TISKOVIN A	POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2254 TRNOVSKA VAS
OSNOVNA ŠOLA, VRTEC IN TELOVADNICA
Leto 2005 bo za naš kraj zelo pomembno. Uspelo nam bo predčasno zaključiti večletna prizadevanja za izgradnjo OSNOVNE ŠOLE, VRTCA IN TELOVADNICE.
Gradnjo smo pričeli v lanskem septembru in po terminskem načrtu bi investicijo zaključili v letu 2006. Dela je po javnem razpisu dobilo podjetje GRANIT iz Slovenske Bistrice, ki skupaj s podizvajalci v teh dneh opravlja zaključna dela. Investicija bo končana pred rokom (zaključek gradbeno-obrtniških del je bil načrtovan za j anuar 2006).
Nakup opreme smo predvidevali v letu 2006-07 v skladu s finančnimi možnostmi, kijih lahko zagotovi občinski proračun po pokritju vseh drugih zakonskih obveznosti, ki imajo prednost pred investicijami (to so sociala pokrivanje domskih varstev in družinskih pomočnikov, zdravstvo zdravstveno zavarovanje nezaposlenih, šolstvo pokrivanje stroškov avtobusnih prevozov, pokrivanje nadstandarda v OŠ zgodnje učenje tujih jezikov in računalništva, redna vzdrževanja in ostalo). S to pridobitvijo bodo imeli naši otroci enake pogoje izobraževanja kakor njihovi vrstniki iz urbanih središč ali celo boljše.
Po dogovorih in rešitvah, ki smo jih našli skupaj z izvajalcem, bodo objekti pripravljeni za vselitev v letošnjem letu, odprtje načrtujemo v okviru letošnjega občinskega praznika. Naši otroci bodo poslej šolske ure preživljali v sodobno urejenih prostorih in upam, da se bodo v njih dobro počutili.
Predstavljamo vam osnovne podatke:
PROSTORI OSNOVNE ŠOLE (1009,21 m2)
Prostori za pouk zajemajo 6 učilnic, skupne prostore za prvi razred, 3 kabinete in knjižnico.
Ostali prostori zajemajo jedilnico, garderobe z avlo, sanitarije, upravne prostore za ravnatelja, svetovalnega delavca, prostora za razgovore, zbornico, sanitarije, garderobe, kuhinjo, kije skupna z vrtcem, kurilnice, strojnice in prostore za čistila. Kvadratura vseh prostorov znaša 1.009,21 m2.
PROSTORI VRTCA (237 m2)
Za potrebe vrtca sta predvideni 2 igralnicin prostor za dejavnost otrok v skupni izmeri
Foto: M. Kramberger
125,97 m2. Ostali prostori zajemajo še sanitarije za otroke, garderobe za otroke, skupni prostori za otroke, shrambo za rekvizite, prostor za strokovne delavce, kabinet za vzgojna sredstva, shrambo za igrala, sanitarije delavcev, pralnico v izmeri 81,57 m2, komunikacije zajemajo 29,46 m2. Skupaj prostori vrtca znašajo 237 m2.
TELOVADNICA (458,82 m2)
Vadbeni prostor telovadnice znaša 371,27 m". Posebej so še prostori za shrambo orodja, sodniška niša in pedagoški kabinet v izmeri 35,23 m2. Ostali prostori zajemajo garderobe, sanitarije, umivalnico, čistila in komunikacije in znašajo skupaj 52,32 m2. Skupaj meri telovadnica 458,82 m2.
Skupna neto površina vseh objektov znaša 1.705,03 m2.
Z izgradnjo teh objektov bomo zadostili zakonskim pogojem za izvajanje programa:
-	varstva predšolskih otrok,
-	osnovnošolskega šestletnega izobraževanja (2 triadi);
-	telesne in športne vzgoje osnovnošolcev;
-	telesne in športne vzgoje otrok iz otroškega vrtca;
-	športne vadbe in tekmovanj športnih društev;
-	športno rekreativne dejavnosti širšega kroga populacije.
Projektiralo je podjetje Projektivni biro 91, d. o. o., Maribor odgovorna projektantka je ga. Cvetka FAITH (arhitektka). Projekt je bil usklajen z Ministrstvom za šolstvo in šport, ki ga je tudi finančno podprlo in prispevalo sredstva za izgradnjo.
Nadzor nad gradnjo vodi Straf, s. p., Drago Štrafela s Hajdine.
Koordinatorka za varnost pri delu je Petra Žiher Sok.
O finančnem stanju v tem članku ne bomo govorili, s tem vas bom podrobneje seznanili v naslednji številki.
Z zadovoljstvom bomo predali objekte nove sodobne šole v uporabo našim otrokom, posebej smo zadovoljni, da bomo lahko naše najmlajše imeli v vrtcu v domačem kraju.Velika pridobitev je tudi telovadnica, ki je tako kot vrtca še nismo imeli.
Podžupan Franc Pukšič
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Poletje počasi, a vztrajno zapira svoja krila. Preplavilo nas je s svojo toploto, ponudilo pa nam je tudi nekaj hladnih dni in tako poskrbelo, da nismo vse poletje iskali sence. Tako kot je bilo nepredvidljivo letošnje poletje, smo nepredvidljivi tudi ljudje. In po eni strani je dobro, daje tako, ker s tem lahko vedno pričakujemo nov izziv in nova dogajanja.
Tudi v našem kraju se dogaja veliko novih, zanimivih in mogoče tudi malo manj zanimivih, lepih in malo manj lepih stvari. Verjetno pa marsikdo izmed nas ne ve, kakšni pripetljaji, dogodki in prireditve se odvijajo v Trnovski vasi.
Zato smo se odločili, da Trnovski zvon ponovno oživimo, ga prebudimo, da vsem občanom spet poroča o dogajanju v naši občini. Če imate tudi vi kakšne misli, ideje, pohvale, graje, če se vam je zgodilo kaj takega, kar bi radi delili z drugimi, vljudno vabljeni, da nam svoj prispevek posredujete, mi pa ga bomo z veseljem objavili. Vsem skupaj želim čim več lepih dni, veliko sonca in še več smeha na vaših obrazih.
Za uredništvo: Romana Breznik
OBVESTILO !
Obveščamo Vas, da je brezplačna oddaja Vašega odsluženega avtomobila, ki je bil odjavljen iz prometa pred 1. 5.2004, možna še do vključno 31. marca 2006.
Po tem datumu bo zadnji lastnik, ki želi dokončno odjaviti svoj avtomobil, dolžan sam plačati razgradnjo le-tega.
Pozivamo tudi vse lastnike avtomobilov, ki so jih odjavili z »Izjavo o lokaciji« po 1. 5. 2004, da če tega avtomobila ne nameravajo ponovno registrirati, jih lahko oddajo brezplačno na najbližje PREVZEMNO MESTO.*
Vozila, ki so bila odjavljena iz prometa pred 1.5.2004, se še naprej prijavijo na občini, njihov odvoz pa je brezplačen do 31.3.2006.
♦PREVZEMNA MESTA ZA ODDAJO ODSLUŽENIH AVTOMOBILOV:
-	WOLF Skakovci, d. o. o., Skakovci 35, 9261 Cankova,
telefon: 02 540-91-00
-	Prodaja vozil in avtoservis LAJTER, Dobrovnik 6 c, 9223 Dobrovnik, telefon: 02 579-90-30
-	AVTOTEST, d. o. o., Ljutomer, Kolodvorska 16 a, 9240 Ljutomer, telefon: 02 585-81-18
-	AVTOTEST, d. o. o., Gornja Radgona, Ljutomerska cesta 34, 9250 Gornja Radgona, telefon: 02 564-23-52
-	DOMINKO, d. o. o., Zadružni trg 8, 2250 Ptuj,
telefon: 02 788-11-75
-	Avtocenter ORMOŽ, d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož,
telefon: 02 741-64-00
-	AVTO LUNEŽNIK, Slavko Lunežnik, s. p., Ritoznoj 4, 2310 Slovenska Bistrica, telefon: 02 845-22-40
-	LETNIK-SAUBERMACHER, d. o. o., Spodnji Porčič 4 a, 2230 Lenart, telefon: 02 720-66-74
-	SUROVINA, d. d., Lahova 40, 2000 Maribor,
telefon: 02 250-70-10
- P & D AVTO, d. o. o., servis, Ptujska cesta 293, 2000 Maribor, telefon: 02 450-34-50
RAZPIS
REPUBLIŠKIH IN ZOISOVIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/06 je bil objavljen dne 17.
6.2005	v Uradnem listu RS št. 58/05.
Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2004 ne presega 833.063,00 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (916.369,00 SIT).
Vloge (obr. DZS 1,51 - dobijo se v papirnicah in knjigarnah) že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1, I. nadstropje (nad prodajalno Borovo), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00.
Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki ie priloženo obrazcu za vlogo!
Zadnji rok za oddajo vloge ie za vajence in dijake 7. 9. 2005. za študente 5. 10. 2005.
Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje: www.ess.gov.si. v rubriki, Dejavnost -Štipendije in posojila, kjer si lahko naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške šipendije.
OBMOČNA SLUŽBA PTUJ
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
RAZPIS
REPUBLIŠKIH IN ZOISOVIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/06 je bi objavljen dne
17.06.2005	v Uradnem listu RS št 58/05. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2004 ne resega 833.063 SIT na družinskega člana, tipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (916.369 SIT).
Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: UD Ptuj, Osojnikova c. 1, I. nadstropje (nad prodajalno Borovo), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00.
Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, kije priloženo obrazcu za vlogo!
Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa in pogoj glede prejemanja drugih štipendij - glej razpis.
Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 07.09.2005, za študente 05.10.2005.
Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled.
Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga.
Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov.
Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti.
Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8.
Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu).
Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje: www.ess.gov.si. v rubriki, Dejavnost -Štipendije in posojila, kjer si lahko naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške šipendije.
Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge fkaiti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem.
Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik na Uradu za delo Ptuj. Osojnikova c. l/I. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA SLUŽBA PTUJ
TRNOVSKI ZVON
Izdajatelj: Občinski svet Občine Trnovska vas
Uredništvo: Romana Breznik, Barbara Drumlič, Anita Vršič in Matjaž Kramberger Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno.
Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1752.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Občan med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 8%.
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Telefon: 02/ 757-95-10 Telefax: 02/ 757-16-61
E pošta: obcina.tmovska.vas@siol.net Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov Odgovorna urednica: Romana Breznik Lektorica: Anita Vršič
Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Beneideja, d o.o., Vinogradniška pot 17, 2234 Benedikt Internetna stran: www.tmovska-vas.si

J
MISEL
Upajmo si biti to, kar smo, upajmo si narediti to, kar smo si zmeraj želeli, upajmo si segati po zvezdah, upajmo si biti dmgačni, upajmo si biti nekoliko nori. Sekunde življenja, ki so pred nami, izživimo s polnimi pljuči. Ne bodimo prestrašeni, ne bodimo preveč uravnovešeni in ne ozirajmo se na pravila.
V
Paulo Coelho
J
VABILO
NA BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE DELAVNICE!
CENTER VITA, zavod za razvoj podeželja, organizira v občini Trnovska vas brezplačne računalniške delavnice. Vabimo vas, da se nam pridmžite in si pridobite osnovno računalniško znanje.
Tečaj se bo predvidoma začel v začetku oktobra oz. takoj, ko bo zbranih vsaj 10 udeležencev. Delavnice bodo potekale na osnovni šoli 4 dni po 4 ure na dan.
Vljudno vabljeni!
Prijave na tel.: 02 460 50 80 (Center Vita)
Uradni vestnik
Občine Trnovska vas
5. avgust 2005	Leto V, številka 3
	
1	V s	E B I N A
PRAVILNIK za pridobitev pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna občine Trnovska vas	SPREMEMBE PRAVILNIKA o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v Občini Trnovska vas
Na podlagi 48. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 7. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 1/99 in sprememba 2/01) je Občinski svet Občine Trnovska vas na 23. redni seji dne 22. 9. 2005 sprejel
PRAVILNIK
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO PLAČILA OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IZ PRORAČUNA OBČINE TRNOVSKA VAS
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
-	nima prihodkov, s katerimi bi si sam poravnal obvezno zdravstveno zavarovanje,
-	kadar upravni organ v postopku obravnave vloge ugotovi, da občan ni upravičen do obveznega zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova in ni sam zavezan za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja.
II. POSTOPKI
4. člen
Občani vlagajo vloge za pridobitev pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska vas na obrazcu »Vloga za pridobitev pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska vas«, ki jo vložijo na naslov: Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42,2254 Trnovska vas.
zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska vas.
Določilo iz prejšnjega odstavka občan izpolni tako, da se v času uradnih ur osebno evidentira na Občini Trnovska vas in dostavi dokumentacijo, opredeljeno z odločbo.
Če občan ne izpolni določil prvega in drugega odstavka tega člena, se šteje, da občan več ne izpolnjuje pogojev za pravico do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska. Določilo iz prejšnjega odstavka občan izpolni tako, da se v času uradnih ur osebno evidentira na Občini Trnovska vas in dostavi dokumentacijo, opredeljeno z odločbo. Če občan ne izpolni določil prvega in drugega odstavka tega člena, se šteje, da občan več ne izpolnjuje pogojev za pravico do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska vas, zato ta izda odločbo o prenehanju zavarovanja.
1.	člen
Na osnovi določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju mora Občina Trnovska vas za svoje občane, ki so državljani Republike Slovenije in niso zavarovani iz drugega naslova, plačevati obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela v obliki prispevka za zdravstvene storitve in povračila potnih stroškov (v nadaljevanju: obvezno zdravstveno zavarovanje). Prispevek se plača v pavšalnem znesku, ki ga določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
2.	člen
S tem pravilnikom se določajo kriteriji in postopek za pridobitev pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska vas.
3.	člen
Pravico do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska vas lahko pridobi vsak občan, kije državljan Republike Slovenije in ni zavarovan iz drugega naslova.
Šteje se, da občan ni zavarovan iz drugega naslova, kadar izpolnjuje naslednje pogoje:
-	nima sklenjenega delovnega razmerja,
-	na Zavodu RS za zaposlovanje ne prejema nadomestila oziroma denarne pomoči,
Obrazec je sestavljen tako, da omogoča pridobiti vse potrebne podatke za pravočasno in verodostojno rešitev vloge.
5.	člen
Občina ima v postopku obravnave vloge pravico preverjati podane podatke m zahtevati od vlagateljev potrebne dodatne podatke in dokazila, ki bodo dokazovali upravičenost občana do pridobitve pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska vas. Občina Trnovska vas vlogo obravnava in o njej odloči v skladu z določili Zakona o upravnem postopku z odločbo.
6.	člen
Občan, ki pridobi pravico do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Občine Trnovska vas, mora občini javiti vsako spremembo pogojev, na osnovi katerih je pridobil predmetno pravico, v roku 15 dni od njenega nastanka. Na osnovi javljene spremembe občina izda odločbo o prenehanju zavarovanja.
V primeru, da občan spremembe iz prvega odstavka tega člena ne javi v roku 15 dni od nastanka spremembe, je dolžan vrniti stroške zavarovanja za obdobje od nastale spremembe.
7.	člen
Če do spremembe pogojev ne pride, mora občan vsake 3 mesece, od dneva vročitve odločbe, na občini dokazati, daje še vedno upravičen pravice do plačila obveznega
8.	člen
Zoper odločbo je možna pritožba, ki jo občan vloži v roku osmih dni po prejemu odločbe na naslov organa, ki je odločbo izdal. O pritožbi odloča župan/podžupan Občine Trnovska vas.
9.	člen
Na osnovi izdanih odločb občina prijavlja in odjavlja občane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na podlagi teh poravnava stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja po tem pravilniku.
Sredstva za pokrivanje stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja Občina Trnovska vas zagotavlja na posebni proračunski postavki.
III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
10.	člen
Občani, ki jim je Občina Trnovska vas zagotavljala plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja pred uveljavitvijo tega pravilnika, so dolžni vložiti vlogo po tem pravilniku v roku 3 mesecev od njegove uveljavitve. V nasprotnem primeru jih bo Občina Trnovska vas odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
11.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas.
Datum: 22.9.2005 Številka: 160-02/2005-23rs
Podžupan Občine Trnovska vas: Franc Pukšič, dipl. inž. str., l.r.
Na podlagi 7. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99 in Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 2/01) je Občinski svet Občine Trnovska vas na svoji 23. redni seji dne 22.
9.2005	sprejel
SPREMEMBE
PRAVILNIKA
o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v Občini Trnovska vas
1.	člen
Spremeni se 7. člen pravilnika in se na novo glasi:
Razpis za dodelitev sredstev za razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma pripravi občinska uprava na podlagi sprejetega proračuna občine za tekoče leto v okviru sredstev in za ukrepe, ki so sprejeti v proračunu občine.
2.	člen
Spremembe pravilnika se objavijo v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas in začnejo veljati 15. dan po objavi.
Datum: 22.9.2005 Številka: 300-05/2005-23rs
Podžupan Občine Trnovska vas Franc Pukšič, dipl. inž. str., l.r.
^ ^ ^ ^ ^ ^	^
jfc 5jc	^	/Ji
Občina Trnovska vas objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 5/2002 in št. 2/2003) in Odloka o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2005 (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 01/05)
RAZPIS
O DODELITVI
PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI TRNOVSKA VAS
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Trnovska vas za leto 2005 v višini 711.500 SIT, za naslednje namene:
-	rastlinska pridelava: 401.500,00 SIT,
-	projekti na področju kmetijstva:
250.000.	00 SIT,
-	izobraževanje in društvene dejavnosti:
60.000.	00 SIT.
II.	UPRAVIČENCI
Upravičenci do sredstev so fizične osebe kmetje in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Občini Trnovska vas, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo in izobraževanjem na področju razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Trnovska vas.
III.	UKREPI
2.	RASTLINSKA PRIDELAVA
2.2 Sofinanciranje testiranja škropilnic, pršilnikov in sofinanciranje analiz zemlje
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov,
-	storitev: testiranja škropilnic in pršilnikov,
-	račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje.
Višina pomoči
-	do 50 % upravičenih stroškov za testiranje škropilnic in pršilnikov,
-	do 50 % upravičenih stroškov za analizo zemlje,
-	posamezna kmetija lahko prijavi največ sedem analiz zemlje.
Višina predvidenih sredstev: 401.500,00 SIT.
6. PROJEKTI NA PODROČJU KMETIJSTVA
6.1.	Podpora preusmeritvam kmetij v
integrirano pridelavo hrane
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	dokazilo (certifikat) o vključenosti v integrirano pridelavo,
-	račun oz. potrdilo o vplačilu stroškov kontrole integrirane pridelave v tekočem letu.
Višina pomoči:
-	kritje upravičenih stroškov kontrole integrirane pridelave rastlin pooblaščene organizacije do 100 %.
Višina predvidenih sredstev: 200.000,00 SIT.
6.2.	Podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmetovanje
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kmetij,
-	račun oz. potrdilo o vplačilu stroškov kontrole ekološke pridelave v tekočem letu.
Višina pomoči:
-	kritje upravičenih stroškov kontrole ekološke pridelave rastlin pooblaščene organizacije do 100 %.
Višina predvidenih sredstev: 50.000,00 SIT.
9. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
9.3.	Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	finančno ovrednoten letni program dela,
-	finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, potrjeno s strani nadzornega odbora,
-	potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo).
Višina pomoči:
-	do 30 % upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa.
Višina predvidenih sredstev: 60.000,00 SIT.
