St. 21. V Trsta, v soboto 13. marcija 1886. TeSaj M. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • KIHNOST« z izhaja 2 krat na teden vsako irili in tabele o noludne. Gena za vse let* rrilogo TpI , la poln leta 3 eri. 50kt., za tatrt leta 1 gl. Tft kr. — Sama priloga s'ane JL gl. SO kr *a celo leto.— Poaamezne Sr.pvilke se •■»'►ivrjo oh oDravuiitvM in ' t iuEar T Trste po & kr.. v đorlol in v Ajdevičlnl no fft kr. — Ntro6n\nt. ronla-aeib .Ti m*«rate prmema Opravit lit v«, vla Tor rente. »Nova tiskarna* • V KtMU to Ml«. Vol domti oe pošiljajo Uralalitva »vla Tarronta« »Nuova Tipografla;* ▼aakmoraotlft frankiran. Rokoplal o»ez poaebne vrodnoatl ae ne vračajo. — Inurtlt (razne vrate nama-iu.a in poalaniee) ae zarafiunijo po pogodbi — prav c«n6; pri kratkih oglasih z drobnimi &rkamt ae plačaj« za vaako beaedo 2 kr Črna vojska, m. Predloga nove postave o črnej vojski je priSla zelo nenadno in nepričakovano, radi Sesa je tudi razne kroge zelo razburila. Koj začetkoma so ]0 napadli ruski Časniki, češ, da Evropa ne bode dolgo v miru, ako se predloga sprejme, kar se gotovo i zgodi. Mi ne piSemo za visoke kroge, ampak naše besede so namenjene bolj nižjemu,prostejšemu ljudstvu, Mojega je predloga nove postave zelo vznemirila, ker ono s«, kakor mi vsi, vojne zelo boji, osobito pa vedoČ, da največje žrtve mora nositi ubogi kmetski, delalski in sploh nižji stan. Vsaj najboljših vojakov si cesar vendar izbere izmej kmetskega in de-lalskega stanu, kajti zadnji so močnejši in dela ter nevarnosti najbolj vajeni. Ni čudo torej, da se ta stan fltraSi, ko sliSi o no ve j postavi, po kat ere j ne bode vojaščine prost do 42. leta. Ta boječnost pa je po naSem menenju prazen strah, ker po novej postavi bodo sicer k črnej vojski pri-Stevane vse osebe, zmožne noSenja orožja, do dobe izpolnenj'a njih 42. leta, ne bodo pa klicane pod orožje raz ven v slučaju skrajne državne nevarnosti. Aktivno ne bodo torej služile morda nikoli, le zapisane bodo v občinskem zapisniku, da jih more v skrajnej potrebi oesar pod orožje sklicati in jih v mejah avstro-ogerske monarhije kot pomožno vojno silo upotrebiti, eventuelno tudi zunaj državnih mej; v zadnjem slučaju pa more to dovoliti poseben zakon in biti odgovorno ministarstvo. Ni treba se po tem takem nove postave čisto nič bati, kajti ona ne veže nobenega v dejansko službo, izimši slučaj, ko to tirjajo kritične državne okoliščine. V tem ko vež« vsacega vzetega vojaka dolžnost služiti 12 let v stal-nej službi, ne veže taka dolžnost nobenega k črnej vojski spadajoČega; zadnja je tem bolj koristna za državo, ker se z njo zmanjšajo ogromni stroški, koj: bi z vzdr?4jyanjem večje stalne vojske nugo državo težili. Z vstrojcm črno vojske se ti stroški odvzamejo ter se ljudstvo več ne obtožuje. Da sedanje okoliščine uvedenje Črne vojske tirjajo, to ie razvidno iz razlogov, Ui so predlogi zakona o črnej vojski priloženi. čeprav ni se za sedaj Avstro-Ogerskej bati kake voine s kako drugo evropsko državo, hoče naša vlada nov zakon obistiniti posnemajoč v tem druge državo, koje tak zakon uže imajo; iz česar pa no izhaja še, da se mora prej ali slej huda vojna uneti — taka nekako, kakoršno prerokujo nekoji novodobni proroki po koledarjih in v pratiki! Previdnost tirja, tla se drŽave oborožuiejo ter da se morebiti tudi brez potrebe ogromne svote denarja Iroie v razne vojne priprave, ako tudi ni po vojni ni duha ne sluha. Vojne si res nobeden ne želi in menda tudi države ne; vojna se v sedanjej dobi dela bolj z peresom, nego s puško, kar je tudi želeti, da tako ostane, kajti vojne v sedanjen času so dosti hujše, nego nekdaj, kajti v onih vražjih instrumentih in aparatih, s koiimi se dandanes v vojni ljudje mrcvarijo in hujše nego črna živina trpinčijo, nekdaj niti sanjali niso. V tem, ko se je nekdaj mej najhujše ona vojna prištevala, katere je se udeležilo nekoliko' tišoč mož, pa se sedaj na bojišče postavljajo milijoni dobro izvežbanih in strašnim orožjem oboroženih bojnikov; ko je nekdaj celej armadi zapovedoval jeden sam vodja, mora sedaj več vojskovod svoje Strašansko dolge armade kretati in jim zapovedavati, ne da bi jih mogel vse z enim pogledom razbrati, črtajoč jim krete z svinčnikom na papirju. Naravno je torej, da se mora vsakdo sedaj vojne bati, ker z vojno je združeno obteženje ljudstva, ki mora, da ubrani opoStošenje dežele, dajati ne-število Človeških žrtev, ki jih vojua tirja itd. Nastane pa sedaj prašanje : kdo bode pa črno vojsko vzdrževal in jej pripravljal potrebnega orožja, živeža in drugo, ko bode sklicana? To pripraviti ie dolžnost države, namreč državnih podanikov, ki bodo zategadelj gotovo z novimi davki obteženi. Da bode temu tako, mora vsakdo sam sprevideti, no postane pa to breme tako neznozno, da bi ga državljani ne mogli prenašati, za obrambo domovine morali bodemo zaisto vsi pripomoči. Za narodnost. Ogromne množ ce novih društev inih narodnosti, katere se pojavljajo v našej domovini in katere bolj ali manj eikajo bodi si v »Rajb« ali v »Iredento«, osve-stljujpjo nam jasno dovolj, kako si različne panoge narodnosti svojo narodno pravo in bodočnost hočejo utrditi in razširiti. Vsako tako društvo stavi Hi nalog, širiti svojo narodnost ter odrivati vsa na-sprotstva in opovire, katere so nasproti izpeljevanju tega smotra. Tukaj nemŠkutarija utrjuje svoj »šul-ferain«. tam zopet Italijani snovajo svojo »C korijo« ali Konkordijo, spet drugej Migyareml>er svojim baritonom na uho šepeta s čijim Bo« ve kakšnim društvom. Ubogi Slovenec pa je potisnen v lastnej Rvojnj domačiji v kot, iz katerega oplakuje tož ni položaj narodne svoje svobode. Po statističnih podatkih preeepai število Slovencev, število v Avstriji živečih Italijanov, in vendar ni Slovenec v narodnostnih rečeh tako svoboden, kakor oni* To vidimo uže, ako se na naše ljudske Šole ozremo, uže v tistih si mora naša nežna mladina svoje glave tretl z brez-vpavšnim ukom tujega jezika, zanemarjaj* svojega lastnega. Uradni j niti nočemo omenjati, ker itak večji del vse povprek urad o jej o po jem prestolnem govoru, da so mu vsi narodi enako pri srcu, da-Bi Imamo glasoviti S XIX. osnovnih državnih postav in k ljubu temu, da se naši slovenski časniki in gg. poslanci trudijo v enomer nam priboriti naše pravice, vendar je le Slovenec ubog in zatiran v svojej lastnej domačiji, v katerej je z svojo lastno krvjo, kakor nam zgodovina pravi, slednjo