SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 11 de abril -11. aprila 2002 KOLO ZGODOVINE MARKO KREMŽAR Ideologije, ki so se skotile v devetnajstem stoletju, so v dvajsetem dozorele, raztresle svoje strupene sadeže po- svetu in se izčrpale. Človeštvo je stopilo v novo stoletje z varljivim občutkom sprostitve. Nekateri misleci in politiki iz,,naprednih" dežel so menili na prelomu stoletja, da bo zavladal na svetu mir, kar sicer morda res ne bo pomenilo konca zgodovine, a bo vsekakor konec nasilja. Ker ljudem ne bo več mar preživelih ideologij in se bodo brigali odslej le za čimkoristnejšo porabo dobrin, ki jih meče na trg svetovni gospodarski stroj, ho socialnih napetosti, ki so pretresale družbo nekaj stoletij, praktično konec. Tudi mednarodnih vojska ne bo več, so zatrjevali. Ker imajo ZDA s svojimi zavezniki praktičen monopol nad modernim orožjem, je s tem možnost velikih vojn izključena, majhne vojne pa naj ne bi bile nujno slabe za industrijo in imajo tudi prednost, da se bijejo na oddaljenih koncih planeta. Skratka, človeštvo, ali vsaj tisti del človeštva, ki obvladuje medije, kulturo in gospodarstvo, si je obetal srečno dobo v nedogled rastoče blaginje. Pod vtisom takih in podobnih mnenj si zdaj, ko ni minilo niti poldrugo leto od magičnega praga tisočletja, težko predstavljamo, da je svet in z njim mi, potisnjen v prvo globalno vojno v zgodovini. Napovedal jo je dan po tem, ko so teroristi napadli WTC in pentagon, predsednik najmogočnejše velesile na svetu. Vojna napoved je resna stvar, posebno še, če je že v sami napovedi svarilo, da ho vojna dolgotrajna. Nenavadno je hilo le to, da sovražnik, s katerim naj bi se spopadli, ni bil jasno določen. Razglašena je bila vojna proti terorizmu in poudarjeno, da ne gre za islamski ali kak drugi konkreten terorizem, niti te za Ben Ladena in njegovo skupino, temveč, da je vojna napovedana terorizmu na sploh. Od tod tudi poziv vsem državam, naj podpro ZDA pri tem globalnem naporu. Ni dvoma, da ima predsednik ZDA na razpolago celo vrsto svetovalcev, izbranih iz najboljših univerz in političnih šol, ki mu pripravljajo govore in izjave, a zdi se, da je v omenjeni vojni napovedi vendarle ostala neka nejasnost. Terorizem je namreč metoda boja, ne pa nasprotnik. Potemtakem naj bi bil odslej sovražnik. ZDA vsak, ki bo uporabljal teroristično metodo za dosego svojih vojaških in političnih ciljev. Z omenjeno napovedjo je bila obsojena metoda boja in na razlogi zanj. To lahko spravi protiteroristične bojevnike in njih voditelje v nemajhne zadrege. Če postavi neka skupina, npr. FARC, bombe v mestu Bogota je to terorizem, ki more opravičiti mednarodno intervencijo. Če pa isti FARC ,,osvobodi" del Kolombije in prične državljansko vojno, ali je to tudi terorizem? Če Kolombijska ali katerakoli druga vlada pošlje svoje specialne oddelke, da pomorijo nekaj upornih voditeljev, ali je to državni terorizem, kot pravijo levičarji, ali upravičena obramba? Ali so v Palestini teroristi le Palestinci, ki imajo kot glavno orožje samomorilne bombaše, ali tudi Izraelci, -ki imajo del njihovega ozemlja že leta zasedenega s silo-, ki so zadnje tedne vdrli v palestinska mesta s helikopterji in tanki? Če izdelujeta orožje za masovno uničenje Irak in Iran, je to razglašeno kot pro-teroristično dejanje, da imata enako orožje Indija in Pakistan, pa spada, kot kaže izkušnja, na drugo področje. Po! stoletja terorizma na Irskem ali Vaskoniji je bilo do zdaj ,, notranja zadeva Angležev in Špancev, kljub te-' 'majo tudi v teh primerih teroristi pmednarodne povezave. Ali bo odslej drugače? o ^aha . Da vlada Kitajska svoje podložnike s terorjem, ni skrivnost, a dejstvo, da odpira vrata tujemu kapitalu in da pusti pri miru tujce, se zdi, da predstavlja vsaj zaenkrat olajševalno okolnost. Kdo ho v tej novi vojni razsodil, kateri terori-zem je dovolj slab, da zasluži nalepko ,.globalnega” sovražnika in kateri ne? Ocl odgovora na to vprašanje bo lahko v naslednjih de-setletjih odvisen način življenja po vsem svetu. Tudi razmefe v Argentini niso v tem pogledu popolnoma jasne. Država je podprla ZDA v njenem namenu iztrebiti mednarodni terorizem, vprašanje pa je, kdaj postane terorizem mednaroden. Vglobaliziranem svetu ho težko najti kako teroristično organizacijo brez mednarodnih povezav, pa tudi terorizem, ki ga morejo izvajati vlade, kadar se oddaljijo od demokratičnega modela, utegne imeti kako mednarodno podporo ali vsaj oporo. Prav tako ne ho lahko odgovoriti na vprašanje, ali je večje nasilje, če država zapleni prebivalstvu prihranke, ali če množica razbija banke in ropa trgovine. Če je res, da v tej deželi razni južnoameriški narkotratikanti financirajo del nemirov, ali spada to na področje mednarodnega terorizma, ali ne? Pojma finančnega terorizma se niso izmislili v južni A meriki. Že prve dni nove vojne ga je obsodil, čeprav ne definiral, predsednik ZDA. Optimisti menijo, da je globalne vojne proti terorizmu praktično konec z razdejanjem Afganistana in da bo nadaljne iskanje Ben Ladena in tovarišev le policijska akcija. To hi bilo želeti, a nas spet prepriča predsednik Bush, da stvar ne bo tako poceni in da se vojna šele pričenja. Če pomislimo, da se v vsaki vojni velike ofenzive dolgo pripravljajo, se smemo upravičeno bati, da tudi pri tej ne bo drugače. Vendar, če bo vojna res 1dolgotrajna, je vprašanje, če bo mogoča brez ideologij, ki naj bi jo na eni in na drugi strani opravičevale. V primeru, da bi ena stran skušala opravičiti svoja nasilna dejanja z islamom, obstaja nevarnost, da bo postala žrtev spopada nehote tudi muslimanska vera. Druga stran ■ bo verjetno utemeljila svoj boj z obrambo demokracije, a se bo težko ognila nevarnosti, da bi v imenu demokracije prav ta, celo na njenem lastnem ozemlju, doživela velike okrnitve. Ni vojne, najmanj pa kadar je ta protiteroristična, ki ne bi pričela omejevati osebnih svoboščin. Kolikšne bodo te omejitve in koliko časa bodo trajale, je odvisno od poteka konflikta. Verjetno pa bo držalo tudi v tem primeru, kot vedno v zgodovini, da nobena družba ne izide iz vojne, pa najsi zmaga ali je poražena, enaka kot je stopila vanjo. Medtem se je v sveti deželi razplamtela vojna, ki verjetno ni bila v načrtih ZDA. Ker so simpatije arabskega sveta, tudi tistega, ki je zaveznik. ZDA v vojni proti terorizmu, na strani Palestincev, medtem ko so Izraelci [nav tako amerriški zavezniki, se je znašla prva velesila sveta v nemajhni zadregi. Konflikta, ki grozi zanetiti val vedno večjega nasilja na Bližnjem vzhodu, Američani ne bodo mogli prilagoditi kalupu protiteroristične vojne, ne da bi pri tem prizadeli katerega od zaveznikov. Treba se bo vprašati o razlogih za nasilje in jih skušati odpraviti. Prav to pa je tisti del Bushove protiteroristične politike, ki je manjkal od vsega pričetka. Konfliktov, bodisi gospodarskih, bodisi vojaških ni mogoče preseči dokler ne odpravimo ali vsaj omilimo razlogov, ki so jih sprožili. Zdi se, da so to preprosto pravilo spregledali na svetovni šahovnici ameriški, podobno kot na domači, argentinski politični predstavniki. Seveda je stoletje še mlado in je še čas za popravila in dopolnila, čeprav, kot vemo iz zgodovine, so trenutki, ko je čas lahko zelo drag. Prihod komisije DZ PETERLE KANDIDAT Slovenski parlamentarni predstavnik v Evropski konvenciji o prihodnosti EZ Lojze Peterle je uradno kandidat za predstavnika kandidatk za članstvo v predsedstvu konvencije. Na položaj sta sloven- skega poslanca uradno predlagala češki in madžarski kolega, uspešnost kandidature pa bo po pričakovanjih znana 15. aprila, ko naj bi parlamentarni predstavniki v konvenciji izvedli glasovanje. Med drugim sta namen za kandidaturo izrazili Litva in Ciper, iz Poljske pa je na primer prišel glas, da se njihovi predstavniki ne nameravajo potegovati za položaj, temveč bodo po pisanju poljskega tiska podprli ali slovenskega ali litovskega predstavnika. GLEJ... KUČAN - MANEKEN ALI MOŽ SLOVENCI V ARGENTINSKI BESEDE?.................2 GENEALOŠKI KNJIGI.......3 TURNEJA MENDOŠČANOV V SLOVENIJI.........3 DRUGA RUNDA V TURNEJU ODBOJKE ........4 Kot je bilo napovedano, so v petek 6. aprila, prispeli člani komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki si je namenila te dni obiskati rojake v Braziliji, Argentini in Urugvaju. Po uspelem obisku