IV.	VLOŽITEV ZAHTEVKOV
Vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev dobijo vlagatelji na občini. Vloga mora poleg naštetih pogojev v razpisu vsebovati še osebne podatke. Vloge je potrebno oddati na pošto kot priporočeno pošiljko na naslov Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas ali v sprejemno pisarno Občine Trnovska vas do vključno 30.11.2005.
V.	ODOBRITEV SREDSTEV
Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem do konca proračunskega leta.
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno vložene vloge.
V primeru ostanka predvidenih sredstev posameznega področja se ta lahko prerazporedijo v druge namene, določene po tem razpisu, o čemer odloča odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe občine Trnovska vas.
Številka: 320-01/2005-1 Datum: 21.9.2005
Podžupan Občine Trnovska vas Franc PUKŠIČ, dipl. inž. str., l.r.
gasilski muzej na Vranskem, kjer smo si ogledali muzej o zgodovini gasilstva na Slovenskem. Potem smo nadaljevali pot proti domu, kjer smo strokovno ekskurzijo zaključili z družabnim srečanjem v domači gostilni Čaplja v Trnovski vasi. Pomembno je, da sta prostovoljni gasilski društvi Biš in Vitomarci pridobili 23 mladih usposobljenih gasilk in gasilcev. Prav tako smo bili gasilci Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci aktivni na tekmovanju v športnogasilskih disciplinah, saj smo v sklopu gasilskih zvez Destrnik in Juršinci organizirali gasilsko tekmovanje. Na njem seje pomerilo kar 22 gasilskih enot iz PGD Biš, Vitomarci, Destrnik, Desenci, Gabemik in Grabšinski Breg. Za dosežena prva mesta za posamezno disciplino so bili podeljeni pokali.Vse ekipe so prejele priznanja za sodelovanje. Pri podelitvi so bili prisotni tudi funkcionarji iz občin Trnovska vas, Destrnik in Juršinci.
Alojz Fekonja,
tajnik GZ Trnovska vas-Vitomarci
DEJAVNOSTI
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
Turistično društvo Trnovska vas je januarja organiziralo prireditev Ločki bal. Januarski sobotni večer je popestrila folklorna skupina z Destrnika in skupina ljudskih pevk prav tako z Destrnika. Ločičanci so se potrudili, da je bal potekal prav tako kot nekoč.V februarju nam je zimski večer skrajšal in popestril s svojimi dragocenimi diapozitivi g. Simon Petrovič. Vsi, ki smo se ta večer zbrali v šolski učilnici, smo bili presenečeni, kaj vse je shranjeno in ohranjeno v Simonovi skrinji. Maja smo izpeljali zahtevnejši projekt; lansko leto smo sklenili, da v letošnjem maju povabimo v naše kraje člane KUD-a LIPA in jim predstavimo naš kraj s širšo okolico. Goste smo povabili v naš občinski prostor, kjer jim je kraj predstavil g. Manfred Jakop. Sledil je ogled cerkve in mrliške vežice. Nato smo se odpeljali na Zavrh, kjer smo si v Maistrovi sobi ogledali film. Sledila je degustacija vin pri Sumanovih. Tam nas j e pričakal g. Ploj iz sosednje Svete Trojice in nas popeljal v troj iško cerkev. Ogledali smo si notranjost in nove orgle, ki so nekaj posebnega. V popoldanskih urah smo se polni lepih vtisov vrnili v naše gostišče. Upamo, da bo ta dan ostal vsaj nekaterim dolgo v spominu.
V začetku avgusta je naše društvo sodelovalo s športnim društvom Kenguru pri kolesarjenju na Kolpo.
Sodelovali smo tudi na predstavitvi 24. kmečkega praznika na Destrniku.
TD Trnovska vas
MarijaVršič
GASILCI GASILSKE ZVEZE TRNOVSKA VAS SE
USPOSABLJAJO IN PREIZKUŠAJO SVOJE SPOSOBNOSTI
Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci je v novembru 2003 pričela z osnovnim tečajem za gasilca. Vanj se je vpisalo 28 mladih občank in občanov iz občine Trnovska vas in občine Sv. Andraž. Začetni tečaj je uspešno končalo 23 gasilskih
saj sta vanjo vključeni le gasilski društvi, PGD Biš in PGD Vitomarci, da so predavali domači predavatelji, saj imamo 3 gasilske predavatelje in 5 inštruktorjev. Tečaj je vodil predavatelj Alojz Fekonja, VGČII. stop.
Po uspešnem praktičnem usposabljanju in izpitih so se slušatelji in vodja tečajaodločili, da organizirajo strokovno ekskurzijo. Organizacijo je prevzel vodja tečaja Alojz Fekonja. Tako smo se dne 14.5. 2005 odpravili slušatelji in predavatelji na ljubljansko letališče, kjer smo si ogledali gasilsko enoto in njihovo tehniko. Posebej zaminivo za tečajnike je bilo to, da so selahko po letališču vozili s specialnim gasilskim vozilom. Pot smo nadaljevali do izobraževalnega centra na Igu, kjer smo se
pripravnic in pripravnikov, ki so od 10. 11. 2004 pa do 20. marca 2005 nadaljevali izobraževanje v učilnici PGD Biš ter uspešno opravili izpite za gasilca. Pomembno je, čeprav je Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci ena manjših zvez,
Foto: A. Fekonja
udeležili številnih gasilskih vaj, ki so se prav v tistem trenutku izvajale. Vsi udeleženci ekskurzije so lahko dvignili 25 metrov visoko gasilsko avtolestev. Po ogledu in strokovni razlagi v izobraževalnem centru nas je pot vodila v
Zmagovalna ekipa članic iz Biša se pripravlja na vajo
Foto: A. Fekonja
PRLEŠKA GIBANICA
(slovenska narodna sladica)
Vlečeno testo 500 g moke 30 g olja žlička soli
mlačna voda (cca 150g vode), lahko tudi 1 jajce Skutni nadev
700 g skute, 2 dl kisle smetane 100 g sladkorja, 2 jajci Pripravimo vlečeno testo in ga pustimo 30 minut počivati. Pekač pokrijemo in ga nadevamo s skutnim nadevom. Testo, ki visi čez rob, razdelimo na več delov (od 4 do 6). Testo namažemo s skutnim nadevom in pokrijemo s testom (debelejše robove odrežemo). Naslednjo plast namažemo s kislo smetano (ali maslom ali oljem). Po zadnji plasti namažemo smetanov legir (kisla smetana injajce).
Pečemo pri 180 stopinjah Celzija 45 minut.
Društvo kmetic Trnovska vas
DOBER TEK!
AKTIVNOSTI LOVCEVV TRNOVSKI VASI
Lovska družina Trnovska vas, v kateri je trenutno 38 članov, od tega 2 lovki in 4 pripravniki, je bila ustanovljena pred 59 leti. V tem obdobju seje družina - tako kot vse druge organizacije v kraju - razvijala po danih možnostih. Gradil seje lovski dom, ki gaje treba vzdrževati, prav tako njegovo okolico, nakupovali smo zemljišča, gojimo divjad, skrbimo za lov ter tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. Naši najboljši strelci so predstavljali in še vedno promovirajo našo družino in občino po vsej državi. Kot vsako leto smo člani družine dali precejšen poudarek krmljenju in vzgoji divjadi.
V davnini je bil lov v svetu sprva nuja; ljudje so tako pridobivali prehrano in oblačila, a pozneje preide v pomembno gospodarsko in športno dejavnost. Divjad danes pripada državi, mi lahko z njo le upravljamo po smernicah za gojitev divjadi in po strokovno pripravljenih lovsko-gospodarskih načrtih. V današnjem času ima lov na Slovenskem funkcijo ohranjanja ekološkega in biološkega ravnotežja v naravi, lovske organizacije si prizadevajo za varstvo in ohranjanja prosto živečih divjih živali.
Zaradi uspehov, in ker smo lovci ljudje dobre volje, smo se v naši lovski družini pred tremi leti odločili, da počastimo našega zavetnika. Zato smo se organizirano zbrali pri sveti daritvi, da bi se spomnili vseh pokojnih tovarišev in da bi počastili sv. Huberta, zavetnika lovcev. Za popestritev med mašo so poskrbeli lovski
rogisti, ki so z lepimi melodijami obogatili mašo. Cerkev so napolnili naši občani in številni lovci iz sosednjih lovskih družin. Po končani sveti maši smo organizirali srečanje z občani in lovci, kije bilo letos že tretjič zaporedoma. Zato si želimo, da bi daritev v spomin pokojnih lovcev in počastitev zavetnika lovcev ter srečanje s krajani postalo tradicionalno.
Ker je naša dejavnost tudi strelstvo, smo 27. 8. in 28. 8. 2005 pripravili in izvedli srečanje lovcev s strelskim tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe, na katerem so se pomerili številni lovci.
Lovci Trnovske vasi smo si za to leto zastavili pomembno nalogo, in sicer prekriti streho in obnoviti s trapove v lovskem domu. Akcijo smo pričeli v avgustu in jo bomo dokončali konec septembra, tako da bomo naš jubilej - 60 let obstoja - pričakali v obnovljenem lovskem domu.
Alojz Fekonja,
starešina LD Trnovska vas
*i» «}« %1* «1* %1* «1» d« d« d« «J* d* d# d* d* d; d; d;
Tj« Tj« Tj« TJ« TJ« Tj« Tj« TJ« Tj« TJ« TJ« Tj« TJ« TJ4 TJ« TJ« TJ« TJ« Ty» TJ«
«]« «!« «1« d^ «1« «V dr d« dr d* d* +1+ %!> d* d* d^ d; d; df dč
TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ* TJ« TJ« TJ« TJ« *j*
ŠPORTNO DRUŠTVO
KENGURU
Ivedno aktivni
Športno društvo Kenguru tudi v tem letu nadaljuje organizacijo raznih športnih prireditev, ki popestrijo naš vsakdan in privabijo v naš kraj ljudi od blizu in daleč. Pretekla je že polovica leta 2005 in v tem času so izpeljali štiri športne prireditve.
