PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do T. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
I TRST
£
£
8

—! 'A T- > Q C
~
11
4-j
G
'A
1
2
5
1
r_
k:
Z
I
-J
8
!>
I
Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Za opcijo prihodnosti
VOJMIR TAVČAR
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 251 (12.283)	Trst, petek, 8. novembra 1985
------------------------------------------------=3
Slovenščina je za tržaško pošto še vedno »tuj « s
»Nepoznan na osnovi okrožn. 8
Okrožnica ravnatelja tržaške pošte, ki je sprožila val polemik, je torej še vedno v veljavi in nekateri pismonoše se je poslužujejo tudi, kadar je naslov razumljiv
Kaj je sožitje? Kaj pomeni beseda, je danes tako pogosto v rabi? Kot Pfi vsakem takem pojmu so možne Najrazličnejše interpretacije, odvisno Pač od zornega kota, s katerega ne-Ndo pojem tolmači, obenem pa tudi njegove pripravljenosti, da temu P°jinu daje bolj ali manj pozitivno Vsebino.
„ Psebno, ne da bi imel pri tem kak-Sluh znanstvenih pretenzij, tolmačim s°žitje kot večplastni pojem. Sožitje N** pomeni sporazumevanje med raz-acnimi, pomeni mi željo po spoznavanju bližnjega, pomeni mi vzajemno Pagatenje, pomeni pa tudi enakoprav-®°st. Sožitje po mojem ne predpostav-Ja odsotnosti sporov in konfliktov, nasprotno zdi se mi, da brez sporov in konfliktov sožitja sploh ne bi bilo. mstvenega pomena je pri tem pri-sJop k reševanju nasprotij: če pri-“°P, kljub morebitni navidezni ostri-nj’ teži k sporazumevanju, k dogovarjanju, k preseganju konfliktov in *rokov, Id so konflikte povzročili, vodi v sožitje, v nasprotnem primeru P.a o sožitju sploh ne moremo govo-JNti. Sožitje je torej nekaj aktivnega, tvornega ustvarjalnega, dinamičnega, odraža željo po spoznavanju, ne pa jjNaaj statičnega in negibnega. Skratka sožitje izraža neko življenjskost in teznjo k boljšemu,
Ce mir, kot je dejal pred nedavnim Pjvši italijanski predsednik Pertini, 111 samo odsotnost vojne in oboroženih sPopadov, pač pa nekaj bolj vsebinskega, tako sožitje ni in ne more bi-1 samo odsotnost konfliktov. Če se "Ve skupnosti ignorirata, če se prevrata, med njima ni pravega soži-nasprotno v njunem odnosu so "'ice spopada, ki bo imel bolj ali «tanj destruktivne posledice.
Kultura sožitja pa je zavest o vseh jkizitivnih pomenskih odtenkih soži-Ja> prepričanje, da morajo ta nače-I Postati praksa, napor, da ta nače-a. bi pristop uresničujemo, prepriča-da nam morajo te vrednote pre-1 v kri in meso.
Zastavonoša takega pojmovanja od-asov med narodi in narodnostmi so SaJ v zadnjem desetletju (pa tudi že J;rej) narodnostne skupnosti, ki v mi-N in sožitju, v postopni težnji, da . ?ia vse bolj izgublja pomen črte lo-Njce in postaja element združevanja, j.ajjo stvarno perspektivo in možnost vljenja p,r razvoja. Ni naključje Sbo80 narodnostne skupnosti šolanjih držav, Id se danes in jutri r ecujejo v Trstu, zbrale prav kultu-sožitja, z vsemi njenimi pomenski-1 odtenki, kot temo svojega desete-:	jubilejnega srečanja. V svetu, ki
Ia Nakopičil v betonskih skladiščih to-jjN0 ilirskega orožja, da bi lahko tri-p|at. štirikrat ali celo petkrat uničil lje • *’ na katerem je vzbrstelo živ-'
v svetu, ki se vse bolj sooča s mom obljudenosti, z vpraša-
Jfoblči
tr V1, kako bo nahranil vse svoje ob 0jke, sta sožitje in mir edina možna
Nie!3a’
edina pot, ki vodi v življe-
Vse ostale možne izbire vodijo le v katastrofo.
Nadaljevanje na 2. strani
,al»ko
t^anes začetek Jecanja manjšin
, ^ Gregorčičevi dvorani v Tr-. u se bo danes popoldne začelo lNbilejno 10 srečanje manjšin °sednih dežel, ki bo imelo kot prednjo temo kulturo sožitja. p0 pozdravnem nagovoru dr.
Panca Zwitterja kot koordina-2°Pja srečanj, bodo takoj začeli delom z uvodnima referatoma Franca De Marchija in Darka Bratine. Delo se bo . Ndaljevalo s posegi udeležencev ^ razpravo, katerima bo po-®cena tudi vsa sobota. Vče-. J Popoldne pa je zastopnike u-. .kžencev sprejel predsednik de-
želn|
iega sveta Solimbergo.
suk. DEŽEial ZAVOD ZA POELltao
tZOBMŽEVAKJE
TIL, CAfiDOCCI 8
34too n»sr raiEsiE
»/iSe
filU C(<-C • ÌHtl6±. /Ue5 faoT. /Q, . PfLy^/gS	^ ^ ^
: 'J fvIf'YC'./X'l- - ;	:
Ni prvič, da moramo na teh straneh zabeležiti primer, ko nestrpen poštni uslužbenec, namesto da bi opravljal svojo dolžnost, zavrača pošto samo zato, ker je bil naslov napisan v slovenskem jeziku. Danes pa beležimo primer, ki ga ni mogoče opravičevati s prenapetostjo posameznega pismonoše, ampak je odraz omejevalnih stališč nekaterih oblasti v zvezi s pravicami slovenske manjšine v Italiji.
Dogodek je naslednji: neka ustanova piše neki slovenski ustanovi (v konkretnem primeru Slovenskemu deželnemu zavodu za poklicno izobraževanje. Naslov je zapisan delno v slovenščini (Ul. Carducci 8), delno pa je dvojezičen (TRST - TRIESTE). Nekaj dni kasneje prejme odpošiljatelj dopis nazaj. Naslov je prečrtan, na ovojnici je žig »Al mittente« (odpošiljatelju) ter pripis »Sconosciuto« (Nepoznan). Na hrbtni strani pa je poleg datuma, besedilo, ki se v prevodu glasi: »Nepoznan na osnovi okrožnice ravnateljstva štev. 5 Prot. 4583/IH GOR — RA z dne 10. 1. 85 — Dopis v tujem jeziku«. Sledi geslo 33C (morda oznaka pismonoše?) in nečitljiv podpis.
Gre torej za okrožnico, ki jo je januarja letos razposlal poštnim uradom tržaški pokrajinski ravnatelj poštne uprave dr. V. Carbone in ki je sprožila val protestov med Slovenci v Italiji. Proti okrožnici so posegli številni politični predstavniki in predstavniki raznih organizacij, vendar, kot je jasno razvidno iz sedanjega primera, brez vsakršnega uspeha. Takrat je poštni ravnatelj sicer nekaterim ustno zagotovil, da bo ustaljena praksa še vedno ostala v veljavi in se izgovarjal, da je bila okrožnica namenjena le uradu, ki sprejema mednarodne priporočene pošiljke, vendar pa je minister Gava v odgovoru na vprašanje senatorke Jelke Gerbec dejal, da v tržaški in v miljski občini ni priznana pravica do rabe slovenščine v javnosti, ker je to mogoče le v tistih občinah, kjer je najmanj četrtina prebivalstva slovenska, kot to določa londonski Memorandum.
Sedanji dogodek potrjuje, da je okrožnica ravnatelja tržaške pošte v veljavi. Še več, iz formulacije pripisa na hrbtni strani pošiljke je moč jasno razumeti, da je pismonoša razumel naslov (kar, resnici na ljubo, ni bilo težko), a je »ugotovil«, da je naslovnik »nepoznan na osnovi okrožnice«. Dodal je še, da gre za »dopis« (in tu ni uporabljal besede »naslov«, ki stoji v okrožnici) v »tujem jeziku«. Ali je to tista zaščita, ki nam jo obljubljajo nekateri predstavniki oblasti?
Vladna koalicija včeraj na robu razbitja Craxi in De Mita pristala na kompromis
RIM — Craxi je pomiril KD. »Nimam namena večati razhajanj,« je sinoči dejal De Miti ob koncu razburkanega političnega dne, v katerem so se zvrstile živahna skupščina demokrščanskih senatorjev, izmenjava obtožb med KD in PSI ter demokrščanske grožnje, da ne bodo glasovali za zaupnico vladi.
KD, ki je po Craxijevem govoru v sredo ostala brez besed, je včeraj trdo reagirala, čeprav je navzven vseskozi kazala »čut za odgovornost«. »Od Craxija bomo zahtevali preklic,« je dejal De Mita dopoldne. Popoldne pa je predsednik demokrščanske skupine v senatu Mancino opozoril: ah se razčistijo zunanjepolitične smernice, ah bo KD glasovala proti ' vladi v drugi veji parlamenta. (»No, vidite v čem je koristnost dvodomskega parlamenta,« je v tej zvezi hudomušno pripomnil Forlani). Vladna kriza bi tokrat pomenila predčasne volitve, kot je že namignil De Mita med razpravo v poslanski zbornici. Ta možnost je vče-
raj jasneje prišla do izraza v palači Madama. Vsekakor gre za veliko večje zadeve, kot bi se zdelo na prvi pogled. KD ne skrbi toliko vloga PLO, kakor tudi ne vprašanje, ah imajo Palestinci pravico seči po orožju, marveč celotna italijanska zunanja politika. Skrbi jo pretenzija predsednika vlade, da Itahja ima avtonomno politiko v Sredozemlju. (Kot je spomnil včeraj demokristjan Dameglio, raztezanje Italije za 1.200 kilometrov v Sredozemlje, na katero se nekateri zdaj skhcujejo, je tudi za Crispija in Mussohnija predstavljalo premiso, vsled katere naj bi se Itahja na tem področju bila dolžna obnašati kot sila). Odtod zahteva KD, da vlada potrdi svojo atlantsko in evropsko izbiro.
Toda demokristjane žuli še nekaj drugega, in mogoče bolj kot ostalo. Gre za koketiranje Craxija s komunisti. S tem v zvezi se je razvila polemika ne samo v senatu, ampak tudi na straneh strankarskih časopisov. Skratka, stanje v vrstah
petstrankarske koalicije je včeraj bilo sila napeto. KD je kot izhod predlagala razčiščenje v kabinetnem svetu, se pravi v okviru vlade. Kot kaže, je Craxi po srečanju z De Mito pristal na to rešitev. Tako je že popoldne podtajnik pri predsedstvu vlade Amato časnikarjem zagotovil, da bo rešitev mogoče najti, pozneje pa je sam predsednik vlade dejal, da ni razlogov za zaskrbljenost in da je pripravljen nuditi »vsa zaželena pojasnila«. Končno vnovično srečaje med Craxi-jem in De Mito v večernih urah, ki je, kot kaže, odpravilo, vsaj kratkoročno, nevarnost vladne krize.
Ob vsem tem velja zabeležiti še očitno približevanje komunistov sociahstom. Predsednik komunističnih senatorjev Chiaromonte je včeraj pozval PSI, naj zapusti večino, v kateri je »talec«. To približevanje se utegne konkretno pojaviti tudi pri obravnavi finančnega zakona, kar posebno zaskrblja vodstvo KD.
Pomemben intervju za Radio Ljubljana
Ribičič o Osimu in globalni zaščiti
LJUBLJANA — Javna občila v Sloveniji objavljajo razne članke in komentarje ob 10-letnici podpisa O-simskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo. Gre za sporazume zgodovinskega pomena na dvostranskem in mednarodnem političnem prizorišču, ki bodo spričo svojega duha in določil lahko še nadalje spodbujali miroljubno in prijateljsko sodelovanje med sosednjima državama. V intervjuju, ki ga je včeraj objavil Radio Ljubljana, je o tem obširno govoril tudi Mitja Ribičič, član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije. Intervju je pripravil radijski časnikar Marjan Drobež, zaradi aktualnosti in tehtnosti pa ga v celoti objavljamo tudi v našem časniku.
Vpr.: Osimski sporazumi so izmed najpomembnejših dokumentov v sodobnih mednarodnih odnosih, ki naj bi razen spodbujanja sodelovanja in prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo prispevali tudi k varnosti in sporazumevanju na širšem območju v Evropi.
Kakšna pa sta bila po vašem mnenju, tovariš Ribičič mednarodni učinek in vloga Osima v desetih letih po podpisu teh sporazumov?
Odg.: Ni lahko dati celovite ocene mednarodnega pomena osimskih dokumentov, odnosno Osima, kot vi imenujete celoten sklop teh dokumentov. Če ga primerjamo s svetovnimi problemi, obmejnimi spori, demografskimi gibanji, narodnostnimi spopadi, socialnimi težavami, ekološkimi problemi in podobno, je Osimo na videz zemljepisno in družbeno dokaj majhen, utesnjen. 223 km mejne črte, Tržaški zaliv in sožitje dveh naših socialističnih republik, z deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kakšnih 35 majhnih občin tržaške, goriške in videmske pokrajine in naše obmejne občine, to je v sklopu Osima. V svetovnem merilu gre torej za navidezno majhen sporazum. V resnici pa bo on zapisan, kot ste rekli, v sodobni diplomatski in politični zgodovini kot zgled in primer, kako naj bi na nov moderen, sodoben način urejali od-
nose med narodi in državami. Socialistična Jugoslavija in republika Italija bosta zapisani kot pobornici sporazuma, ki pomeni odločilno zgodovinsko prelomnico za pohtično strategijo in zgledne odnose na meji med dvema državama z različnim pohtič-nim sistemom. Tako lahko Osimo štejemo med pomembne dokumente v duhu listine OZN, za pomembno listino uresničevanja dokumentov Evropske konference o varnosti in sodelovanju. Gre torej za širši pomen in ne samo evropski pomen obravnavanih sporazumov. Z našega vidika pa gre tudi za dokument, ki potrjuje moč načel svetovne neuvrščene politike. Vedeti moramo, da je bil detant na dnu, ko smo podpisovali te dokumente, da pa je bila v samem vrhu svetovne politike eskalacija blokovskih nasprotij. Ta pohtični mejni gospodarski in narodnostni detant med Jugoslavijo in Italijo je bil pravzaprav edinstven primer v ideološko razklanem svetu v tem desetletju, ki je dokazoval v družbeni praksi
in v samem življenju moč sožitja na občutljivi geopolitični šahovnici ob Tržaškem zalivu. Osimo je torej por stal nekakšen vzorec za sodelovanje na meji dveh sistemov, postal je primer novega pojmovanja meje, njene odprtosti in postopnega ukinjanja administrativnih preprek na njej, postal je nekakšen vzorec za postopno urejanje manjšinskih narodnostnih problemov, postal je model za odpiranje procesov gospodarskega sodelovanja, razvojne politike, tehnologije, znanosti, človekovega okolja. Celovitost Osima je v tem, da zajema vso problematiko ljudi, ki živijo na narodnostno mešanih področjih. Osimo je tudi postal primer za naše odnose z drugimi sosedi Jugoslavije. Mi smo ga vedno obravnavali kot nekaj, kar naj vleče za seboj še druge sosednje države, pa tudi drugi sosedje so se zanimali za te dokumente, da bi na njihovih temeljih urejali odnose z nami.