v Braziliji so dospeli v petek zečer. Drugi dan, v soboto, so takoj pričeli z delom. Ogledali so si namreč osnovno šolo dr. Gregorija Rožmana v Slovenskem domu v San Martinu, kjer jih je pozdravil predsednik Andrej Rezelj, učitelji, ter seveda šolarji. Opoldan so bili povabljeni na kosilo na veleposlanikovo rezidenco v Marti nezu, skupaj s predstavniki vseh sloveskih emigrantskih skupin: ga udeležili predsedniki ali predstavniki naše in predvojnih naseljencev. Bli so pri- vseh naših organizacij. Pred pričetkom je šotni tudi naši časopisni in radijski mediji. predsednik Franc Pukšič položil šopek pred A čas je bil kratek. Takoj popoldan se spomenik našim padlim, je komisija odpravila v Slovensko hišo, kjer Večer je vodil predsednik krovnega so obiskali Slovenski srednješolski tečaj. društva dipl. časnikar Tone Mizerit, ki je Študentje so jih pričakali na dvorišču, kjer člane komisije pozdravil in jim v kratkem je obiskovalcem ravnateljica prof. Neda razložil delovanje naše organizirane skup- Vesel Dolenc predstavila v nagovoru nas- nosti. Njemu se je zahvalil za sprejem tanek in delo tečaja. Zahvalil se ji je in Franc Pukšič. Pojasnil je delo in dosežke nagovoril dijake predsednik komisije Franc komisije, pa tudi omenil še sedanje delo in Pukšič. Nato so člani prisotvovali v nekaj načrte. razredih pouku, profesorji so jim pokazali Sledil je pogovor, saj je bilo veliko naše učne pripomočke, in so se podpisali v vprašanj ali komentarjev, ki so jim sledili knjigo obiskovalcev. odgovori ali razlage. Dr. Zvone Žigon je Po kratkem prigrizku je arh. Marjan kot glasnik vlade in tajništva za. Slovence Eiletz gostom razkazal vso Slovensko hišo. po svetu razložil delo odbora, predvsem Zvečer pa je bil pripavljen sestanek razšir- glede stikov. V debati je bilo zanimanja za jenega Medorganizacijskega sveta, ki so se sedanje želje mladih po naselitvi v Slove- niji in po možnih vrstah sodelovanja ali pomoči nam v Argentini, ki nas tare huda kriza. Z manjšo pogostitvije se je srečanje zaključilo. V nedeljo je komisija obiskal društvo Triglav, v prihodnjih dneh pa bo obiskala Rosario - društvo Triglav, s srečala s člani Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice, obiskala Gospodarsko zbornico Argentine, Zunanje mimnistrstvo, imeli sestanek v Parlamentu. Sledil bo obisk Slovencev v Bariločah in Mendozi, šli bodo v prekmursko društvo v Bernalu in zavetišče Rožmanov dom, Naš dom San Justo, nato pa se bodo odpeljali še v Urugvaj na obisk Prvega slovenskega prekmurskega društva. Na Srednješolskem tečaju v Slovenijo se vrnejo v sredo 17. t. m. Komisija v gosteh na veleposlaništvo. Od leve: Jože Avšič, veleposlanik Bojan Crobovšek, predsednik Franc Pukšič, Bogdan Borovič, Samo Bevk, dr. Jože Bernik, Jožef Krotičnik, dr. Zvone Žigon. „Za bolj žlahtno in bratsko Slovenijo" Pri založbi Družina je pred veliko nočjo izšel Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. Program, ki je zajet v besedilo, potem ko so ga slovenski škofje z nekaterimi popravki sprejeli na seji 17. in 18. januarja 2001, je celosten načrt delovanja in se razteza na vsa področja cerkvenega življenja. Sklepni dokument so na časnikarski konferenci podrobno predstavili ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, tajnik plenarnega zbora Ivan Štuhec in vodja tiskovnega urada Slovenske škofovske konference Janez Gril. Po mnenju nadškofa Rodeta je program širokopotezen in ambiciozen, naloge pa so strnjene v pojmu „nova evangelizacija". Sklepna slovesnost ob razglasitvi omenjenega dokumenta bo v soboto, 18. maja, na Brezjah, mašo bo vodil papežev posebni odposlanec kardinal Josef To-mko, ko bo sklepni dokument slovesno izročil vsem trem škofom ordinarijem, pastoralnim delavcem in sodelavcem. Na podlagi sklepov plenarnega cerkvenega zbora bi se morali v Cerkvi na Slovenskem zgoditi predvsem trije pomembni premiki, najprej nov način delovanja, nov lik slovenskega kristjana, kot logična posledica nova evangelizacija našega naroda, je na časnikarski konferenci povedal nadškof Rode, sicer predsednik Plenarnega pokrajinskega cerkvenega zbora. „Naše delovanje naj bi bilo v prihodnje bolje usklajeno, bolj poenoteno in s tem tudi bolj učinkovito in to na ravni škofij, dekanij in župnij, med različnimi gibanji in skupinami, med kleriki in laiki," je še dejal ter poudaril, da bo več odgovornosti v Cerkvi nujno treba dati laikom ne le zato, ker duhovnikov primanjkuje, temveč ker to zahteva lastna poklicanost božjega ljudstva v Cerkvi. Iz koncilskih smernic naj bi se rodil nov tip slovenskega kristjana. Plenarni koncil, ki si je izbral za geslo IZBERI ŽIVLJENJE, bi moral uliti slovenskim kristjanom nov pogum in novo samozavest. Sredi naroda, ki ni zadosti sproščen in je pogosto brez življenjske radosti, ki mu primanjkuje vera v prihodnost, bi moral slovenski kristjan sprejemati življenje kot dar od Boga, v veliki notranji radosti in svobodi, ga spoštovati kot sveto in ga radodarno podajati naprej, je povzel ljubljanski nadškof temeljne smernice. „Spremeniti se mora tudi naš odnos do države, nanjo še vedno gledamo kot na nekaj, kar ni povsem naše in za kar nismo zares odgovorni. Ko bi bilo med nami več državljanske zavesti, bi bili bolj pozorni na to, kaj se dogaja, in bi bolj odločno prevzemali svoje odgovornosti," je strnil. Rode je poudaril, da se mora med slovenskimi kristjani okrepiti tudi državniški čut. Suverenost, ki smo jo razglasili pred 11 leti, se mora naseliti v nas in nas od znotraj spremeniti, da bomo živeli kot svobodni državljani, kot suvereni ljudje z močno zavestjo, da je ta država naša, da bomo gledali na njen ugled in na njeno priznanje v svetu, je še dodal. V zvezi z vprašanjem šolstva po besedah Štuheca v načelnih stališčih niso v ničemer odstopili od znanih zahtev, ki jih Cerkev zagovarja na tem področju. Celotno zadevo so pustili odprto na relaciji pogajanj med Katoliško cerkvijo in državo. Sicer pa so v sklepnem dokumentu zapisali, da je svoboda veroizpovedi temeljna človekova pravica, da je svoboda do vzgoje v veri tudi temeljna pravica družine in da bi morali tudi v Slovenji priti do rešitev, ko bi se lahko starši in njihovi otroci svobodno odločali o tem, kako se bodo pustili informirati o vprašanjih vere tudi v slovenskem vzgojnoizobraževal-nem sistemu. V Slovenji v tem trenutku to vprašanje še ni ustrezno rešeno, kar je predvsem posledica zgodovinskih okoliščin. V sedanjih razmerah pa si bodo prizadevali, da bi župnijski verouk (t.j. kate-heza) nadomestil enega izmed obveznih izbirnih predmetov v šolskem sistemu. /Z ŽIVLJENJA TONE MIZERIT Maneken ali mož beseda? DRAGO OCVIRK Ko sem neko žensko iz šov-biznisa pohvalil, da je lepa, me je znanka podučila, da je lahko lepa vsaka, če ima denar. Na to sem se spomnil, ko nikakor nisem mogel izbrskati, kaj sta povedala nadškof in predsednik države v Celju. Mediji so trosili rožice, kako da je nadškof hvalil Kučana in se pridružil vrsti njegovih občudovalcev. Medijci, očitno presunjeni od nenadejane idile, so to zapoznelo „ljubezen" pozdravljali, češ kako je bil že skrajni čas, da tudi nadškof podleže čaru našega najlepšega in največjega politika. Kaj me brigajo odrske postavitve, dajte mi informacijo, saj znam uporabljati možgane, sem se že nič kolikič hudoval na medije. Kako krvavo potrebna je zgolj informacija, sem doživel že naslednji dan, ko me ljudje niso nehali spraševati, kaj je bilo v Celju. Kako neki naj vem, če tega ni nihče povedal, medijskim konstruktom, četudi v obliki „love story", pa ne nasedam. A celo ljudje, sicer kritični do medijev, so zgodbo kupili. Ko sem končno dobil predsednikov govor, sem snel klobuk pred tistim, ki ga je sestavil, in pred predsednikom, ki je imel korajžo, da ga je prebral. O Jugoslaviji je rekel, da je bila v zadnjih letih „pekel", ,,dežela smrti, beguncev, ruševin in težko ranjene človečnosti. Tam še vedno štrlijo tudi ruševine džamij, katoliških in pravoslavnih cerkva." Na kaj pomisli človek, ko sliši za tak pekel? Na lobanje, kosti, proteze ... v Slovenski Bistrici, s strahom čaka na izkopavanja pri Slovenj Gradcu. In begunci? Pred oči stopi še vedno prekleta slovenska politična emigracija; pa ruševine nekoč prelepih gradov in globoko ranjena človečnost svojcev žrtev revolucije, ki niti do mrliških listov ne pridejo. Ali ne