V začetku tega leta so pripravili občni zbor društva, kakor to zahteva statut. Na njem so pregledali delovanje društva v preteklem letu, podali načrt dela za tekoče leto in podelili priznanja naj športniku in športnici občine Trnovska vas za leto 2004. To sta postala Dejan Tašner in Nena Pukšič. Za nagrado sta dobila obisk zabaviščnega parka Gardaland. Pohvale za delo v društvu so prejeli: Mirko Roškar, Nena Pukšič in Zmago Šalamun. Po uradnem delu je sledila zabava ob glasbi, izvedli pa so tudi obljubljeno žrebanje, in sicer so žrebali pravilno izpolnjeno geslo križanke, ki jo je društvo poslalo vsem svojim članom.
Že naslednji mesec, 6. februarja 2005, so v Papeževi grabi že drugo leto zapored pripravili smučarske skoke. Kot nam je povedal predsednik ŠD Kenguru Boris Pukšič, je bila prireditev zelo dobro obiskana, sodelovalo je 19 tekmovalcev, zbralo se je tudi lepo število gledalcev. Predsednik društva ugotavlja, da se obisk prireditev iz leta v leto izboljšuje in da so veseli vse večjega vključevanja, zanimanja in pomoči domačinov. Smučarskim skokom je sledil Lan party tekmovanje v igranju računalniških igric. Marsikomu je slednje kar hobi, tako da seje tega udeležilo lepo število tekmovalcev, kljub temu da je prireditev potekala prvič. Lan party se je
odvijal v kulturnem domu Trnovska vas in je potekal vso noč, tako da je bil zmagovalec znan šele proti jutru. Marca je v istem prostoru potekal turnir v namiznem tenisu. Tokrat seje pomerilo 22 tekmovalcev, ki so bili v veliki meri iz okoliških krajev. Prikazali so zelo kakovostno igro. V začetku maja se je na športnem igrišču v Trnovski vasi odvijala vseslovenska športna prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Od g. Pukšiča smo še izvedeli, da so želeli prvo polovico leta 2005 zaključiti s košarkarskim turnirjem, vendar jim je to onemogočilo slabo vreme, zato so turnir prestavili v september. Dejal je še, da imajo sedaj v športnem društvu najprej v načrtu izboljšati razsvetljavo na športnem igrišču, tako da bo omogočala organizacijo nočnih turnirjev, temu pa bo sledilo kolesarjenje do reke Kolpe skupaj s turističnim društvom in gasilskim društvom iz Biša, prej omenjeni košarkarski turnir in že mnogim dobro znan Športni oktober.
Barbara Drumlič
«t> «1» vL* «]• «1» «A» «U «U xl» «1» «!• «1« «1* «1« «1» «4» «4*	vi*
TJ* TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ« TJ4 *J>	T^	*J»	*J*	»J« TJ« TJ«
vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* «1* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vj*
TJ« TJ« TJ« *Jv *Jv TJ« *Jv *f* TJ« TJ« /J« *Jv *J» *Jv TJ« *]» *J« *f» *J« *J«
NAČRTI IN DOSEŽKI ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRNOVSKA VAS V LETU 2005
Športno društvo Trnovska vas ima malo članov, zato se tudi ukvarjamo samo z eno vejo športa, to je nogomet. V zimskih mesecih smo najeli športno dvorano na Ptuju, kjer smo vsako nedeljo pridno trenirali.
Spomladi smo pričeli igrati v medobčinski nogometni ligi Lenart, kjer smo na koncu sezone dosegli četrto mesto med dvanajstimi ekipami. Dosegli pa smo tudi prvo mesto za najbolj športno ekipo. Ob prvem maju smo organizirali turnir v malem nogometu med vasmi občine Trnovska vas. Za prva tri mesta smo podelili pokale. Prvo mesto j e dosegla ekipa iz Biša (mladi), drugo mesto ekipa iz vasi Strmec, tretje pa ekipa s Trnovskega Vrha.
V	maju smo se udeležili turnirja pri Sv. Trojici in dosegli prvo mesto. V pokalnem tekmovanju medobčinske lige Lenart smo se uvrstili na prvo mesto, saj smo v finalu premagali Voličino, ki igra v 2. slovenski ligi malega nogometa.
V	avgustu sta bili še dve tekmi super pokala proti ekipi Napoli iz Pernice.
Poleti se velikokrat zberemo na igrišču v Trnovski vasi, kjer igramo nogomet in si tako nabiramo novih moči za jesen, ko se prične nova sezona malega nogometa.
Stanko Letnik
3. TURNIR MED VASMI OBČINE TRNOVSKA VAS
Že 3. tradicionalni turnir med vasmi občine Trnovska vas v streljanju s serijsko zračno puško se je odvijal 2. julija 2005 v domu krajanov v Trnovski vasi. Udeležilo se gaje 5 ekip in 7 posameznikov. Prvi je bil BIŠ v postavi Srečko Vrečar, Janez Čeh in Boštjan Čeh, druga TRNOVSKA VAS v sestavi Mitja Kovačič, Janez Tašner in Franci Hameršak, bron pa je pripadal ekipi iz SOVJAKA v družinski zasedbi Roman, Tatjana in Bojan Maguša. Ekipa iz Biša sije s 3. zaporedno zmago v trajno last prisvoj ila prehodni pokal. Med posamezniki je z veliko prednostjo zmagal Roman Maguša (171 krogov), srebrni je bil Janez Čeh (162 krogov), bron pa je pripadel Janezu Tašnerju (158 krogov). Udeležba je bila precej klavrna, a v Strelskem društvu Trnovska vas upamo, da se bo negativni trend spremenil in bo že na naslednjem jesenskem turnirju za pokal občine Trnovska vas precej drugače.
Strelski pozdrav!
Franci Čuček
VSESLOVENSKA ŠPORTNA PRIREDITEV VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI
Veter v laseh - s športom proti drogi je prireditev, ki je dobro znana celotni Sloveniji. Otrokom različnih starosti ponuja razne športne igre.
V Trnovski vasi se je prireditev dobro uveljavila, saj jo je ŠD Kenguru letos pripravilo že tretjič zapored. Potekala je v soboto, 7. maja 2005, v lepem sončnem vremenu na športnem igrišču. Namenjena je osnovno- in srednješolski mladini, organizatorji pa so bili veseli tudi vseh gledalcev in obiskovalcev.
Glavna moderatorja prireditve, Vanja Požegar in Dejan Fras, sta najprej vse otroke
in tudi ostale moderatorje posameznih panog pozvala k aerobiki oz. skupnemu razgibavanju ob glasbi. In nato seje pričelo tekmovanje. Otroci so imeli na voljo sedem različnih panog: nogomet, košarko, rolanje, vleko vrvi, hojo s hoduljami, poskoke z vrečami in oblikovanje gline. Med prireditvijo so potekale karaoke, na koncu katerih so najboljšim trem podelili majice z napisom Veter v laseh. Za popestritev so poskrbeli tudi s pomerjanjem moči v vleki vrvi. Pomerili sta se ena izmed tekmujočih ekip in ekipa moderatorjev.
Letos se je prireditve udeležilo veliko otrok, kar je tudi prav, saj je njim tudi namenjena. Organizatorji so kljub čudovitemu vzdušju, lepemu vremenu in otrokom pogrešali večji obisk staršev, ki sojih še posebej povabili k udeležbi. Zato, dragi starši, verjemite, da vam ne bo žal, če boste prišli naslednje leto, ko bo znova potekal Veter v laseh, gledat in spodbujat svoje otroke. Na tak način boste polepšali dan sebi, otrokom in organizatorjem.
Barbara Drumlič
********************
********************
0^S7>0
*

O
>u>
********************
********************
MISEL
In, če izboljšaš sedanjost, bo boljša tudi prihodnost. Pozabi na prihodnost in živi vsak dan. Vsak dan nosi v sebi večnost.
"■L fČ
Kdo je močnejši?!?
9
AKTIVNI V KULTURNEM DRUŠTVU MURŠEC-ŽIVKOV
Smeh je pol zdravja. Mislim,da temu ne boste oporekali! Tako smo že tretjo leto zapored poskrbeli za komedijo! Letos smo vam odigrali komedijo Toneta Partljiča, Tolmun in kamen. Izbrati igro, izbratiigralce in vse skupaj pripeljati do premiere!? Verjemite, kar nekaj truda je treba vložiti v to, a po prvem koraku na odru, v polni dvoran, je ves trud poplačan. Po premieri j e naša lica preplavil smeh!
V	čast nam je bilo, da nas je obiskal Tone Partljič. Igrati pred avtorjem besedila je težka naloga, saj nikoli ne veš, če si pravilno razumel pomen besedila in če si smiselno interpretiral situacije. Ves strah j e bil odveč, bili smo pohvaljeni. Pripravili smo mu pogostitev in z njim malo poklepetali. Vsakega njegovega nasveta in napotka smo bili veseli.
V	decembru smo poskrbeli, da smo kulturniki dobili svoj prostor. Nekdanjo »Mladinsko sobo« je bilo potrebno počistit, prepleskat in opremiti. Na stenah se dobro vidi delo naših pridnih rok, saj je na njej polno raznobarvnih odtisov rok. Mladinska sekcija bo naslednje leto uprizorila novo igro (vljudno vabljeni), malo starejši pa bomo nadaljevali z igranjem že videnega Tolmuna.
Suzana Sušnik
Foto: T. Maguša
KOLESARJENJE DO REKE KOLPE
Športno društvo Kenguru in Turistično društvo Trnovska vas, v katerih sta organizacijske niti prevzela Nena Pukšič in Jože Kapun, sta že tretje leto organizirali daljše kolesarjenje. Po Logarski dolini in Blatnem jezeru so se letos odločili za kolesarjenje do Kolpe. K sodelovanju so spet povabili PGD Biš, ki je s svojim vozilom, spretna voznika sta bila Rajko Vrečar in Manfred Jakop, spremljalo
kolesarje na dolgi poti.