ped zemlje drago plačal. Ko so divji Huni in krvoločni musel-mani mrcvarili po naših krajinah, oskru-njevali naših dedov Žene, ter njih deco natikali na kole; junaško so vse to prebili, ter marslkrat oteli propada vso državo. Tak narod pa naj bi sedaj bil zaničevan, temu narodu bi se pravice in svoboda kratila? — Ne I ne I Narod, kateri je toliko burnih dni in izkušenj probil, ne propade. »Naro i. kateri sam v sebe zaupat tako se je izrazil uie poganski prerok v praveku, ne propade. Vendar samo ob sebi nam nikdar soince narodne svobode ne zašije, k temu treba jeklene vstrajnostl, delavnosti in poguma. Vse slovenske korporacije naj bi odločno začele le slovenski uradovati ter le Rlovenska pisma sprejemati in tako vsem dajati lep isgled. Posebno slovensko svečeništvo bi storilo v tej reči najogromnejši vspeh. Ko sta slovanska bi tgovestnika našim poganskim dedom v domačem jeziku sveto evangelje oznanjevala, s kako veselim in odličnim vspehom sla jih k pravej veri Jezu Kristove pridobivala I kako si ib vspeh p;* so imeli nemški svečeniki, kateri so verske resnice v tujem jeziku Širili. Narodnemu svečeništvu imamo se zahvaliti Slovenci, da se je Še nag govor ohranil, oni so nam naše pismo, naš jezik gladili z oznanjevanjem verskih resnic. Oni so tolažili v nesrečnih urah naše prednike ter jim tolmačili nemška graj-ščinska pisma. Ni Čudo toraj, da stavi prosti narod še dandenašn|i vse zaupanje v ta č»Btljivj Rtan. Širno in imenitno delo čaka narodnega svečenika, da goji narodnost mej svojimi ovčicami. Blagor takej čedi, katero vodi narodno uneti svečenik. Veliko k razvitju naše slovenščine je pripomogla tuli naša žurnalistika in pa društvo sv. Mohorja v Celovcu, katero slednje je še sploh premalo razširjeno in podpirano. Poznane ro mi velike župnije po več tisoč prebivalcev, ki imajo naročnikov dtužbe s v, Sfobora komaj po 15—20—25, kaj je tega krivo? mislim, da ni nikogar, kateri bi pravo reno tega društva prostemu ljudstvo razložil. Nahajajo se tudi po našej- slovenske j domovini ljudje, kateri zavsimajo odlična mesta, pa namesto da bi širili knjigo mej slovenskim kmetom, še odvračajo ga od nje, češ, kmetu je potreba znati le orati in kopati, ne pa knjig brati. Nočem zavračati, daje najpotrebnejša znanost kmeta »delo«, pa vender trdim tudi1 smelo, da propade kmet, kateri razen oranja in kopanja druzega ne zna. Kakor si' drugi narodi snovajo društva, kder ho prostemu narodu vliva Čut narodnosti. ter se uči ljubiti in spoštovati svoj jezik, tako n.pr. naj bi se tudi po našej domovini pojavljala in ustanovljala taka društva. Ni treba k temu ogromnih priprav, marveč čistio prosto in enostavno naj bi dobro organizovano In vrejeno po spretnih in skušenih narodnjakih, katerih vsak pifi ne ukloni. Kolikor bi se s takimi dalo doseči. Koliko toliko župnij ima narodno duhovBčino, a kder Re taista pogreša, dosti spretnih narodnih učiteljskih moči, ti naj bi toraj ukaželnej slovenskej mladini razlagali težeje umljive članke, bodi si gospodarskih, bodi političnih ali belestričnih časnikov. Pojedinemu ni mogoče dobavljati več časnikov zlasti na kmetih ne, a vslo^i je moč, in tako v društvo spojeni posamezni prosvetlenejŠi kmetovalci bi si lahko vzdrževali več časnikov, katere bi svojej od-raslej mladeži lahko na dom nosili, «ia bi jih ona, na mesto da se v nedeljah potepa In v slabe druščine zahaja, doma prebi-rala in blažila Brce za svetni in dtifini napredek. Napnimo tedaj vse žile in moči, ter zložno delujmo v prospeh milega našega naroda. Brežki. nemško ali italijansko. Da-si se j** Izjavil Nj. Velič. Bvitli car Franjo Josip L v svo-lsi osnovah* vsaka Župnija bralno društvo. Pastirski list. /Konec). Tretji sad, kterega pričakujejo sv. Oče od tega sv. leta, je ponehanje notranjih in domačih prepirov«; skoro ni mogoče povedati, v koliko škodo duš da ti prepiri rasvezujejo ali vsaj rahljajo vez ljubezni«. Zategadel priporočajo z gorečimi besedami škofom kot na Izornlkotn krščanskega življenja in vzajemne ljubezni«, naj se trudijo z opo:nin|evanjem, klicanjem in svarjenjem. daohranijo vsi edinost o zvezi ljubezni, (Ef. IV. 3) da se vemejo začetniki prepirov k svoji dolžnosti premišljujoči vse življenje, da edinorojeni Sin božji zlasti tačas, ko so se mu približevale najhujše muke. ničesar ni prosil svojega Očeta tako goreče, kakor da bi se vsi, ki so ali ki bodejo vanj verovali, med seboj ljubili, da bi ni:i vsi edini, kakor si ti. Oče, v meni in jaz v tebi, da so tudi oni vsi edini z »nama« (Joan. XVII. 21). Te žeite namestnika Kristusovega na zemlji izrazili smo Mi že v svoiem prvem pastirskem listu, kterega smo Vam pisali o priliki, ko smo sprejeli vlado združenih škofij; ponovi.M smo jih tudi lansko leto v pastirskem listu, kterega so skupno izdali vsi avstrijski škofje, in tudi pri druzih prilikah smo vas večkrat k temu opominjali. In sedaj zopet v imenu sv. Očeta priporoČujemovam prav toploto tako važno in imenitno dolžnost. ,Preljubi sinovi in hčere I o spominjajte se pogostima, da »naš Bog ni Boy prepira, amp>k Bog mi iti« (I. Ko rta t. XIV. 33). Razložili smo Vam tedaj uzroke, ki so napotili sv. Očeta, da so napovedali sv. leto, ter našteli sadove, ktere želć sv. Oče s tein doseči; sedaj pa Vas moramo seznaniti še s pogoji predpisanimi, da zamore kdo zadobiti popolni odpustek sv. leta. Kior se hoče tedaj tega odpustka udeležiti, mora: 1. Obiskovati cerkve; in sicer v tMih krajih, kjer so tri oerkve, mora obi-kati vsako dvakrat; kjer ste pa le dve cerkvi, naj obišče vsako trikrat; slednjič, kjer je ena sama cerkev, riai obišče to Šestkrat. Za mesto Trst' določujemo sled* de : Vsak naj obišče svojo farno cerkev, potem stolno cerkev sv.. Jhsta, in pa še eno tretjo, ktero naj si v naj obiščejo zraven stolne cerkve sv. Justa še dve drugi po prostej volji. — Onim,, ki vsled bolebnosti »Ji starosti ne iti uac&li lehko obiskati cerkve sv. Justa, je dovoljeno, da obiščejo mesto te kako drugo farno cerkev. Za vsa druga mesta in kr je svoje škofije pooblastimo dotične eg. župnike, da določijo cerkve, ktere naj verni obiskujejo, vendar tako, da vedno obiščejo tudi farno cerkev. V onih krajlh^ki imajo sicer svojo javno cerkev, ki pa ni farna ali kuracij*ka c-rlfciv, nai obiščejo verni trikrat upater-farno cerkev, trikrat pa svojo domaća cerkev. ___ Ta obiskovanja cerkev pa se za m o rejo, kakor znano, spolniti vsa v enem dnevu ali tudi v malo urah v tistih krajih namreč, kder posamne cerkve niso preveč o i ditljene ena od druge; kajti po dovršenem prvem obiskovanji In po opravljenih predpisanih molitvah (o katerih bomo pozneje Se govorili^ je dovoljeno iti Iz cerkve in se zopet vanjo vrniti ter opraviti dotične molitve; tako tudi tretjič. 