štrlijo ruševine cerkva in kapel po Kočevskem (okrog sto!) in še kje? Vse to v državi, ki ji predseduje Kučan. A če obsoja pekel drugod, kako ne upati, da bo še danes pogasil ogenj domačega? Kdor zavrača tak pekel, ga zavrača povsod, kdor ga hoče odpraviti na Jugu, ga hoče odpraviti povsod, kdor ima moč, da ga odpravi doma, ga bo. Kaj reči, ko ima predsednik katolištvo, pravoslavje in muslimanstvo za „legitimna duhovna gibanja in cerkvene skupnosti" in jih odveže odgovornosti za vojno v Jugoslaviji? Kdo se ne bi strinjal, ko razkrinka ,,nedopustni in v določenih obdobjih celo napadalni državni ateizem" v uničenju Jugoslavije? „Nasilno je zaviral moderno in pomoderno emancipacijo tako nacionalnega kot religioznega pripadanja in vzpodbujal umišljeno jugoslovanstvo kot posebno sintetično nacijo. To prav zaradi tega ni moglo biti pozitivna politična povezovalna vrednota in je postajalo čedalje bolj prisilni jopič narodov in ljudi." Smo pri nas že izkoreninili ta pogubni napadalni državni ateizem? Ali ne zavira pomoderne emancipacije tako nacionalnega kot religioznega prek Gabrove šole, večine medijev, „pravnega" in administrativnega zaviranja gradnje novih sakralnih objektov, denacionalizacije...? „Vaša prizadevanja," je še rekel predsednik evropskim škofom, „razumem kot voljo Katoliške cerkve, da prevzame svoj del odgovornosti za človeku naklonjeno prihodnost tudi na tem pogorišču človekovega dostojanstva in evropskih duhovnih vrednot, ki pa na žalost še vedno tli in se lahko vname. (...) Verjamem, da Katoliška cerkev zmore in je pripravljena na evropskem jugovzhodu širiti prostore duhovne svobode, ki je človeku pomembna vsaj toliko kot politična, gospodarska in socialna svoboda človeka." Tudi sami smo (bili) „pogorišče človekovega dostojanstva in evropskih duhovnih vrednot" in „še vedno tli" tudi pri nas. Diagnoza, ki ji ni kaj očitati in ki priznava Cerkvi njen „del odgovornosti za človeku naklonjeno prihodnost", velja tudi za Slovenijo. In če jo postavi njen predsednik, jo lahko razumemo kot obsodbo vseh, ki še teptajo človekovo dostojanstvo, zavračajo evropske duhovne vrednote in ovirajo Cerkev pri njenem poslanstvu. Ko sem prebral Kučanove misli, ki dobijo vso svojo težo, če jih postavimo v naše okolje in dogajanje, mi je bilo jasno, zakaj je nadškof izjavil: „Vaše sporočilo, gospod predsednik, nam je dragoceno. In naj kot Slovenec in slovenski državljan rečem, da smo nocoj zaradi tega prelepega govora ponosni na vas. FJvala vam." Kako se ne bi nadškof strinjal s sporočilom, ki ga širi sam, čeprav ga zato pričakajo na nož? S pohvalo predsednikovega govora se je nadškof razodel kot človek, ki mu je več do načel, ki jih zagovarja, kakor do politikantske preračunljivosti ali diplomatske zadržanosti. Nič manj pa ni v pohvali, ki je jasno omejena le na celjski govor in na tisti večer, izraženo pričakovanje, da bo predsednik izrečena načela z vso svojo močjo uveljavljal prav tam, kjer to more in je to dolžan: v Sloveniji. Tako kot ženska je tudi politik vedno lep, če ima denar. Med tak predsednikov „denar" sodijo mediji, ki so poskrbeli, da ljudje niso zvedeli za vsebino njegovega govora, na drugo ozadje pa so postavili nadškofovo pohvalo. S to dezinformacijo so dvigali predsednikov ugled med tistimi, ki nekaj dajo na nadškofovo besedo, z zamolčanjem vsebine njegovega govora pa so ohranili njegov ugled med „borci" in jelinčičevci, v Združeni I isti... Če bi namreč ti zvedeli, kaj je predsednik govoril škofom, bi ga razglasili za klerikalca in izdajalca. Mediji so se tako trudili olepšati predsednika in očrniti nadškofa. No, eno je medijsko manipuliranje, drugo pa predsednikova verodostojnost. Le dejanja bodo pokazala, ali je s svojim govorom zgolj krasil svojo podobo pred mednarodnim zborom škofov, ali pa je mislil resno in bo ob koncu mandata storil tisto, kar bi moral na začetku. Bolje pozno kot nikoli! Zato dileme ni okrog Rodetove izjave, ampak je okrog predsednikove doslednosti. Resnično vprašanje je, ali je predsednik maneken ali pa mož beseda. Družina, 7. aprila 2002 Tako kot narod tudi vlada nenehno spreminja snov svojih skrbi. Na riziko države se že nihče več ne spomni. Celo dolar je že skoraj prešel v pozabo, ko pada okoli 2,75. Sedaj je' znova na prvem mestu pogajanje z FMI. Je kaj upanja? Lahko bi rekli, da malo. Delegacija Mednarodnega denarnega sklada, kot smo že poročali, postavlja vrsto zahtev, ki jih Argentina noče ali ne more izpolniti. Tako da lahko mirno rečemo, da bo pogajanje še dolgo in izid nejasen. Kaj smo že storili. Tudi malo. Dolarska valuta je sicer svobodna a pod kontrolo Centralne banke. Tudi je bilo sprejeto, da se deficit upošteva v celoti, torej skupno državni in provincijski. A province se trmasto upirajo dodatnim zmanjšanjem socialnih in upravnih srto-škov. Celo sporazum z zvezno vlado, kjer so se zavezale, da znižajo deficite za 60 odstotkov, so doslej potrdile komaj tri provincijske zbornice. In boni? Vlada trdi, da jih brez posebne finančne pomoči fonda ne more potegniti s trga. Obtok, ki trenutno šteje 5.000 milijonov pesov v raznih bonih, se bo nadaljeval. Vlada govori o roku 18 mesecev, a brez pomoči fonda je vse nepredvidljivo. Osporavani zakoni. Vladi doslej ni uspelo, da bi v kongresu potrdili odpravo zakonov, ki jih FMI kritizira. Dogovor s strankami na tem področju je zašel na mrtvi tir. Kvečjemu ji bo uspelo, da jih Kongres prilagodi, neverjetno pa je, da bi jih enostavno ukinil. Koliko prosimo? Prvotno je vlada govorila o 25.000 milijonih dolarjev. To pa je popolna utopija. Končno bi se zadovoljila s tistimi 9.000 milijoni, ki smo jih že nekajkrat omenili. A v skladu so mnenja, da če do pomoči sploh pridej ta prvotno ne bo presegla 5.000 milijonov. Je kakšna alternativa? Dejansko Argentina nima alternativnega programa, ki bi predvideval, kaj narediti, če končno ne pride do sporazuma s Fondom. Mnogo se govori o raznih variantah, nekateri strokovnjaki svetujejo take ali drugačne poteze. Dejstvo pa je, da na to ni bil nihče pripravljen, ni stvarnega programa in ga je v takem stanju izredno težko pripraviti. Sploh se nam zdi da ta vlada, v svoji neodločnosti ni primerna, da bi izpeljala tako dras-tično spremembo gospodarske smeri. Trdoživi „corralito". Ko govorimo o neodločnosti vlade, omenimo, da ubogi predsednik Duhalde nenehno trdi eno, potem se pa zgodi drugo. Ko je nastopil, je v parlamentu izjavil, da bodo vsi dobili povrnjene bančne vloge v originalni valuti. Potem je moral to preklicati. Druga trditev je bila, da bo dvojna devizna valuta. FMI ga je prisilil, da je tudi to preklical. 9, julija naj bi bil začetek konca naših težav. Tega še ni preklical a njegove razlage jasno kažejo, da začetka še ne bo. Ta teden pa je Centralna banka objavila, da bodo banke lahko že s 1. januarjem 2003 vračale dolarske vloge (seveda 1=1,4), če bodo mogle. Potem so to jasno preklicali in niti ne vedo, kdo je to idejo sploh sprožil. A FMI pritiska, naj bo čim prej konec „ograda". Sodnije na delu. Tudi na sodni fronti je bilo ta teden nekaj novosti. Najprej je v zapor padel dvakrat bivši gospodarski minister Domingo Cavallo. Tožijo ga zaradi tihotapljenja argentinskega orožja. Za to zadevo so bili aretirani in nato izpuščeni že številni bivši funkcionarji, vključno predsednik Menem in minister Erman Gonzalez. Cavallo pa je bil že prej zaslišan a nikdar obtožen. Jasno, tedaj je bil uspešen minister, sedaj pa je proslul državljan. V teku so trije različni postopki in ta, zaradi katerega je prišel v arest, se nanaša na prodajo 5.000 pušk in 75 ton municije v Ekvator, ko je bila ta država v vojni s Perujem. 