Kolesarji, letos jih je bilo dvanajst, od teh jebila le ena predstavnica ženskega spola, so se na 208 km dolgo pot proti Kolpi podali v petek, 5. 8. 2005, ob 5. uri iz Trnovske vasi. Na poti skozi kraje Trnovska vas Ptuj Ptujska Gora Rogatec Rogaška Slatina Bistrica ob Sotli BrežiceNovo mesto Črnomelj Vinica so si privoščili postanke na približno vsakih 40 km, prav tako so si vzeli čas za kosilo. Na cilj, v Vinico, so prispeli ob 18.15. Nastanili so se v kampu Katra, kjer so si postavili šotore, najbolj pogumni pa so preizkusili temperaturo reke Kolpe. Zvečer je sledilo druženje in obujanje dogodkov s poti.
Naslednje jutro so se okrog devete ure odpravili proti Otočcu in si tako predvideno nedeljsko pot proti domu skrajšali na 140 km. Na Otočcu, v kampu, je znova sledilo postavljanje šotorov, nato ogled Otočca, pri čemer so imeli priložnost videti poroko na prostem. V popoldanskih urah so si pripravili piknik, obiskali pa so jih tudi sorodniki in prijatelji. V mislih so se že po tihem pripravljali na pot domov, ki jih je čakala naslednji dan. A načrte je prekrižalo slabo vreme, vso noč in jutro je namreč deževalo.Tako so se odločili, da ni smiselno kolesariti in so se domov odpeljali z gasilskim kombijem.
Veseli, da so letos v eno smer prekolesarili toliko kilometrov, a tudi malce razočarani, da zastavljene poti niso mogli prepeljati v celoti, so kljub temu že pričeli razmišljati o naslednji kolesarski poti, na katero se bodo podali prihodnje leto.
Barbara Drumlič
********************
********************
do te mere, da lahko vsak trenutek varno ustavimo.
-	Kadar se približujemo otrokom ob cesti, ki niso pozorni na promet, jih na zadostni razdalji opozorimo nase z zvočnim opozorilnim znakom in vozimo izredno previdno.
-	Skrajno previdno ne vozimo samo na območjih, kjer so šole in vrtci, ampak tudi pred prehodi za pešce in v bližini avtobusnih postajališč. Še posebej pazimo zjutraj in ob koncu pouka, kajti otroci niso pozorni na promet in lahko nepredvideno pritečejo na vozišče.
-	Veliko kritičnih situacij v prometu izzovejo prav časovne stiske. Na žalost so v to vpleteni tudi naši otroci. Poskrbimo, da se jim v šolo ne bo mudilo. Otrok, kije v časovni stiski, se namreč na prehodu za pešce ne bo dovolj dobro prepričal (ali pa se sploh ne bo), ali lahko varno prečka vozišče. Zato ga na pot pošljimo raje 10 min prej.
Vozila, ki prevažajo otroke
-	Mimo vozila, ki ima vklopljene vse štiri smernike in stoji na postajališču, smo dolžni voziti izredno previdno, z zmanjšano hitrostjo in po potrebi ustavimo.
-	Kadar takšno vozilo stoji na vozišču in otroci vstopajo in izstopajo, prehitevanje ni dovoljeno.
-	Če takšno vozilo stoji na smernem vozišču z enim prometnim pasom, se morajo ustaviti tudi nasproti vozeča vozila.
i Otroci v avtomobilu in pravilna i namestitev otroškega sedeža
j - Kadar otrok v avtu ni pripet ali kadar namestimo in pripnemo otroka v sedež, j ki za njegovo težo in velikost ni primeren, j lahko to v primem nezgode povzroči hude j poškodbe. Zato vedno ravnamo v skladu s predpisi in v skladu z navodili proizvajalca.
-	Dojenčke prevažamo v homologiranih otroških ležalnikih, ki so lahko pritrjeni na sprednjem sedežu ali zadnjih sedežih.
-	Večje otroke lahko prevažamo v otroških sedežih ali na sedalnih blazinah, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov.
-	Otroci, starejši od 12 let in večji od 150 cm, ne potrebujejo posebnih sedežev, morajo pa biti pravilno pripeti z
varnostnimi pasovi.
Gardaland - za vse pogumne.
Foto: R. Breznik
Dan, ki smo ga preživeli v Gardalandu, je bil prekratek, da bi preizkusili in si ogledali vse, kar nam je bilo ponujeno. Okrog enajste ure zvečer smo si ogledali še ognjemet in parado, ki jo je zaključil Gardi maskota Gardalanda. Nato smo se počasi, polni novih doživetij, prijetnega druženja, zabave, a tudi precej utmjeni podali proti avtobusu in se napotili proti domu. In vzdušje na poti domov?! Takšno, kot je za čas od polnoči do sedme ure zjutraj značilno mimo, tiho, spanec. Prijetna
vam bomo v prvem članku o prometni varnosti posredovali nekaj napotkov, kako obvarovati otroke tako na prometni površini, v avtomobilu kot tudi na poti v šolo in iz nje.
Kdaj moramo biti posebej previdni?
- Če so ob cesti otroci, povečamo pozornost in zmanjšamo hitrost vozila
GARDALAND-ZABAVAIN ADRENALIN
V Športnem dmštvu Kengum že dmgo leto zapored poteka akcija Naj športnik in športnica občine Trnovska vas. Ta laskavi naslov sta si za lansko leto prislužila Dejan Tašner in Nena Pukšič, s tem pa sta si pridobila nagrado brezplačen izlet v Gardaland. Prav takšno nagrado je dobil, a tokrat za pravilno izpolnjeno križanko, Dani Maguša. In prav v povezavi s tem je ŠD Kengum organiziralo izlet v Gardaland. Na pot proti Gardalandu, zabaviščnemu parku, ki leži tik ob čudovitem Gardskem ježem v Italiji, smo se odpravili zgodaj zjutraj, v soboto, 2. julija 2005. Polni pričakovanja smo ob prihodu pohiteli norim dogodivščinam in vročemu soncu naproti. Gardaland ponuja vsakemu obiskovalcu, ne glede na starost, številne možnosti zabave, sprostitve in občutek adrenalina, ki pošteno požene kri po žilah. Še posebej se to občuti na tako imenovanih adrenalinskih napravah: Blue Tornado, vlak smrti, prosti pad, Colorado Boat, Sequoia Adventure oz. mi smo jo poimenovali kar žaga, Atlantida ... Poleg tega smo preizkusili tudi malce manj adrenalinske naprave: leteči otok ponuja ogled Gardalanda iz višine 50 m, vožnjo po džungli, skodelice, piramido, tridimenzionalni kino, gusarsko ladjo ...
vožnja in utmjenost sta prispevali, da smo vsi zaspali, a ostali so spomini na čudovit dan, ki gaje vredno ponoviti.
Barbara Dmmlič
* ^	^	^	^	jJc /}c ?{c	^
vp	d' »h d/ «1* vt* 'h m vp vp *p %p vp vp
^	^	»j* /Ji /J* /Ji ni /Ji /Ji
PROMETNA
VARNOST
Spoštovani bralci!
Vožnja avtomobila je vsak dan zahtevnejša. Zapletenejši je promet, saj je na cestah vedno več avtomobilov in drugih udeležencev, spreminjajo se prometna pravila, zakoni in napotki za varno vožnjo. Tudi na cesti smo vsak dan učenci. To, kar je bilo včeraj več kot dovolj za varno vožnjo, je lahko danes le še zadostno, jutri pa premalo. In tako kot so strokovnjaki usmerjeni k iskanju vedno novih spoznanj, bi se morali tudi vozniki zavedati, da seje treba vsak dan naučiti kaj več. Znanje je treba obnavljati, prisluhniti moramo nasvetom in na varnih površinah, na urah vame vožnje, preveriti, kako se obnaša vozilo v najzahtevnej ših trenutkih.
V vsaki številki Trnovskega zvona vas bomo poskušali usmerjati, dajati napotke in osveščati o določenem področju prometne varnosti.
Ker so otroci najbolj ogroženi v prometu,
- Če pride do stranskega trka, nudi otroku najboljšo zaščito otroški sedež, kije nameščen na sredini zadnje klopi. Vendar le v primeru, če je trdno pritrjen in ima tritočkovni varnostni pas. Sedež mora otroku nuditi tudi dovolj bočne opore.
Kadar vozimo dojenčka na sprednjem sedežu tako, da otrok leži v nasprotni smeri vožnje (s tem j e bolje zavarovan pred posledicami zaviranja ali trka), mora biti varnostna zračna blazina na sopotnikovi strani OBVEZNO IZKLOPLJENA.
Varstvo udeležencev cestnega prometa - varstvo otrok
-	Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev.
-	Kadar j e treba poskrbeti za varstvo otrok, posebno češe pričakuj e večje število otrok na enem mestu (prihod ali odhod iz šole, vrtca ipd.), lahko šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varnost v cestnem prometu, ustanove, društva in druge institucije organizirajo in izvajajo varstvo otrok v cestnem prometu.
-	Pri varovanju otrok na prehodu za pešce mora biti človek, ki varuje otroke pri prečkanju vozišča, star najmanj 21 let. Oblečen mora biti v oblačila živo rumene barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, pri varovanju pa mora uporabljati predpisani, obojestransko označeni prometni znak »ustavi«, s katerim ustavi prometni tok vozil in omogoči otrokom varno prečkanje vozišča. Voznik mora ustaviti vozilo pred prehodom in pustiti otroke, da varno prečkajo cesto.
-	Otroci morajo imeti na poti v vrtec in v prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletnega človeka. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let, in mladoletniki oziroma mladoletnice, če to dovolijo starši, posvojitelji oziroma skrbniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki.
-	Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki
prepričajo, da so otroci sposobni
razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom.
-	Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, kije obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2.
-	Učenci oziroma učenke prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
-	Če otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti cestnega prometa, se z globo 20.000 tolarjev kaznujejo njegovi starši, skrbniki ali posvojitelji.