2. Drugi pogoj naveden v omenjenej okrožnici je ta, da se mora mej obiskovanjem cerkev moliti nekoliko časa »za blagor in povikšanje sv. katoliške Cerkve In apostoljskega sedeža, za uničenje krivo-verstva in spreobrnenje vseh krivovercev in nevernikov, za edinost mej vsemi krščanskimi vladarji ter za mir in edinost vsega krščanskega iju istva«. To je namen sv. Očeta, po katerem je treba opraviti te molitve. Ker tedaj ni določeno število molitev, ampak le njihov namen, je vernim kristjanom popolnoma prosto poslužavati se ali molitvenin knj g ki so nalašč za sv. leto spisane, aH drn-zih molitvenih bukev ali pomoliti druge molitve na pamet. Zadostuje pa, ako se pri vsakem obiskovanji znioli pet očena šev, češčenamarij in čast Bogu po namenu sv. Očeta. 3. Predpisana sta dalje tuli dva po sta, pri katerih se sme uživati le strogo pustne jedi (tedaj tudi mleko ali jajca ali ir. teh napravljene jedi niso dovoljen*)« 4. Sledi četrti pogoj, in sicer najzua-menltnejši, namreč da se prejme po oprav« Ijenej dobrej spoveii in za1oblj-nej sv. odvezi sv, Obhajilo. — Imenuj tno pa t> pogoj mej vsemi najznamenitnejši zato. ker po nauku sv. apostelnt Pavla za vse nas, ki smo bili z grehom obloženi t« potrebujemo slave božje, in smo opr. v čeni br^z svojega zasluženja po milosti božji po rešitvi, ki je v Kristusu Jezusu, katerega je postavil p sedovalca po moči njegove krvi po sv. veti (Rjm. m, 23—25). bi ta milost bila brez sadu, ako zaslepljeni n i umu in tvrdovratni, ne skuŠtmo opro-titi se suŽnnsti, v katero je okovani naša duša, prikle jena sponami grehu, ako ne pospešimo svojih korakov v pravem času, da dospemo ksvojemu ljubezni p >1-nemu Očetu neheŠkemn, kder nas č.ka ne le odpuŠčenje, ampak tudi neizmerno veselje in ljubezen. Tu pa je treba omeniti, pa ne zadostuje vel konočna spoved in obhajilo, da za-iobinio popolni oipustek sv. leta. marveč moramo prejeti ta sv. zakramenti še posebej z edinim nam nom, da Be u iele-žimo milosti katero nam podeljujejo sv. Oče v sv. letu. 5. Slednjič predpisujejo sv, Očevome-f*jJ"p! ok-oŽruc, naj vsak lo, ki se hoče udeležiti popolnega od- ustka sv. ieta, d> nekoliko miloŠČ ne po svojej moči z na menom, da se razširi in utrdi sv. kat. veru, iz trga je razvidno, da je vernim prosto, kobko miloščine da podelijo in v kako 8vitio naj služi. Vendar pa nasvetU|ejo sv. Oče dve prav koristni reči. za kateri nnj bi se darovali milo iari v sv, letu, namreč za ustanovo zasebnih deških šol in pa za mladeniška semenišča. Z ozirom na to pa, da se prva svrba od sv. Očeta omenjena glede deških šol v našej švtfij vsled okolnostlj, v katerih se nahajamo, za sedaj ne more izvršiti, da je pa iolik<> večje važnosti druga s^rha glede semenišč, združujemo svojo ž-ljo z onimi namest nika Kristusovega ter prav srčno priporočimo, naj bi se milodari, po katerih -e hoče|o verni u delež ti sv. leta, darovali v konst škofijskega semenišča ali konvikta v Trstu. V to svrho naj se razobesijo po vseli cerkvah Škofije mslašč zato napravljene Skrinjice, v katere naj stavijo verni svoje milodare, ako jih nečejo izočiti naravnost čč. gg. iupn kom in farnim predstojnikom. Le e io izje'MO hoteli bi stopiti v tem obf ru glede p • mvalc-»v Tržaškt g« mesta. Ker ae namreč v tem u estu uprav se vseh mestnih cerkvah v po-ebne nabiralnike. Sploh je pa vsakemu prosto, da daruje dotično miloščino tudi v druge svrhe, uko se mu to bolje dozdeva. Tu naznanjamo še ostale določbe papeževe okrožnice. Sv, Oče podeljuj-jo Ško forn oblast, da smejo »zmanjšati števil.i obiskovani cerkva k-ipitelora in zadrugam svetnih in redovnih duhovnov, društvom, bratovščinam in kolegijem, ki v procesijah obiskujejo določene cerkve«. Vsled te oblasti uaiu podeljene tedaj določujemo, da se inoreio nadomestni tri obiskovanja z enim v procesiji. Tmi se more nadomestiti vseh šest obiskovanj, ako se obiščete v procesiji dve cerkvi. — Mej tem, ko gre procesija po cerkvi, naj molijo verni zapovedane molitve n sv. leto. — Tu nam je posebno spodbujati častilo duhovščino. naj pospešuje te procesije, kder se morejo svršiti brez ve-i kh težav. Potulkom po tufaem ali po morju dovoljujejo av. Oče, da se smejo udeležiti 8v. leta, kedar se povrnejo v svoje navadno bivališče ali pa se ia nekoliko Časa usta- novijo v tujih krajih, ila la na dotičnem mestu obiščejo šestkrat glavno ali farno cerkev ter da opravijo vse druge zapovedane pobožno-ti. katere smo prej omenili. Dozvoljujemo Še redovnikom obojega spola, tu ti ako so vedno zaprti v eamo-stmu, in vsem drugim svetnim Id duhov-vnim oseb itn, katere bodisi da so v ječi, bodisi vsled bolezni ali iz kacega družeča uzroka, ne bi mogle opraviti prej imenovanih dobrih del, da jim sme spovednik tista premeniti v druga dobra dela. Ml -denči in deklic-*, ki še niso bile pri prvem sv. obhajilu, morejo tudi brez tega vde-leŽiti se odpustka sv. leti, da le opravijo spoved in druga dobra dela gori omenjena. Slednjič naznanjamo č. duhovščini (kate^ej po lajamo v priloženem spisu ob Širneji poni^) m vernim katoličanom: da se zač-nja s«, leto ali jubilej za združeno Šk« fijo t'žaško-koparako prvo nedeljo v postu. Prejšnji v<-čer naj se naznani začetek jubileji z zvonenjem zvonov pri vseh cerkvaM. Častiti bratje in preljubi sinovi I sv. Cerkev začenja čas sv. Štirideset lanskega posta vselej (letos pa toliko tehtiiejšim uzrokom) pojavljajoč besede Joela preroka : »Sedaj, pravi Gospod: povrnite se k meni z vsem srcem v postu, v solzah in vzdi-nih; raztrgajte svoja srca ter povrnite se k Go«podu svojemu Bogu. ker on je do brotljiv, milostljlv, potrpežljiv, prizanesljiv in pripravljen preklicati kazen. Kdo ve. ali se ne bi k nam obrnil, nam odpustil in nam svoj blagoslov podelil. Razglasite po Sionu, napovejte sv. post, skličite zbor. Zberite ljudstvo in očistite ga; naj se zbero starejši, naj pri iejo otroci in deteta . . . . Mej vho iom in altarjem naj plakajo duhovn ki Gospodovi rekoč: Otpusti, o Gospodi o i pusti svojemu ljudstvu, in ne d*j v zaameh svoje dedŠčinel Da, pietragi moji! opominjtmo vas, da ne snrejmete zastonj m losti od Boga. »Kajti On pravi: Uališal sem te o pripravnem času in na dan zveličanja Rem ti dal svojo pomoč. Glejte tu pripravni čas glejte tu, dan zveličanja I (II. Korint. VI. 1—2).