'Ostala . dva postopka raziskujeta prodajo orožja, municije in smodnika na FHrvaško. Še nekaj je važno: prej so vsakega od teh postopkov imeli v rokah različni sodniki, sedaj pa so vsi trije zedinjeni v rokah sodnika Speronija. In De la Rua? Njega tožijo v zvezi s policijsko rep-rezijo decembra meseca, ko je bilo zaradi cestnih spopadov 32 smrtnih žrtev. Bivši predsednik se izgovarja, da on ni dal ukaza za zatiranje in je sploh za izgrede izvedel po medijih. S svoje strani pa obtožuje tako per-oniste kot same radikale, da so krivi zarote, ki je sprožila pravi državni udar in je kriva njegovega padca. Gospodarski položaj. Vlada je uvedla davek (pridržek) na izvoz. Suče se od največ 20% (žita, moka, olje). do 5 % za nekatere industrijske izdelke. Trdijo, da so nabili večji davek na tiste pridelke, ki so se na notranjem trgu najbolj podražili. S tem nameravajo nabrati kakih 3.000 milijonov dolarjev. Ni treba še posebej poudarjati, kakšno jezo in kakšne proteste je ta ukrep sprožil zlasti na področju poljedelstva. Inflacija. Težko je govoriti o tej zadevi. Napisali smo že, da cene niso enakomerne povsod, in sploh se slišijo številni glasovi, ki trdijo, da merila niso pravilna. Marca je inflacija dosegla 4%, s čimer v prvih treh mesecih beležimo že 9,6%. Prvič pa je, da vlada priznava, da bo inflacija višja, kot so napovedovali. Sam pod-minister Todesca je govoril o 45% do konca leta. Fantje in dekleta, pripravimo se! Se bo vroče. SLOVENCI V ARGENTINI Turneja mendoške , mladine po Sloveniji V nedeljo, 24. marca sta se predstavili v našem Domu plesna folklorna skupina in Los Chanares, preden odpotujeta v Slovenijo. Na sporedu so bili argentinski in slovenski narodni plesi. V polno zasedeni dvorani jih je pozdravil predsednik Jernej Bajda. Res, navzočih je bilo tudi veliko argentinskih prijateljev oz. sorodnikov, saj smo jim vsi hoteli izraziti našo podporo in tudi priznanje. Potovanje v Slovenijo pomeni izredno priložnost za našo mladino, da spoznava svojo duhovno domovino, navezuje osebne stike s svojimi vrstniki, a pomeni tudi j^ziv, saj se je bilo treba pošteno pripraviti. Za predstavitev so nastopajoči - vseh deset parov -vkorakali na oder z obema zastavama na čelu: ena vrsta v argentinskih krojih, vzporedna pa v slovenskih. V prvem delu so se predstavili bratranci Bajda - Los Chanares - z izborom argentinskih folklornih: carnavalito, vals, zamba, - in novo El condor pasa. Treba je priznati, da se fantje pridno izpopolnjujejo in da jim glasba veselo vre prav iz srca. Tudi občinstvo je to zaznalo in jih navdušeno nagradilo. Sledili so argentinski plesi: chamame, zamba, cueca, chacarera, carnavalito - in na koncu tango. Vse v tipičnih podeželskih nošah, če izvzamemo mestni tango. Ta del sporeda je zaključil David Bajda z lastno skladbo za kitaro Malambo del viento. Po odmoru se je razvil drugi del sporeda, ves posvečen slovenski besedi, pesmi in plesom. Zelo lepo so zaplesali belokranjsko kolo. Nato je Erika Bajda recitirala Minatti-jevo Nekoga moraš imeti rad, Pavel Šmon in Janez Bajda pa vsak po eno Kuntnerjevo iz zbirke Mati Slovenija. Gorenjski ples so izvajali, kot so rekli, prosto, ne zvesto po etnografskem izročilu. Pojavili so se beli robci, ki so pare povezovali na svojski argentinski način. Za konec so Bajdovi fantje - tri harmonike in dve kitari - zaigrali venček slovenskih poskočnih. Posamezne točke sporeda so napovedovali nastopajoči. Na koncu so poklicali na oder Angelco Šmon-Bajda ter Danijela Gomeza in jima izročili šopka zahvale, saj sta jih res požrtvovalno pripravila za to turnejo. Naši prosvetni odposlanci se odpravljajo na pot z mladostnim navdušenjem - in kot nosilci dveh kultur. Želimo jim vsestranski uspeh, mnogo lepih doživetij ter dobrohotno nasmejano mater Slovenijo, saj je njihova „madre patria". Rožmanov dom je znova zaživel Na cvetno nedeljo 21. marca je bilo prvo prijateljsko srečanje v letošnjem letu. Ze v zgodnjem dopoldnevu so pričeli prihajati rojaki kljub neugodni vremenski napovedi. Res se je tik pred pričetkom programa ulila ploha. A vseeno so obiskovalci napolnili prostor Rožmanovega doma. Dušni pastir Tone Bidovec je najprej blagoslovil oljke in butarice, delo skupine mater in žena v San Justo, nato pa pričel z mašo. Petje navzočih z orgelmko in violinsko spremljavo je povzdignilo svečanost mašnega obreda. Takoj po zaključku je povzel besedo predsednik Doma Peter Čarman. Povedal je med drugim sledeče: „Prav je, da se danes spomnimo prvih - danes večinoma že preminulih -pionirjev, ki so zaorali ledino na socialnem polju in z vztrajnostjo dosegli obstoj Doma za potrebne rojake. Če danes primerjamo Rožmanov dom s podobnimi tujimi ustanovami, ■ bomo ugotovili, da je naša ustanova v okviru danih možnosti razmeroma na zavidljivi višini. Ponosni smo lahko na dejstvo, da je Rožmanov dom v letih nudil zavetje že preko 70 onemoglim in ostarelim rojakom. Znano je, da je večina tovrstnih tujih ustanov zgrajena v mestnih srdiščih, sredi velikih stavb in stanovanjskih poslopij. Tam prebivajo oskrbovanci v zaprtih prostorih - brez vrtnih pritiklin in od koder se ne vidi drugega kot cement, V sobah so nastanjeni po dva ali trije stanovalci z* Spremljala jih bosta ga. Angelca Bajda in arh. Božidar Bajuk. Potovanje je organiziralo Izseljensko društvo Sloveniji v svetu s finančno podporo Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Vir Opomba uredništva: Mendoški folkloristi so prvič nastopili leta 1991 ob otvoritvi Trga Republike Slovenije v Mendozi, takrat so bili učenci slovenskegd osnovnošolskega tečaja. Vsako leto so nastopali na slovenskih mladinskih dnevih, društvenih prireditvah in drugod. Los Chanares pa so prvič nastopili leta 1996. Trije igrajo slovenske narodne pesmi na frajtonarice, druga dva pa na kitaro. Lani so igrali Slovencem v ZDA. V Sloveniji bodo pripravili 8 nastopov: v torek, 9. na Vrhniki, v sredo v Ljubljani, dan kasneje v Novem mestu, v petek v Kranju, v soboto v Domžalah, v nedeljo v Logatcu, v ponedeljek v Novi Corici in v torek, 16. aprila v Mariboru. enim samim straniščem. In to za visoko ceno! Rožmanov dom pa se nahaja v lepem naravnem okoljui, sredi bujnega zelenja, obdan z lepimi skrbno negovanimi „kintami", odmaknjen od mestnega vrveža, hrušča in dušljivega zraka. Poleg tega razpolaga celo z lastnim, obsežnim in lepo obdelanim vrtom. Kot nalašč primerno okolje za raz-gibanje oskrbovancev in mrno preživetje zadnjega jesenskega obdobja! Kako pa je s prehrano v Rožmanovem domu? Moram reči, da je večina stanovalcev kar zadovoljna, je raznolika, vitaminsko uravnovešena in zadostna, vendar si kuharice Argentinke prizadevajo, kolikor je v njihovi moči, ustreči željam domovalcev. Celo bolehnim s predpisano dietno hrano rade postrežejo. Zadovoljiti smo se morali in se še moramo s tukajšnjimi domačinkami, saj smo iskali - žal zaman - kuharico med Slovenkami. Pa smo že kar privadili njiihovemu načinu kuhanja. Naj dodam, da so bila od zadnjega srečanja izvedena razna popravila v kuhinji in v sobah stanovalcev. Nova pridobitev je brezplačna namestitev stropnih zračnikov v sprejemnici in v stanovalskih sobah, za kar gre zahvala neimenovanemu dobrotniku. Vsekakor izdatna olajšava za prenašanju neznosne vročine. " Po zaključenih predsednikovih besedah in voščilih je sledilo prijetno kosilo. Rožmanov dom se je tedaj spremenil v pravcato živahno gibajoče mravljišče. Po začetni juhi s sijajnimi domačimi rezanci so se jeziki še bolj razvezali, saj si je bilo po dolgem času med znanci in prijatelji veliko povedati. Poznejše klicanje številk pri srečolovu je pritegnilo in vzbudilo radovednost. Glavni dobitek -veliko velikonočno jajce, dar Marije Rebernak Lesar -je namreč romalo zaporedoma do dveh dobitnikov, a se je od obeh odbilo kot žoga in končno pristalo pri zadnji dobitnci Zofki Juvančič. Naj ne pozabimo omeniti še vsakoletne darovalke slikarice Andrejke Hrovat Dolinar, ki je tudi tokrat Domu poklonila lepo umetniško izdelano sliko. Posebnost in presenečenje je bilo obdarovanje vsakega posameznega oskrbovanca Rožmanovega doma z bogatim praktičnim darilom, vsebujočim razne poslastice in osebne potrebščine. Stanovalci Doma se Janezu Ostercu, znanemu prijatelju in dobrotniku, za to izredno obdarovanje lepo zahvaljujejo. Takoj zatem so se navzoči spomnili z voščili in pesmijo še rojstnih dni raznih osebnosti kot 90-letni-ka Emila Cofa, Marjana Bogataja In Mirjam Oblak. Da je tako lepo izpadlo to srečanje, gre zahvala vrlim kuharicam, zboru spretnih strežnic, mojstru pečenja na žaru in vsem ostalim za sodelovanje. In nazadnje se je še nebo nasmehnilo, kot bi hotelo s svojimi božajočimi sončnimi žarki že razhajajoče požrtvovalne rojake za slovo prešiniti z optimizmom in upanjem na „boljše čase". TŠ MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Narciso Binayan Carmona Historia genealogica argentina Leta 1999 je v založbi EMECE izšla zajetna knjiga, v kateri znani časnikar Binayan Carmona, po očetu armenskega rodu, prikazuje Argentino kot deželo, v katero se vseljujejo z vsega sveta, predvsem iz gene-aloškega vidika. Genealogija - Rodoslovje - to je znanost o izvoru rodu. 