesta Taranto. Kakor piše »II Corriere della Sera«, je vojaštvo, kerje bila množica p r e -m nogoštevilna, ostajalo pasivno ! Tu je zopet slika iz blažene dežele ! Tako, kakor je danes v Italiji, se je nekdaj O dogodkih godilo našim prednikom — tam okolo leta 1848, onega leta, ko je v nas zapovedoval le gospod in ko je bi kmet le suženj, kakor i laški kolon. Tu imate p »sla, gospoda irredentarji ! ! Tu se zavzemite za lačni narod ! Ne pa da poje-i ne osebe in k i tudi ne doneslo trajnega ! Okolo 8. ure in pol zjutraj je prišel v rovarite proti nam in onim, ki vas tu redijo vepeha. Ako imajo posamične skupine vzro- Ricmanje vladni komisar z enim duhovnikom in — trpijo ! kov za svoj nadaljnji obstanek, potem se in — teveda — v spremstvu oddelka oruž- ! Alo, »Piccoi«« in drugi Čitati, pišite o treba zadovoljiti z enakim urnevanjem btstva nikov. Hd je žnjimi tudi neizogibni koper- teh dogodkih! Ćemu molčite?! Vas jeli programa od leta 1894 in gledati, da se bo ski kovač-ključavničar s polno torbo vetrihov morda - sram?! Ako pišete cele kolone in jedi om ve no delovanje opozieije temu bitstvu in r.abnic. Komisar je odpečatil cerkev ter celo tedne o kaki malenkostni nelepi stvarici, primerno razvijalo nt vseh poljih javnega odprl vrata r ključem, ki ga je prejšnjega ki seje d« godila kje v Avstriji, ali kje v življen a. Utrjenje te jedinstvenosti, tudi če dne vzel vaškemu županu. Na to so šli du- Rusiji, je tembolj vaša do žaost, da posvetite ne pr.de do popolnega združenja, je glavna hovnik, k misar, kovač-ključavničar in še tudi »blaženi« deželi vsaj par vrstic! In da naloga prihodnjega zborovanja. neki drugi Človek v cerkev. Tu je du- ] obvestite svoje zaslepljeno občinstvo o »do- Dr. Bresztyenszkv meni, da ga ob se- hovnik baje m*ševal latinsko mašo, a zvo - j brotah«, katere uživajo bratci onkraj luže in danjih žaio-tn in Užk h odotš.jih ne more nilo ni nič. Dolgo jih ni bilo iz Cerkve. Pred katerih jiin je pričakovati, ako bi se ures- bit Člena iirvtt-ke opozicije, temeljtčegi na ceikvijo je stražil oddelek orožaikov, ki niso programu od eta 1 >94, ki bi hoiel onemo- pustili nobenega človeka t cerkev. Ko so goditi tako jednotnost in jednotno delo- pr šli zopet iz cerkve, je vladni komisar zo- vanje. pet zaprl cerkev z navadno ključavnico in K ior e bil na lanskem zborovanju in žabnico, anatojezvseh vrat po- e vsprejel omenjeni piogram a je pozneje trgal uradni pečat, žabnice pa je odstopil od istega, naj t> javno pove in iz- pustil na vratih. vaja kon-iekvence iz tega. Nikakor pa ne Duhovnik in kom sar sta sa potem posrne ovi-ati jednotnega delovanja drugih moč- dala v kapelanijo. Kaj eta delala tam, tega nejih opoz c jskih strank ter tako odpirati na- nisem mogel izvedeti. šim nasprotnikom vrata za napide. i Po 10. uri je komisija zapustila R cma- Dr. Sindor Bre«tvenski zaključuje: nje; samo par orežaikov je še nekaj časa To izjavljam odkrito in iskreno, kar mi- krožilo po vasi. A tudi ti so na to izginili, slim o predstoječem zborovanju, na katerem Popoludne ni bilo nobenega orožnika več v si bom pr zadeval po svojih najbolj;h močeh, Ricmanjih. da bom spolnjeval tiste dolžnosti, ki mi jih Ključe cerkve in zvonikov je baje vladni nalagajo m K, Matije Železni k 2 K, Silvester Batič 2 K. (Pride se.) TrsrOTsko izobraževalno društvo t Trstu vabi na veliki ples, ki se bo vršil v soboto dne 31. januvarja H*03. v sijajno odičenem in električno razsvetljenem