— Podajmo se vsi na delo svojega posvečevanja in zvrŠujmo ga l vso srČ nostjo in brez odloga! Priporočujmo se, da bolje zvšimo, kar srno zač It, mogoČ-nej svojej srednici Mariji, da tako spol nimo ž-ljo sv Očeta, ki so posvetili ta jubilej varstvu prečiste Deviee in Kraljice sv. rožnega venca. »M'lost Gospo ia našega Jezusa Kri atusa, ljubezen božja in uieležitev sv. Duha b"i| z Vami vsemi! Amen«. (U Korint. XIII. 13). Iz škofijskega Sadeža v Trstu v nedeljo Se »m ie«etnico 21. F br. 1886. •Janez Nepomuk, Sk. f. Postni red za trŽaSko-koparsko Skofllo. Po oblast), klel O 'DIO prejeli od sve tega Očeta Leona XIII., oznanimo na-sle lni postni red, ki velja toliko za štiri* desetdanski post tekočega leti,kakor tuii za vse druge postne dni do štirdesetdan -kega posta 1-ta 18S7. 1. V Štirdesetdanskem postu treba se j» postiti vsaki dan, če je tudi zapovedan prazn k, izvzete so le nedelje. 2 Mesna j^ lila smejo sj uživati za kosilo vse dni štirdesetdanskega posta in v nedeljah tudi za večerjo; prepovedane so pa: h) vse petke in Sibote, b) na pe-pelniČno tn kvaterno sredo, c) vebki četrtek. 3. Mjd letom se v sabotah meso sploh sme jesti, |e ako je kaka sabota tudi postni dan, kakor je binkoštna, je prepovedano. (Letos je meso jesti prepovedano tu ii v saboto 14. avgusta pred Velikem Smar nom, kakor tudi v saboto 30. oktobra, post za preddau vsih svetnikov). 4. Drugi dnevi med letom, v katerih je zapoved ni p st in se je treba tu u mesnih jedi zdržat', so t< le: a) v-e kva-terne sreiie, p-tki in sabote; srede in petki v Aiventn; nj preldnevi sv. Apostolov Petra in P vi* Junij«), vsih Svetnikov, m-ezmadežnega «p. č ?tja D. M. (7 Dđcein-hra), in B< ž ča. 5. Užit k mlečnih in jajčmh jeUI j* sploh uovoljen ne samo pri obedu, ampak tudi pri zajuterku in več-rji v Štirde-et danskem postnem Času in tudi postne >in> med letom. Za zabeio se siuh rabiti salo (Špeli) v vsih p sinih dnevih, le v krater »»in sred h. p-tkih m sabotah, ua pepel-nično sreuo, zid'ja dva dnev-i velikega tedna in predbolični dan ne. 6. Ojstro je prepovedano v postnih dnevih med letom in ob Času širdeseidan-skeita posta tuoi v nedeljah meš iti pri kosilu ali večerji meso in ribe. 7. Tega postnega olajšanja smejo se posluživati tudi samostanski redi obojega spola, ako jih posebna obljuba k ojstre-jemu po tu ne veže. Pooblastimo tudi čč. gg. župnike, župne oskrbnike in spoveinike (zadnje le pri lelenju zakramenta sv. pokore) svojim poiJoinim in duhovnim sinom in hčeram še večje olajšnije posta dovoliti, ako presodijo, daje tena zares treba, kar jim pa na vesti pustimo. To postno olajšanje dovolimo glede na slabost človeško in na žaloatne čase lin okoljŠi ne, v kterih živimo, opominjamo pa z očetovsko ljubeznijo verne svoje škofije, da vsaj to malo. kar se jim še naklada, vestno spolnjujejo. Kdor se tega dopustka poslužuje, naj moli vsakikrat trikrat Oče naš, Ćesena si Marija in Čast bodi. . . Vsi pa naj polajfianje namestijo s tem, da obilniši sad kršanskih čednosti doprinaŠaio, bodi ai z delenjem milošnje ubogim, bodi si z drugimi telesnimi in duhovnimi dobrimi deli usmiljenja in se tako pripravijo na dosego popolnega ol-pii8tka v tem sv. letu. V Trstu v nedeljo Sedemdesetnico 21. Februarja 18SG. Janez Nepomuk, Škof. Politični pregled. Notranje dežele. Nagodba mej Avstrijo tn Ogersko seje razbila. O^erski ministri so priSli na Dunaj, da se pogode z avstrijsko vlado; bili so uie poprej dolgotrajne razprave, dogovori na Duaaji, bila je tudi konferenca pod cesarjevim nafielništvom, in vendar se porazumenje ni doseglo. Rešila so se sicer praŠanja o banki, o carini in drugih Zadevah, le zarad carine na petrolje je trdo nasprotje. Iti vendar je porasuin neobhodno potreben. Katera stran odjenja, to je zdaj prašanje. Doslej so navadno Midj ari prevladavali, ali vtem primerljaji, kakor trde merodajni krogi, nikakor ne odjenja naši vlada. Bomo videli. Gosposka \bornica državnega zbora je imela 11. t. m. sejo ter brez razgovora sprejela vse na dnevnem redu stoječe zakone, Na Dunaji je imel 11. t. m. ženski oddelek nemškega »šulvereinat zbor, a vstal je tak hrup, daje vladni komisar zborovanje prenove ial. PraUa trgovinska zbornica se je il. t. m. z 20 glasovi proti 13 izrekla za dokaz zmožnosti pri trgovcih sređuje vrste, da pa pri najnižjih vr3tah in velikej trgovini dokaz ni potreben. Nemci so bili zeper vsak dokaz zmožnosti* V tiskovne j pravdi iasniia *Po\or«, glede pojav v hrvatskem delnem zburu meseca oktobra lanjskega leta, bila sta urednika Božič In Rorauer, prv| v štiri mesečni In drutfi v dvomesečni ostri zapor, ter v globo 300 gi i. obsojena. Obsoj nca sta napove 'ala pritožbo ničnosti. Zagovornik dr Z<-har, ki je ostro govo il zoper sod, bil je obsojen v globo 50 gld., katere je takoj p lati I. V nanje dežele. Konferenca za rešitev rumeljskega pra-Šanja, kakor se poroča iz Cariurada, snide se skoraj gotovo denes pn avstrijskem poslancu in utegne svoje delo v dveh ali treh sejah izvrŠ t'. Iz Belega grada se poroča, da je Mija-tovič 10. t. m. prišel tja iz Bukre&a z mirovno pogodbo. Ministri bo bili poklicani h kralju v Niš, kamor so odpotovali 12. t. m. z mirovno pogodbo, dajo podpiše kralj. Rusija je začela odgovarjati na Bis-marckove naredbe zoper Poljake. Iz Varšave se namreč poroča, da so okrajne gospodske dobile ukaz, ia ima vsak tujec, ki s-* za dalj časa naseli, platiti 50 rubljev takse. Ker pa je to mnogim pruskim In avstrijskim delavcem nemogoče, zato jim preti izgnanstvo. Iz Petersburgi pa se poroča, da je komisja za ustanovitev pravic tujcev sklenola, da se jim ima prepovedati kupovanja zemljišč v mejnih deželah in da enakopravnosti z ruskimi po-tamki ne zadonez samim naturaliziranjem, kak'-r je bilo doslej nave.dno, ampak šele po desetletnem stanovanji na Roškem. Ruski vladni krogi so neki z mirom, sklenenem v Bokrešu. ztra.i te«a zadovoljni, ker se s tem ubrani nevarnost občne vstaje na balkanskem poluotoku. Ta mir sili tudi Grško k miru in d>plomaci|i bo mogoče, vso pozornost obrnuti na ru-melpko prašanje. Ni trajen mir na balkanskem poluotoku pa v runk b vladnih krogih nobeden ne veruie; pri vsem tem pa ne je čas dobil, da rh more i»kati modus vivendi za balkanske narode. Muska vlada se na vso moč prizadeva zboljšati luke v črnem in »z vskem morj , da se bo lažje in ceneje izvažalo žito in premog s kubanskih in donskih pokrajlo. Za novo luko v Marjupolu je nakazanih 3,590.000 rubljev in ta luka mora biti v 1. 