'Kaj to pomeni? Da je pisatelj od posameznih narodov, ki so s svojimi emigranti ustvaYiIi Argentino, vzel nekaj njihovih družin in raziskal njih preteklost oziroma njih razvoj. Seveda so to na splošno družine bolj plemenitega" rodu, saj so edino one zapisovale svoje prednike. Kmetje pa tega gotovo ne. Res je, da je vsak izmed nas potomec nekoga izpred 100 let, 1000 ali milijon. To je neizpodbitno. A čisto nekaj drugega je, če lahko našteješ njihova imena, datume, njih soproge, potomce itd. kolikor moreš v zgodovino. Čim dalj prideš v preteklost, bolj se v človekovi notranjosti poveča občutek, da ni kar tako priplaval na juhi, ampak je sin nekoga - hijo de alguien, hidalgo. Vsi smo danes povezani družinsko med seboj, poznamo sorodnike In se obiskujemo. Tako pa smo lahko povezani tudi s predhodniki, ki jih sicer osebno ne poznamo, a se poznamo vsaj po imenih, in imamo zavest o svojih koreninah, ki so NARCISO BINAYAN CARMONA HISTORIA GENEALČGICA ARGENTINA tako otipljive. Saj so stari dejali, da če poznamo ime nekoga, imamo oblast nad njim. Kaj vse govori v knjigi? Gotovo je glavna mati Argentine Španija. Tako se pisec na široko razpiše o španski genealogiji na iberskem polotoku. Tam je ge-nealoška znanost zelo razvita in imajo zbrana ne samo imena in sorodstvo kraljev od srede 8. stoletja, temveč tudi drugih plemenitašev ali grofov. Tudi imena raznih konkvistadorjev, ki so prišli v Argentino, so zapisana in tako je lahko slediti raznim rodovnim linijam, ki morda prej v desetem kolenu izhajajo iz kakih kraljev. Vedeti moramo, da je v nekaj stoletjih ,,plava" kri pricurljala nižje, med plemenitaše in tudi plebejce. Saj je bilo dovolj mlajših sinov, ki niso dobili dovolj premoženja, ali pa nezakonskih sinov, kar v tistih časih ni bilo nič takega in so vsi dobili dobre službe kot škofje, vojaki ali avanturisti. Neverjetno kolikim Špancem, ki so med prvimi prihajali semkaj, ustanavljali province ali mesta, je lahko slediti stoletja nazaj. In kaj se je zgodilo z njimi? To je sorazmerno lahko ugotoviti, ker še ni poteklo veliko časa in zapiski so večinoma ohranjeni. V glavnem je Carmona izpisal imena vseh članov Primere Junte, kongresnikov, guvernerjev in politikov do kakih 60. let 19. stoletja. To so bili takoimenova-ni Patriciji. Ugotovil je kakih 19 družin, ki so prišle v začetku naselitve in so se v štirih stoletjih razširile na vso deželo. In vsi ti lahko v večji ali manjši meri potegnejo svoje rodovnike do kakega španskega kralja. In iz tega lahko vidimo, kako so si v sorodu (vsaj v kakem 10-15 kolenu) skoraj vsi argentinski velmožje, o katerih si tega ne bi predstavljali. Naj malo pobrskam po rodovnikih: v sorodu sta bila Rosas in Borges (čeprav ta za to ni vedel), iz iste rodbine - Cabral - pa še Roque Saenz Pena, Urquiza, Isaac Rojas, Derqui, Lanusse pa po drugi veji njegova žena, Marcelo Alvear, Alsina, Guiraldes, del Carril in Levingston, Rafael Obligado in Juan Bautista Alberdi, Zuvirfa - Hugo VVast in monto-nero Firmenich, Bernardino Rivadavia, Evi-ta Peron, Nicolas Avellaneda, Lonardijeva žena, Esatanislao del Čampo in Victoria Ocampo, Julio Cortazar in oba predsednika Uriburuja, itd. Zanimivo, kaj ne? Večino predsednikov republike do zdajšnjih dni najdemo med njimi. [z druge take družine izhajajo Nobelovec Lamas, Quintana, Adolfo Bioy Casares, Che Guevara, Sarmiento in Eduardo Duhal-de. Še kot zanimivost naj povem, da je bila Kolumbova žena v 15. kolenu potomka prvih madžarskih kraljev in sorodnica sv. Emerika, od koder pride ime Amerigo in Amerika. In še in še. $e vam ne zdi, da se da razlagati argentinska zgodovina tudi na podlagi genealogije? Po drugi strani so prvotno Argentino ustvarjali tudi Indijanci. Pisatelj našteva razne rodove: mapuče, gvarani, Tobe, Ar-avkance itd, (o njih zgodovini in sorodstvenih vezeh se ve, v kolikor so Španci pisali o njih), na koncu pa še navede genealogijo Inkov in dejstvo, da se je več njih princes omožilo s Španci in so danes popolnoma „acriollados". In končno še črnci, ki jih je bilo v 18. stoletju kar precej, kar 45% vseh prebivalcev. O njih se ne ve dosti. Ve se pa za nekaj nezakonskih sinov bogatašev s črnkami uslužbenkami, ki so zapustili potomstvo, in celo za nekaj legalnih porok med njimi, predvsem v notranjosti. V drugem delu knjige pa Binayan Carmona nadaljuje svoje delo v zadnja stoletja. Na prvem mestu omenja Italijane, ki so trumoma začeli prihajati v Argentino konec 19. stoletja. V Italiji je bil položaj genealogije precej podoben kot v Španiji in je zato lahko slediti italijanske linije. Ne bom se spuščal globje, samo omenil bi, da je precej tukajšnjih Italijanov daljnih potomcev razni vladajočih srednjeveških rodbin od Piemonta do Sicilije. Med njimi so npr. potomci sv. Aleksandra Borgia, jezuitskega generala iz 16. stoletja, seveda še pred posvetitvijo. Naslednje omenja Nemce. Naj samo omenim samo družino Auersperg, Tur-jačane, o katerih pravi: „que quiza son de origen esloveno ... y eran los mayores magnates de Eslovenia" (ki so morda slovanskega izvora ... in so bili največji slovenski magnati.), od katerih jih tudi nekaj živi tukaj. Posebno poglavje je posvečeno Slovanom in med njimi posebno Slovencem. Konec prihodnjič Stran 4 11. aprila 2002 • SVOBODNA SLOVENIJA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■mmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmm Fotografije Gregor Modic NAŠA SKUPNOST ŽIVI V petek, 22. marca je bila seja Medorganizacijskega sveta v Slovenski hiši. Vodil jo je predsednik ZS Tone Mizerit. Na cvetno nedeljo 24. marca se je pri slovenskih mašah vršil blagoslov oljk in butaric. Isti dan je bilo tradicionalno srečanje v Rožmanovem domu z mašo in kosilom. Pristavska mladina je zvečer izvedla živi križev pot. Na veliki četrtek 28. marca se je cerkvi Marije Pomočnice v Slovenski hiši vršila slavnostna maša s somaševanjem številnih slovenskih duhovnikov. Na veliki petek 29. marca so se v isti cerkvi zvečer vršili obredi s češčenjem sv. križa. Na veliko soboto 30. marca zvečer je bilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj velikonočno slavje s sv. mašo in vstajenjskimi obredi. V nedeljo, 31. marca so bile po raznih slovenskih okrajih velikonočne maše, ki so jim sledili družabni deli. V ponedeljek, 1. aprila je bil v Našem Domu v San Justu medkrajevni turnir v odbojki. V torek, 2. aprila so se pričele vaje otroškega zbora Zedinjene Slovenije v Slomkoverm domu. V sredo, 3. aprila je bila redna seja Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši in sicer razgovor s prelatom dr. Juretom Rodetom o krizi vrednot. Od 5. do 7. aprila so imeli fantje od končane srednje šole dalje duhovne vaje. V soboto, 6. aprila, je komisija DZ za Slovence po svetu obiskala Rožmanovo šolo v San Martinu, popoldan pa srednješolski tečaj v Slovenski hiši, si to tudi ogledala, zvečer pa udeležila seje medorganizacijskega sveta, ki ga je vodil predsednik ZS Tone Mizerit. V nedeljo 7. aprila se je v Slovenski vasi v Lanusu vršila jubilejna 50. misijonska veletombola za vse slovenske misijonarje z asadom. Isti dan je bil roditeljski sestanek Prešernove šole, na katerem je predaval dr. Stanko Gergolj CM iz Slovenije. PO SV besede v prejšnji številki): priložnost = oportunidad; prvenstvo = campeonato; zmagovalec = ganador; nastop = presentacion; možnost = posibilidad; spopad = enfrentamiento, disputa; pomeriti se = medirse; pojasnilo = aclaracion; oprostiti = disculpar; vključiti = incluir; poročilo = informe; privlačen = atractivo; zmožen = capaz; dvoboj = du-elo; uživati = gozar, disfru-tar. dela njena hčerka, kraljica Elizabeta II. Kraljica mati je bila najbolj priljubljena članica britanske kraljeve družine. Na tisoče Britancev je v številnih britanskih mestih počastilo njen spomin in v osrednjem londonskem parku Hyde Park spremljalo izstrelitev 41 topovskih salv v čast te priljubljene članice britanske kraljeve družine. Kraljico mati so 9. aprila pokopali v grobnici Sv. Jurija na gradu Windsor, kjer počiva tudi njen pred 50 leti umrli mož, kralj Jurij VI. ŠVICA SE JE PRIDRUŽILA SVETU Švicarski volilci so na referendumu z majhno večino glasov podprli vstop svoje države