V	naslednji številki: gospodarske vožnje, kolesarji v cestnem prometu, označevanje tovora m psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa.
Rajko Vrečar,
prom. teh., učitelj vožnje
KORAKI V GLOBINO SRCA...
V	rubriki »koraki v globino srca«, bomo v vsaki izdaji Trnovskega zvona del prostora namenili opogumljanju in bistrenju našega srca.
Premalokrat se zavemo in premalokrat si vzamemo čas, da bi odrinili na globoko in prisluhnili našemu notranjemu glasu kije v nas. Zdi se, da smo pozabili na našo duhovno plat, zdi se, da človeštvu primanjkuje optimizma in življenjske sape. Kot da bi počasi umiralo... Treba pa je biti optimist. Naslednje vrstice naj vam bodo v razmislek.
Počasi umira, kdor postane suženj navad, kisi vsakdan postavlja iste omejitve, kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv, kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna...
Počasi umira, kdor beži pred strastmi in njihovimi vročimi emocijami, zaradi katerih se zasvetijo oči in znova oživijo osamljena srca...
Počasi umira kdor ne zamenja življenja, ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo, kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči, kdor ne sledi svojim sanjam, kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju ubežati pametnim nasvetom...
Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere, kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde milinevsebi...
Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen, kdor ne dovoli, da bi mu pomagali, kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno usodo ali nad neprestanim dežjem...
Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti, kdor ne sprašuje o tistem česar ne ve, kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...
Ne dovolite si počasnega umiranja in uresničite želj e še danes!
Pablo Neruda
Matj až Kramberger
NAJ REVŠČINA POSTANE PRETEKLOST!
Svetovni poziv k boju proti revščini
Nekaj konkretnih obljub in ciljev, ki so sijih zadali voditelji držav sveta leta 2000 na zasedanju ZN:
Do leta 2015:
-	prepoloviti število ljudi, ki živijo z manj kot 1 $ na dan,
-	prepoloviti število ljudi, ki trpijo lakoto,
-	za dve tretjini zmanjšati smrtnost otrok, mlajših od pet let,
-	zagotoviti, da bodo vsi otroci lahko zaključili osnovnošolsko izobraževanje,
-	ustaviti in začeti krčiti razširjenost virusa HlV/aidsa.
Vsem so znani prizori odpuščanja delavcev ter stiske družin in posameznikov, saj jih lahko pogosto gledamo na televizijskih zaslonih. Se več pa je stisk, ki se nikjer ne vidijo, a so vendar med nami, saj več kot 200.000 državljanov Slovenije živi na robu revščine. Bolj kot gmotna revščina nas v naši deželi pesti zasvojenost, nasilje, osamljenost, duševne stiske, prepuščenost otrok ulici, samomori in še bi lahko naštevali. Še hujše pa so razmere v mednarodnem merilu, kjer v 21. stoletju zaradi lakote vsak dan umre 24.000 ljudi. Več kot 100 milijonov otrok nima možnosti za šolanje. Vsak dan 1,1 milijarde ljudi pije onesnaženo vodo. Zaradi virusa HIV vsak dan umre 8.200 ljudi. Vse to so dejstva, ki zahtevajo od vseh nas - posameznikov in organizacij, da ukrepamo.
V letu 2005 poteka mednarodna kampanja proti revščini. Gre za skupen poziv številnih organizacij po vsem svetu vodilnim državnikom in mednarodnim ustanovam, naj se zbudijo in naredijo nekaj za odpravo revščine. Tem prizadevanjem se je v sodelovanju z Zavodom. Med. Over. Net pridružila tudi slovenska Karitas. Oblikovali smo poseben poziv svetovnim, evropskim in slovenskim voditeljem in jih
pozvali, da si intenzivno prizadevajo za izpolnitev sprejetih razvojnih ciljev, da bo globalizaciji kapitala in trga enakomerno sledila globalizacija solidarnosti, človekovih in socialnih pravic. Pozivamo tudi evropske in slovenske državne voditelje, da bodo vsem svojim državljanom omogočile pravico do dela in v največji možni meri zmanjšali brezposelnost in socialne stiske ter da bodo več prispevali za odpravo revščine v najrevnejših delih sveta.
Vsi ljudje, ki želijo prispevati k zmanjšanju revščine, lahko do 17.oktobra (mednarodnega dneva boja proti revščini) na zelo enostaven način s simbolnim podpisom podprejo poziv na spletni strani www.karitas.si ali zavod.over,net. Podpora pozivu je simbolna, a kljub temu ima zelo konkreten učinek, saj s tem dejanjem dajemo jasen signal in vzpodbudo voditeljem držav, da izpolnijo dane obljube. 17. oktobra bomo poziv z zbranimi podpisi posredovali predstavnikom RS in evropskemu komisarju za razvojno in humanitarno pomoč Louisu Michelu.
Pozivu so se pridružile naslednje nevladne organizacije v Sloveniji: Seeeran, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Društvo Center za pomoč mladim, Rdeči križ Slovenije, Zavod Ekvilib, Foto video grupa Piksl, Animacija, d. o. o., društva Mladinska hiša, Zveza kmetic Slovenije, Mirovni inštitut, Zveza prijateljev mladine, Misijonsko središče Slovenije, Društvo Vizija - PZS, Društvo za svobodo odločanja, KD Škocjan, Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela, Komisija pravičnost in mir, Ekološko-kultumo društvo za boljši svet, Društvo UNICEF Slovenije. Pridružite se tudi vi!
Nekaj konkretnih obljub in ciljev, ki so sijih zadali voditelji držav sveta leta 2000 na zasedanju ZN:
Do leta 2015:
-	prepoloviti število ljudi, ki živijo z manj kot 1 $ na dan,
-	prepoloviti število ljudi, ki trpijo lakoto,
-	za dve tretjini zmanjšati smrtnost otrok, mlajših od pet let,
-	zagotoviti, da bodo vsi otroci lahko zaključili osnovnošolsko izobraževanje,
-	ustaviti in začeti krčiti razširjenost virusa HlV/aidsa.
za slovensko Karitas, Peter Tomažič
d#	Ur	Ur Ur Ur s[r *tr Ur ^1» Ur	Ur
»|»	»j* 'p	'j'	*T*	*T* 'T* 'T* u' *T*	'T*
Ur Ur Ur U« Ur Ur Ur Ur Ur Ur Ur Ur U^ Ur Ur Ur Ur Ur Ur Ur
rp rj\ r^ rj\	rj% rj% rj% r|i r^ rji rji ^ rji rji rji rji rji
SREČNI DOGODKI NAŠIH DRUŽIN
V četrtek zvečer seje pripravljalo k dežju, midva pa sva se v mraku odpravila do Živkovih v Bišu. Ignac in Ivanka sta naju čakala v hiši, saj smo bili že predhodno dogovorjeni. Z zanimanjem sva začela povpraševati, da bi izvedela kaj več o njuni življenjski zgodbi.
Zvon: »Vsaka knjiga ima svoj začetek. Kje ima vajina skupna življenjska pot začetek, kako in kje sta se spoznala?«
Ivanka: »To je že skoraj pozabljeno.« Ignac: »Ne spomnim se več.«
Ivanka: »Tega je že več kot 50 let, mogoče sva se spoznala na gasilski veselici. Poročila sva se leta 1955,14. maja. Jaz sem živela na Bišečkem Vrhu, Ignac pa v Bišu. Tako so prišli svatje in Ignac na dan poroke po mene na Bišečki Vrh.«
Zvon: »Kakšen je bil čas pred prihodom otrok? Koliko otrok se vama je rodilo?« Ivanka: »Tako ni bilo kakor zdaj. Ni bilo pralnega stroja ... Nismo si mogli kupiti plenic, zato smo namesto njih uporabljali tisto, kar smo našli doma.
Rodili so se nama trije otroci. Ivanka 1952, Franc 1955 in Marica 1959.«
Zvon: »Torej sta imela enega otroka že pred poroko?«
Ignac: (v smehu doda) »Potem veš, kaj kupiš!«
Zvon: »Kako sta si ustvarila topel dom?« Ivanka: »Že od samega začetka sva morala poprijeti za delo. Tako sva obnovila hišo in gospodarsko poslopje.«
Zvon: »Kdaj v zakonu vama je bilo naj lepše?«
Ivanka: »V življenju je bilo in je več trnja kot rožic. Naj lepši trenutki so bili ob rojstvu otrok in ko je bila vsa družina zbrana pri domači mizi.«
Zvon: »Kako sta zadovoljna z življenjem na stara leta?«
Ivanka: »Muči me zdravje.« (V smehu pa doda.) »To je »nagrada« za vse delo. Ignac pa je še vedno korenjak.«
Zvon: »Koliko vnukov imata?«
Ivanka: »Imava pet vnukov, eno vnukinjo in enega pravnuka.«
Zvon: »Kaj bi jim sporočila kot zlatoporočenca?«
Ivanka: »Želiva jim dosti sreče, zdravje še tako imajo. Vesela sva, ko naju obiščejo.« Zvon: »Kako bi z nekaj besedami opisala zlato poroko?«
Ivanka in Ignac: »Poročila sva se na isti datum kot pred petdesetimi leti, torej štirinajstega maja, najprej pred podžupanom, nato je poročni obred opravil domači gospod župnik. Obred je bil podoben kot pred petdesetimi leti, le da nama ni bilo treba trikrat reči da. Svojo zvestobo sva potrdila s štolo prek roke in z izmenjavo novih zlatih prstanov. Praznovanje smo nadaljevali na turistični kmetiji v Vitomarcih.«
Zvon: »Kakšni so bili vajini občutki ob zlati poroki?«
Ignac in Ivanka: »Kak’ je b’lo lepo, pa kak' je hitro min'lo.«
Kljub težkemu delu na kmetiji želimo, da zakonca Muršec ohranita veliko življenjske volje in sreče v krogu najdražjih.