NADALJEVANJE NA 3. STRANI
• Za opcijo prihodnosti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Utopija bi bilo misliti, da se bo taka izbira lahko hipoma uveljavila na vsej obli, premostiti je treba preveč nasprotij, interesov, preveč navlake preteklosti. Prav zato pa so lahko tem bolj dragocene tudi majhne, o-zemeljsko omejene izkušnje, ki nakazujejo možnost dejanskega in vsebinskega sožitja. Trst in bolj na splošno dežela Furlanija - Julijska krajina imata pogoje, da bi postala protagonista take izkušnje. Osimski sporazumi so dokončno uredili pred desetimi leti mejno vprašanje, državi, Italija in Jugoslavija, sta v tvornem naporu presegli nekdanje spore in razvili dokaj živahno sodelovanje, kljub temu pa bo treba še veliko truda in napora, da bo to območje res območje miru in sožitja v smislu, ki je bil prej opredeljen.
V teh naporih lahko dasta narodnostni skupnosti, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji, velik prispevek, še zlasti če se bosta lahko razvili v dejanska subjekta svojega razvoja. Sodobna evropska manjšinska misel tolmači vse več manjšine kot dejansko bogastvo, ki nima samo duhovnega značaja pač pa lahko postane dejanski protagonist vsestranskega, družbenega pa tudi gospodarskega razvoja, spodbujevalec vsebinskega sožitja, ki se obrestuje tudi v gospodarskem smislu.
Taki težnji in usmeritvi so se doslej zoperstavile, žal dokaj uspešno, nazadnjaške sile, ki so bistveno za-vrle proces odpiranja in rasti, Ta odnos ima svoje korenine v zgodovinskih travmah, skozi katere je šlo mesto v svoji preteklosti, v travmah, ki preprečujejo, da bi se Trst spoznal za to, kar v resnici je: komplesna zato pa tudi zelo bogata stvarnost. Ta slepota se v veliki meri odraža v miselnosti, na kateri je gradila Lista za Trst, miselnosti, ki ne vidi dlje od sedanjika, ki ni obrnjena v prihodnost, beži pred izzivi sveta in teži kvečjemu k neproblematičnemu doživljanju sedanjosti, hrani pa se ob dozdevnem blišču »dobre preteklosti«.
Tako miselnost, take težnje odraža tudi zadnji ukrep tržaške poštne u-prave, ki je zavrnila neki dopis samo zato, ker je bil naslov napisan v slovenščini. Ta ukrep in okrožnica, na katero se sklicuje, ne pomeni le kršenja ene od osnovih pravic majšine, da uporablja svoj jezik. U-krep in okrožnica sta odraz strahu, da bi skušali odgovoriti na izziv, ki ga lahko predstavlja večjezično okolje, izziv med drugim, o katerem poštna praksa prejšnjih let dokazuje, da le ni tako velik »bavbav« in da tudi ne zahteva prevelikih miselnih naporov. In morda še bolj kot zaradi kršitve pravic se čutim užaljenega prav ob takem dokazu slepote in neumnosti.
Skoraj istočasno se v teh dneh soočata v Trstu pogled naprej, v prihodnost, in pogled nazaj. Dolžnost vseh je napeti sile, da slednji ne bo prevagai da opcija preteklosti in imo-bilizma ne bo zmagala.
VOJMIR TAVČAR
SR Srbija za proste carinske cone
BEOGRAD — Samo sedem dni po uveljavitvi zveznega zakona o prostih carinskih conah je v Srbiji že 10 mest objavilo svoje namene o ustanovitvi takšnih območij. Na včerajšnjem sestanku v gospodarski zbornici Beograda so direktorji številnih delovnih organizacij razprav-Ijali o vidikih razvoja, brezcarinskih con v Beoigradu in ob tem izrekli vrsto kritik na račun nesmiselnega načrtovanja takšnih območij povsod po republiki.
Rezultati znanstvenih raziskav kažejo, da ima Beograd poleg zemljepisno - prometnih prednosti tudi druge pomembne ugodnosti, ki bi lahko vplivale na dobro poslovanje brezcarinskega območja. Poudarili so, da gospodarstvo vse države, ne le Srbije, lahko s skupnimi silami izkoristi prednosti tega nedvomno najpomembnejšega načrta gospodarstva glavnega mesta. Predlagajo naj bi brezcarinska cona zajela industrijo, trgovino, mednarodno drobno gospodarstvo in različne storitvene dejavnosti.
(dd)
□ BEOGRAD — V osnovnih šolah v ožji Srbiji bodo v prihodnje kot neobvezen predmet poučevali tudi slovenščino in makedonščino. Program za oba predmeta sta pripravila prosvetno - pedagoška zavoda Slovenije in Makedonije. Oba jezika bosta uživala obravnavo tako imenovanih jezikov družbenega okolja o-ziroma kot jih ponekod imenujejo — nematerinih jezikov.
Pred 10. obletnico osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo
Bivši minister Rumor o »jadranskem miru«
RIM — V nedeljo, 10. novembra, bo minilo deset let kar sta zunanja ministra Jugoslavije in Italije Miloš Minic in Mariano Rumor v Osimu podpisala znane sporazume o ureditvi meje in drugih vprašanj ter o perspektivi odnosov med državama.
Nekdanji zunanji minister, senator Mariano Rumor je skupini jugoslovanskih novinarjev takole odgovoril na vprašanje, kako je čutil tedaj, pred desetimi leti, ko sta z Miničem podpisovala sporazume:
»Razmišljal sem, da se s tem končuje dolgo in zapleteno dogajanje, ki je — zakaj ne bi povedal tudi tega — včasih težko prizadelo mojo državo — da se to obdobje končuje s spora zumom, ki je potrdil italijansko suverenost nad Trstom, ki je na nesporen način določil naše meje, odprl nadaljnje možnosti za sožitje med sosedskim prebivalstvom in za sodelovanje med obema državama, ki sta si kljub različnima političnima in gospodarskima ureditvama vedno želeli in si prizadevali (ne glede na občasna trenja) utrditi prijateljske in odkrite odnose.«
Kakšen naj bo navdih osimskih sporazumov za prihodnje rodov®?
»Kar zadeva državi, sem že povedal. Toda v osimskih sporazumih je tudi motiv za razmislek novim generacijam, posebno v času ko nastajajo številna konfliktna žarišča in skušnjave, da bi jih odpravili s silo. »Jadranski mir«, kot ga v določenem smislu simbolizirajo sporazumi iz Osima, na konkreten način predlaga in dokazuje, da je vsako nesoglasje mogoče rešiti na miren način, s pogajanji. Naj bodo nasprotja še tako težka, z dobro voljo, z obojestranskim razumevanjem, s potrpežljivim iskanjem dogovora, je vedno moč najti stične točke. Vladajoče bi morala voditi želja po miru, želja, ki terja, da je vedno treba poiskati največje možno ravnotežje med različnimi in nasprotujočimi interesi. Narodi bi morali voditelje vzpodbujati k ubiranju take poti, poti, ki vodi k bolj mirnemu in prepletenemu sožitju ljudi, v katerem bi se mogli razvijati in uživati blaginjo. To je tudi najboljši način, da dosežeš spoštovanje vsega sveta: složen in srčen aplavz, s katerim so pred desetimi leti italijansko - jugoslovanski sporazum pozdravile vlade na vseh celinah sveta dokazuje, da smo šli po pravi poti.« (J.P.)
Ocena zunanjega ministrstva SFRJ
BEOGRAD — V Jugoslaviji bodo deseto obletnico osimskih sporazumov proslavili delovno in v vzdušju razvitih prijateljskih odnosov, ki so značilni za stike med Jugoslavijo in Italijo. To je včeraj povedal uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič, na redni tiskovni konferenci.
Osimski sporazumi so odprli ne le ugodne pogoje za poglobitev različnih stikov z Italijo na temeljih dobrososedstva in zajemnega razumevanja, ampak so spodbudili tudi sodelovanje na vseh področjih, posebej gospodarskem. Pomembna je tudi evropska razsežnost teh dogovorov kot prispevek in primer konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj in kot prispevek k širjenju enakopravnega medsebojnega sodelovanja v Evropi in širše, kar vse temelji na helsinških sklepih.
Ob obletnici osimskih sporazumov bo v Beograd dopotovala italijanska delegacija, ki bo z jugoslovanskimi predstavniki izmenjala mnenja o dosedanjem uresničevanju osimskih sporazumov in preučila možnosti reševanja preostalih vprašanj. Predvidena je tudi izmenjava prijateljskih poslanic med zunanjima ministroma Raifom Dizdarevičem in Ciuhom Andreottijem, (dd)
Dijaki nasprotujejo povišku vpisnin in zahtevajo pogoje za boljše učenje
MILAN — Pisana množica dijakov in študentov je včeraj v Milanu demonstrirala za pravico do študija. Po ocenah policije se je shoda, ki je za dve uri ohromil promet v mestnem središču, preden se je zaključil pred županstvom na Trgu della Scala, udeležilo več kot 15 tisoč dijakov.
Protest je potekal brez incidentov in ni bil strankarsko obarvan. Demonstranti so skandirah ostre parole proti županu in ministru za šolstvo Falcuccijevi ter zahtevah rešitev materialnih problemov, ki zavirajo reden potek pouka, in prekhc poviška šolskih in univerzitetnih vpisnin.
Med dijaki je »vroče« tudi v drugih mestih: v Avellimi jih je včeraj stavkalo več kot 10 tisoč, v Bariju so še vedno zasedeni študentski domovi.
Krvav obračun
v
protesta v Čilu
SANTIAGO DE CHILE — Včeraj ob zori se je končal drugi protestni dan čilske opozicije proti Pinochetovemu režimu. O-bračun protesta je izredno težak: štiri mrtvi, na desetine ranjenih in neznano število aretiranih. Režimska policija je povsod posegla izredno grobo. Prvič po daljšem času pa prihaja do razhajanja v samih vrhovih čilske hunte. Medtem ko je glasnik predsednika Pinocheta izjavil, da se bo vlada z vsemi sredstvi u-prla »marksističnemu terorizmu«, pa je admiral Josè Toribio Merino, poveljnik mornarice in član hunte izjavil, da je edini odgovor nasilju dialog. Kaj takega ni še do sedaj spregovoril nihče iz vrst vojaškega režima, da se opozicija upravičeno sprašuje, ah je to začetek nove strategije
Reagan ostro obsodil rasizem v /. Afriki
WASHINGTON — Ameriški predsedniki Ronald Reagan je pozval južnoafriško vlado, naj se začne pogajati z opozicijo v vidiku popolne odprave sistema rasnega razlikpvanja. Poziv je izrekel novemu južnoafriškemu veleposlaniku v Washingtonu Herbertu Beukasu ob sprejhmu njegove poverilnice.
Reagan je uporabil nenavadno ostre besede na sprejemu, ki je navadno strogo protokolarnega značaja. Takole je dejal: »Gospod veleposlanik, povedati vam moram, da ameriški narod ne moro prenašati rasizma nikdar in nikjer, toliko manj v državi, ki se proglaša za zahodno (...). Računam, da bo vaša vlada začela pogajanja, ki naj privedejo do vzpostavitve pohtičnega sistema, na katerega bo lahko pristalo vse prebivalstvo.«
Pristaviti velja, da je ameriški predsednik ob isti priložnosti sprejel poverilnice drugih osmih veleposlanikov, večinoma iz afriških držav. Med drugim je javno pohvalil »številne osebnosti dobre volje in zdrave pameti, ki se zavzemajo za mimo rešitev južnoafriške krize«.
Reaganov nastop do neke mere preseneča, saj je doslej zavzemal dokaj popustljiva stališča do pretorijskega režima.
Desetine mrtvih pri zasedbi vrhovnega sodišča Kolumbije
BOGOTA — Središče glavnega mesta Kolumbije je bilo včeraj ves dan kot v vojni. V palači vrhovnega sodišča, ki jo je v sredo ob 11.40 (17.40 po italijanskem času) zasedlo o-krog 50 gverilcev skrajno levega gibanja M-19, in neposredni okolici so se nadaljevali streljanje in eksplozije. Vojska in policija sta povsem obkolili poslopje s posebnimi oddelki in oklop-nimi vozili, uporabili pa so tudi letala in helikopterje v poskusih, da bi osvobodili kakih 30 talcev, ki so še bili v rokah napadalcev. Med talci je tudi sam predsednik kolumbijskega vrhovnega sodišča Alfonso Reyes Echandia.
Napad so gverilci pričeli predvčerajšnjim. V poslopje so menda prišli skozi garažo, kamor so se nemoteni pripeljali na dostavnem vozilu z napisom bogotajske telefonske družbe. Takoj so prevzeli nadzorstvo nad palačo in u-grabili kakih 300 talcev, uslužbencev, funkcionarjev in kakih deset visokih sodnikov.
Preko radijskega proglasa so objavili svoje zahteve: objavo njihovega manifesta na kolumbijskem tisku, eno uro vsakodnevnih radijskih oddaj na razpolago za proglase gibanja, srečanje s predsednikom Belisariom Bo-tancouromi.
Sinoči je prišla vest, da je kolumbijska p°' licija s ponovnim uspešnim napadom osvobodila 25 talcev in ubila ali ujela poveljnika gverilske skupine. Napad so izvedli ob 14.30 (ital-20.30). Ni še znano, če je s tem zadeva zaključena, ali če se v velikem poslopju skrivajo se drugi gverilci.
Zadnji napad, pri katerem je bil ubit e-den od sodnikov se je odvijal med silovitih1 streljanjem in hrupnimi eksplozijami. Ni š® znan obračun žrtev. Pred odločilnim napadorh so oblasti govorile o 25 mrtvih, med katerih11 naj bi bilo 18 gverilcev.
Z vojaško parado in s sprejemom v kremeljskem dvorcu
V Moskvi proslavili oktobrsko revolucijo
MOSKVA — Velika vojaška parada v čast 68-Istnice oktobrske revolucije, ki so se je včeraj dopoldne na Rdečem trgu udeležili vsi najvišji sovjetski partijski in državni voditelji, se je za--čela z ustaljenim redom: najprej je obrambni minister in kandidat za člana politbiroja CK KP SZ Sergej Sokolov pregledal postrojene esalane in motorizirane enote, na kratko spregovoril vsem udeležencem parade, zatem pa se je začel defile vseh rodov sovjetske vojske, vključno z oddelki artilerijskih, tankovskih in raketnih sil.