v ZN. Kot sta poročala švicarski radio in televizija, je za vstop v svetovno organizacijo glasovalo okoli 55 odstotkov volil-cev. Za vstop v ZN pa je glasovala tudi večina v 12 kantonih od 23, kar je bil drugi pogoj za uspeh referenduma. Švica, ki je zaenkrat poleg Vatikana edina država na svetu, ki še ni članica ZN, bo v organizacijo kot 190. članica sprejeta predvidoma jeseni, ob zasedanju naslednje Generalne skupščine ZN. NOVICI S PRIMORSKE MEDNARODNO TEKMOVANJE V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se je začelo mednarodno tekmovanje mladih violinistov in čelistov. Letos na njem sodeluje 96 mladih tekmovalcev, med njimi 57 violinistov in 39 čelistov. Ocenjevali jih bosta dve mednarodni strokovni komisiji, v kateri so tudi slovenski glasbeni strokovnjaki. VEČ UČENCEV SLOVENŠČINE Na obmejnem območju videmske pokrajine se bo v prihodnjem šolskem letu 522 otrok v vrtcih in osnovnih ter nižjih srednjih šolah učilo slovenski jezik. V to številko niso vključeni otroci in učenci dvojezičnega šolskega centra v Špetru. Za izbiro pouka slovenskega jezika se je odločilo povprečno 36% staršev, nekoliko več staršev pa na osnovnih šolah (skoraj 42%) MTO na poti do druge runde Velika noč 2002 v Našem domu SLOVENSKI DOM SAN MARTIN - SFZ Marjan Belec, Marjan Boltežar, Maksi Šenk, Andrej Belec, Heri Ziherl; spodaj: Luka Skale in Martin Dimnik. boljša tekma prve runde. Kar se tiče fantov iz Slovenske vasi, je na mestu pojasnilo in prošnja, naj nam oprostijo. Po pomoti njihovih iger nismo vključili v prejšnje poročilo. V prvih dveh rundah so se spopadli z Ramosom in San Justom. Prvi korak ni bil posrečen, ker so zgubili z Ramosom 2:0, čeprav so dobro igrali. A v drugem turnusu jim je uspelo premagati San Justo in sicer tudi 2:0. Če pogledamo sedaj še druge tekme, bo privlačen nastop deklet iz Slovenske vasi, ki bodo iskale novo zmago, a se morajo pomeriti s Pristavo in San Martinom. Ramos bo skušal ostati na zmagoviti poti, na kateri se bo srečal s Cara- pachajem in Pristavo. Verjetno bo najboljša tekma deklet ponoven spopad med Ramosom in Pristavo. A tudi druge tekme vzbujajo zanimanje. Brez dvoma največjega ponoven nastop fantov iz Carapachaja, ki bodo skušali obdržati trden korak na turnirju. A to bo težko, ker na drugi strani bo Ramos, ki je v prvih dveh tekmah pokazal, da je zmožen boja za mesto v finalu. San Justo - San Martin, kljub težkemu trenutku zaradi slabega začetka obeh, tudi lahko postane privlačna igra, ki naj obnovi dvoboj mdd obema, ki se se vleče že nekaj let. Popoten seznam tekem in urnikov je sledeč: SFZ San Justo - San Martin Pristava - Slovenska vas Carapachay - Slomškov dom San Martin - Slovenska vas Pristava - Slomškov dom San Justo - Carapachay SDO 15.uri Pristava - Slovenska vas 16.uri Carapachay - Slomškov dom 17.uri San Justo - San Martin 18.uri Pristava - Slomškov dom 19.uri San Justo - Carapachay 20.uri San Martin - Slovenska vas Prvi dve rundi sta že zgodovina. Dvanajst tekem bo pripomoglo, da bosta prihodnji dve tudi kmalu za nami. A kljub duhu medsebojnega tekmovanja ne pozabimo, da je MTO tudi pot za prijateljstvo, da bomo tako lahko uživali nov dan, ki bo tudi, kot vse, prešel hitro, prehitro... Luka Skale Majhen slovar za večje razumevanje (Poglej tudi BOJI V SVETIH KRAJIH Izraelske sile so še razširile vojaško ofenzivo na Zahodnem bregu in vdrle v palestinska mesta Betlehem, Tulkarem in Kalkilija, v Ramali pa je vojska že četrti dan preprečevala palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da bi zapustil svoj urad. Izraelski obrambni minister Benjamin Ben Elie-zer je poudaril, da se je Izrael odločil »popolnoma osamiti" Arafata, palestinski minister za informiranje Ja-ser Abed Rabo pa je obtožil ZDA soudeležbe v izraelski vojaški ofenzivi na palestinska ozemlja. V Betlehemu je prav cerkev Jezusovega rojstva v središču napetosti, ker so se v njej utrdili palestinski borci, izraelska vojska pa jih je obkolila s tanki. UMRLA KRALJICA MATI V kraljevi rezidenci na gradu Windsor je umrla britanska kraljica mati, ki je 4. avgusta lani praznovala 101. rojstni dan. Kot so sporočili iz Buckinghamske palače, je kraljica mati umrla med spanjem, medtem ko je ob njeni postelji be- To nedeljo bo San Justo znova sedež, kjer se bosta odigrala tretje in četrto kolo MTO. Samo dva tedna po prvi tekmi se bo turnir že pričel oblikovati in bo nudil priložnost zmagovitim ekipam, ki težijo po prvenstvu, a tudi možnost revanše tistim, ki so padli na začetku. Ob koncu tedna dnevi potekajo hitro, zelo hitro. Saj imamo že nad nami ta konec tedna, ko bo San Justo znova sedež tretje in četrte runde Medkrajevnega turnirja v odbojki. Kot smo že poročali, sta prvi dve rundi pokazali uspeh ekip, ki sta lani dvignili pokal zmagovalca. Jasno pa je da bodo tisti, ki niso imeli enake sreče, skušali izboljšati svoj nastop in doseči vsaj kak uspeh, ki naj ji odpre možnost do prvenstva. Novi dve rudi, v katerih bomo skupaj odigrali dva- najst tekem (šest fantje in šest dekleta) bosta gotovo potrdili, katere ekipe smejo računati s prvenstvom in katere morajo izboljšati svojo igro, če hočejo stopiti na pot zmage. Program tekmovanja kaže nekatere zelo zanimive igre. Pri dekletih bo kandidat San Justo igral s San Martinom in se nato znova spopadel s Carapachajem kot že v prejšnji rundi. Pri fantih se bo Pristava pomerila z dobro lanuško ekipo in se znova pomerila z Ramos Mejio, ki je bila naj- NAŠ DOM SAN JUSTO - SDO Lojze Poglajen, Veronika Kržišnik, Sonja Poglajen, Nadja Kržišnik Samsa, Danica Šenk, Lučka Bregar, Erika Novljan; spodaj: Andrejka Puntar, Nadja Žgajnar, Alenka Zupanc Urbančič, Veronika Marinčič. Velika noč je praznik življenja, saj je naš Zveličar vstal od mrtvih - Aleluja! Velikonočno jutro se je začelo v sanjuški stolnici z daritvijo maše, med katero je navdušeno prepeval naš Mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Nato smo se vsi rojaki iz okraja pomaknili v dvorano Našega doma, da bi si voščili vesele praznike ter delili v prijateljski družbi veli- konočni žegen. V slovesnem vzdušju, ki ga daje zmaga vstalega Zveličarja, so nas pozdravili predsednica doma. Mici Malavašič Casullo, naš dušni pastir župnik Toni Bidovec, v imenu zveze mater in žena Nežka Lovšin Kržišnik, Saši Urbančič v imenu mladine, Tone Malovrh v imenu šolskega odbora in v imenu upokojencev Stane Mustar. Odprl se je zastor in vsi navzoči smo bili skrivnostno ganjeni nad velikonočno scenerijo, zasluga našega neutrudnega mojstra Toneta Oblaka. Nato pa smo se z akademijo v režiji Blaža Mikliča vživeli v skrivnost velikega . tedna in našega odrešenja. Oder se je spreme- nil v zeleno polje pod nebom. Vaščani so se v slovenski narodni noši ter z barvanimi butaricami pomikali v cerkev. Prisostvovali smo vstajenjski procesiji. Drevja so brstela, trava poganjala, zvonovi potrkavali ter orgije donele. Tej vesoljni melodiji sta se pridružila Otrški pevski zbor pod vodstvom Marije Krajnik Štrubelj in Kristine Skvarča Šenk ter Mešani pevski zbor iz San justa. Po velikonočnem zajtrku je mladina obiskala zavetišče škofa Rožmana. Razšli smo se na svoje domove v želji, naj vstali Odrešenik oživlja našo skupnost z milostmi vere in ljubezni. Erika Poglajen ________Fotografije Marko Vombergar ■■■ NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MO ESLOVENIA, BREZPOSELNOST PADLA Ob koncu letošnjega februarja je bilo v Sloveniji 104.966 registrirano brezposelnih oseb. V primerjavi z januarjem 2002 se je brezposelnost zmanjšala za 1,1 odstotka, v primerjavi z lanskim februarjem pa je ostala nespremenjena. SAMPODCENJEVANJE SLOVENŠČINE Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je ob desetletnici osamosvojitve Slovenije in ob njenem bližajočem se vstopanju v Evropsko Zvezo sprejela izjavo o jeziku, v kateri opozarja na tri poglavitne probleme v zvezi z našim maternim jezikom in skrbjo zanj. Predsedstvo SAZU skrbijo samopodcenjevanje slovenskega jezika in obenem njegova nekritično prilagajanje drugim jezikom, zlasti angleškemu; vladno in državnozborsko zavlačevanje s sprejetjem zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika ter popolna ravnodušnost oblastnikov do razpadajočega založništva, ki ga država prepušča, kot je zapisalo predsedstvo SAZU, profitarstvu in merilom donosnosti. VESELA VDOVA SE