Tatjana Maguša, Matjaž Kramberger
Zlatoporočenca Ivanka in Ignac.
PETEK SLAB ZAČETEK
Ljudje pogosto uporabljamo besedne zveze ali povedi, kot so, petek slab začetek, po francosko oditi, za nekoga trdimo, da je grešni kozel in podobno. Kaj želimo povedati, verjetno ni tako težko razbrati, saj so takšne zveze globoko ukoreninjene v naši kulturi, več težav pa bi imeli, če bi morali razložiti, od kod izhajajo.
Zakaj torej trdimo, da je petek slab začetek? Poseči bo treba h krščanstvu. Na petek j e namreč na križu umrl Jezus, zato je v vsem krščanstvu zaznamovan kot slab dan. Stara vera tudi svari: Če se na petek smejiš, boš v nedeljo jokal.
Kaj pa pomeni, če za nekoga rečemo, daje odšel po francosko? Tako pravimo za človeka, ki je odšel brez slovesa. V času francoske zasedbe v 19. stoletju (Ilirske province) so bile Napoleonove čete v naši deželi dokaj prijazno sprejete, še toliko bolj potem, ko jim je naš prvi pesnik zapel dobrodošlico Ilirija oživljena! Ko pa so po propadu Napoleona njegovi vojaki na hitro odhajali, so odhajali po francosko brez poslavljanja. Grešni kozel je tisti, ki mu po krivem pripišejo grehe. Izraelci so namreč poznali praznik, ko so se želeli znebiti svojih grehov. Vse grehe so naložili grešnemu kozlu in ga nato izgnali iz mesta v puščavo. Še danes je zato grešni kozel nekdo, ki so mu naložili grehe, ki jih ni zakrivil sam. Svetujem vam, da ne delate medvedjih uslug. Zakaj ne? Iz stare basni lahko razberemo, od kod izvira ta rečenica, kot strokovno pravimo takšni zvezi. Nekoč je kmet rešil medveda in ta mu je bil za to dejanje hvaležen. Želel se mu je zahvaliti. Ko je nekega dne kmet zaspal pod drevesom, mu je na nos sedla muha. Medved je želel pregnati muho s kmetovega nosu, zato je krepko zamahnil po njegovem nosu. Udarca nista preživela ne muha ne kmet. Še danes zato pravimo medvedja usluga dejanju, ki je sicer narejeno z dobro namero, a naredi več škode kot koristi.
Povzeto po: Dušica Kunaver, Slovenske rečenice.
Anita Vršič
^	jJc jJc j|c j|c jJc jJc	sjc
IZ ZGODOVINSKE ZAKLADNICE
Historia est testis temporum, lux veritatis, vita memorie, magistra vitae, nuntia vetustatis. Zgodovina je torej priča časa, luč resnice, življenje spomina in glasnica stare dobe. Prav to so vedeli že stari Rimljani. Cenili so zgodovino in svojo preteklost.
Naš del Slovenskih goric sicer nima tako slavne in bogate zgodovine kakor Rimljani, 14
a naša preteklost je dovolj bogata.
V tej rubriki bomo odprli našo »zgodovinsko zakladnico« in se sprehodili med kultumo-zgodovinskimi spomeniki naših krajev, ki jih ni malo. Slovenske gorice so posipane s kapelicami, križi, znamenji, cerkvami, obeležji in spomeniki. Nemalo je ljudi, ki so zaznamovali našo zgodovino. Bogato je naše izročilo, veliko je ostalo starih običajev in navad. Veliko je starih pesmi bodisi z nabožno vsebino bodisi priložnostnih in hudomušnih. Za nami j e veliko farnih žegnanj, slovesnosti in blagoslovitev.
Verjetno se še spomnite, daje na novoletni dan leta 1990 odšlo na pot po naši župnij i sv. Bolfenka osem križev, ob katerih so se naše družine zbirale k skupni molitvi za uspeh misijona. Vsi križi so se nato 20. oktobra vrnili v cerkev. Ta dan seje po enajstih letih spet oglasil misijonski zvon. Potekale so namreč tudi priprave ob 200. obletnici naše cerkve.
Torej bo natanko 15 let od tega velikega praznovanja za našo župnijo in zagotovo je že čas, da se podoben misijon spet zgodi v naši župniji in nas prebudi iz duhovnega spanja.
Cerkvi na Slovenskem je dal vetra v njena jadra Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem in začrtal nekatere temeljne smernice. Med drugim je poudaril, daje župnija občestvo skupin in da je potrebno sodelovanje na vseh ravneh, med drugim tudi med domačo Cerkvijo in lokalno skupnostjo. Upajmo torej, da bodo besede padle na plodna tla in da v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo misijon tudi v naši župniji.
Živo se spomnim trenutkov, ko smo kot mali navihanci pri verouku izdelovali križe vseh oblik iz papirja in lesa, kovine in drugih naravnih materialov. Nekatera dekleta^so se potrudila in izdelala križe iz testa. Že pokojni župnik Matija je bil navdušen. Navdušenje pa je bilo tudi med družinami, ki so se ob večerih zbirale ob križih, ki so potovali od hiše do hiše. In molilo se je, molilo in bilo prav lepo... Petnajst let j e tega - a ni to že zgodovina?
nizkocenovnim letalskim prevoznikom poletite velemestu naproti. Cene letalskih vozovnic so zelo različne. Dobro je, da dnevno spremljate ponudbe na spletu, saj cene zelo nihajo, in si zagotovite resnično poceni letalske karte. Tudi hotel lahko rezervirate kar po spletu, kar je celo najceneje. Seveda vam lahko vse organizira tudi kakšna agencija, kar pa bo vaše potovanje podražilo.
Danes ima mesto približno sedem milijonov prebivalcev, Londončani pa naj bi se sporazumevali v dvesto(!) jezikih. Še posebej so me navdušili ogromni parki z jezeri, urejenimi vrtovi, kotički za piknike, koncerte, gledališke predstave... Veliko Britanijo še danes povezujemo s kraljevo družino. Kraljica Elizabeta preživi večji del leta v Buckinghamski palači, pred katero so vedno trume turistov. Simbol Londona je Big Ben, donenje njegovega zvona ostane za vedno v spominu. Od znamenitega parlamenta se je vredno sprehoditi do številnih galerij in muzejev, izpustite ne smete niti londonske trdnjave, če naštejem le nekaj drobcev, kijih to velemesto ponuja. London si turisti zapomnijo tudi po visokih cenah, zato je treba kar premisliti, preden zavijete v katero od restavracij. Londončani so že nehali preštevati pube, ki jih je več kot 10.000. V večini vodnikov boste prebrali, daje treba s seboj vzeti dežnik, a tudi temu seje mogoče izogniti, če se boste odločili za obisk še pred novembrom, ki je tradicionalno najbolj deževen mesec.
Mesto ob reki Temzi naj vam ne ostane v spominu zgolj po nedavnih terorističnih napadih, saj je veliko več: razkošna prestolnica, v kateri se srečujeta preteklost in sedanjost.
Anita Vršič
jjc jJc jjc jJc jJc jJc	^	^
vp	vp v> %p »p vp ^p
'T*	*r*	'T*
OTROCI SPOZNAVAJO LEPOTE SLOVENIJE
Matjaž Kramberger
SKOK V LONDON
Veijetno vas je že kdaj zamikalo, da bi v kovček zložili najnujnejše in odpotovali na drug konec sveta. Čeprav London ni na drugem koncu sveta, saj je oddaljen slabi dve uri vožnje z letalom, je svet v malem. Kar človeka, nevajenega velikih mest, morda najbolj preseneti, so ljudje. Zdi se, da je mogoče srečati predstavnike vseh ras, veroizpovedi in kar je še tega, po čemer se ljudje razlikujemo. Smešno, ampak res je, da se človek pogosto zaman ozira za pristnimi Angleži. London res ni najprimernejši kraj, kjer bi jih iskali. Torej če vas je zamikalo, da bi sami preverili zgoraj omenjene trditve, vašanaloga ni posebej težka. Zapeljite se do Gradca, morda Celovca in z
V šoli v Trnovski vasi že tretje leto deluje planinski krožek. Vodi ga mentorica Majda Drumlič. V okviru Planinskega društva Ptuj organizirajo izlete in pohode, primerne starosti otrok. Na vseh izletih jih spremljajo planinski vodniki, ki poskrbijo za varnost in strokovno vodenje. Do izhodiščne točke se odpeljejo z avtobusom ali z vlakom. Pohod ponavadi traja 3-4 ure. Ostali čas pa porabijo za prijetno druženje, razne igre in pridobivanje osnovnih znanj iz planinstva in pohodništva. V tem šolskem letu so bili na POHORJU, na kostanjevem pikniku na VURBERKU, v KAMNIŠKI BISTRICI in ZASAVSKI SVETI GORI. V naj lepšem spominu jim je ostal izlet v Kamniško Bistrico, saj so si tam naredili gondolo in se popeljali preko reke.
Če imate radi gore in radi hodite, se jim lahko v naslednjem šolskem letu pridružite.
Barbara Drumlič
^ U/ vV* ^ % V* ^	v . , # »1* d* vh .X. «X» »1*
^ ^ ^ ^ ^ ^	^ »p »p -'J*	^ *p #p
^ ^ ^ ^
SREČEN FANT
Živel je srečen fant, rdeč imel je gvant.
Živelo je dekle, želelo srečnega fanta je.
Na trgu se srečata, tri besede rečeta.
V hipu sta se zaljubila, dvojčka sta dobila.
Potem sta se poročila in si zaželela, da bi še enkrat toliko otrok imela.
Filip Krajnc, Matjaž Pukšič, Rok Korent in Domen Kramberger, 3. t in 4. u, PŠ Trnovska vas
HOROSKOPZA ZAJČICO
V septembru boš ukradla veliko korenčkov in se najedla do sitega. Tako boš lahko preživela zimo. Doživela boš veliko lepih dogodivščin in imela veliko prijateljev.