Toda če je bila zunanja podoba parade povsem •enaka kot mnoge pred tem, je bil precej drugačen pogled na Leninov mavzolej, kjer se po tradiciji zberejo vsi najvišji kremeljski voditelji, saj je prišlo v zadnjem obdobju do velikih kadrovskih sprememb na vrhu sovjetske politične piramide. Če primerjamo prisotnost na letošnji paradi, recimo, s tisto pred tremi leti, ko je bil še živ Leonid Brežnjev, potem vidimo, da se je skorajda povsem zamenjalo najvišje sovjetsko vodstvo. Od generacije Brežnjeva so namreč ostali le še štirje člani politbiroja (Gromiko, Grisin, Ščerbicki
in Kuna jev), vsi ostali pa so odšli. Zamenjali so jih Gorbačov, Rizkov, Ligačov, ševardnadze, Porotnikov, Čebrikov, Alijev, Solomencev, Talizin, Jelcin, Zajkov, Nikonov itd.
Maršal Sergej Sokolov, ki je sam na položaju obrambnega ministra manj kot leto dni, je v svojem govoru opozoril na pomen oktobrske revolucije za razvoj Sovjetske zveze in socialistično preobrazbo sveta, hkrati pa tudi naštel nekaj najpomembnejših nalog, ki v tem trenutku stoje pred Sovjetsko družbo in sovjetskimi oboroženimi silami. Po njegovem je dolžnost vsakega sovjetskega državljana, da prispeva vse k uresničitvi partijskih nalog na področju gospodarske obnove države, češ da je to zahteva, ki jo pred družbo nalaga samo življenje. Pri tem je posebej poudaril, da sovjetska vojska podpira ekonomsko usmeritev, ki jo je začelo novo kremeljsko vodstvo po smrti Konstantina Černerika, kajti bila bi naj tudi v skladu s sovjetskimi obrambnimi potrebami.
Prav tako je Sokolov tudi posebej opozoril, da se Sovjetska zveza zavzema za zasuk v mednarodnih odnosih od konfrontacije k popuščanju na-
petosti, o čemer naj bi pričali številni sovjetsk' mirovni in razorožitveni predlogi, ki jih je razgrn1 novi partijski šef Mihail Gorbačov. Toda pri t6?1 tudi ni pozabil pristaviti, da Sovjetska zveza rivj dar ne bo popustila pred zahodnimi pritiski h-da bo vedno imela toliko (gospodarske in vojaske' moči, da bo lahko ohranila vojaško ravnovesje nasprotno supersilo in nasprotno vojaško zvezo-Kot je že nekaj časa navada, je bil po parad tudi letos v kremeljskem dvorcu tradicionah1 oktobrski sprejem, na katerem je s priložnostno" govorom nastopil Mihail Gorbačov. Zbranim 9° stom, med katerimi je bilo tudi veliko gostov 1 tujine in ves tukajšnji diplomatski zbor, je zd-Z lei veliko uspeha v nadaljnji graditvi socializrn~ in v prizadevanjih za gospodarski ter družbeni na. predek. Prav tako kot Sokolov je tudi on deJa ’ da je Sovjetska zveza za dialog in da je življaM skega pomena za vse, da bi se mednarodni odno ^ popravili. Po njegovem lahko bližnje srečanje h" vrhu v Ženevi prinese rezultate, če bosta v priprC^ vah obe strani zavzeli »resni in delovni pristop ■
DANILO SLIVNIK
Intervju Mitje Ribičiča ob 10-letnici podpisa osimskih sporazumov
Poudarek zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji
Vpr.: Odnosi med Jugoslavijo in Italijo še niso dosegli najvišje ravni in kakovosti zlasti zato, ker sosednja država kljub duhu in določilom osimske pogodbe in kljub zagotovilom njenih najvišjih predstavnikov, med njimi predsednika vlade Bettina Gracija, ni sprejela in zagotovila zakonske zaščite za našo narodnostno skupnost. Kako presojate zavlačevanje Slede zakonske zaščite za Slovence v Italiji, upoštevajoč tudi kampanje Proti njim v sosednji obmejni deželi Furlaniji - Julijski krajini?
Odg.: Res v celotni bilanci Osima v desetih letih je glavna vrzel zavlačevanje pri globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. No, ne ki smeli zaradi tega sporazumov negativno oceniti. Vendarle je bilo v teh desetih letih mnogo napravljenega. Meja je do kraja določena, tako da ima Jugoslavija sedaj urejene meje z vsemi sedmimi sosedi. Problemi državljanstva so rešeni, tako tudi vprašanje odškodnine za bivšo italijansko imovino na bivšem jugoslovanskem območju cone B. diplome se priznavajo brez dopolnilnih izpitov, in ta sporazum je bil že ratifi-eiran, kar je za manjšine zelo po-niembno, ker njeni pripadniki lahko študirajo v svoji matični domovini. Pripravlja se sporazum za skupno obrambo pred točo, odprta je bila Sabotinska cesta za jugoslovanski civilni tranzit v Brda. Okviri Videmskega sporazuma se ne samo izpolnjujejo, ampak tudi razširjajo. No, vendarle razen meje, je Dilo narod Postno vprašanje eden glavnih vzrokov za to, da so bili sporazumi podpisani. Meja namreč krivično deli narodnostno ozemlje Slovenije in ni. bil namen sporazuma samo, da se začrta Pjeja, ampak da se na tej meji ure-uijo možnosti enakopravnega sodelovanja, da postane manjšina, to je narodnost, subjekt svoje usode in da bna tudi vse možnosti za svoj enakopraven, kulturni, jezikovni, socialni in gospodarski razvoj.
V tem smislu je prav gotovo glavnu pomanjkljivost uresničevanja 0-sirnskih sporazumov to, da še niso dokončno rešeni problemi in obvez nosti, ki jih je prevzela republika Italija s podpisom sporazumov v pogledu globalne zaščite slovenske nianjšine.
Mislim, da je to tisto, kar moramo ob 10-letnici Osima jasno povedati. Hlede globalne zaščite v Osimu si cer'ni predvidenih rokov, vendar ni razumljivo, da po desetih letih teh sPorazumov še vedno ni prišlo do tesa, da bi bil sprejet zakon, ki bi odgovarjal duhu Osima tudi interesom nianjšine. Ko je bil predsednik Craxi v Jugoslaviji, je po tem svojem obisku naročil italijanskemu ministru za deželna vprašanja Vizziniju naj v naj-nrajšem času napravi poseben vladni predlog zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. To bi .1 že 7. osnutek zakona, vendar ga ^ ni.
Vi ste vprašali, zakaj ne pride do sprejetja zakona in kje so zavlačevalni razlogi. Osnovni razlog, da se zakonom zavlačuje ni procedural-n® narave, ampak gre predvsem za flp močan odpor desnih nacionali-. učnih, da ne rečemo neofašističnih n drugih krogov v Furlaniji - Julijski krajini, na eni strani, na drugi trani pa gre za popuščanje in ne-gotoyost vlade, da bi regulirala po-dkaj slovenske narodnosti na celot-,ePi območju, kjer ta živi in kar je ddi zahteva slovenskih manjšinskih rganizacij. Vendarle ne glede na to, a tega zakona še ni, se slovenska .Urodnostna skupnost po Osimu posuti močnejša kot samostojen subjekt . družbenem, političnem in gospodar-.tem življenju dežele, v kateri živi, ^ republike Italije. Manjšina je zelo kUvna in mislim, da je prišlo v tem p^setletju do velikih pridobitev na ; dročju kulture, prosvete, sredstev vnega obveščanja, založništva, zna-su> športa in odprtosti meje.
upamo in Jugoslavija bo po bi°Ji strani tudi vse napravila, da cirnprej prišlo do sprejetja zako-A° globalnem varstvu slovenske na-“driosti, zakona, ki bo enakopravno k A^daval Slovence v vseh treh po-fj ajinah, ker bi to bil lahko temelj za S1 daljnji vzpon ne samo dejavnosti venske narodnosti, pač pa tudi za Abddarsko rast in sodelovanje ve-ŽfJ.skega italijanskega naroda v de-u Furlaniji - Julijski krajini.
, V. : Z Osimskimi sporazumi je bil lt^ia odprtih meja Jugoslavije do-t0 a Prvo veliko potrditev. Vi ste bili, Nariš Ribičič, med utemeljitelji te
očal-’ s katero b' se brez ovir s0'
Sv o s tujino in širili sodelovanje s „‘«m. Toda sedaj v obdobju gos-kp Urskih težav in zapletenih druž-Čei ‘a razmer se včasih zdi, da nati ju ° »dtiprtih mejah ni več v ospre-naše zunanjepolitične opredelitve,
oziroma mednarodne usmeritve Jugoslavije.
Nastaja celo vtis, kot da je treba zmeraj znova dokazovati in utemeljevati potrebo in nujnost, da ostaja naša družba tudi prek odprtih meja povezana s svetom. Odkod in zakaj prihaja po vašem mnenju do pridržkov glede odprtih meja, ki se v bistvu pravzaprav zoperstavljajo tudi duhu Osima.
Odg.: Omenil sem že, da je Osimo pomenil novo pojmovanje meje ne več kot ločnice, ampak kot povezovalnega dejavnika, kot stičišča ljudi. Osimo je dal trajen pečat, pečat trajnosti takemu pojmovanju meje, za
vile prosti industrijski coni, ki naj bi jo Jugoslavija in Italija skupaj zgradili na meji med Sežano in Trstom. Kot alternativno možnost nekatere stranke, omenjamo tudi Komunistično in Socialistično, ter sindikati v deželi Furlaniji - Julijski krajini, predlagajo gradnjo manjših industrijskih con oziroma območij vzdolž celotne jugoslovansko-italijanske meje. Kaj menite o vsem tem, tovariš Ribičič?
Odg.: Mislim, da problemi, ki so nastali z italijanske strani glede industrijske cone z znanimi 65.000 podpisi v samem Trstu, ne bi smeli zmanjšati sodelovanja na naši celotni meji. Ideja o industrijski coni, ki
Mitja Ribičič
pretok kot sem že nekoč dejal, ljudi, idej in blaga, vendar poštenih ljudi, progresivnih idej in dobrega nepokvarljivega blaga. Mislim, da je Osimo v tem pogledu resnično sodoben dokument. Sporazumi so odstranili sumničenja na meji. Osimo je odstranil prastrah po nekih spremembah te mejne črte. Ni pa seveda Osimo do kraja spremenil odnosov in razmer na tej meji.
Osimo je bil v nekem smislu celo katalizator nekaterih pojavov, ki so bili neprijetni v tej 10-letni zgodovini v sosednji Italiji. Gre za močnejši pojav nacionalizma v samem Trstu, nastanek Liste za Trst, zbiranje podpisov proti osimskim dokumentom, pod firmo nekega ekološkega čuvanja Trsta in tržaške okolice. To je bila seveda čista demagogija, ker vidimo, da sedaj za hrbtom industrijske cone onesnažujejo okolje zadnje gospodarske naložbe na sami meji in s tem ogrožajo prebivalstvo na obeh straneh. No, rekel bi, da tudi z naše strani niso pojmovanja o tej meji in odprtosti meje povsod enaka. Tudi pri nas so odpori proti odprtosti meja. Ti odpori imajo drugačno ideološko izhodišče kot v sosednji Italiji, ker pri nas ne gre za konservatizem desnih reakcionarnih sil, pač pa za konservatizem dogm; ! kih centralistično administrativnih sil, tistih silnic, ki zaradi naših ekonomskih težav, zaradi naše politike stabilizacije, ki mora v teh letih biti v nekem smislu restriktivna do raznih oblik porabe, ki zaradi te naše nujnosti, da vodimo tako politiko, hočejo odpraviti zelo pomemben inštitut, kot je inštitut odprte meje.
Mislim, da moramo te naše notranje vzroke, ki podcenjujejo nadaljnji razvoj in nadaljnje odpiranje meje, odstraniti v našem notranjem razvoju, s kongresnimi dokumenti, dokumenti našega CK, z instrumenti naših nadaljnjih ukrepov ekonomske stabilizacije in da bi morali v tej smeri zelo jasno pokazati prednost odprtosti našega političnega sistema, kot tiste prednosti, ki nas bo najhitreje izvlekla iz gospodarskih težav, kajti avtarkija je pravzaprav eden od glavnih vzrokov, da smo v to situacijo tudi prišli.
Vpr.: V prvih desetih letih izvajanja Osimskih sporazumov je bilo zgrajenih nekaj infrastrukturnih objektov na meji obeh držav, hitro pa naraščajo tudi blagovne izmenjave v okviru splošnih generalnih trgovinskih dogovorov med Jugoslavijo in Italijo. Višje oblike gospodarskega sodelovanja pa se zlasti na obmejnih območjih počasi in s težavo uveljavljajo. Pred dnevi je Jugoslavija sprejela nadaljnje omejitve v okviru avtonomnih računov, ki urejajo in spodbujajo blagovne izmenjave med obmejnimi območji obeh držav. V Trstu pa so se politične sile zopersta-
jo je podprla tudi Evropska gospodarska skupnost, je bila prazvaprav dana s strani Italije, in mi smo jo sprejeli, ker je pomenila na enem delčku te naše meje ustvariti naravno zaledje dosti utesnjenemu Trstu. Seveda pa to ne pomeni, da ni možnih drugih rešitev. Osimo odpira sodelovanje na mnogo širših vprašanjih,
kot je samo industrijska cona. Odpira možnosti gospodarskega sodelovanja med lukami, med Koprom, in Trstom, mnogo ■ drugih možnosti za sodelovanje, pa za sodelovanje v vodnem gospodarstvu, ki je zelo pomembno za to kraško področje ponikalnic. Je še mnogo drugih možnostih za sodelovanje. Mi moramo vedeti, da je Italija najpomembnejši partner med našimi sosedi. Samo v lanskem letu je vrednost blagovnih izmenjav dosegla skoraj 2 milijardi dolarjev, pri čemer je naš izvoz znašal 941 milijonov, vrednost uvoza pa 934 milijonov dolarjev. Mislim, da je to izredno močna pokritost našega uvoza z izvozom. Pri tem je maloobmejni promet izredno močan izvozni faktor in je po mojem izredno pomembno, da se maloobmejni promet enakopravno vključuje v našo izvozno ekspanzijo, ne pa da se izvajajo razne restriktivne omejitve. Morali bi v tem pogledu spoštovati Osimske sporazume in tudi sekretariat za zunanje zadeve kot sponzor teh sporazumov, bi moral zelo občutljivo presojati vsak naš ukrep posega na to področje. Ni razlogov za restrikcije in omejitve, ampak so zelo velike možnosti za nadaljnji vzpon maloobmejnega prometa.
Moje mnenje je, da je tudi dozorelo, da bi z Italijo ukinili potne liste in da bi lahko vsak italijanski državljan in .vsak jugoslovanski državljan z osebno izkaznico potoval preko meje. Po desetih, letih bi lahko to bil uvod v novo ero, ki bi po mnenju nekaterih turističnih strokovnjakov kar za 20% povečal turistični promet na eni in na drugi strani, bolj v našo korist kot pa v našo škodo.