1888 dodelana, za Novoroslsk je v enak namen dovoljeno 4 i pol milijona rubljev. Tudi se ima rusko trgovinsko brodovjev Črnem morju naglo pomnožiti. Več parni-kov je uže v delu in še letos se ima začeti redna vožnja v srednjo in južno Ameriko, kakor tudi na Kitajsko. Pruski Iktfje so papežu odgovorili na pismo od 6. januvarja 1.1. Oni se mu zahvaljujejo za pohvaio pruskih katoličanov ter naglašajo potrebo Škofovske svobode pri eerkvenej upravi in odgojevanju duhovnikov. Turčija je zbrala silno vojsko na grSkih mejah, 180.000 mož stoji pod orožjem, mej tem, ko jih imajo Grki le 60.000; pa ima tudi boljše vojake in boljše orožje, nego zadnji; še le te dni je dobila 78 Krupovih kanonov; ako bi se tedaj uneia vojna, atrašno bi Grki bili tepeni. Franco[i ne nehajo netiti maščevanja na Nemčijo. Vsled tega nemški vladni ča« sniki prete in naglašajo, da je treba pozornosti za varnost Nemčije. Angleška vlada hoče na grško vlado z vso odločnostjo pritisnotl, da razoroži in povabi diu^e velevlasti, da tudi one store enak korak, ter upa, da se Grška sili ukloni. Angleška vlada je neki voljna, Ircem dovoliti lasten deželni zbor, v katerem bi se razpravljale zgoli domača zadeve, morebiti tudi carinske. Sedanja irska policija bi ostala državna policija, nova pa se podredila irsk m oblastim. Irska bi pošiljala svoje poslance v angleški državni zborr da se u ieleže pri razpravljanju prušanj, ki zadevajo vso državo. Armenska naselbina na Dunaji je izročila grofu Kilnoky-u prošnjo, naj se Avstrija z druzimi velevlasti vred potegne za to. da tu>&ka vlada izvrSi Armencem zagotovljene preuredbe. Sudansko prašanje dela Angležem sive lase. Prav zdaj je posvetovanje, kako bi se to prašanje z sveta spravilo. To je uže gotovo, da načrt, naj se vzame m dobro utrdi Dongola, ostane le načrt Gia tstone noče o njem nič slišati. Priporoča se zd^jr naj se iz dežel, ležečih mej Vadi Halfo in Dongolo, ustanovi posebna država, v ka-terej bi služili sami nubiški in egiptovski vojaki. Na Birmanskem se je unela huda staja zoper Angleže; vstaŠi so trdnjavo Jemeten zaprli in sam vrhovni angleški poveljnik jej biti na pomoč. Ako imajo tudi Kitajci loko vmes, trdo bo hodilo Angležem. V severnej Ameriki so delavci tudi začeli popuščati delo; samo v Novem Jurku se |e 9. t. m. uprlo 4000 mizarjev in te-sarjev, DOPISI. Od sv. Ivana, 10. marčna 1886.1. — Pu^t • je konec | Pri nas sinom danea zakopdi, li ne tako veličastno iu s takim hrupom kakor prejšnja leta. Kaj pa j- krvo, da se pnviod manjša veselje do 'eh pustnih Iju k? Oimka, ki povsod proiiia, pro-di'la je tuli to ledeno steno ljudstvu danes presedajo vse one neumnosti, kar se mu je pred več leti dopad lo. Venko krivno na tem ima pa tudi pommkanje denarja. P epričan sem, da id n <ši okoličani k 1 ui u vsej omiki še radi neumne burke uminjil1, ko b'jim ne^lo, zato pa taj ra|ši. ker j m je žep prazen, preniiŠ-Ijujej«, k*ko bi si zboljšali svoj materijalni stan. V prvej vrsti treba n«ui ok"l činom ob tnib ftol, v koje bi mi s^o|o nadarjeno mladino pošiljali, da ne bi vs k dan dru-zega videli po už'škem mestu, ne^o naše uboge okoličane, ki v potu svojega obraza zaničevani od vsega sve'a po tleh v prahu sedeči tolčejo kam'je t r gladijo tlak, da se preširnl italijanski semk j pretepeni narod oš bno sprebaj». Kol ko sto in sto ps m ni si kako tielo v mestu in tako m>'^ni pomnoženimi naSiml inteligentnimi ljudmi doseči vender enkrat naše pravice. Italijanski duh mora prej ali Blej v Trstu propasti. Keao pa bode pote n nastopmk, ako ne mi sami. 01 nas okobčmov in sem prlšedSib Slovencev je odvisna bodočnost Trsta. Krepak in vstrajen naš rod gotovo moralično in telesno pokvarjeni narod italijanski spoirine in temu ne hode več dolgo. Trdnj'Vo za trdnjavo zgublja naš sovražnik, in le še v par mestih Jstre in Primorske zvija gad rudečkarski svoj rep. Čas sam nam prinaša prilike da se moramo, ako hi se tudi ne hoteli, onrabriti in delati na to, da tudi tu potolčemo in razkropimo nasprotnika. Ne držimo rok navskriž, ampak poprimimo se dela in storimo vsaj nekoliko za d ..prede k našega naroda! N 6« društvo »Zora« se priučuje jako lepih zborov, da dne 1. na a j ruka priredi skupno z deiilskim podpornim društvom koncert v gledališču »Fenic-«. Nas iz srca veseli, da se naše lepo društvo »Zora« tolikanj trudi za probujo naroda, zatoraj pa tu i! to društvo vsem rodoljubom priporočamo, la ga ne pozabijo, ampak da pristopijo kot podporniki. Vedno navdušujejo pevci z svojimi pesmani narod in ▼ resnici petje spodbuja, v kar so nam mnogi dokazi. Našim »Zorašem« pa kit* čeuio vrlo iiapred! Iz Skednje 11, marcija. Kakor trpeči ciuVtk potoži svoje bolečine prijatelju, da si |in ol .jša, tako se tudi mi zatekamo k tebi, d ag.t Edinost, ker rada slušaš naše pritožne, a žali Bog, z vso vstrajno i krepao voljo ne moreš nam pomoči z drugim, n go s tolažbo, katera nam toliko dobro de, ua ne obupamo. Ni zaiosti, da ničemurni bleŠč slepi pri nas tudi take, kateri se prištevajo k veljavnim moŽcjm, da ee jim skomina po mamljiv iti plačah vsake vrste, da dan za dnevom v uoče propada moralnost in materialnost, da se z slabi ni zgledi hujš. mladina, katera nosi bodočnost, blagostanje, srečo iu nesreče z seboj, skrhi za nas nikdo ne i u še oni, kateri so mej nami našli zavetje, srečo, čast, samostalnost, tudi ti poviačujejo vse uobrote trmoglavostjo iu uomišlijo. Niti pust ni nič spre menil žalostnega stanu in zveselil nas Skedeuuev, Katerim ni treba dosti zato. Uvidelo se je, da novci, katere je g. Križanac razsipal, ua je bil izvoljen po slancem, ms« toliko teknoli onim rovar jem postopačem, breznaslovcem. papiro-jedcem, e tutti quanti, da bi mogli svopm zapeljanim pristašem pomoči m Eost, cerk.