JE VRNILA Po 66 letih so na deskah ljubljanske Opere spet zazveneli zvoki operete Vesela vdova skladatelja Franza Leharja pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica (v alternaciji bo opereti dirigiral Marko Gašperšič) in v režiji Vinka Moederndorferja. Karel Jerič v vlogi barona Mirka Zete je na čelu mlade pevske ekipe. Koreografinja je Tanja Pezdir, Alenka Bartl pa je pripravila kostume. Sceno je zasnoval Marko Japelj. Govorni del sta prevzela Janez Hočevar v alternaciji s Slavkom Cerjakom. Na kmetih PO SVE MORILEC-SLOVENEC V FRANCIJI 33-letni moški je v noči na sredo streljal na mestne svetnike v Nanterru blizu Pariza in pri tem ubil osem ljudi, 19 pa ranil. Storilec, športni strelec Roland Dum, po rodu Slovenec, je uradno priznal krivdo, potem pa skočil skozi okno v 4. nadstropju sodišča v Parizu in nekaj minut za tem umrl. Državni tožilec kot možen vzrok navaja občutek osebnega neuspeha, za katerega storilec krivi družbo in še posebej občino Nanterre. KAJ JE BILO NA KURSKU? Nesreča ruske jedrske podmornice Kursk avgusta 2000 se je morda zgodila zaradi eksplozije goriva v enem od torpedov, je dejal poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kuroje-dov. Preiskovalci sicer še vedno preučujejo tri hipoteze o vzrokih nesreče: eksplozijo torpeda, trk s tujo podmornico in eksplo-zijo mine iz druge svetovne vojne. Preiskovalci pa doslej' identificirali 114 od 118 najdenih trupel. SLOVENCI KOLAJNA DEBEVCU Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec je na evropskem prvenstvu v Grčiji osvojil bronasto medaljo v streljanju z zračno puško (699,9 krogov). Zmagal je Madžar Peter Sidi (700,7) pred Norvežanom Steinom Rollandom (700,5). V ekipni konkurenci so zmagali Rusi> Slovenija je bila šesta. • ČOP SLAVIL V LONDONU Svetovni veslaški podprvak Iztok Čop je na reki Temzi v Londonu v tekmovanju skifistov na 6,7 kilometra dolgi progi še tretjič zmagal. Čop, ki je v britanski prestolnici nastopil četrtič, je slavil leta 1999 in 2001, leta 2000 je bil drugi. Tradicionalna tekma ima posebna in zanimiva pravila. Veslači pred tekmovanjem izžrebajo proge, med samim tekmovanjem pa progo lahko zamenjajo, če s tem ne ovirajo ostalih. Prav izbira proge je zelo pomembna, saj med tekmovanjem veliko vlogo igrajo tudi podvodni tokovi. ČEPLAKOVI NE MANJKA MEDALJ Svetovna dvoranska rekorderka na 800 metrov Velenjčanka Jolanda Čeplak je zmagala na mednarodnem atletskem mitingu v avstralski Adelaidi. V svojem drugem nastopu na prostem v tej sezoni je tekla 2:00,88. MEDALJI V MOSKVI Slovenska plavalka Alenka Kejžar je na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Moskvi osvojila srebrno medaljo na 400 m mešano. Zmagala je Ukrajinka Jana Kločkova, bron pa je osvojila Argentinka Georgina Bardach. - Peter Mankoč pa je Sloveniji priboril drugo srebrno odličje: na 200 metrov mešano je dosegel tudi nov slovenski rekord. Premagal ga le svetovni rekorder in branilec naslova Finec Jani Sievinen. - Mankoč je postavil tudi nov državni rekord na 100 m hrbtno s 53,11. V začetku 19. stoletja je na kmetih zmagala nekaka agrarna revolucija. Povsem je prevladalo tri ali štiriletno kolobarjenje brez prahe, (to pomeni, da so krožili po njivah z raznimi pridelki vsaka tri leta in niso že več puščali kake njive vse leto neobdelane). Močno se je uveljavila gojitev koruze, krompirja in pa predvsem krnilnih rastlin. S temi je bila posejana skoraj tretjina poljedeljskih površin. V zvezi s tem so ponehavale velike lakote, ki so stoletja pestile Slovence. Zadnja taka lakota v naših krajih je bila leta 1817. Krompir je že zapovedala saditi že Marija Terezija, a je trajalo precej let, da so jo kmetje ubogali. Uvajanje krmilnih rastlin, predvsem detelje in repe, pa industrijskih kot lan, in konoplja, je omogočil prehod od prejšnje ekstenzivne rabe pašnikov vse leto na intenzivno hlevsko živinorejo. Ohranili so še poletno planinsko pašo, Tudi z delitvijo prejšnjih skupnih občinskih pašnikov se je precej povečala površina orne zemlje in s tem tudi večal pridelek pšenice. Problem je še vedno obstajal v francoski odločbi o delitvi kmečke posesti. Prej je enota: grunt lahko preživela vso družino, sedaj pa s četrtino grunta ali kaj takega niso mogli kmetje ne živeti ne umreti. Večalo se je tako število kajžarjev, ki z izjemo stare bajte niso imeli nič zemlje (primer Krjavelj). Kmet se je začel protestirati proti zemljiškemu vezanju na gospodo, čeprav je bil osebno svoboden in je kmetijo lahko prodal. Žal pa je velikokrat moral to storiti zaradi prezadolženosti. Na kmetu je še ležala vojaška obveznost, ki je bila leta 1845 znižana od 15 na 8 let. A kmečki sinovi se se tudi tej upirali. Kar so jih drugače lovili, so se umikali v gozdove, odkoder so napadali gospodo, pa tudi bogatejše kmete. Ti skrivači so se imenovali „rokovnjači" in so bili velika nadloga, ki jo je oblast le s težavo preganjala. Pričela se je zdravstvena služba, predvsem cepljenjem proti kozam, ki se je le počasi uvajala in višala nataliteto. Za ilustracijo povejmo, da je imel Cankarjev stari oče v letih 1823 - 1850 v dveh zakonih 21 otrok, od katerih je umrlo v prvih letih 7 in pred desetim letom 5. Tako je do srede stoletja prebivalstvo naraslo v sto letih od približno 700.000 prebivalcev na 1,1 milijona Slovencev. PISALI SMO P Los Habsburgo en Esi oven ia Hasta el ano 1273 impero la anarquia en el Sacro Imperio Romano. Finalmente fue elegido emperador el conde suizo Rodolfo de Habsburgo. Sus pares lo eligieron porque pensaron que no les podfa hacer frente. Pero se equivocaron. Rodolfo trato de acrecentar su poder y sus territorios. Como no podfa sacarles la tierra a los poderosos, trato de arrebatarsela a Otokar II, que habfa recibido los territorios austrfacos y los ducados eslovenos por herencia. El emperador decidio que las conquistas realizadas durante la anarquia no eran validas y que, por lo tanto, Otokar II debfa devolverle todas las regiones a Rodolfo I para que las repartiera nuevamente. Por supuesto Otokar no estuvo de acuerdo. Por eso se desato la guerra en la que Otokar perdio los territorios y tambien su vida. Rodolfo entrego en 1282 los ducados de Austria y Estiria con el condado de Kranjska a sus hijos Albreht I y Rodolfo II. El ducado de Carintia le fue dado a Majnhard de Gorizia y Tirol como recompensa por la ayuda prestada en sus luchas contra el rey checo. Cuando desaparecieron los condes de Gorizia, el ducado volvio a manos de los Habsburgo. De esta manera los Habsburgo retuvieron los territorios y el poder en Eslovenia hasta el ano 1918. El emperador reunio los territorios de Austria, Carintia, Estiria, Carniola, Gorenjska bajo la denominacion de Austria Interior. Considero que esta posesion era la base y la parte central de su imperio familiar. En un principio el gobierno de čada una de-las regiones estuvo en manos de distintos miembros de la farnilia.'Tvlas tarde se centralizo en el de mayor edad, que, por lo general, era tambien, al mismo tiempo, el emperador. Los Habsburgo fueron entronizados como duques de Carintia en la piedra ducal. El ultimo que cumplio con este rito fue Ernesto de Hierro, en el ano 1414. Su sucesor Federico, que era emperador, pidio que por su investidura fuera dispensado de la ceremonia. En algunas oportunidades se recibio el mando en el liano de Maria Saal (Gosposvetsko polje), pero no hubo entronizacion, En otras, los subditos le presentaron sus respetos al emperador en Klagenfurt (Celovec) y mas tarde a sus representantes. Pero, finalmente, la ceremonia cayo en desuso. Los eslovenos vivieron bajo el poder de los Habsburgo durante 700 afios. TRIJE VRHOVI IN TUMOV STOLP V BOLSONSKIH GORAH Malo - prav malo je belih lis na argentinskih mapah. A tu na jugu skriva venec Andov še nekaj skrivnosti. Bariloški Slovenci pa so ponovno dokazali svoje sposobnosti. Velikih podvigov si seveda ne morem privoščiti. Zato smo te dni pripravljali naš izlet v okolje Treh vrhov (Tres picos) za jezerom Puello kakih 200 Im južno od Bariloč. Že prej smo ugotovili, da je od treh vrhov samo eden premagan, Torre Meiling. Najeli smo kamioneti ter motorni čoln, da nas je prepeljal čez 18 km dolgo jezero Puello. Na drugi strani smo rinili s tovornimi konji po komaj vidnih stezah skozi požgano dolino Rio Turbio. Postavili smo šotore