Vpr.: Ob 10-letnici podpisa osimskih sporazumov je mogoče razmišljati tudi o tem, kako bi te dogovore, ki imajo tako velike dvostranske in mednarodne razsežnosti, o čemer ste že govorili, v prihodnje nasploh lahko še hitreje in uspešneje izvajali. Gre tudi za koordinacijo izvajanja Osimskih sporazumov na ravni skupščine Jugoslavije, ZIS in Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, pa za finančna sredstva, zlasti morda tista sredstva, ki so potrebna za zgraditev cestnih povezav med državama kot so določene in dogovorjene v Osimskih sporazumih. Kako bi po vašem mnenju lahko premostili
te vrzeli in pomanjkljivosti in tudi tako spodbudili izvajanje obravnavanih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo?
Odg. : Zelo pomembno vprašanje odpirate, to je problem cestnih povezav. Sedaj, ko smo nekako v dnevih proslave Osimskih sporazumov, se v italijanskem tisku slišita zlasti dve pripombi glede jugoslovanskega pristopa do uresničevanja Osima. To je spor okrog ribiških ladij, ker še ni prišlo do sporazuma o ribarjenju v celotnem Jadranskem morju. Na drugi strani pa se govori v tem smislu, da Jugoslavija ni mnogo napravila, da bi se cestne povezave, kjer so na vstopih bili že napravljeni določeni terminali v Sežani in v Novi Gorici, nadaljevale proti Ljubljani, Reki in Pulju. Mislimo, da bi obe ti vprašanji bilo potrebno z italijanskim partnerjem urediti, da se tudi na teh dveh občutljivih področjih odpre perspektiva za nadaljnjo graditev. Moje mnenje je, da tudi spor okrog ribištva ni take narave, da ga ne bi mogli s skupnimi močmi v interesu ribičev, enih in drugih na tem enotnem Jadranskem morju, rešiti sporazumno. Zlasti pa se mi zdi, da bi morali napraviti vse, da se spoštuje obveznost Jugoslavije glede graditve teh cest. Mislim, da finančna sredstva ne bi smela biti razlog za odlaganje.
Tako kot je Italija pokazala zelo veliko elastičnost s tem, da nam je odložila odplačevanje odškodnine za imovino v bivši coni, bo pokazala tudi pripravljenost za sodelovanje pri financiranju cest, ki so tudi v njenem in evropskem gospodarskem interesu. Bi pa tu povedal še nekaj. Mi se moramo do konca tega leta v planu slovenske in hrvaške republike in v planu Jugoslavije dogovoriti glede prioritet graditve cest, ker bi morali s temi prioritetami skupno in enotno nastopati pri italijanskem partnerju, pri bankah in pri drugih organizaci-jah. Ta enotnost je izredno pomembna, čeprav so vse ceste zelo potrebne. Zelo se strinjam s tem, da bi na ravni Zveznega izvršnega sveta in Zveznega sekretariata za zunanje zadeve bolj aktivirali koordinacijo za uresničevanje Osimskih sporazumov, ker od te koordinacije in stikov Beograd - Rim mnogokrat zavisi, da uspejo lahko tudi akcije Slovenije in Hrvaške skupaj z deželo Furlanijo -Julijsko krajino.
Intervju zapisal:
MARJAN DROBEŽ
Se o obisku delegacije deželne vlade F-JK v SRS
Nuklearka ne povečuje radioaktivnosti v okolju
TRST — Kot smo že poročali, je delegacija deželnega odbora F-JK, ki jo je vodil predsednik Biasutti, na dvodnevnem obisku v SR Sloveniji, kjer je imela uradne pogovore z najvišjimi predstavniki sosednje republiške vlade o možnostih nadaljnjega sodelovanja, obiskala tud; dve pomembni ustanovi, to je raziskovalni institut Jožef Stefan in nuklearno elektrarno v Krškem. Ni treba posebej poudarjati, da je obisk teh dveh ustanov vzbudil veliko zanimanje pri deželnih predstavnikih, kjer so se lahko podrobneje seznanili o delovanju sosednje republike o visoko kvalificiranem delovanju na področju znanstvenega raziskovanja in o reševanju elektrogospodarske politike.
Predvsem gre podčrtati, da je sodelovanje med Institutom Jožef Stefan in podobnimi ustanovamj iz F-JK na zadovoljivi ravni; Institut že sodeluje s Centrom za teoretsko fiziko v Trstu, s tržaško univerzo, poleg tega pa izraža upanje, da bi se to sodelovanje nadaljevalo in krepilo tudi s Centrom ža genetsko inženirstvo. Na tem področju je torej precej aktivnosti in sodelovanja med F-JK in sosednjo republiko Slovenijo, upati pa je — kot je poudaril direktor Instituta dr. Tomaž Kalin — da se bo to sodelovanje- še razvilo v večji meri.
Zelo zanimiv je bil tudi obisk nuklearne elektrarne Krško, ki leži na levem bregu Save v industrijski coni Krškega. Ta jedrska elektrarna je prva v Jugoslaviji, zgrajena pa je bila na osnovi sovlaganja med SR Slovenijo in SR Hrvaško. Že leta 1970 sta IS republik Slovenije in Hrvaške sklenila dogovor o skupni graditvi dveh jedrskih elektrarn za kritje naraščajočih potreb po električni energiji v obeh republikah. Dejanska dela so se začela meseca avgusta leta 1975, še prej pa je bila sklenjena pogodba o dobavi opreme in graditvi nuklearke moči 632 MW z ameriško firmo Westighouse. Sredstva za graditev (celotna investicija je znašala okrog 900 milijonov dolarjev, od katerih je bilo 68 od sto uporabljenih v Jugoslaviji, ostalo pa v tujini) sta v enakih deležih zagotovili Slovenija
in Hrvaška preko svojih samoupravnih interesnih skupnosti elektrogospo darstva ter domačih in tujih bank.
Kaj pa nuklearka pomeni za elektrogospodarski sistem Slovenije in Hrvaške? Kot sta predstavnikom deželne vlade F-JK povedala direktor Dular in tehnični direktor Alalica, jedrska elektrarna krije, ko deluje s polno paro, 22'odstotkov elektrogospodarskih potreb obeh republik. Zelo zanimive so bile tudi informacije, ki jih je vodstvo nuklearke posredovalo gostom glede njenega vpliva na celotno okolje. Direktor Dular je povedal, da se je stopnja radioaktivnosti na Krškem celo zmanjšala po izgradnji nuklearke; pristavil pa je, da do tega ni prišlo zaradi nuklearne elektrarne, pač pa zaradi zmanjšanja jedrskih poskusov po svetu. Krška nuklearka torej ne sme zaskrbljevati.
Ti podatki so bili za predstavnike deželne vlade F-JK zelo zanimivi, vendar pa je naša dežela — kot je dejal predsednik Biasutti — že pred kakimi šestimi leti zamudila priložnost za gradnjo podobnih objektov,
medtem ko pa se mora sedaj ubadati z nameravano gradnjo termoelektrarne na premog v Miljah, kar je že vzbudilo določene pomisleke predvsem ekoloških krogov in nekaterih strank predvsem v zvezi z onesnaževanjem okolja, ki jih primer krške nuklearke ne {»stavlja.
Kot je povedal podpredsednik IS Slovenije dr. Frlec, ki je deželno delegacijo spremljal na obeh obiskih, je radioaktivni vpliv takega obrata na okolje in prebivalstvo le dvoodstoten, preostali del radioaktivnosti, ki ga človek vsrkuje, pa je treba iskati v jedrskem dežju, ki po številnih nuklearnih poskusih po svetu še pada (človek ga vsrkuje v višini 60 od sto) in v zdravstvenem sektorju zaradi raznih rentgenskih in podobnih pregledov (preko 35 od sto). Vsekakor gre za zelo zanimive podatke, ki se jih prevečkrat ne upošteva, predvsem pa jih ne upoštevajo določeni krogi, ki se že aprioristično in brez utemeljenih razlogov postavljajo proti gradnjam jedrskih elektrarn.
ALEKSANDER SIRK
Nuklearna elektrarna Krško
Sestanek sindikalnih predstavnikov in županov pri prefektu
V	Trstu stavka delavcev Aquile
V	Rimu srečanje o njihovi usodi
Dvodnevni medncfrodni posvet na Pomorski postaji
Racionalna uporaba energije v urbanističnem načrtovanju
»Total vošči vesel Božič tisoč tržaškim družinam« — ta napis grenke ironične vsebine so delavci žaveljske čistilnice nafte Aquila nosili v sprevodu po mestnih ulicah, s katerim so želeh še enkrat odgovoriti na ukrep vodstva družbe Total, ki namerava z novim letom prekiniti proizvodnjo v čistilnici in le to preurediti v skladišče.
Delavci Aquile so s stavko iznesli svoj protest prav na dan, ko so o nji-hovj usodi razpravljali v Rimu, na ministrstvu za industrijo. Sindikalni predstavniki vseh treh federacij, deželni odbornik za industrijo France-scutto, tržaški župan Richettj in predsednik pokrajine Marchio so namreč včeraj posegli pri podtajniku ministrstva za industrijo Žitu, da bi s posredovanjem vlade »prisilili« družbo Total k spremembi ukrepa.
Po sprevodu po ulicah so se delavci zbrali na Trgu Unità pred prefekturo. Predstavniki tovarniškega sveta so se srečali s prefektom De Felice-jem, da bi zaprosili za njegovo podporo. Srečanja so se udeležili tudi župani okoliških občin. Ob koncu srečanja je prefekt poslal na ministrstvo za industrijo fonogram, v katerem zahteva poseg vlade. Vlada bi morala obravnavati primer Aquile v okviru vsedržavnega energetskega načrta in
energetskega plana za naše področje.
Uslužbenci Aquile se bodo spet srečali na skupščini danes popoldne. Na dnevnem redu je ocena včerajšnjega srečanja na ministrstvu.
0 vprašanju čistilnice Aquila je v sredo zvečer rja izredni seji razpravljal tudi miljski občinski svet, ki je sprejel resolucijo, v kateri podpira boj delavcev žaveljske čistilnice.
0 zadevi Aquila je zavzela svoje stališče tudi pokrajinska federacija PSI. Socialisti menijo, da predstavlja napovedano zaprtje Aquile nov hud
udarec za tržaško gospodarstvo, napovedujejo pa, da bodo posegli neposredno pri ministru za industrijo in pri predsedniku vlade, katerima bodo predočili položaj in prisotnost družbe Total v Italiji, saj je nepojmljivo, da lahko družba s svojimi enostranskimi ukrepi postavlja na cesto toliko delavcev.
Zaprtje čistilnice Aquila bj namreč neposredno prizadelo več kot 500 zaposlenih v obratu, prav tohko pa bi jih bilo ob sedanje poslovanje s čistilnico.
Na Pomorski postaji se je včeraj začelo dvodnevno strokovno posvetovanje, ki je pod zvenečim naslovom »Mesto sonca« namenjeno obravnavanju urbanističnega načrtovanja s po-sebim ozirom na okolje in varčevanje z energijo. Gre za pobudo deželne uprave Furlanije-Julijske krajine oziroma odbomištva za načrtovanje in bilanco, ki se s problemom energije načrtno ukvarja že od leta 1973 in je za to področje sprejela že številne zakonodajne in upravne ukrepe. Posvet naj bj zato bil nov prispevek k obravnavi energetske problematike v prepričanju, da je politika pravilne informacije in promocije najzanesljivejša pot k dejansko učinkovitim rezultatom na področju energetske porabe, h kateri morajo prispevatj tako strokovnjaki in operaterji, kot prebivalstvo s pravilno uporabo virov energije.
Posvet, ki se ga udeležujejo številni italijanski, ameriški in britanski izvedenci in pri pripravi katerega so sodelovali urbanistična inštituta tržaške in videmske univerze, Finalizirani energetski projekt CNR-ENEA in italijanska sekcija Mednarodne družbe za sončno energijo ISES, ima visoko strokovni značaj. V ospredju je nov odnos med uporabo tehnologije energetskega varčevanja v gradbeništvu in urbanističnem načrtovanju, v luči najznačilnejših italijanskih in mednarodnih izkušenj energetsko racionalnega projektiranja. Tej osnovni temi pa se pridružujejo1 tudi pravni in in-
stitucionalni vidiki ter vprašanja operativnosti znanstvenih dognanj, še zlasti pri sanaciji obstoječih gradbenih zmogljivosti.
V foyerju kongresnega centra na Pomorski postaji so prireditelji razstavili primere urbanističnih rešitev v duhu tako imenovanega postindustrijskega mesta, ki ga odlikujeta predvsem skrb za kakovost okolja h1 odprava potrate z energijo.
Drevi občinska seja v Nabrežini
Drevi ob 19. uri se bo sestal devin sko-nabrežinski občinski svet. Na seji bo župan Bojan Brezigar prebral politični in upravni program nove občinske uprave, sad koalicije KD-PSI' SSk. Občinski svet bo drevi tudi ratificiral številne sklepe občinskega odbora. Župan bo predstavil progran) novega odbora na tiskovni konferenci ob 11. uri na nabrežinskem županstvu.
•	V časnikarskem krožku bo v ponedeljek, 11. 11., ob 18. uri predavanje o aktualnem vprašanju izvajanja zakona o gradbenem odpustu.
•	V četrtek, 14. novembra, se bo na sedežu v Ul. Mille 16 sestal rajonski svet za Kjadin - Rocol. Začetek seje ob 19. uri.
Obisk predstavnikov slovenskega sodstva
Srečanje sodnikov iz SR Slovenije in iz naše dežele. V sredini sta predsednica vrhovnega republiškega sodišča Francka Stermole in predsednik tržaškega prizivnega sodišča Giovanni Jucci
Včeraj se je mudila v Trstu na uradnem obisku delegacija sodnikov iz Slovenije, ki se je v okviru delavnih stikov srečala s kolegi sodniškega okrožja Furlanije-Julijske krajine. Pomen včerajšnjega srečanja je precejšen, saj je bilo to prvo uradno srečanje predstavnikov sodnih organov republiškega oz. deželnega nivoja v Italiji; edino tovrstno srečanje beležimo v preteklosti le junija letos v Lipici, ko sta se obe delegaciji okvirno domenili za nekatere skupne pobude za bližnjo prihodnost. Prvi rezultat tega dogovora je bilo ravno včerajšnje srečanje, ki je imelo obenem tudi delovni značaj.
Štiričlanska slovenska delegacija, ki jo je vodila predsednica vrhovnega republiškega sodišča Francka Stermole (ostali člani predstavništva so bili Franc Kastelic, Tomo Grgič in Janez Novak) se je uradno sestala s tukajšnjimi sodniki v prostorih tržaške sodne palače; po uradnem delu srečanja sta obe strani odšli na grad sv. Justa, kjer je bilo na sporedu delovno zasedanje, posvečeno specifičnim delovnim argumentom, in sicer vprašanju mladinskega prestopništva in t.i. delovnega procesnega prava. Osnovni namen včerajšnjega srečanja pa je bila vsekakor izmenjava medsebojnih izkušenj in poglobitev dvostranskih stikov. Vodja delegacije naše dežele in predsednik tržaškega prizivnega sodišča Giovanni Jucci nam je v tej zvezi izjavil, da se bodo dvostranska srečanja v prihodnosti še nadaljevala,
izrazil pa je obenem željo, da bi do podobnih stikov prišlo tudi na nivoju obeh sosednih držav. Obe strani, je bilo včeraj poudarjeno, imata več skupnih problemov, zato so medsebojna srečanja vsekakor precej koristna.