gledališču »Goldoni« (prej »Armonia«). Začetek točno ob 10. uri zvečer. Plesala se bosta narodna plesa »Slovan« in »Češka beseda«. Sviral bo pop lni orkester pešpolka štev. 07. Prosi se priti v [»lesni toaleti. Vstopnina za goepode z eno dauoo 2 K, posamične dame 1 K. -- L že v pritličju 8 K, I. vrste 6 K, II. vrste 4 K, III. vrste 2 K. — Vstopnice in lože se dobivajo predsedniku ulica Ginlia št. 25, a na dan plesa se b »do dobivale pri blagajni. Ker je čisti dobiček namenjen za trgovsko šolo, se nadejajo podpisani obilo obiska Vekoslav Plesni čar predsednik. Ivan Maruš e Vinko Perušek blagajnik. tajnik. Vesti iz ostale Primorske X Vipavska železnica. »S» ča« beleži, «la je lil promet na tej železnici doslej na ravnost nepričako/an. Včasih da je uprav neznoflca gneča, ali pa je toliko ljudi}, da vsi niti ne m«»rejo na vlak. Potreba novega vlaka ie po*t»iala vedno več». »Soča« pa men-, da odlujinje tega vlaka ie Gorice opoludne bo na vsak način prezgodnje. Dela na južnem kolodvoru v Gorici, ki so bila potrebna radi vipavske železnice, so že skoro dovršena. V novi hiši bj prostor zi pol.cijo, za fioanco in carinski urad, za čuvarja in vratarja. Peron se razš ri za kaka dva metra. I meu i ten povod poskusu samomora. Nekje pri Gorici je nekdo izvršil poskus sam« mora. Po noči si je ovil vrv okoli vratu, da se obesi. A ni se mu po sreči io. In vzrok ? Žena ga je nekoliko kregala, ker je brez njenega dovoljenja — prodal kravo! To je bilo prehudo, teea ni mogel prenaštt , to je mogla poravnati le je lina smrt. Zato si je ovil vrv okolo vratu, ali slučaj je hotel, da je njegovo stokanje Čula — njegova žena ! ! Pozabila je v hipu na prodano kravo, snela vrv z vratu in se baje jezi več na moža. Ajdovska podružnica učiteljskega društva za soriški okrnj bo imela svoj občni ztor v Sv. Knžu dne 5. februvarja 1903 ob 11. uri pre Ipoludne po sledečem dnevnem redu : 1. Pravne razmere učiteljstva z ozirom na novi zakonski načrt: p >ri <"*a tovariš Mr-molja Fran. 2. St-novska organizacija ; poroča tovariš Medveeček Peter. 3 Orgljarstvo in učiteljstvo ; poroda tovariš Možina Anton, t. Posamični predlogi. Na shc <1 je vabljeno radi važaosti dnevnega reda poleg društveni kov učiteljstvo j sploh. C. kr. kmetijska družba v OoricI. V sinoČnji »Triester Zeitung« čitamo : »Ta ' družba se je preselila v svoj novi sedež. (Via del e Scu< le, prejšnji prott^ri okrožnega sod.šča.) D čim je imela popred v deželni palači le eno dvorano, razpolaga sedaj s cclo ^ vr*t<> prostornih in pr merno urejenih dvoran. Posebno treba omeniti dvorano za eeje, z resno, skoro impozantno opravo, potem uradno sobo družbineg* tajnika, ki je po pregraji zvezma e soLo, določeno za stranke. Najzani-mi\eji komad pa je muzej družbe, v katerem eo skrbno shranjeni vsi spisi, zapisniki in pu-bliktcije te družbe, ustanovljene z dovoljenjem nepozabne cesarice Mirije Terezije, od leta 17G.r» do 1841». To je videti med drugim tudi ustanovni spis te kmetijske družbe, datiran od 27. avgusta 1765. s 27 zlatih, srebrnih in medalj z oronca, katereje družba debila na različnih razstavah. Družbi prvi predsednik je bil grt f G a š p a r Lan-thieri a P a r a t i e o. Sedanji predsednik je deželti glavar dr. vitez Pajer .... hvali speva ne moremo ponatisniti, ker nam tega ne dovoljuje prepričanje o delovanju te družbe v zadnjih letih). K cčno bi b lo om* niti precejšnjo knjižnico gor ske c. kr. kmet jake družbe, ki