-v vabi verne k pokori in po-oljšuiju tem bolj, kir zopet imamo »svelo Irto«. Tudi mi v «b ma vse naše nam uže oobro znane poln č ie nasprotnike, da se vsaj uže strezuejo in pobolj 6ajo, ker I« sebi škodijo. Zraven pa naj se pazijo, la jetike ne dobe, ali bu ieg.i nahoda, ki je neki silno nevaren — nekaterim našim po sili Nemcem. Leto za letom si ž limo Slovenci, da nam prisij luč — enkrat uže po toliko letih; da dobimo našr pravice, kat-re nam gredo p«, božjej iu svetnej postavi ln z drugimi narodi nje uživamo. »Nij pri ie Slovanu danu. N.pivuujmo po vzgle iu dru/,ih narodov. N« udajmo se! Vina smo pridelali več od prejšnj h let i to izvrstno kapljico kikoršue uže več let s. in ni bilo. Jeseni se je phčevalo ljutome^ ko vino odka ii 1U0—130 for. štertinjak. Moravsko naše vino, ki j- nekd j bilo na gl .su, 70—90 for. Štartni jak, kij j" temu kriv.ia, pojasnim o priliki. Cm z nj • iako slabi, pšenica va«an 3 fr., i>ž 2 fo-. kako si tedaj hoče kmet pomagati ž vina nepitana nema skoro nobene c-ne, skoraj povsod krme pomanjkuie in je izredno draga. Ont (stari t. j.56 ki*.) velja 1 ftir. Seno 2—250. Vino po gostilnah 24—28 kr. liter. Meso goveja, svinjetina in teletina 40 kr. klg. J"jec 5 ia 10 kr.» Gos ena 1 for., puran 2 for. Seženj nasekanih drv hojevlh 4—4*50 kr., trdih 6 fr. Vinogradno kolje iz -tirega hojevpga lesa Q col deh* lo 197 centimetrov dolgo 10—11 for. 1000. Vreme ves februvarij slabo, oblačno in uoslo Sneženje, ter srednje mraz, v početku marcija jug, 4. zopet sneg in malo hladneje. Radalj. Domače in razne vesti. -J- Umrl je v četrtek zjutraj č. g. Ivan Bastjm, katehet na mestnej meščan--kej šoli. Rajnki je bil poleg izvrstnega duhovnika, tudi o iličen slikar, in marsikatere njegove slike dičijo nekatere Tržaške iu istrske cerkve. Rajnki je imel 58 let in bil je brat rajnkega Bastjana, kateheta na mestnej gimnaziji, ki je umrl pred 4 meseci; č. g. Bastjana sta bila dvojčka, in ljudje hočejo vedeti, da je Žalost po bratu rajneega č. g. Ivana spravila v prezgodnji grob. — Ali znano je, daje rajnki v hudem mrazu, kakoršuega imam zda) v Trstu, naylo zbolel za plučnico in v treh dneh umrl. Pogreb je bil včeraj, udeležile so se ga mestne šole in razne mestne in šolske oblasti. — Vencev je bilo več in enega prav lepega z napisom so na rakev položil« Istrski Hrvatje v Trstu prebivajoči. H. I. P. Podeaia dr. Bazzoal da se je odpovedal tej časti, tako se uenes splošno govori po mestu. Uzrok pravijo, da je to. ker ga vlada predolgo pusti viseti mej nebom in peklom. Je li morda vlada sama po ovinkih ta korak provocirala? Stvar mora k malo poč ti, ln konec bode raznim ugankam. Vidi se pa, da zmagovalci pri zadnjej volitvi zde, kakor tat v kaSČi. Kakor se sliši, je potrditev županova uže v Trstu, pa ^e zadržuje iz uzrokov, ki riiso vsakemu jasni. Imenovanja. Cesar je imenoval kanonika ljubljanske stolice dr. Henrika Pauker-ja pl. Glaofeld, stolnim dekanom, in profesorja državne višje realke, Friderika Križnarja, kanonikom omenjeue stolice. Iz Gorice nam poročajo, da je dež. odbor goriški v svojej Zadnjej seji imenoval gospoda E nesta Kramarja, doseda nje kmet potovalnega učitelja za Primorsko vodjem dežeine kmetijske šole v Gorici. Č'SiitauioI Viša sodnija je imenovala Aleksandra Serko ta kincelistom pri sodniji v Pazmu, Pavla Tessann kancelistom pri sodniji v Poreču in Petra BariČ-a kancelistom pri sodniji na Voioskem. Potrjena volitev. Trgovinski minister je potrdil zopet uvoženega g. Jo.-,. KuŠarja načelnikom kranjske trgoviruke zbornice in g.Iv, Nep. Horaka njegovim namestnikom. U % ojaSkej slavi, ki je bila v Tr>tu o i 1. d" 10. t. m., prišlo )e 974 mla-deničev, izuiei katerih je bilo 273 potrje uib, in sicer 137 iz prvega, 73 iz diuzega in 63 iz tret|ega raz eia. Za enoletne prostovoljce se je oglasilo 3G inladeničev, m sic. r 15 iz prvega, 15 iz druzega in 6 iz tret|egi razreda. Hazplfcana je Miuiba četrtega učitelja v SeoožeCan z letno ulačo 400 goid. iu stanovanjem. Prošnje konec m>rcja c. kr. okrajnemu Šolskemu sveiu v Postojim. V Senožečah je prijetna služba. Predavanja v del. podp. društva se zać.iđfo drugo ned Ijo, io Jk 21. t. m. Prvi boie predaval g. R*sinan, ogl.%-aili so se tu li drugi gospodjn, tiko sicer, ia predavanja za so vse postne nedelje z »gotovljuna. — Gospo ličine in gospo ije, ki hočejo po predavanju kaj deklamovati, naj se blagovoljno naznanijo v uradu društva. Poziv t V delalskein podpornem društvu ui.ca del »Moii o piccolo Št. 1. I. node vsako nedelo iu praz uk od 2—4 ure popoludne va|a za mešani zbor Opozo-rii]emo s tem gosp' in tfosp c, da bi se teh vaj mnogoštevilno udeležile. V;je bodo uže prvo po8ino nedeljo. Z« nevce so pa vsak vtoiek in petek od 8—10 ure zvečer posebne pevske vaje. korveio »Donau«, ki je iinela z i- mj- um, toliko ues rć, /,ad-la je nov i ne. /gola. Častniki amer krnske voj ie ladje •Juniata« so namieč napravili veselico i nanjo povabili avstrijska lovar še. To pedaj. Tržaške novontl r Mettna delegacija je iinela te dni seje in je imenovala razne komisije, potem n> ročila mestnemu inŽ ni-ju, di izdela načrt, kako se bo le reka Keka oipel|alt pri Gorenjih Vremab, da se potlej uapelje v Trst. — Ta načrt »e potem p -»ilolt o. k. oKr glavarstvu v Postojni. (Torej vendar zdaj resno mislijo na Reko!) Konačno se je tudi sklenolo, da st rekurira proti ukazu namestništva zara i upeljave nemškega jezika kakor predmet v Rojansko ljudsko šolo. Lepe ali jako mr^le dneve imamo. V Četrtek je bil tak mraz, da vso zimo ne tak; vsled tega mnogo bolnikov. Ali o hudi zimi dohajajo poročila Iz vseh krajev, celo iz Italije in Španije. Na pepelniŽuo sredo popolulne seje vozilo proti sv. Andreju do 180 koč j, torej vti nego zalnji dan predpu3tt, — akoprem je bilo t.t*o mraz, da so nosovi tržaških dam uže premočno rudečico kazali; riajelegatnejša je bila ekvipaŽi gospe pl. Bruc.kerjeve, ki je sama lastnoročno vodila Štiri prelepe konje, Putta pokopov ali pa so pri sv. Ivanu; nesli so pusta uže z meata na nostlnlcab do sv. Ivana, ali tam se ni mogla cere. momja izvršiti z vsem običajnim pokopom, ker magistrat ta pot ni dal dovoljenia za daljni sprovod do bošketa, kar ie sveto-ivance seveda močno vjezilo. Prt vsem tem in pri vsem hudem mrazu pa je ljudstva do 8000 prišlo k sv. Ivanu in so gostilne prav dobro delale. Velika nesreča se bi bila lebko zgodila na ulici Monno a vento. framwayev voznik Ivan Gorjup je vozil po onej strmei ulici, ali konji so oen samomor. Predvčerajšnjem Zjutraj se je nek tuj« c pripelj tj v kočiji v novo luko na mol št. III., hitro je skočil iz .koči)e in naravnost Kkočil v morje. K r so to videli mnogi lju lje, b ž so s čolnom veslali proti njemu in ga 2opet iz morja izvlekli, potem pa odpeljali v bolnico, Do dene8 se še ne ve, kedo je, ker noče nič povedati o 6ebi« Policijsko. Fakinu po imenu Tar-taja je bilo mraz, da se brani tur zu ukradel je iz voz čka suknjo, zato pa je tudi dnhil prosto iu gorko stanovanje. — 27ietni I»an Kooman iz Vertojbe se je k ljubu prepovedi vrnol v Trst, zato so ga straže prijele, a ker se je zoperstavljal s pestmi, bode t liko več časa praski ben. — 24leim čevljir Alojzij M. iz Pnskovce je bil oejan pod ključ, ker |e prodal dve ukradeni kočijski svetlima. — Nek fikin je pustil sinoči le pa>- minut voziček vreden f. 51 na ulici, ali ko je zopet prišel iz krčme na ulico, ni bilo več vozička.