KGS bo upravljala dve milijardi lir za stvarni razvoj kmetijstva na Krasu
Deželna uprava je pred dnevi odobrila Kraški gorski skupnosti program za uporabo dveh milijard lir v korist kmetijstva na Krasu. Program predvideva prispevke zasebnim kmetovalcem in zadrugam za investicije, nakupe opreme in strojev, nove nasade, tople grede in podobne pobude na področjih vinogradništva, živinoreje, cvetličarstva, vrtnarstva in drugih rastlinskih kultur. Prošnje s potrebno dokumentacijo bodo zainteresirani lahko vložili med 3. januarjem 1986, ko bo razpisan natečaj in 2. aprilom, ko bo zapadel rok. Takrat bodo zainteresirani lahko dobih podrobnejša pojasnila v tajništvu Kraške gorske skupnosti kot tudi pri strokovnih organizacijah, ki bodo razpolagale s potrebnimi podatki.
Z namenom, da bi smotrno porazdelila nakazana finančna sredstva, je Kraška gorska skupnost namestila posvetovalno komisijo za kmetijstvo, ki ji predseduje predsednik Miloš Budin, sestavljajo pa člani glavne skupščine in izvedenci. Program predvideva dodelitev prispevkov zasebnim kmečkih gospodarstvom in zadrugam za pobude, ki omogočajo okrepitev kmetijske dejavnosti v sledečih sektorjih: živinoreja, vinogradništvo, vi-
narstvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, sadjarstvo, gozdni sadeži, zdravilna zelišča, čebelarstvo in agroturizem.
To izredno nakazilo bo usmerjeno izključno v korist del in struktur, za katere kmetovalci niso in ne bodo deležni drugih prispevkov javnih u-prav.
Za dodehtev in izplačilo prispevkov, bo KGS upoštevala veljavna zakonska določila.
Za dodehtev prispevkov bo KGS u-poštevala potrdilo, ki ga predvideva D. Z. št. 84 z dne 10. 12. 1982, v kolikor je teritorialno veljavno; 30 odst. celotnega nakazila bo dodeljenih zasebnim gospodarstvom za sledeče sektorje:
—	živinoreja in povezane dejavnosti;
—	vinogradništvo-vinarstvo in povezane dejavnosti;
—	vrtnarstvo, cvetličarstvo, sadjarstvo in povezane dejavnosti;
—	gozdni sadeži;
—	zdravilna zelišča;
—	agroturizem;
—	kmetijska mehanizacija.
Ostalih 70 odst. celotnega nakazila
bo namenjenih za investicijo zadrugam, ki delujejo v sledečih sektorjih:
—	živinoreja in povezane dejavnosti;
—	vinogradništvo in vinarstvo ter povezane dejavnosti;
—	vrtnarstvo, cvetličarstvo in sadjarstvo ter povezane dejavnosti;
—	čebelarstvo;
—	kmetijska mehanizacija.
Deželna CGIL-CISL-UIL podpira upokojence
Deželno tajništvo sindikata upokojencev se je sestalo s predstavniki deželnih tajništev CGIL-CISL-UIL Milocoom, Bravom in Trebbijem in raz; pravljalo o vrsti problemov, s katerimi se tačas srečujejo upokojenci. V pr'1 vrsti gre za protisocialno vsebino finančnega zakona, za zamude pri del" nekaterih pokrajinskih uradov INPS in za deželne razmere na področj" zdravstva in socialne pomoči nasploh. Tajništva CGIL-CISL-UIL so se odločila v celoti podpreti deželno manifestacijo upokojencev proti finančnem" zakonu,
Četrti in zadnji del analize SLORI o diplomantih na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili jutri.
Na prvem občnem zboru Društva mladih raziskovalcev v Trstu
Snovanje novih načrtov za kakovostni razmah
Pregled dosedanjega delovanja in snovanje novih načrtov za prihodnost sta označevah prvi občni zbor Društva mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice, formalno sicer dokaj mladega, a v resnici že uveljavljenega društva, ki je nastalo pred približno enim letom na osnovi izkušenj in rezultatov mladinskih raziskovalnih taborov, t.j. večdnevnih skupinskih akcij, katerih glavni namen je raziskovalno delo na različnih področjih, kot so naravoslovje, arheologija, geografija, sociologija in etnologija. Poletni mladinski raziskovalni tabori, ki pomenijo pravzaprav iz leta v leto zelo važno etapo v delovanju društva, so z letom 1985 dopolnili že peto leto svojega obstoja; prvo tako pobudo beležimo junija 1981, odtlej pa so si tabori s pomočjo mentorjev redno sledili in izmenično potekali v tržaški, goriški in videmski pokrajini vse do letošnjega septembra, ko je bila na vrsti peta izvedba v So-vodnjah pri Gorici.
Društvo se torej danes predstavlja javnosti kot skupina mladih ljudi, ki žele s skupnim delom na raziskovalnem polju nekaj doseči. Osnova, kot je v svojem poročilu poudaril društveni predsednik Milan Pahor, je danes dovolj trdna in zanesljiva, saj se ta bori uvrščajo med najbolj značilne in uspele multidiscipliname akcije v slovenskem prostoru. Poudariti gre, da
omenjenem taboru (to je raziskoval' cem pred leti že uspelo doseči) in )z' vedbo dveh internih tečajev. Eden iz' med teh, ni sicer tečaj za računah"' štvo, je pred nekaj tedni že stekel. v kratkem pa bi moral začeti z delo''a' njem tudi fotokrožek.
Na občnem, zboru je bilo potr je"" tesno sodelovanje, ki ga društvo z več let ima s Slovenskim raziskovalnim inštitutom, Odsekom za zgodov1' no pri Narodni študijski knjižnici !" Društvom slovenskih naravoslovce
Tone Penko, poudarjena pa je bil" želja, da bi društvo nastavilo vezi t" di z drugimi organizacijami. V sr"" do so na občnem zboru obenem i1"6,
novah nov vodilni društveni kader;
de-
društveno delovanje nikakor ni omejeno v vsakoletne tabore, saj se raziskovalci redno srečujejo na delovnih sestankih in na strokovnih izletih oz. ekskurzijah, ki jih sami prirejajo. Osnova vsega je seveda želja, da se mladini skozi prizmo raziskovalnega dela ponudijo nove izkušnje in samostojne usmeritve na solidni strokovni bazi.
Poleg pregleda opravljenega dela je
bilo na občnem zboru veliko govora tudi o bodočih načrtih. Tako je bilo sklenjeno, da se bodo mladinski raziskovalni tabori nadaljevali; 6. tabor bo skoraj gotovo potekal v Kanalski dolini, poleg tega pa so bili sprejeti tudi predlogi za enoletno obdobje. Med načrtovanimi pobudami bi omenili predvsem prestavitev rezultatov letošnjega tabora po šolah in drugih organizacijah, izdajo publikacije o
glavnem je bilo potrjeno prejšnje "J lovno predsedstvo tako, da bo na P"6" sedniškem mestu še nadalje Mi h" Pahor, podpredsednik in tajnik pa J), sta Andrej Furlan in Marko JagooU V petnajstčlanskem odboru bodo P*1 šotni tudi predstavniki iz Goriš". delovni organik pa bo poleg dopolnil še 3-članski nadzorni odbo^ kateremu bo predsedovala MarU"^
Razveseljivo je, da je delovanje štva v razmahu in da zmeraj bolj sur mi po čimvečji kakovosti; to pa je veda že jamstvo za boljše rezultate uspehe, ki jih društvo želi v prihod"" sti tudi doseči, (iv)
I
Ob 10-letnici podpisa Osimskih sporazumov
SSk: Treba je dosledno spoštovati sprejete obveznosti glede manjšine
Ob desetletnici podpisa sporazuma ^sd Italijo in Jugoslavijo je tržaška Slovenska skupnost objavila naslednjo izjavo:
Ob sklenitvi Osimskih sporazumov nied Italijo in Jugoslavijo 10. novembra. 1975 smo tržaški in drugi zamejski Slovenci na splošno pozitivno ocenili njihov politični del, ki se nanaša prvenstveno na dokončno pravno ureditev meje, ki je bila stalna priložnost za pogrevanje sporov in negotovosti med državama in posredno rned italijansko večino in slovensko uianjšino pri nas.
S tega vidika smo torej ugodno sprejeli Osimski sporazum, ker je Prav na osnovi rešitve dokončnosti rueja ustvaril pogoje za vsestransko sodelovanje med obema jadranskima sosedoma in rešitev drugih še odprtih vprašanj, med temi zlasti zaščite uvanjšin, v duhu iskrenega sodelovanja in trdnega prijateljstva.
Manj nas je zadovoljil tisti del 0-sirnskega sporazuma, ki govori o zaščiti manjšin izključno v okviru no-tranjepravnega reda obeh držav in Prenehanja veljavnosti Posebnega statuta, priloženega Londonski spomenici o soglasju iz leta 1954, ki je specifično in podrobno ščitil pravice Movencev na Tržaškem. Nadomestil Sn je 8. člen Osimskega sporazuma, 151 pa vsebuje zgolj splošno načelno
obvezo glede varstva manjšin v okviru ravni zaščite, ki jo je predvideval odpravljeni Posebni statut.
Da bi dosegli uresničitev te obveznosti, smo Slovenci v vseh teh desetih letih stalno zahtevali od italijanske države, da izda zaščitne norme za vse pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Menili smo, da se bo tudi to odprto vprašanje zadovoljivo rešilo kvečjemu v nekaj letih, in to v duhu dobrososedskih in prijateljskih odnosov, ki so se med državami ustvarili prav na o-snovi Osimskega sporazuma.
Danes — deset let po podpisu Osimskega sporazuma — moramo, žal, realistično ugotoviti, da je ta del sporazuma ostal neuresničen, in to v veliko in težko popravljivo škodo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki se prav zaradi pomanjkanja ustreznih zaščitnih norm ne more učinkovito braniti pred asimilacijo in raznarodovanjem, še več, dogaja se, da nam nekatere oblasti hočejo okrniti že priznane ali dejansko pridobljene pravice; da si moramo sami postavljati javne napise in table, če jih hočemo imeti (dokler jih kdo ne odstrani) in da se v sredinah večinskega naroda vedno bolj uveljavlja vzdušje, ki je nasprotno sprejetju pravičnega zaščitnega zakona.
Tako se odobritev zaščitnega zako-
na vleče v nedogled in opravičuje z raznimi tehničnimi operativnimi izgovori, medtem ko so resnični vzroki in razlogi politične narave. In vendar je ratifikacijski zakon z dne 14. marca 1977, št. 73, v členu 3 pooblastil vlado, da izda izvršilne norme za izvajanje obveznosti, sprejetih z Osimskimi sporazumi, v roku 18 mesecev!
Spričo takšne neopravičljive zamude, ki ji botruje predvsem pomanjkanje resnične politične volje najvišjih državnih oblasti in vodilnih političnih sil, odločno protestiramo in od obeh podpisnic zahtevamo, da poskrbita za dosledno spoštovanje po mednarodnem sporazumu sprejetih obveznosti na področju manjšinske zaščite.
SSk — kot manjšinska narodnoobrambna politična stranka — ima pravico in dolžnost opozoriti vladi Italije in Jugoslavije na to odprto vprašanje ob 10-letnici podpisa Osimskega sporazuma.
Hkrati pričakuje, da bodo odgovorne demokratične politične sile, ki vodijo Republiko Italijo, spoznale, da je prav vprašanje zaščite narodnih in jezikovnih manjšin pomemben in značilen preizkusni kamen demokratičnosti, odprtosti in evropskega duha.
Slovenska skupnost - Trst
V Galeriji TK odprli razstavo mlade kiparke Mojce Smerdu
Sinoči so v galeriji Tržaške knjigarne otvorili razstavo malih plastik Mojce Smerdu, mlajše slovenske kiparke, ki se s pričujočo razstavo prvič predstavlja tržaškemu občinstvu. Mojca Smerdu, letnik 1951, je dokončala podiplomski študij na Akademiji z alikovno umetnost v Ljubljani pred devetimi leti. Od tedaj se kiparka posveča samo terracotti, žgani glini, s katero ustvarja zanimive plastične formulacije, ki se povsem jasno vračajo na primitivne figuracije in like. V prvih letih, svojega ustvarjanja je kiparka posvetila svojo pozornost antropomorfnim likom primitivne prazgodovinske plastike, kjer so bile v ospredju konotacije plodnosti in materinstva. V osemdesetih letih so plastične konfiguracije
Mojce Smerdu izgubile svojo antro-pomorfnost. Pozornost kiparke je še vedno osredotočena na erotičnih motivih, vendar v tem trenutku je le gmota, materija s katero ustvarja svoje plastike, edini protagonist u-stvarjalrtega procesa. In prav ta čutni odnos do prvine je skupni imenovalec pričujoče razstave, ki skoraj vabi obiskovalca, da si s prsti »ogleda« izdelke. Zaradi teh svojstvenih konotacij so si umetnostni kritiki edini v ocenjevanju te plastike kot izredno izrazite za umetniško občutljivost osemdesetih let, kot je sinoči storil tudi Aleksander Bassin, ki je kiparko predstavil. (B.G.)
Ponosni,
Demokratične organizacije pri prefektu
Množična delegacija tržaških slovenskih in italijanskih demokratičnih ,,rganÌ7.acij in občinskih uprav Devin - Nabrežine, Doline in Zgonika je vče-faj obiskala prefekta De Feliceja ter mu izrazila zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov in pobud, ki so imeli za cilj blatenje odporniškega gibanja 'a antifašističnih vrednot. Delegacija je predložila prefektu obširno in po-Slohljeno spomenico o teh dogodkih, o katerih bomo še poročali.
Klavrna manifestacija Liste za Trst
Vodstvo Liste za Trst je včeraj na tiskovni konferenci v Časnikarskem a^ožku, ki se je nato izrodila v politično manifestacijo, napovedala »ljudsko mobilizacijo« ob 10-letnici podpisa osimskih sporazumov. Konica te »mo-mzacije« bo v nedeljo, 24. novembra, ko se bodo v kinodvorani Capitol spet Predstavili člani »odbora desetih«, ki so leta 1976 začeli zbirati podpise proti sporazumu, govori pa se tudi, da nameravajo melonarji v kratkem prirediti Protestno manifestacijo v Osimu.
Včerajšnje zborovanje je izpadlo zelo klavrno in tudi sam predsednik gibanja Cecovini, lii velja za briljantnega govornika, se ni dvignil iz poprečja. Slišati je bjlo stare in že zguljene pritožbe na račun Rima in rim-KO vlade, sam Cecovini pa je uvodoma vabil' listar je na zmerno protestno kcrjo, s katero je soglašal celo Gambassini. Beseda je nekajkrat tekla o eva.mosti »etničnega onesnaževanja«, bojno kopje melonarskega gibanja pa Jaja še dalje integralna prosta cona. Prvega dela manifestacije se je aeiežil tudi predsednik deželnega sveta Solimbergo.