šteje 7000 zvezkov, za čije sestavo si je pridobil mnogo zaslug delavni tajnik g. pref. Hugues. Mi se primerno zahvaljujemo nemškemu lisi u za te zanimive zgodovinske in druge podatke. Djdajemo pa željo, da bi bilo delovanje te družbe odslej nekoliko drugačneje, nego je bilo zadnja leta, kar se dostaje slovenskega dela dežele. Ne zahtevamo, da bi bilo to delovanje »impozantno«, kakor je impozantna oprava družbinega sedeža, ali živahno naj bo, intenzivno, zistematično, primerno namenom, plodonosno, da bo našemu siromašnemu kmetu res pomagalo premagovati hudo gospodarsko krizo, v kateri se nahaja. Rekriminacijo radi m'nolosti pa smo napisali v ta jedini namen, da izrazimo željo, da bo bodočnost boljši, npg> je bilaminolost precej dolgega razdobja. Vesti iz Kranjske. Trojčke ženskega spola je povila te dni na G« čah žena Curk. Eden je bil krščen v cerkvi, eden doma in tretji je mrtvorojen. Križ zlomil, ko je vzdignil vola. V bolnišnico v Ljubljani so pripeljali iz Trbovelj mesarskega pomočnika Ivana Uie iz L<-tije. Ponesrečil je pri klanju vola. Pravijo, da si je zlomil križ, ko je vzdignil vola. Poškodba je tako nevarna, da je malo upaDji, da bi ozdravil. * V Ameriko se je odpeljalo vč jr*j ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 78 oseb. Policija je prijela nekega fanta, ki jo je hotel popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti. * Samomori v Ljubljani. Lembroso. To namreč, da Prinettija politika velikih not ne odgovarja mečem Italije, ampak to da je politika denarne molžo. Redko Slavje. Dne 6. avgusta bo minolo G0 let, odkar je cesar Kerdinand takrat 13-letnemu nadvojvodi Franu Josipu, sedanjemu cesarju in kralja, podelil imejiteljstvo dra- gouskega polka št. 11, ki je nastanjem sedaj v Stockerau-u, imenovavši nadvojvodo ob enem polkovnikom. Cesar je dovolil polku, da ta jubilej slovesno proslavi. Tožba proti pok. kralju Humbertu. Neka grofica imenom Cesarica Herentani je uložila tožbo proti zapuščini pok. italijanskega kralja Humberta na korist svojemu detetu, ki je izišlo in nje svojedobnega razmerja s pokojnim kra'jem. Zastopa jo odvetnik Tullio Martucci. Grofica je bila nekdaj silno slavljena radi nje nenavadne lepote. Rizprava vsled nje tožbe bo dne 28. t. m. Privatno imetje pokojnega kralja bo zastopal general Ponzio Vaglia. Srečen otok. Na otoku Izlandiji nimajo j ječ. Tam ne trebajo ne sodišč, ne ječ, ker 1 se tam ne dogaja noben zločin alci tega o urojenec je nja. pa se dozdeva, da sa dobljeni dokazi, da napadalec pripada armenskemu odboru. Napadalec, katerega eo obiskovalci cerkve hudo pobili in ki je dolgo časa ostal brez zdravniške pomoči, podleže najbrže dobljenim ranam. Umorstvo na italijanskem podaniku. CARIGRAD 21. (B) Vsled korakov, storjenih od italijanske strani, da se zasači morilec nekega italijanskega podanika v Kajfi (Sirija) je turška vlada odredila strogo preiskavo. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcij lista „Edinost" v Trstu. Koncert zagrebških tamburašev v O Ikar se I »Slovanski Čitalnici«. Zagrebška tambu-spominjajo prebivalci tega otoka, dogodili sti ' raška družba priredi jutri ob 8. uri zvečer se tam dve tatvini. Neki urojenec je bil ■ koncert v »Slovanski Čitalnici« (uHca San namreč ukral eno ovco, in to z lakote, - ker Francesco štev. 2). — Vstopnina 60 stotink si je bil zlomil roki ter ni mogel dtlati in ; za osebo, prthranjati sebe in svojo rodbino. Posvarili