— V neko ljudsko kuhinjo v Riborgu so včer-j zjutraj ob 4 uri vdrli laiovi, ali straža jih je prepodila. — Poleg poštnega hleva je nek magazm za olj v pr^i ma Razinom pa vse polno sodov. V soboto v noči st» prifila pre i magazin dva takina z vož čkom in sta z č"la pridno nakladati sodf. Po naključju je prišel nek postiljon iz hieva in z >p tz11 pridna delalca in ko je n-> nja zakričal, oba sta pete odne-la, vo zičrk, ki je bil tudi gotovo ukraden, pa pustila na dvorišču, kder se nahaja Še tenes. — Policija je zappla te dni zopet 2 v) iČul'I. Poštne hranilnice so se vsle i najvišjega sklepa od 24. IVb. na novo uredile, p i t^j uredb; ima vo ija poštnih nranilmc zelo obširno področje; v dotičnej preure lin se te hranilnice i oeuujej j » iržavne hranilnice«. Corldke novosti. Vtorek zvečer so se nekiieri trgove, vračali-e semnja v Plavi, mej Kanalom in Go ico; ko so prišli z vozmi pod znožje sv. Gore, utrgala se je pl ist zemlje iz omenjene gor-. Katera zemlja j^ prav v tistem trenutku čez ce^to proti Soči "al la «e, ko so omenjeni vozi tam mimo v. z ii. Konje in ljuen omenjenih trgovcev nogo zlonid. T m on Sod ,-e večk at kaj taceg i zgo-b, zato bi bile v nekaterih krajih . Goriška ćilaimca je imela v soboto sljijen ples v novih krasnih prostorih, v katerih bo >e jutri koncertiral znani operni pfvec, g. Nedelkvjvič. Kolera, v Zgori jej Italiji se kolera vedno gnsteje kaŽ ; v Mantovi je zainje dni sedem osob um lo za to boleznim, 'udi v Benetkah so nekateri zboleli, nekdo 8. t. rn. na nekem Lljo z (lilije, dobjiajočn Iz trorenje It»llje. Nesreča na železnici Mei mestom « Me^v« m M IHC I sin 11. i. m, >6i a iva vitka. Muogo lju it je bito usmrtim ti in ranjenih, deset voz pa razdrobljenih. Knj iževnost. Narodne pesmi, dopo^l il nam je g. H. Volarč učitelj v L vku pri Kobaridu, katere je nabral po okolici kobiridskfj. R<-dostno pozdravi) m « to m ilo ddc - obstoječe z 1"> naromih pesnic in venč^ka. Da bi n.im ne bila smrt prezgodaj vz»la našega Josipa Kočjančlča, imeli hi vžs d i nes vse narodne p^gni zbrane. Vidi se nam, da bode a. Volarič posnem i nj«»k!a in da nas v kratkem razveseli z novo rliirko. Radi lepe in jako priproste sestave priporočimo vsem društvom, kakor tudi posameanikom to lično delce ki stane le 6o nov. Gospodu skladatelju Čest t irno in ž-hino, da bi nas v kratkem razv. selil z drugim delom. —č.— Zgodoaina fara Ljubljanske škofij*, izdaj- A. Kobiai — l'e izvrstne knjige je izšel te dni III. zvezek, ki stane 25 kr. in ee dobiva v katoliški bukvami v Ljubljani in v Mengšu pn g. pisatelju. Tržno porodilo. Kata — cene jakotrlne; prodalo se je 1U00 vreč Rm po f. 44 do 56. 700 vreč Santos po f. 4(i do 58, 400 vrrČ Java no f. 58 do 60, 100 vreč Po- toricco po f. .92, G ylon plant. stane f. 88 do 121, poper oi f. 79 no 8 Sladkor — slabša kupčija po nižih cenah, prodalo «e j- 500 vreč slaokorja v kosih p.» f.20.75 do &J.75. Sadje — šh piecej t vahna kupčija pr dobrin c nah. Pomeianče limoni no f. 2 do 6. — (zaboj), mandlii f. 80 do 83, fig' v vencih f. 13, užć I. vrste f. 8, Č"hp kranjske f. 8.50. op .š f. 27 do 28. cvebe f. 24 do 27. Eieme f. 30 do 43. Sultanma f. 30 do 45, Olje — malo kupčije po za kupce ugodnih criiah; denes stane namreč naimz® f. 46 do 7i — jedilno for. 38 do 4'i, bombažno for. 25 do 32. Petrolje — vedno stalno na for. 10. Ta kupčila bo za Trst popolnoma z^uu-Ijena, ;.ko se bounajwka Uorwa dne 12. marcija Enotni drž. dolg v bankovcih 86 k Id 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru 86 . 85 n 115 » 10 • 5°/, avst. r^^'a .... 101 . 85 • . lelnice narodne banke. . 875 • — • Kreditne de'"'ce .... :!0i> • 60 • ondon 10 lir sterlin . . 12") . 80 ■ Napoleon....... — » — • O. kr. cekini...... 9 ■ 99 ■ Kr. državnih mark . . . 5 . 92'1» • Poklano'). Ker se nekateri tukajšni slavni »LI-■ aŠi« spodtlkujejo nad dO]|jsom v Edinosti it. 19. iz kumenske tn^je ter naju podpisana, kakor da bi bila dopisnika onega iopit>a zlobno m krivično natolcujejo. in kakor se sliši — še celo pridno nekike p.i-ipis- — da še cjlo deput-cijo — zoper naju nabirajo — hm — Vas prozivu prav vljutno — yosp. ure mik. ua blagovolite tem gospodom resnico zabeležiti, t. j. nč.tno naznaniti, Če je kateri izmej naju oni dopis v Vašem cenjenem lislu objavil — ali ne. ♦•) Kar se naju dveh tiče po'rdiva javno, da nisva bila niti pri om-j veselici prisotna. uiti sva kaj o i eno^a dopis i vedela — pred..o sva ga — kakor drugi n iiočniki — v »Elinoati« čitala. T» popravek poŠijeva v javnost zi to — ker Imijo krivične predsodke na naju i udi neke o^obe, katere bi morale na vsak način poprej dobro preprič .ne biti, predno koga obsodbo. Z odličnem spo$pov'injetn Komen, 11. marca 1886. A. Bratina, A. Pahor, kaplana. *) Za takova članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured. '*) Potrjujemo, da ni pinal nobeden om gospodov. Ur. Cerkvene pesmi nabrane med slovenskim narodom Zvezek I., ktcre je Ldalo ceeilijansko druitvo za go-riškonadškofijo sedobe/adOkr s poštnino vred pri lil. Coppag-u, Knjiparju v Gorici. 3-3 ITže več 87 let obstoječa c. li ari tvornica za ;ebrake in koce poprej Liehtenauerja udove in sinov razpošilja po svojih dunajski zalogi ko njs ki h žebra k 1»0 otm. dolslh, 130 ctm. Mifoklli, ne po končljive kakovosti, temne barve, se živejšlmi krajci po Vid* lOO "e zavijanjem vred. Dalje prodajemo, douler še zuloge belo barvane konjske žebrake 2 met.ra dolge ^in 1 l pol metra široke z Šterognbnimi plavo rudeSimi ali temno ru-d^Čimi krajci nepokoticljivo ba/.e po Viti 5 oO / zailiknm vreil Kdor jih vzame 10, dobi jeden komad po vrh ali s-j mu pa cena za 10 nosto z 'iža. Samo rnd. velikanskega izdelovanja in prodaje Klimo v stanu konjske žrebuke tako nenavadne velikosti in luko izborne kakovost . Tako nenavadno ceno prodajati. Stotine bvalnih pisem stoji vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem. Blago, ki ni po godu se brez rgovora nazaj sprejema — Niij se dobro pazi na naslov : 4—1 Pferde-Oecken Fabriks Haupt-Nieder ag WIEN, Rothenthurmstrasse 14. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si tlovek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lenko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso ničdružega, nego škodljiva imes. Edini Jeruznlemnki bal« zam si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živce h.tro krepčalne muči pravioo prednosti nad vsnnii dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom večc prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-in ga ugodnega upliva na prebavljenje ni čiičenje, je zanesljivo sredstvo proti težuvnm v želodcu odvisnim od slabega preb-ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvtdelici priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju St< kleidctt z navodom vred stane SBO novcev. 24—13 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTON! v GORICI. Skladilća v Trstu v lekan i G. B Rovis, na lleki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Kormirm v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E Palisca. Negubite vremena 01 svietskih konjakih gunjevah, koje ■»am ja na dražbi rza polovicu vriedt»«sti kupio, i kojih se razprodalo u sve krajeva svieta, dajem dok jih imade na skladištu m samo for. 150 Konjske gunjeve pa raznimi bojadi-siuimi rubovi, debele kano d.ska, dugi 190 cm., Široke 180 cm. upravo nerazkidive : I. vrst po for. 1*75 najbolja I. vrst fr. 1 95 po komadu 500 Duc. žutodlakavih gunjevah za kOčije «a raznobojnih crtah i robovah, vrlo velike i fibe for. 3 komad. Osobtto vriedne za "lastniks kočmb. Irnadem takodjer 400 kom. svilenih pokrlvačah za krevet iz najfinije Buret«*vileu najkrasnijih hojah, crvene, modre, Žute, zulene. smedje, za najveće krevete komad for. 3 50, a jedan par for. 650. RazaAilje ne uz gotov novac ili c. k. poŠt. povzetje. U mojem uredil imadero na stotine zahvalnicah i namčbuh od najuvaž^nljtb osobah. a nekoje oi tih jesam jur obielo-lanio, druge koje Ću p'L'odom objelods-n»ti može «v»tkn kod me ie razviditi Sve što nekonvenira uzme se natrag bez prigovora. Opomena. Opominjem svakoga, da se ćnviju onih gunjovah odanih tvrdkib, koje se boje svoj naslov u oglasih objelo daniti. Tko želi dakle imati dobru i soli dnu robu, neka se obrati na tvrdku odi', kr. trgovačkog »ui i prolokoliranu J. H. Rabinoviez Wien Hintere Zollamtstrasse Nr. 9. NB. One unj've. koje nuija)U drugi po f >-. 1-50, fo^. 1*60 prodajem ja po for. 1 20 no koma »u. 4=2 poMflimiMi c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro I B Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju. Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod luninerus oo munis in dii čih željišč napravljeni liker je prijetnega okusa. Jnko pospejuje prebavljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepČanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na brb innec. Prodajo na debelo .,pre-skrbujejo moje hiše v Šibeniku In v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijuh. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerei je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom m po malem ovitku z autografovano lirmo Romano Vlahov. 34-48—lf> Razglas. Naznanja se, da bode z dovoljenjem vis. c. k. deželne vlade v Ljubljani z dne 8. januarja 1886 St. 371 letni semenj sv. Jurja v tržni občini Planina, v okraju Logatec, letos na '29. dan marca prestavljen. Županstvo v Planini dne 1. marca eta 188(5. Anton Kovše.i žtipan. Trgovina A. Majer-ja Pivom v steklenicah naprava na paro LJUBLJANA. Cesarsko, Exportno in Bock-pivo v zaboj h z 05 in 50 stekl. 'Jl —52 žele se zalog ar j i v večjih krajeh. ^e525Z5ZR5Z5252ra52S25ZSZ525ZS2S Čujte in čudite se! 12.500 kosov OGKINAL ZA DAME, poJolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah ruja-vlh, sivih, 2rn|h rudečih, modrih, bolih. Škotskih in tujkih itd, proda se po goldinar 1 goldinar komad proti poštnemu povzetju, da se izpraznijo pr istori 4—4 Exporhaus ,,Zur Austria", Wien, Oberdobllng, Marlengasse 31 252525252512525252525252525! T Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč iii ni treba mnogih besedi, CD u u * i—i O OH C_3 O - K «(hmm o !alf ^2-ot •''■S "5SS m$i i s* fiili t o .S sil «-I Josp tOabr. Picoli-ju, lekarničaiju v Ljubljani Na aahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so ird dobro znani v velikih slučajih vspeSno rabil proti boleznim v želodcu in zlati Žili ' 26—50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil vitez pl. Stfir.kl, o. k. vladni svetovalec in delelDO-ganilnet porogovalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničai-ja Piccoli-ja hitre in prefiudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za fedno steklenico Želodečne esence, kojili imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomlnj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr Pastilje santonlnske; fkolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr 100 košč. f»0 kr. 1000 košČ 5 gld. 2000 6 gld' Salioilne paatile o roti prehla|en|n najboljši pripomoček proti davici (dlfteritls), plučnim, prsnim in vmtnlm bolečinam, zoper kašeli in nripavost. škatljica 20 kr. Zeliščni prsni alrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliŽenju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašliu itd. Odritičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila so zmlraj friina dobe v lekarni 6. Piccoli-ja «pri angelu» v LJubljani na Dunajskej cesti, kder so naročila tako po poŠti proti povzetji izvršujejo. m- Nove Šmarnih za leto 1886 SO že • tisku; upjiiuo. da bodo do srede marča dovršene in bodemo potem natančneje poročili. To naj služi za odgovor na več vprašanj zarad .,^niarnie.u „Katoliška Bukvama" v Ljubljani, Stolni trg št. 6. Novi inštrument staron-mški Ariston za ot.x*olc« preseza vso eimke instrumente po eleganci, lepemu glasu in trajnosti Za komad z 6 sekiri-cami 16 gld , kedor hoče več sekire, plača za vsako 60 novcev. Kazim tf-ga priporočam svoje harmonike 12 — )n druge muzikalne instiumente. Ceniki brezplačno in franko. Trimmel,Wien,Kaiserstrassr J N.74 LTi LT^ ^T". kTi kTj LT. k-TL vT^ vT. ^^T. vTV k^rvvT^ I.MHlIMk OrilMIV, > k 111 M . .. vnni iiihiiiu r VIKTOR DOLKNC a uMrfariiA V. l>OLKN<2 v i i^.