Osimo na drevišnji seji občinskega sveta?
^ Drevi se bo po dvotedenskem premoru spet sestal tržaški občinski svet, rpri*ia poleg odgovorov odbornikov na vprašanja svetovalcev na dnevnem Orih 0610 vrsto uPravnih vprašanj in ratifikacij sklepov občinskega odbora, abor bi moral danes predstaviti skupščini osnutek načrta za preureditev Sega silosa pred železniško postajo v parkirišče.
SD^Na seji bp skoraj gotovo tekla beseda tudi o 10-letnici podpisa osimskega Porazuma. Svetovalec Tržaškega gibanja Parovel je že napovedal, da bo a seji počastil to obletnico.
V Kulturnem domu predstavili Spetičeve »Rimske mline«
Ob res številni prisotnosti občinstva je Založništvo tržaškega tiska sinoči v Kulturnem domu v Trstu predstavilo knjigo novinarja Stojana Spetiča »Rimski mlini«. V knjigi, ki uvaja v slovenski ambient nov literarni žanr — romansirano pripoved, kot je v u-vodnem nagovoru podčrtal predstavnik ZTT Marko Kravos, so na zanimiv in tudi napet pripovedni način zaobjeti občutki člana Cassandrove komisije o njenem delovanju pri pripravljanju zaščitnega zakona za Slo-
vence v Italiji.
Predstavitev so s svojimi posegi in s svojimi spomini na tista tri leta delovanja v komisiji (od leta 1978 do leta 1981) obogatili Albin Sirk, Aljoša Volčič in Boris Iskra, medtem ko je Spetič razkril, kako je knjiga nastala in zakaj se je lotil tega nelahkega dela. »Želel sem ljudem povedati, kaj se je dogajalo za kulisami dela Cassandrove komisije,« je med drugim dejal avtor, ki je nato v razpravi odgovoril še na vrsto vprašanj.
Slane globe za poseg pajka
Hladna prha za avtomobiliste: ^zaška občina je sporočila no-e tarife glob za avtomobile, ki bh bodo občinski uslužbenci od-Pe8ali s pajkom zaradi nepravil-aega parkiranja.
Voznik avtomobila, ki so ga [h odpeljali s pajkom, bo moral '-ati 50.000 lir globe, če bo gobo poravnal še isti dan, ko u je pajek odpeljal vozilo. Za *ak nadaljnji dan čakanja bo oral plačati še dodatnih 5.000 vni-V Primeru, da bi se lastnik *^1 k nepravilno parkiranemu Hoinobilu v času, ko je pajek Posegel, a še ni odpeljal vo-'a> bo znašala globa 20.000 lir.
1 atovi obiskali *°lo Montessori
od	tuje lastnine so v noči
vrtfy?1^a na sredo vlomili v otroški kjer .v Ulici Monte S. Gabriele 34, teSS0]J? tudi sedež osnovne šole Mon-tov Prva, ki je opazila sled ta-je ^ * Pha neka nuna. Okrog 6. ure stopg01 Očajno hotela prezračiti pro-Pa njeno veliko presenečenje fed ' 7, P° vseh učilnicah vladal ne-tiijo Je vstopila v sobo, kjer hra-P°stai e^ar za sprotne stroške, ji je skQ p jasno, da ni šlo le za vandal-trisi aejandm iz blagajne je izginilo Petdeset tisoč lir.
Tržaški črpalkarji zahtevajo dodelitev posebnih kontingentov
Včeraj popoldne so tržaški črpalkarji zaprli svoje obrate in se zbrali na sedežu zveze trgovcev — Unione commercianti na zborovanju oziroma tiskovni konferenci o zahtevi po posebnih kontingentih benzina in drugih 51 vrst blaga. Čeprav je časa za uresničenje pričakovanj Trsta, da bi dosegel podobne olajšave, kot jih ima Gorica, le še do 31. decembra, so se črpalkarji, kot najbolj prizadeta kategorija zaradi hudo konkurenčnih cen jugoslovanskega benzina, odločili stopiti v konkretno akcijo. Natisnili so lepake, s katerimi meščane o-pozarjajo, da je Trst zapuščen in da protestira, ker mu niso bili dodeljeni posebni kontingenti benzina, živil in raznih predmetov po znižanih cenah, kar bi pomenilo prispevek za gospodarsko oživitev mesta. Zato pozivajo vse meščane, naj podpišejo zahtevo po kontingentih, kar lahko storijo na vseh benzinskih črpalkah. Kot rečeno, gre za kar 52 vrst blaga, med katerimi je poleg benzina še sladkor, meso, maslo in olje, kakav, pivo, vrsta drobnih kovinskih izdelkov, kot so vijaki, žeblji, nato karton, celofan in tako dalje.
Predsednik Združenja črpalkarjev Di Rio je podrobno utemeljil zahtevo po posebnih kontingentih in opozoril, da so morali v zadnjih letih v Trstu zapreti kakih 50 črpalk, s čimer je bilo ob delo približno sto ljudi. Sledil mu je poseg deželnega svetovalca Li-
ste za Trst Gambassinija, ki je pozdravil akcijo črpalkarjev, nakar so udeleženci zborovanja v živalmi razpravi sklenili, da bodo za 15 dni po vsem mestu razobesili lepake in si prizadevali zbrati čimveč podpisov pod zahtevo po posebnih kontingentih za Trst.
V
Studentsko zborovanje v kinodvorani Ariston
V grozdu protijugoslovanskih in protislovenskih manifestacij, ki jih ob deseti obletnici osimskih sporazumov pripravljajo tržaške desničarske sile, ni mogla manjkati mladinska neofašistična organizacija Fronte della gioventù. Za soboto je napovedala študentski sprevod in zborovanje, na katere vabi vse italijanske dijake. Kot odgovor na to provokacijo in o-benem kot protest proti vladnemu o-snutku finančnega zakona, je Liga i-talijanskih dijakov višjih srednjih šol najavila v kinodvorani Ariston zborovanje, na katerem bodo spregovorili univerzitetni docenti in sidikalni predstavniki.
Predstavniki slovenskih dijakov višjih srednjih šol so na včerajšnjem sestanku sklenili, da se zborovanja ne bodo množično udeležili, ampak da pojde na zborovanje le njihova številnejša delegacija.
Zelo mila kazen za mladega policista
Tržaško porotno sodišče, ki mu je predsedoval sodnik Brenči, je včeraj obsodilo na eno leto zapora 22-letne-ga policista Alessandra Centroneja zaradi pretiravanja pri legitimni uporabi orožja v tragičnih okoliščinah, v katerih je izgubil življenje 21-let-ni navijač Triestine Stefano Furlan. Centroneju, ki je pričakal razsodbo na prostosti, so sodniki priznali vse olajševalne okobščine, tako da mu ne bo treba v zapor. Javni tožilec Grohmann je zahteval za mladega policista sedem let zapora zaradi nepremišljenega umora, Centronejev branilec odv. D’Onofrio pa je predlagal omilitev obtožnice, kar je sodni zbor dejansko tudi sprejel. Družino nesrečnega Furlana, ki je zahtevala poleg drugega 80 milijonov Ur odškodnine, je zastopal odv. Degiovanni.
Tudi včerajšnja razsodba ni pojasnila točnih okoliščin Stefanove smrti. Centrone je med zasUševanjem potrdil, da je po nogometni tekmi Triestina - Udinese osmega februarja lani, s pendrekom nekajkrat udaril Furlana, ki je skupno z nekaterimi »ultrasi« Triestine motil nekatere navijače Udineseja, ni pa ga z glavo treščil v zid, kot je pisalo v obtožnici. Nekateri očividci pa so to Cen-tronejevo tezo demantirah in podčrtali, da je policist med neredi silovito treščil v zid mladega navijača, ki je čez nekaj dni umrl v bolnišnici.
da so majhni...
Včeraj smo poročali o otvoritvi slikarske razstave o avstrijski avantgardi, ki jo je priredila Tržaška pokrajina. Kroniki dogodka, ki je vsekakor pomemben za Trst, pa moramo dodati pripis.
Po uvodnem nagovoru predsednika Tržaške pokrajine Marchia je razstavo predstavil pokrajinski odbornik za kulturo Zorko Harej. Rezumè svoje predstavitve je podal tudi v slovenščini. Takrat pa je del občinstva začel nejevoljno mrmrati in nekateri so zapuščali razstavno dvorano muzeja Revoltella. šlo je za gospe in gospode meščanskega Trsta, tistega »dobromislečega«. Mrmrali so tudi, ko je Harej spregovoril v nemščini, to je jeziku, ki so ga uporabljali tudi v »Avstriji felix«.
Nejevoljno mrmranje ob slovenščini ni nekaj novega in niti zadnjič se to ne bo zgodilo. Zanimiva pa je kulturna mešanica (zmešnjava?) v nekaterih tržaških krogih. Prepričani so, da so nosilci velikega kulturnega poslanstva, hkrati pa ne prenesejo jezika, ki ni italijanski, najslabše je seveda, če je slovenski. Ti monoglotti še niso prišli do spoznanja, ki sp ga imeli že naši kmečki predniki in so ga strnili v pregovor »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš«. V Trstu je očitno enojezičnost še vedno nekaj, kar vdaja ljudi s ponosom, tudi take, ki se kitijo s svetovljanskimi pričeskami in »gvanti«. (am)
»Skupina 85« prirddi danes ob 18. uri v sklopu svojega delovanja srečanje z obiskom muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27. Udeleženci bodo tu obveščeni o funkcijah in operativnih možnostih muzeja.
V Trebčah proslava oktobrske revolucije
Danes, 8. novembra, bo v Ljudskem domu v Trebčah tradicionalna proslava oktobrske revolucije, ki je vezana kot vsako leto na začetek včla-njevalne akcije v komunistično partijo Italije. Prisotna bosta gropajski mešani pevski zbor Skala in treben-ska godba na pihala Parma. Govoril bo član federacije KPI Spadaro. Proslavo prireja sekcija KPI »Zorko Kralj« Trebče - Padriče - Gropada.
• Prilagoditev carinske službe potrebam krajevnega trgovinskega prometa bo osrednja točka, o kateri bo podtajnik za finance Sussi razpravljal na bližnjem srečanju na tržaški trgovinski zbornici. Za obisk podtajnika Sussija v našem mestu so se domenili na nedavnem srečanju v Rimu, na katerem je bil govor o perečih problemih carinarske službe na mejnih prehodih tržaške pokrajine.
Sekcija KPI Devin - Nabrežina izreka iskreno sožalje svojcem ob smrti Gizele Svetlič por. Sardoč iz Prečnika.
Zanimiv večer v SKK
Pustolovsko potovanje v oddaljeno Bolivijo
V vrtincu sodobnega življenja, sredi naglega vsakodnevnega ritma in stotih nerešenih problemov, postajajo gore in potovanja vse bolj privlačen cilj, ki zahteva sicer od posameznika znatno mero poguma in samozavesti, v zameno pa mu vrača mladostne sile in vero v lastne sposobnosti. Tak; ja bil nekako občutek občinstva, ki si je v ponedeljek zvečer, v dvorani Slovenskega kulturnega kluba v Ulici Donizetti ogledalo serijo diapozitivov o potovanju v Bolivijo in na vrh afriškega velikana Kilimandža-ro, ki jih je prikazala mlada Križanka Erika Košuta. Predavateljica, ki je že zgovorne barvne diapozitive razživela s prijetno pripovedjo, se že dalj časa ukvarja s planinstvom in alpinizmom, saj zahaja tako v slovenske, kot v italijanske gore, redno pa trenira tudi s tekom na Krasu. Čeprav so se diapozitivi iz oddaljene Bolivije nanašali predvsem na vzpon na znani šesttisočak lllimani ter na sosednje vrhove, je predavateljica prisotnim doživeto opisala tudi živ ljenje v tej svojevrstni deželi, kjer se stikajo čisto primitivno kmečko življenje in konflikti sodobne družbe.
Prof. Košutova, ki sicer poučuje tehnično vzgojo na slovenski srednji šoli, je uvodoma opisala življenje v bolivijskem glavnem mestu La Paz ter orisala svoje dolgo in samotno potovanje po poti Inkov, ki pelje iz glavnega mesta, mimo divjih in neobljudenih puščav in gora ter manj-
ših zaselkov v nižje predele države. Od mesta La Paz, ki leži preko 3000 metrov nad morsko gladino, je Erika Košuta prepotovala sama preko 200 kilometrov ter v dvanajstih dneh samotne hoje naletela le na osamljene in primitivne kmetije, kjer se je ustavljala, da bi spoznavala življenje in navade domačinov, ter značilnosti krajev.
Po prikazu diapozitivov iz Bolivije, se je med občinstvom in predavateljico razživel prijeten razgovor, na željo prisotnih pa je mlada alpinistka prikazala še manjšo serijo diapozitivov s potovanja in vzpona na afriški velikan Kilimandžaro. Čeprav se ta gora dviguje sredi divjega kontinenta in s svojimi več kot pettisoči-mi metri višine nudi svojevrsten razgled, ki sega ob lepem vremenu do Indijskega oceana, je bilo to potovanje nekoliko manj pustolovske, saj je vsem znano, da vzpon na Kilimandžaro ni posebno težaven in da tri koče norvežanskega stila nudijo gorskim turistom prenočišče in prehrano.
Zanimiv večer torej, h kateremu je pripomogla predvsem predavateljica sama, ki je dokazala, kako globoko se lahko človeku vtisnejo v spomin oddaljene dežele, naravne zanimivosti, ter predvsem ljudje, ki jih na poti srečuješ in spoznavaš njihove enostavne, a vendar vedno različne življenjske zgodbe.
SUZI PERTOT
Dela za novo kanalizacijo v vaseh dolinske občine
Dolinska občinska uprava je pred kratkim naročila podjetju Innocenti - Stepanovič iz Trsta dela tretjega deleža nove kanalizacije za vasi Mačkolje - Dolina. Dela v vrednosti 400 milijonov lir so finansirana delno z deželnim pispevkom in delno iz državne hranilnice in posojilnice iz Rima. Na sliki: dela za novo kanalizacijo v dolinski občini
».SLOVENSKO ® STALNO „. ^GLEDALIŠČE r V TRSTU
Kulturni dom
CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
Komedija v treh dejanjih Režija:
BORIS KOBAL
Danes, 8. t. m., ob 19.30
gledališča
VERDI
V	nedeljo, 10. t. m., ob 16. uri za red H/A bo v gledališču Verdi sedma predstava Puccinijeve »TOSCE«. Nocoj bo v glavni vlogi nastopila sopranistka Giovanna Casella. Ostale vloge ostanejo nespremenjene. Dirigent Oleg Caetani, režiser Alberto Passini.
ROSSETTI
Od 10. do 24. t. m. bo gledališka skupina Piccolo Teatro di Milano predstavila Strindbergovo delo »VIHAR«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek št. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 8. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
V	soboto, 9. t. m., ob 20. uri: Koncert ob 60-letnici učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«.
Mala dvorana
V	torek. 12. t. m., ob 19.30: Mladi mladim.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 11. t. m., ob 19.30: Miodrag Ilič »Valček poročnika Nidri-gena«. Narodno kazalište »Ivan Zajc« Reka.