so ga bdi javno in mu dali zaslužka kakor nadcorovatelju p dja. Drug' tat je bil neki bogati Nemec. Pro lali so mu vse, dali okra- /Al slOVeilSki lik 11 C lit Šk L jezik, denemu odškodnino ter odpravili zl kovca v j»01lu(l|)e voi\ naslOVOlll : Josip domovino. To je res srečen narod. Odločen postiljon. Iz Oseka javljajo:____ Minole nedelje so Da cesti med Osekom in v . Clifolon O'fnAl zsl cev'JarJe> rabljen, v dn-Cepinom štirje kmetje ustavili postiljona OlValDll SirOJ brem stanu se takoj po Martina M*zzuro, ker 80 hoteli oropati pošto, jako nizki ceni pro.la v ulici del Monte št. 1!». Odločni in pogumni postiljon pa se je srečno ubranil vsega štirih napadalcev ter tako rešil pošto. Glavar napadalcev je bil kmet Pavel Brozov č, ki je že izročen državnemu pravd- ništvu. Grona blaznost. Brzojavnega nadzornika S:sto de Milde v Brescii, ki je bil miren, postaven človek, je napala grozna blaznost.. ^^ Njegovih možgan se je polastila m'sel, da je ^^ Išče se instruktor l'iiclier. Via Petrarca St. 1. XXXKKKKK K K* K««MX X X X Svoji k svojim! ZALOGA I pohištva dobro poznane on praoče Abraham in da mora svojega sinu Izaka žrtvovati Jthovu. Vzel je velik nož ter pograb i svojega sinu Srečkota in je hotel istega zaklsti na mizi v < bedovalnici. Ali signora M dde je poskočila še o pravem času ter sinu iztrgala iz rok nesrečnega očeta. Med roditelj ms je navstala huda borba, v kateri je bila signora v nevarnosti, dajo mež zaduši. Ob pomoči kuharice in sluge se jej je p itrečilo slednjič, da je spravila v varnost X i X X X i X X X X tovarne mizarske zadruge r Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom J prej yinton Černigoj ^ ^ Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) ft št. 1. hiša Marenzi. g H N^jTcčja tovarna poluštra primorsfce dežele, £ ^ Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-^ deroi sestav. Konkurenčne cene. ^ S BT Album pohištev brezplačen. H sebe in sinu. Blaznenec je prgrabil sedaj* yy|i|||i||Oy||||%#||5 sve o dveletno hčerko Gildo, ki se je igrala ^^^^^^^^^^^^^^^^ ob kaminu. Polož.l je otroka v zibel in ga FILIJALKA razmesaril z dvaintr desetimi zbadljaji z no- ' ieo, Sledoj* je policija prodrla v ataoova. Q ft ^ ^tl". MU UUU vanje in je prijela nesrečneže. Na prvem svojem zasl sanj u je izjavil, da je on povsem jasnega duha. Po studiju Dantejeve »Božanstvene komedije« da je zadobil prepričanje, da je on praoče Abraham, da ima torej pravico žrtvovati svoje otroke. Podžupana v Belemgratiu so pogrešali več dni. Sedaj so pa našli njegovo mrtvo truplo v Donavi. Sodijo, da je g. Arzeniev'ć iz/ršil samomor. za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevai izkaz 2ll4°l0 30- „ „ 3V/o V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/07. 3-mesečni n 21///, 6- 21/ °/ " n n i® Akademlčne društvo »Slovenija« na Dunaja bo imelo dne 24. januvarja 1003. j svoj III. redni občni zbor. Dnevni red : 1. 1 Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. O lborovo poročilo, .'i. Slučajnost'. Zsčetek ob 7. uri zvečer. Local : VIII. Al-serttrasse 50 — Budejeviška pivnica. Vabljeni slovanski gosti dobro došli ! Loterijske številke, izžrebins d 13 21 januvarja : Brno 74, 18, 68, 27, 53. Incmost 29, 10, 33, 46, 21. Brzojavna pore čila. Parlamentarne stvari. DUNAJ 22. (B) Odsek za proučenje predloge o davku na sladkor je predpoludne nadaljeval rtzpravo o bruseljski sladkorni konvenciji in o noveli o davku na tladkor. Akcija