v enem od gorskih kotlov pod vrhovi. Ponoči zapade 5 cm snega. Roke ledenijo pri plezanju, vendar dve navezi zmagata steno. Ko Dinko pripleza na greben, mu zastane sapa. Špica pred njim je nepreplezljiva. Drugi dan predlaga Tonček, da bosta on in Šilar poskusila vzhodni, najvišji, najbolj oddaljen vrh, Dinko in Jerman naj nadaljujeta delo na srednjem, Arko pa naj se gre sprehajat na že preplezani vrh, če mu je v šotoru dolgčas. Res, Tonček in Marjan prečkata hrbte in blodita po ledenikih, popoldne pa sta pod zahodno steno. Stena je trda, a ob 17 stojita plezalca na vrhu, na katerga do sedaj še ni stopila človeška noga. Kot je bilo sklenjeno, ga krstita za Torre Frey po 80-letnemu predsedniku Cluba Andino Bariloche, in položita vpisno knjigo v belomodri škatlji na njegovo teme. OSEBNE Družinska sreča. Dne 31. januarja je bil rojen Tomaž Aleksander, sin Tomaža Voršiča in Silvane Perez Lera. Zakoncema Janezu Koželniku in Moniki Vitrih se je 18. marca marca rodila hčerka Martina. V družini Lojzeta Rezlja in Marjane Šušteršič se je 3. aprila rodila hčerka Alenka Ivana. Srečnim staršem naše iskrene čestitke! Poroka: Dne 6. aprila sta se v krajevni cerkvi v Parque Leloir poročila lic. Luciana Gazzotti in prof. Boris A. Žužek; za priče so bili njuni starši Alicia D. Casaretto Gazzotti in prof. Aleksander M. Gazzotti ter Cirila Pernišek Žužek in dr. Tone Žužek. Poročil ju je p. Carlos Barrientos. Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče! Smrt: Umrla je v Slovenski vasi Irena Jesih. Naj počiva v miru! Medtem se Dinko in France ukvarjata z vzhodno steno srednjega stolpa. Prečke in kamini vodijo spretna plezalca skozi vertikalne plošče. Ob 14.15 dosežeta poslednjo ploščad. Po naročilu SPD je sredi bolsonskih gora ostal Torre Tuma v spomin začetnika slovenskega alpinizma. Slednjič se spravi tudi „stari" na pot. Z lahkim plezanjem doseže Vojko Arko sam samcat zahodni vrh, Torre Meiling. Na Treh vrhovih odmevajo zmagoviti slovenski klici. VA Svobodna Slovenija, št. 14; 17.aprila 1952 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esIoveniauC^sinectis.com.ar / debel jakfnetizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Luka Skale, Gregor Modic, Marko Kremžar, Marko Vombergar, Erika Poglajen, Tone Šušteršič, Vinko Rode, STA. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60, pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; Ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Urtidos 425 - Cl 10IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar O c 02 *3 t C o ^ u EP < FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125. PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikafeelsitio.net TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844- mpozn ic@sfanet.com .ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 - B1704FOA Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejfa -Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). . SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 -Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 11. (ga. Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARA-PACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. in ob nedeljah od 11. do 13. (ga. Andrejka Papež Cordova). Cena največ šestih vrstic $ 4,-za enkratno objavo, za vsak mesec -4 številk- $ 12,- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 9. aprila 2002 1 EURO 224,46SIT 1 U$S dolar 255,58SIT 55. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA Upravni svet Društva Zedinjena Slovenija sklicuje 55. redni občni zbor v nedeljo, 21. aprila 2002, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. DNEVNI RED: 1) Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preštevalcev glasov. 2) Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih. 4) Potrdilo članarine za leto 2002. 5) Slučajnosti. Po določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov. Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo iz-ven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse pokojne člane Zedinjene Slovenije. UPRAVNI SVET Občni zbor Našega doma San Justo bo v nedeljo, 14. aprila, po sv. maši. Člani lepo vabljeni! Po občnem zboru, ob 13. uri, pa bo dobrodelno kosilo ZSMŽ. ARGENTINSKA KRIZA Ko govorimo o argentinski krizi, povejmo, da je bila slovenska skupnost po posredovanju osrednje organizacije Zedinjene Slovenije deležna 90 delovnih mest za brezposelne rojake, kot izreden prispevek argentinske vlade v tem težkem položaju. V tem oziru je treba priznati, da kot vedno tudi sedaj Argentina ne dela nikake diskriminacije med domačini in priseljenci, ker so bile podobne podpore deležne tudi ostale narodnostne skupine. OBVESTILA ČETRTEK, 11. aprila: Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v Slovenski hiši. PETEK, 12. aprila: Srečanje bivših gojencev Rožmanovega zavoda, ob 50- letnici ustanovitve, ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 13. aprila: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Ples v Slomškovem domu ob obletnici Slovenskega inštrumentalnega ansambla. NEDELJA, 14. aprila: V Našem domu v San Justo občni zbor in kosilo Zveze mater in žena. Medkrajevni mladinski turnir v odbojki. Drugo kolo, v Našem domu v San Justo ob 15. uri. SOBOTA, 20. aprila: Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Slovensko gledališče prireja Čehovo „Striček Vanja" v režiji Blaža Mikliča na odru Slovenske hiše. NEDELJA, 21. aprila: V Slovenski hiši po maši Občni zbor Zedinjene Slovenije Na Pristavi v Castelarju popoldan Glasbena prireditev NEDELJA, 28. aprila: V Slomškovem domu občni Zbor in kosilo ZSMŽ Ramos Mejia Na Pristavi občni zbor društva SREDA, 1. maja: Mladinski turnir v Slovenski vasi NEDELJA, 5 maja: 42. obletnica v Sloveskem domu v Carapachayu ZA S Učitelj vpraša učence: „Ko vidite ptico s slamico v kljunčku, kaj mislite kam gre?" Janezek: „ Najbrž tja, kjer bo lahko popila sok". Kaj delaš, Nataša? Verici pišem pismo. Kako, saj še ne znaš pisati. Nič ne skrbi, tudi Verica ne zna še brati. KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565 „V tvoje neizmerno usmiljenje zaupamo" Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 2. aprila zapustila in odšla k Bogu po plačilo v 54 letu naša draga mama IRENE JESIH Hvala, mamica! Najlepša zahvala tudi vsem, ki ste prihiteli in pomolili za pokoj njene duše. Žalujoči: Bernard, Valerija, Martinka in Hernan Benegas; tete Marija, Joži, Anica in Francka; bratranci in sestrične ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Lanus; Slovenija, Ljubljana, Tržič Vsem rojakom sporočamo žalostno vest, da je v Slovenski vasi umrla gospa Dolga leta je bila zvesta in požrtvovalna poverjenica našega lista v lanušekm okolju. Hvaležno se je spominjamo in jo priporočamo v molitev in blag spomin. Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije Uredništvo in uprava Oznanila "laz sem življenje in vstajenje, kdor vame veruje, bo živel vekomaj." Na jutro Gospodovega vstajenja nas je po težki bolezni, stara 74 let, zapustila in se pridružila Vstalemu naša draga mama, stara mama in sestra, gospa Majda Hočevar roj. Markež Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali in ji lajšali bolezen, g.g. duhovnikom za prinašanje sv. obhajila in za molitve ob krsti, g. Janezu Cerarju za pogrebno sv. mašo in za molitve ob grobu in vsem, ki ste jo kropili in jo spremljali na zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu! Žalujoči: hčeri Marija Boštjančič in Helena Canavese, zeta Tone in Ricardo, vnuki Marjanca, Tomaž, Zofi, Luci in Osvaldo. . Bratje Joža, Ciril in Franci, svakinje Majda, Cristina in v domovini Rezka, ter nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo. Slovenska vas, Buenos Aires, Bariloche, Jesenice, Ljubljana, Črešnjevec na Dolenjskem. 31. 3. 2002 Slovensko gledališče Buenos Aires Anton Pavlovič Čehov STRIČEK VANJA prizori iz vaškega življenja Režija Blaž Miklič, po zamisli Maksa Borštnika. Scenografija Tone Pavlič V spomin in poklon pokojnemu igralcu in režiserju Maksu Borštniku Sobota, 20. aprila: - ob 19.15 maša v Slovenski cerkvi za pok. M. Borštnika - pred dvorano fotografska razstava njegovih odrskih izvedb v pripravi Viktorja Lebra - ob 20.30 ,,točno" v dvorani oris Borštnikovega življenja in dela (Lojze Rezelj), nato igra.