Okrogla dvorana
Danes, 8. t. m,, ob 22. uri: Trenutki odločitve. Premiera večmedijskega vi-deoprojekta skupine Meje kontrole.
kino
Eden 15.30 — 21.00 »Tre liceali a Parigi« in »La tortura oggetto di desiderio«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi in Massimo Boldi.
Excelsior 17.45 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar.
Excelsior II. 15.00, 17.15, 19.30 in 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Turner.
Nazionale Dvorana št. 1 17.00 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Dear Pamela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Colpo di fulmine«.
Mignon 16.00 — 22.00 »Nel fantastico mondo di Oz«.
Grattacielo 16.30—22.15 »Passaggio in India«. Režija David Lean.
Ariston 16.30 —- 22.00 »Festa di laurea«. Režija Pupi Avati.
Capitol 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia - II.«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La zia porno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Legend«.
Alcione 15.30 — 21.30 »Don Giovanni«. Režija J. Losey.
Radio 15.30 — 21.30 »Femmine vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
____________izleti_____________
Sindikat upokojencev CGIL organizira izlet v Čedad v nedeljo, 10. t. m. Odhod z avtobusom ob 8. uri zjutraj izpred sedeža sindikata na Opčinah, Narodna ulica 69. Informacije in vpisovanje danes od 9. do 12. ure na sedežu sindikata, tel. 214-222.
Pri Korošcih srečanje bivših deportirancev
V Ljudskem domu pri Korošcih so se v sredo zvečer zbrali bivši deportiranci v nacističnih taboriščih iz dolinskega in miljskega področja — u-deleženci izleta, ki ga je 10. aprila tega leta organiziralo pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED v Buchenwald.
Kot je naš dnevnik takrat obširno poročal, se je izleta v taborišče Buchenwald udeležilo okrog 100 bivših deportirancev, ki so bili na spominskih svečanostih, ki so v omenjenem taborišču potekale prav tedaj v počastitev 40. obletnice osvoboditve tega taborišča.
Del udeležencev tega izleta se je pred dobrim mesecem že sestal v Križu na družabnem večeru. Tokrat je bilo srečanje namenjeno udeležencem izleta iz dolinskega in miljskega območja.
Nekaj pozdravnih besed sta na večeru izrekla Ferdinand Zidar, predsednik pokrajinskega odbora ANED, in predstavnik sekcije ANED iz Milj. Sledilo je predvajanje diapozitivov, ki so jih izletniki napravili na svečanosti v Buchenwaldu in diapozitivov o samem taborišču. Bil je govor tudi o naslednjih izletih bivših deportirancev tudi v druga taborišča. Pomembna je bila zamisel nekaterih udeležencev tega večera, da bi prihodnje leto organizirali predvsem za mlade izlet v eno izmed nacističnih taborišč. Za organizacijo tega naj bi se pokrajinski odbor ANED obrnil na razne organizacije po naših vaseh, ki naj bi zadolžile svoje predstavnike za sodelovanje na izletu, snremljali pa naj bi mlade izletnike tudi bivši deportiranci, ki bi lahko tako spregovorili mladim o svojih doživljajih prav v teh krajih trpljenja. Večer je zaključila prijetna družabnost.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 8. novembra BOGOMIR
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 16.43 — Dolžina dneva 9.48 — Luna vzide ob 1.14 in zatone ob 14.55.
Jutri, SOBOTA, 9. novembra
NEVENKA
Vreme včeraj: temperatura zraka 12,3 stopinje, zračni tlak 1010,4 mb rahlo narašča, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo rahlo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje.
Plimovanje - Napovedi za danes: ob 6.43 najvišja 44 cm, ob 13.17 najnižja 31 cm, ob 18.57 najvišja 19 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE : Davide Santini - D’ Ambrosi, Gabriele Cancelli, Stefani Campanelli.
UMRLI SO: 79-letna Antonietta Azzalini, 81-letna Anna Delben, 72-letni Antonio Filippi, 85-letna Caterina Aqui-lante, 50-letni Stelvio Coloni, 64-letna Fabiola Colle, 78-letni Adriano Fonda, 73-letna Gisella Devescovi, 71-letni Bruno Dall’Anese, 82-letna Anna Bertom, 68-letni Francesco Alessio, 75-letna An-tiniska Moško, 71-letni Fulvio Benvenuto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljam Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto I.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljam Bazovica, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Krasno polje - Gročana vabi na proslavo 10-letnice postavitve spomenika padlim v NOB, ki bo v nedeljo, 10. t. m., ob 14.30. V primeru slabega vremena bo proslava v prostorih sreni-ske hiše.
KD I. Grbec - Skedenj priredi v ponedeljek, 11. t. m., ob 19. uri tradicionalno martinovanje. Ob 20.30 gostujejo člani seniorske dramske skupine SKD Tabor z izvirno poučno-zabavno predstavo posvečeno ljubezni »Beseda 85«.
KD Rdeča zvezda prireja ob 40-letnici ustanovitve večer s skupino Moppet show iz Ljubljane v nedeljo, 10. t. m., ob 18. uri v športno-kultur-nem centru v Zgoniku. Pridite! Smeha in zabave ne bo manjkalo.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na ogled mladinske igre »Pika Nogavička« v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka - Kontovela v nedeljo, 10. t m ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoijah’
MLADINSKA SKUPINA P. TOMAŽIČ
prireja v nedeljo, 10. n<
2. LOV NA ZAKLAD
Po lanskoletnem uspehu želi pobudo obnoviti, kar naj bi bila nova priložnost za srečanje med mladimi.
Vpisovanje ekip bo danes, 8., in jutri, 9. t. m., od 18. do 22. ure na sedežu Mladinske skupine v Bazovici, Ul. S. Kosovel 1 (tel. 040/226-446), ter v nedeljo, 10. t. m., od 7.30 do 8. ure pred pričetkom igre na parkirnem prostoru pod športno palačo na Čarboli.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja kiparka Mojca Smerdu.
V	Tržaški kreditni banki v Ul. F. Filzi razstavlja od včeraj svoje tapiserije Magda Starec Tavčar.
Do 14. novembra razstavlja v umetnostni galeriji »Fioretto« v Padovi, Ul. Dante 41/3, svoja dela slikar Edi Žerjal.
Do 15. t. m. razstavlja v umetnostni galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 (1. nadstr:) slikarka BARBARA STRATHDEE.
mali oglasi
Tel. 775-275
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev v jutranjih urah, tudi občasno, 44-letna ženska z dolgoletno prakso v trgovini in z otroki. Ni potrebno socialno zavarovanje. Tel. 040/213-837 od 14. do 15. ure.
PRODAM dve kompletni avtomobilski gumi 165 x 13 in 155 x 13. Tel. na št. 040/53775.
IŠČEM v najem podstrešno sobo po ugodni ceni za glasbeno skupino. Tel. 040/568-744.
HIŠNO POMOČNICO iščem enkrat ali dvakrat tedensko v jutranjih urah v Gorici. Prošnje pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«.
PRODAM klavir po ugodni ceni. Tel. na št. 040/53451.
IŠČEM stanovanjsko hišo, tudi potrebno popravil, v okolici Trsta. Tel. na št. 231-887.
ČISTILNICA Tatjana išče pomoč pri likanju. Praksa ni nujna. Tel. 912-741 ah 200-617.
PRODAM čistilnico v Križu za 2.000.000 lir. Kupcu nudim pomoč pri vpeljavi v delu z možnostjo nadaljnjega sodelovanja. Tel. 912-741 ah 200-617.
PRODAM čistilnico v Nabrežini - Kamnolomi (vpeljava in stroji). Kupcu nudim pomoč pri vpeljavi v delu z možnostjo nadaljnjega sodelovanja. Cena po dogovoru. Tel. št. 912-741 ah št. 200-617.
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s
prakso išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure.
Prispevajte za
Dijaško matico
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA
Dušan Kovačevič
BALKANSKI ŠPIJON
Jutri, 9. novembra, ob 20.30
razna obvestila
Mladinci in mladinke v nedeljo, 10. t. m., se dobimo v Boljuncu pri avtobusni postaji na vaškem trgu ob 9.30. Ne pozabi! Gremo na izlet v Botač in na Jezero. S seboj prinesi kosilo v nahrbtniku. V primeru dežja izlet odpade.
V Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva uhca 3, bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 svečana otvoritev vehke slikarske razstave »Tone Kralj v Furlaniji - Julijski krajini«. Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, za šole po dogovoru.
Slovenski dijaški dom S. Kosovel pod pokroviteljstvom odbora za doraščajočo mladino SKGZ prireja 5-dnevno bivanje v Ljubljani, ki bo od 26. do 30. decembra za mlade od 13. do 17. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (3. nad.), tel. 040/744-249, do 15. t. m., od 9. do 12. ure in od 15.30 do 18. ure.
Potovalni urad »Aurora« obvešča, da bo tradicionalni izlet v KRANJSKO GORO, namenjen izključno cenjenim klientom, ki so se v tem letu udeležili vsaj enega izleta ah potovanja v organizaciji »Aurore«, dne 7. in 8. decembra. Cena izleta 48.000 hr.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
menjalnica
7. 11. 1985
Ameriški dotar...... 1.735,—
Kanadski dolar	 ............ 1.260.—
Švicarski frank...... 818.—
Danska krona......... 183,—
Norveška krona........221,—
švedska krona	............... 221.—
Holandski fiorini............. 596 —
Francoski frank	 .............. 218.—
Belgijski frank	......	32,—
Funt šterling................. 2.490 —
Irski šterling .......	2.060.—
Nemška marka.......... 671,—
Avstrijski šiling..... 95,—
Portugalski eskudo	.....	10.—
Japonski jen ...................... 7.—
španska pezeta......... 10.—
Avstralski dolar	......	1.130.—
Grška drahma	................ 10,—
Debeli dinar........... 4,50
Drobni dinar........... 4,50
BANCA O! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r. a.
TRST - Ul ICA F-. FILZI IO -	£2* G'l-MG
darovi in prispevki
V	spomin n-> dragega očeta Alojza Milkoviča in ob 11. obletnici smrti drage mame Jušte darujejo hči, zet, Sergij in Laura 25.000 hr za sklad M. Čuk in 25.000 hr za Skupnost družina Opčine.
Ob bridki izgubi Lojzke Grilanc darujeta žalujoča Majda in Ivo z družinama 100.000 hr za MPZ Tabor, 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Adolfa Furlana daruje Josip Perčič z družino 20.000 hr za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob pok. Adolfa Furlana darujeta Renata in Andrej Kralj (Trebče 140) 40.000 lir za lovski pevski zbor Doberdob.
V	spomin na Adolfa Furlana daruje Milko Škabar (Repen 5) 10.000 hr za lovski pevski zbor Doberdob.
Namesto cvetja na grob Gizele Svetlič por. Sardoč daruje Lojze Furlan 30.000 hr za lovski pevski zbor Doberdob.
Namesto cvetja na grob pok. Adolfa Furlana daruje Miro Žigon z družino
30.000	hr za lovski pevski zbor Doberdob.
V	spomin na dragega nečaka Aldota Blažino, ki je umrl pred enim mesecem, daruje teta Viktorija Kodrič 25.000 lir za sklad Dela in 25.000 hr za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na svoje drage pokojne daruje Vanka Štoka (Markčeva)- 15.000 hr za spomenik padlim v NOB na Kon tovelu.
Ob 7. obletnici smrti Karla Štoke darujejo svojci 20.000 hr za spomenik padlim v NOB s Kontovela.
Namesto cvetja na grob Karoline Montagna daruje Josip Zobec (Donijo)
10.000	hr za KD F. Venturini.
Darjo Stranj daruje 10.000 hr za KD F. Venturini.
V	spomin na Andreja Viteza in na Antonijo Sever darujeta Lučka in Renato štokelj 20.000 hr za ŠZ Bor.
V	spomin na učitelja Branka. Lupin-ca darujeta Milka in Anica Budin 30.000 hr za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Lojzke Hegler vd. Grilanc darujeta Slavko in Livija Sosič 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Antonijo Gerdino roj-Sever in na Andreja Viteza darujejo Meri, Lidija, Renata, Ida in Marnici 50.000 hr za Glasbeno matico.
V	spomin na strica Danila Škerla daruje Erika Škerl z družino 30.000 IR za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na učitelja Branka Lupin' ca darujejo Roby, Damjana, starši. Ana in Branko s Cvetko 40.000 hr za sklad M. Čuk.
V	spomin na draga bratranca Stanka in Branka Lupinca daruje Anica Škrk 20.000 hr za SKD Vigred.
V	spomin na Viktorja Lozeja darujeta Majda in Srečko Sedmak 30.000 hr za ŠD Kontovel.
Riko Čepar daruje 10.000 hr za godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na pok. Benjamina Sancina daruje Vida Verk 10.000 hr za KD I. Grbec iz Skednja.
V	počastitev spomina Valterja Valiča darujeta Pepka in Rudi Sosič 20.00® hr za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Valterja Valiča daruje Drago Štoka 50.000 hr za SKD Tabor.
V	spomin na drago Lojzko Grilanc darujeta Milko in Lih čebulec 30.00® hr za SKD Tabor.
V	počastitev spomina tov. Lojzke ' , Grilanc daruje Torci Sosič z družin0
20.000	hr za sklad Dela.
V	spomin na Valterja Vahča darujejo Vladimir, Livia in Marija Wilhelm
30.000	hr za knjižnico P. Tomažič Ù1 tovariši.
V	spomin na Lojzko Grilanc darujeta Vladimir in Livia Wilhelm 20.00® lir za ŠD Polet.
V	spomin na strica Mirota darujete družina Susič 20.000 hr ter F. P. 10.00® hr za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina Valterja Vahča daruje Ivanka Wilhelm 20.000 lir za SKD Tabor.
Ì
La Cappella Underground stopa v novo sezono
Tržaški kinoklub La Cappella Underground stopa v novo sezono. Pravzaprav bi morali reči, da se trudi, da bi stopil v novo sezono. Prvi problem je v pomanjkanju kinodvorane, ki že dobri dve leti težko bremeni delovanje kinokluba. Zatekati se v tuje kinodvorane, pa je po svoje spet velik problem. Tudi letos so se pri Cappelli Underground odločili za sodelovanje s kinodvorano Ariston, deloma po prijateljski liniji, deloma zaradi občinstva, ki obiskuje ta kino. Prav gotovo je to občinstvo najbližje Programski politiki tržaškega kinokluba. Res pa je tudi to, da se mora Cappella Underground zadovoljiti z uno samo jutranjo predstavo ob nedeljah, kar nujno vpliva na sestavo Programa letošnje sezone.
Čeprav se Cappella Underground Predstavlja občinstvu in članom z ukrnjenim programom glede na število filmov, so vse letošnje ponudbe visokokvalitetne filmske premiere. Prvo bodo vrteli to nedeljo: film Jamesa Ivoryja Heat and Dust (Vročina in prah). Ta film je ena izmed tolikih filmskih premier, ki jih tržaške kinodvorane neupravičeno za-mujajo, v njem pa nastopa Greta Scacchi, igralka Makavejevega The Coca Cola Kid. Ivoryev film bi bili morali prikazati vsaj ob italijanski Premieri Leanovega A Passage to India, saj se oba spotikata ob odnosih med Anglijo in Indijo in je res zanimivo primerjati, kako sta se Lean 'n Ivorij lotila slične problematike.