Marina Mihelak, 4. u, PŠ Trnovska vas
KOKOTIRALICA
Včeraj je odšla neznano kam kokoš Micka. Odšla je verjetno zato, ker seje zlagala, da je znesla velikansko jajce. Kokoraziskovalci in kokopolicija jo že iščejo, dajo zaprejo za rešetke.
Telo ima zelenovijoličnobele barve. Okrog vratu ima čipke. Ima vijolične oči in se rada važi. Rada voha cvetice, zato se verjetno zadržuje na kakšnem travniku. Nosi sončna očala. Obuta je v čevlje z visoko peto.
Vse, ki jo vidijo, opozarjamo, da se ji ne približujejo, ker se rada tepe in je nevarna. Pokličite nas na številko 5501, da jo odstranimo.
Larisa, Primož, Sabina, David, 3. t, PŠ Trnovska vas
Nocoj ne bo me,luna, k tebi pod oblake. Nocoj bom sanjal sam doma.
Nocoj umiril bom korake in sanjal njo, kije odšla.
Nikoli več me k tebi, luna, zvezd,utrinkov štet ne bo. Nocoj bom zbral dovolj poguma, da tja odidem, kjer bom z njo.
Roman Maguša
Zakričal bi v svet, v nebo, da glas bi plaval tja na rob vesolja, odmev, da zbudil bi mi njo in nesel me čez polja, reke, hribe in kotanje.
Nežno kakor sanje bi ji ustnice poljubil, v lase bi ji zataknil cvet in ljubil, ljubil bi jo kot nihče do zdaj, odšla bi skupaj tja na rob na kraj ...
... kjer se končuje svet in se nebo začenja ...
Dokler ne pojenja ta silna želja, ki kipi v meni, jo dobra sreča spremlja naj, zatorej naj jo spremlja vekomaj!
Roman Maguša
>1* «1*	»1* *£» df vi* ^ %l* vb vi* vi* vi* vi*
*Tv *Jv *Tv *Tv *Jv *Jv *Jv *Jv *|% *Jv *Jv *Jv *Jv *Jv *Jv *^v *jv *Tv *Tv *Tv
VIC
VETERINAR
Avto se je na ovinku zaradi prevelike hitrosti obrnil na bok in tako drsal do ograje v bližini, kjer seje ustavil. Mimovozeči voznik je zaustavil svoje vozilo in pristopil k poškodovanemu avtu, v katerem sta bila dva ponesrečenca. "Oprostite," jima je dejal, "jaz vama ne morem pomagati, ker sem živinozdravnik. Počakati bosta morala na reševalce!" "Ne, ne, kar ostanite!" seje oglasila poškodovana ženska iz vozila. "Je kar prav, da ste živinozdravnik. Ta bik je hotel z zlizanimi gumami s 100 km/h prevoziti ovinek. Njemu lahko takoj nudite prvo pomoč!"
SLAVKO IN ROBI ZMAGALA
Da bi zemljo dobro pripravili na zimski počitek, jo je treba po spravilu pridelkov preorati. Iz leta v leto si orači pridobivajo izkušnje, najboljši, ki se ukvarjajo tudi z estetskim oranjem, pa so se tudi letos pomerili na regijskem tekmovanju v Rogozi, v občini Slivnica-Hoče. Najboljša dva, ki orjeta bolfenško zemljo, sta tokrat dokazala, da sodita v vrh slovenskih oračev. Tako sta Slavko Štebih, ki je dosegel samostojno 1. mesto, in Robi Mohorič, kije dosegel samostojno 2. mesto, ekipno dosegla 1. mesto. Ob dr. Stanetu Klemenčiču, ki je glavni organizator tekmovanja, se vsako leto zberejo tudi župani okoliških občin, ki začnejo prireditev z oranjem s konji. Tekmuje se v dveh skupinah. Prva skupina so obračalni plugi, druga skupina pa plugi krajniki. Tekmovalo je dvanajst oračev z obračalnimi in štirinajst s krajnimi plugi. Orali so v dveh polčasih. V1. polčasu je oral Robi, v 2. pa Slavko. Dejala sta, daje bila zemlja primerna za oranje, teren pa rahlo prodnat.
Komisija je ocenjevala čistočo in ravnino brazde. Posebej pomembna je prva brazda. Poleg tega morajo biti brazde globoke 20 centimetrov, prevelika odstopanja pa prinesejo kazenske točke.
Člana strojnega krožka Posestnik sta s peresastim dvobrazdnim obračalnim plugom Kverneland dosegla odličen rezultat, ki ju je 27. in 28. avgusta popeljal na državno tekmovanje v Tešanovce.
Robi je na nad uspehom toliko bolj navdušen, ker j e kot zelo mlad orač dosegel zelo lep rezultat, medtem ko je Slavko že zmagoval na takih tekmovanjih, a je zmag vedno znova vesel.
Matjaž Kramberger in Tatjana Maguša


Al	
A il	iHMrrT""
Foto: M. Kramberger
15
DOGODKI
Trnovski zvon - 20. oktober 2005
OE
KODIRANJE STARE LIPE PRED ASILSKIM DOMOM BIŠ
e gasilsko društvo je začelo priprave na obletnico, ki jo bo praznovalo naslednje leto. Do takrat je predvidenih kar nekaj zanimivih prireditev, prva se je odvijala v soboto, 3. septembra, pred gasilskim domom. Naši predniki so ustanovili društvo leta 1876 in takrat naj bi posadili tudi legendarno lipo, kije postala zaščitni znak našega društva. Ker pa seje ta lipa posušila, smo se odločili, dajo svečano podremo in posadimo novo. Po ustnih virih naj bi se pod to lipo nahajalo sporočilo ustanoviteljev društva.
Prireditev se je pričela s kulturnim programom, ki so ga popestrili ljudski pevci, recitali in govori predsednika društva, g. Edvarda Petriča, in podžupana občine, g. Francija Pukšiča. Po končanem uradnem delu je sledilo to, kar smo vsi nestrpno pričakovali, podiranje lipe. Ta je hitro padla, začelo pa se je iskanje sporočila. Po nekajurnem kopanju v blatu sporočila vseeno nismo našli, ampak kljub temu nismo bili razočarani, saj še vedno verjamemo, da je sporočilo res obstajalo, toda v toliko letih bi bilo res skoraj neverjetno, da bi se ohranilo. Nato so naši veterani posadili novo lipo, pod katero smo tudi mi shranili sporočilo v upanju, da ga bodo nekoč našli naši nasledniki. Za srečo, ki jo gasilci velikokrat tudi potrebujemo, in za lepšo in dolgo rast je novo lipo blagoslovil domači župnik. S tem se je zaključil uradni del prireditve, sledil je veseli del druženja ob golažu, ki so ga pripravili gasilci za vse goste in tako pokazali, da so gasilci tudi imenitni kuharji. V veselem vzdušju ob prijetni glasbi je bilo
pred gasilskim domom veselo vse do večernih ur.
Romana Breznik
7. OBČINSKI PRAZNIK OTVORITEV ŠOLE, VRTCA IN TELOVADNICE
PROGRAM PRIREDITEV OB 7. OBČINSKEM PRAZNIKU
Nedelja, 2. 10. 2005, ob 9.00
DRUŽINSKO STRELSKO TEKMOVANJE LD TRNOVSKA VAS
na strelišču v Trnovski vasi Nedelja, 2. 10. 2005, ob 14.00
3.	KENGURUJEV STREETBALL TURNIR ŠD KENGURU
na športnem igrišču v Trnovski vasi Sobota, 8. 10. 2005, ob 16.00
DRUŽABNE IGRE (turnir v kartanju, igri štiri v vrsto) SD KENGURU
v kulturni dvorani Trnovska vas Nedelja, 9. 10. 2005, ob 14.00
»VSI NA PECIKL, KDOR NOČE BITI KRIPL« ŠD KENGURU
start na športnem igrišču v Trnovski vasi Sobota, 15.-10. 2005. ob 9.00
NOGOMETNI TURNIR MED DRUŠTVI IZ SOSEDNJIH OBČIN ŠD TRNOVSKAVAS
na športnem igrišču v Trnovski vasi Sobota, 15. 10. 2005, ob 18.00
Veterani so posodili novo lipo.
16
Foto: A. Amug
2. TURNIR V PIKADU PRI SIVI ČAPLJI ŠD KENGURU
Nedelja, 16. 10. 2005, ob 10.00
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO STRELSKO DRUŠTVO TRNOVSKA VAS
v dvorani Trnovska vas Sobota, 22. 10. 2005, ob 14.00
TEK PO VASEH OBČINE ŠD KENGURU
Sobota, 22. 10. 2005, ob 19.00
SLOVENSKE GORICE POJEJO IN PLEŠEJO PGD BIŠ
v kulturni dvorani Trnovska vas Nedelja, 23. 10. 2005, ob 14.00
HOKEJ NA ROLERJIH NA ŠPORTNEM IGRIŠČU ŠD KENGURU
Nedelja, 30. 10. 2005, ob 44,00
BOLFENŠKO ŽEGNANJE sv. maša, blagoslovitev križa in pločnikov
Petek, 18. 11.2005, ob 18.00
Večer ljudskih pesmi Kulturno društvo Trnovska vas
OSREDNJA PRIREDITEV OB 7. OBČINSKEM PRAZNIKU
SPOŠTOVANI!
Vljudno Vas vabimo na osrednjo prireditev ob 7. občinskem prazniku Občine Trnovska vas, ob otvoritvi nove šole, vrtca in telovadnice z osrednjo proslavo, s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj, ki bo
v soboto, 29. oktobra 2005, ob 11. 00 uri
pred novo osnovno šolo, vrtcem in telovadnico.
Sledila bo zabava z ansamblom MLADI MUZIKANTJE in pogostitev vseh prisotnih (v šotoru na športnem igrišču).
Domoznanski oddelek
35
TRNOVSKI zvon 2005
352(497.4 Trnovska vas)
600
597,;
C0BISS a