proti Venezueli. PARIZ 22. (B) Agence Havas javlja iz Maracaibo včerajšnjega dne : Nemške vojne ladije »Panther«, »Gazelle« in »Vineta« bombardirajo od 10. ure predpoludne trdnjavo S. Cirlo. Venezuelani odgovarjajo sičao na streljanje. CARACAS 21. (B) Agence Havas javlja : Revolucionarni general R MajraznoVTftnej^ih kombinacijah pod Isiko ugodnimi pogoji. ko nobena druira zavaroval ni«-a. ZlaBti je ugodno zavarovanje na doživetje in M»ut z zmanj^vjočimi ae vplačili. Vnk Čian im* po preteku j>etib let pravic«> «1« dividend®. „SLA VI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drogu vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani. ro>• stoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov iti sicer : 1 ura od n kl a, Anker remont, (na željo tudi fK»er*br.) z le|H> razr. zljanim pokrovom todno, ur jena s .'» letnim jamstvom in škntliico. 1 I ra* a g ldin ali nikl *nta okropna verižica s p~.ve-orr. Parižki sistem. 1 g 'id n igla. za kravate 7 im tir. briljanti. 1 par gumbov za manšete. znamka »<»arantie«. 1 gar uttira (h komadov) gumbov za srajce in ov ratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir. 1 goldin prstan S krasnim kamenon. 1 žapro ogledalo v etviju. Vpeh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro A nl:er-Remont, vred pošilja lf ra 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslan« m denarju, tvrd k a BRUDER HURVIZ Krakovo - St radom 17. - Krakovo Neodgov«irj»joče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupee nikakega rizika Bogato iluntrovani cenik raznovrstnih drago cenofti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kuj>ec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album slo razglednicami mesta Krakovo. X K n n X x x x x x x x x x Paglianova pijača • • • prof. Ernesta Pag-liano • • • nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagli&no je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farniacevtični razstavi 1894 in na higije-nićni narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno i/deike, koji nosijo na lončku in ovitkih u;»š" varstveno znamko. Naročbc je nas1o> Ijntf na tvrdko prof. €rr.Est pagliano, jfapolj, Galata San JKarco štev. 4. X X X X X X X X X X X X X X XXXXftXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Pri svetem Antonu Padovanskem. Hiša na prodaj pri Sv. Ivanu £t. 8*i3. ali razna stanovanja se dajajo v najem „Edinost" se prodaja. razven v ze znanih tol>akarnah v mestu in okolici tudi pri Josipu Dane v na Opčinah 204 na kolodvoru sv. Andreja Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira P anet, • Minmtik, pluvial, bumeral, n ketov, kvadrat »v, kolujtv , jisuikov, lnir-ahiV, breviijev, rnualov, diurnov m o<š»evdno nal ožoib jaz ično fino \eyanib Knjig, sv» , križe* . sveti iiic, kelibov, ciborev se sreb'no kupo. Jedina zaloga za celo Primorje k p<»v v \eak<.vr.-ini velikosti iu kvaliteti, umetn»sko delo v romanskem kunuiiu, pnp« rt čljivih po-ebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi m<šme sv>če 1. in II. \ rs-te. poiio'-. vencev, križca« 111 svt-fn) vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cv»tlie in vsakovrstnih drug h del spadajrčib k b< gočasiju, izvišijo se vezanja (tieanui) na.finejša za zastave, p-egrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah jii praznikih je prodajalniea zaprta. 7j odličnim spoštovanjem Antoil J Vo(*riČ V trgovini z manifakturnim blagom trrdke Giuseppe Bolle ulica Jfuova, nasproti palači Salem se prodaja zimska maja za ženske po nč. 50 „ „ » moške r „ 55 Velik izbor Manja navadnega, modrec rndečep, velenr izfleL \M bel iti i in Benjaminu Podboj na VerJeii št. 170 tfošket). Čast mi je naznaniti p. n. p', občinfcivu mes-ta Tr^ti in oboliee, da at-m te dni otvoril zalogo d»lmvt mkih naravnih vin. Prodajam zm rnih cenah na d belo in v Hteklenieah. Z d'ga ne n: haja v trši Emila grofa Alberti-ja. ulica Ghegašt. 8 »•dej na dvoriš u. Namizna vina, črna, bela „Opollo" (scMlcher). Prodaiam tudi naraven in priaten tro piujevec i u olje. Ker so naša dalmatinska vina ne samo ua glasu kakor i/vr-tns*, amp k se znamenita, tudi kakor okrepljajočaza bolnike in m a I o k r i v n i k e, nadejam se za trdno, da me Im> s'. < bČ;n«tvo najmnog »stevilneje jMjčaš^a o p« svojimi naročita m i ter nt^in vršilo naše n*r< dno grr o : Svoji k svojim I Odličnim spošt »vanjero Mat k o Paić. \ zirani znak na zamasku T iarst?o ^jl HATT0S1JA Giesstaobler ponarejaDja ' Sanerbrniiii. asi 22 o I s a f s -2 ? s | i IJi S Uittorio Gasparini o> "cS Prodaja za velikonočna in novoletna darila 2 ducata angl. žepnih rut s podobami 2 T 125 „ „ „ „ (battista) za gospe x 5 260 service za 6 oseb od belega damaska 5 J 210 „ „6 „z barvanim robom ? 325 „ „6 „a jour barvani J 238 % ducata brisalk J S 358 1 j ducata brisalk platnenih s poveski. S TRDNE CENE. lO°/0 odbitek od označenih cen. Vsled bližajočega se zaključka sezije razprodaja po znižanih cenah ves fuštanj nahajajoč se v skladišču. > 1 Glavni zastop za Trst, Kras* Goriška l»tro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai st. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,U00.00(J K ustanovljena od dunajskega l>aučuega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zava o anja na življenje v raznovrstnih konjbnuiujah iu proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje ocrok tirez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali preho na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. je na prodaj pri tvrdki HUBER & C.o v Trstu, Vla lladouiiina (blizo bivšega parnega mlina) kakor tudi v Boljuncu v „Vili Huber". Hiša na prodaj. Primerna hiša na lepem kraju v bližini Sv. Justa je takoj na prodaj. Pobliže ^e izve v naši tiskarni, ulica tari n t ia štev. 12. TOUflRNfl POHIŠTVA IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. a. buchbinder Friderik Steindler TRST. — ulica Riborgo st 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseli vrst, ročnih kovceko/ in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli zu odpožiljanje po železtiici ali morju. nlica Aquedotto št. 2. (zraven c vetij i-Čarja G. Gherdol). Specijaliteta v predmetih iz gumija, priprave za zravnava nje, stroj za metati vodo, zdravniški pasovi, steklenice za dojenje otrok, galoši tovarne „Boston Kuher*. H C/3 £ H H 50 C/5 H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom inalnib obligacij, srećk. delnic, valut, novcev in deviz Promesie izdaja k vsakemu žrebanja. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in novćuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženžtninske kavcije. Eskoapt in lnlaaao menic. W Borzna naročila. Podružnica, v Spljetu (Dalmacija) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestioi. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do j, ====== dne vidiga,-- Promet s čeki in nakaznicami.