Oj vročine in toplote, ki močno vplivata na počutje mlade Angleži-nje, v tisti Indiji v dvajsetih letih se z drugim filmom na programu pri Cappelli Underground pomaknemo na sever, v Sovjetsko zvezo, Jazzmen je distribucijski naslov, nam pa je prav gotovo razumljiv tudi original: My iz dzaza. Mladi Kostja se v Sovjetski zvezi ukvarja z jazzom in je tako navdušen na dixieland, da si ustvari Celo samostojno skupino, s katero bo Prepotoval nič koliko poti, od Odese, mimo Moskve do Leningrada.
Ostanimo kar v Sovjetski zvezi, katere gore list je tudi Gruzinec Otar msseliani. V Cappelli Underground bodo prikazali film tega genialnega režiserja, ki snema v tujini, čeprav m zapustil države, kot je to naredil Tarkovskij. Film Les favoris de la lune spada k najlepšim produkcijam Predlanskega beneškega festivala in ga dejansko ni mogoče opisati. Luna ljubi nekatere ljudi, kot pravi že naslov sam, in ti ljudje so čisto posebne vrste: so tatovi in ponoči — Pa tudi podnevi — kradejo. V los-selianijevem filmu sledimo skozi sto-
letja dogodivščinam servisa krožnikov in ponarejene slike in tako zvemo, kdo vse jih je imel v rokah in kdo vse jih je pokradel. Edinstven film, ki nima enakih in je res škoda, da ga niso dali v distribucijo že pred letom dni. Tokrat imajo tržaške kinodvorane čisto vest. Stvar se je zapletla zaradi nerodne pogodbe, ki so jo sklenili francoski producent, FR3 in RAI 1.
Bežen pogled na razglednico, ki letos reklamizira program Cappelle Underground, — dobite jo pri blagajni kinodvorane Ariston — nam razkrije, da je poleg filmov letos predvidenih še nekaj obrobnih manifestacij. Med temi izstopa prav gotovo razstava skulptur, ki jih je režiser Fritz Lang realiziral v Ljutomeru, ko je bil nekaj časa gost pri odvetniku - pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu. Razstavo bodo novembra odprli v Ljubljani in jo nato v polovici januarja poslali v Trst, kjer bodo prvič razstavljene v tujini.
Ob tem mednarodnem sodelovanju Cappelle Underground bi tudi zaključili predstavitev njenega programa, ker nimamo prostora, da bi ga podrobno razčlenili. Bralci naj verjamejo na besedo, če pa nam ne zaupajo, naj prisluhnejo »čepeči mački« ki nas gleda iz programa; nekje v zgornjem kotu kartice namreč piše »reccomended by Kaspar« (tako je ime muci).	(E. F.)
Kmalu VIL knjižni sejem
V času od 18. novembra do 25. novembra bo v Cankarjevem domu v Ljubljani sedmj slovenski knjižni sejem, ki ga pripravlja poseben organi-Zacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh slovenskih založniških ustanov. Knjižni sejem naj bi bil letos boljši, večji, popolnejši kot zadnji pred ?vema letoma, kljub neugodnim časom za slovensko knjigo. Prav ti hudi casi pa kažejo zagnanost slovenskih založniških hiš, ki so na podlagi dosedanjih izkušenj s knjižnimi sejmi vložile kar največ prizadevanja, da bi leto-snji, po vrsti sedmi, slovenski knjižni sejem še bolj uspel. Osnovno geslo Prirediteljev je Slovenska knjiga v štiridesetih letih svobode. To parolo opra-yteuje dejstvo, da smo v štirih desetletjih po osvoboditvi izdah več knjig v večji nakladi kot prej v štiristo letih skupaj. Slovenska knjiga je za-z>vela v svobodi, in prav to naj predvsem pokaže sejem. Knjige bodo raz-stavljene na 164 panojih, torej na precej več kot pred dvema letoma. Vendar pa založbe vseh svojih izdaj ne bodo mogle predstaviti. Poudarek pa bo ?a izdajah iz prvih dveh let po ustanovitvi, (razen za Mohorjevo družbo in Slovensko matico), in na izdajah zadnjih dveh let, kar bo najbolj nazorno Pokazalo zasnovo, predvsem pa rast vsake založniške ustanove. Knjižni se-Jrin bo združen s prodajo knjig, ki bodo na voljo za 20% ceneje.
, Knjižni sejem pa ne bo samo razstava knjig, temveč bo v Cankarjevem "ornu ves teden razstave vrsta prireditev, povezanih s knjigo. Te prireditve namenjene najširšemu krogu prijateljev knjige. Vendar pa se bodo na P°sebnih sestankih sestali tudi založniki, ki knjigo pripravljajo1, knjigotržci JI bibliotekarji. Poleg slavnostne akademije ob otvoritvi sejma (predsednik ^DL Franc Šetinc bo slavnostni govornik, univ. profesor Boris Paternu pa .0 govoril o neznanem slovenskem pesništvu upora), bo vsak dan dopoldne n Popoldne v Cakarjevem domu vrsta kulturnih prireditev, povezanih s knjigo.
Tako bo vsak dan sredi dopoldneva v srednji dvorani CD srečanje s slo-^enskimi ustvarjalci mladinske književnosti in ilustratorji mladinskih knjig, eh srečanj bo pet, vsak dan razen sobote in nedelje. Popoldne bodo v okrogli ,Vorani srečanja s slovenskimi književniki. Enkrat bodo nastopili mladi knji-,eVniki, enkrat tisti, ki so že praznovali posebne življenjske jubileje, enkrat cdo nastopili pesniki petek, 22. novembra, pa je posvečen srečanju z za-Riškimi, tržaškimi in koroškimi književniki. Vsak dan dopoldne bo dvakrat , Ckrogli dvorani CD predstavitev posamezne slovenske založbe. Posebej bo k® .zborovanje bibliotekarjev, srečanje urednikov in posvetovanje slovenskih /C.hgotržcev. Tako bodo ob veliki razstavi slovenskih knjig v vrsti prireditev kprii na svoj račun prišli ne samo tisti, ki knjigo uživajo, temveč tudi tisti, Jo ustvarjajo in pripravljajo ali prodajajo.	Sl. Ru.
DOMA IN V SVETU Slovenijales DOBRO POZNAN
radiotelevizija,
italijanska
Prvi kanal
10.30	Giovanni, da una madre all’altra - 3. in zadnji del
12.05	Pronto. . . chi gioca? - oddajo vedi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . chi gioca? - zadnji poziv
14.15	Quando la cronaca diventa storia
15.00	Prisma
15.30	Šola in vzgoja:
Ob mejah Kitajske - 2. del
16.00	Gimnastika - svetovno prvenstvo
16.30	L’amico Gipsy - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Risate con Stantio e Ollio - film 18.20 Programi pristopanja 18.40 Taxi - TV film
19.05	Aeroporto intemazionale - TV film
19.35	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	90 let kinematografije:
Come le foglie al vento - film
22.10 Dnevnik
22.15	Una magnifica ossessione - film
Drugi kanal
11.55 Cardialmente - oddaja z Enzo Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Informatika
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	16.00 Tandem
15.15	Sei sicuro - nagradno tekmova-nje
16.00	Šola in vzgoja:
Umetniki v zrcalu: Bruno Caruso
Ljubljana
8.50 in 10.35 TV v šoli:
Velikani svetovne književnosti, Mali program
12.30	Porpčila 17.35 Poročila
17.40 Prigode skupine »Pet petelinčkov« - TV nanizanka 18.00 Sokoli - 2. del lutkovne nadalj.
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.00	Odpadek - surovina — 2. del izobraževalne serije
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
20.05	Ujetnici na Južni Georgiji - dok. oddaja
21.05	Na prezrite
21.20	Pesem ptic trnovk - TV nadalj.
22.10	Dnevnik II
22.20	Stepfordske žene - film
Koper
14.20	Dr. Caraibes - TV film
14.45	Komike
15.00	Kamen spotike - film
16.45	Robottino - risanke
17.10	Goober - risanke
CANALE 5
9.00 Peyton Place - TV film 9.50 General Hospital - nadalj.
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamigha - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - nadalj.
14.30	La valle di pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	Zero in1 condotta - TV film
18.30	Cest la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Ziz Zag - kviz
20.30	Premiatissima
23.00	Premiere
23.50	La spada di Damasco - film
RETEQUATTRO
8.35 Alice - TV film 9.40 Lucy Show - TV film
10.00	II padre di famiglia - film
12.15	Mammy fa per tutti - TV film
12.45	Alvin Show - risanka Hallo Špank - risanka Lupin HI - risanka
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.40	La donna del destino - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20 Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadalj.
20.30	W le donne
23.00	Alfred Hitchcock - TV film
23.30	Dick Tracy - TV film
24.00	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
9.10 Quella casa nella prateria - TV film
10.00	Fantasilandia - TV film
10.50	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15 Dee Jay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	Lady Georgie - risanka
Sui monti con Annette - risanka Mimi e la nazionale di pallavolo
18.00	Quella casa nella prateria - TV
televizija
16.30	Pane e marmellata - otroška oddaja
Squadrone tuttofare - risanka Viaggio al centro della terra
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Sereno variabile
18.30	Dnevnik, 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco - TV
film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Verdi - TV priredba
22.25	Dnevnik 2 - Vesti
22.30	Politična tribuna
23.10	Bert D’Angelo superstar - TV film
24.00 Dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
14.20	Šola in vzgoja:
Tečaj francoskega jezika
14.50	Šola in vzgoja:
Tečaj ruskega jezika
15.20	Simfonični koncert vodi Wladimir Delman
16.20	Šola in vzgoja:
Antibiotiki
16.50	Šola in, vzgoja:
Wilfredo Lam - življenje in delo slikarja
17.20	Dadaumpa Studio uno
18.25	Speciale Đrecchiocchio:
Itockline
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.35	La solidarietà difficile - 5. oddaja
20.05 Šola in vzgoja:
Etruščanska odkritja v Toskani
20.30	Opera for Africa
23.25	Dnevnik 3
17.30	Telerama sport
18.00	Skrivnostna mapa - TV film
18.30	Pacific International Airport -TV film
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Srečanje manjšin — Intervju z Darkom Bratino
TRST — Pošta diskriminira pošiljke s slovenskimi naslovi TRST — Ekologija brez meja TRST — Srečanje italijanskih in slovenskih sodnikov
TRST — Predstavitev ženske ekipe MEBLO
TRST — Ustanovitev Društva mladih raziskovalcev
19.30	TV D - stičišče 19.50 Odprt prostor
20.30	TV nanizanka
21.45	Dogodki in osebnosti 20. stoletja: Charles De Gaulle
22.45	Državni sovražnik - film Igrata: James Cagney in Jean Harlow
film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	I Puffi - risanka Snorky - risanka
20.30	L’ospedale più pazzo del mondo - film
22.30	I . migliori
23.00	Cannon - TV film
TELEPADOVA
13.00	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
13.30	Transformer - risanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Capriccio e passione - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Risanka
17.30	II magico mondo di Gigi - risanka
18.00	Transformer - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre
19.00	Peline Story - risanka
19.30	Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno - film
22.30	Eurocalcio - šport
23.30	Film
TRIVENETA
7.30	Lo sceriffo alla riscossa - film 9.00 Risanka
9.30	Dokumentarec
10.00	Lo stregone africano - film
11.30	TV film
12.00	Traffico d’armi in Tunisia - film 13.20 Horoskop
13.30	TV film
14.00	Film
16.30	TV film
17.00	II gatto indiano - film
18.30	Moto News
19.00	Oddaja o ribolovu
20.30	Una causa importante - film
22.00	Dražba slik
TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Povera Clara - TV film
15.30	Lamù - risanka
16.00	Voltus - risanka
16.30	Šport
17.30	Povera Clara - TV film
19.30	Andrea Celeste - TV film 22.45 Nice Priče
radia
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše; Koledarček; 7.40 Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka; Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Naša pesem 1984: moški zbor »Davorin Jenko« iz Cerkelj vodi Jožef Močnik; Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta;
16.00	Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: pianist Aci Bertoncelj v našem studiu: Anastazija Purič: Finis, Lucijan Marija Škerjanc: 6 preludijev, Ivo Petrič: Les paysages, Anton Foerster: Zagorska, Primož Ramovš: Nihil obstat; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Mladinska oddaja; 15.00 Dinar za dinar; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Glasbeni prispevek;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov; 6.30 Jutranji koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Hit parade; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Danes bo govor o. . .; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti! 15.45 Popoldanski glasbe-no-govorni program; 16.00 Odrska dela; 16.15 Orkester La Vera Romagna;
17.45	Visok pritisk; 18.10 Evergreen;
18.45	Country music; 20.00 Zaključek programov - nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.05 Zeleni vaj -jutranji program; 9.00 Radio anch’io;
10.30	Glasba; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Amico mio; 11.30 Emma la Rossa - radij, priredba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Zeleni val’ weekend;
13.30	Poštna kočija; 13.36 Master; 14.30 Šola in vzgoja: medicina; 15.03 Transatlantico; aktualnosti; 16.00 II Pagi-none; 17.30 Jazz; 17.55 Zeleni val;
18.30	Glasbeni program; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Audiobox Lucus; 20.00 II paese di Cuccagna - radij, priredba; 20.30 Zelda, una generazione perduta - radij, priredba; 21.03 Simf. koncert; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov - nočni programi.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevnik - jutranji program; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja;
8.45	Matilde - radij, priredba; 9.10 Si salvi chi può; 10.30 Radiodue 3131;
12.45	Discogame tre; 15.00 Popoldanr ski program; 18.32 Glasbeni program; 19.57 Čas za glasbo; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program; 23.28 Zaključek programa - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; Babičina skrinja; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . 11.05 Ali poznate; . .; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz.glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - Smotra folklore 1985;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 »Glasbena šala«; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glaba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. .. (Poje APZ »Tone Tomšič«, dirigent Jernej Habjanič); 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih in glasba; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.15 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno - Johann W. Goethe: Pesmi; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
Posvetovanja o triletnem razvojnem nacrtu
Pri načrtovanju bodočih posegov prednost šolski problematiki v Gorici
Mednarodni posvet o tokajcu danes in jutri v avditoriju
Razprava in ' dopolnjevanje gradiva za srednjeročni razvojni načrt goriš-ke pokrajine za obdobje 1985 - 1987 se zaključuje. Po vrsti srečanj, ki so jih imeli predstavniki goriške pokrajinske uprave z župani in člani odborov vseh občin v pokrajini, se je krog sklenil v sredo zvečer, s srečanjem na goriškem županstvu, kjer so bili, poleg goriških upraviteljev, tudi predstavniki sovodenjske in števerjanske občine. Srečanje lahko ocenjujemo kot zelo uspešno zaradi vrste predlogov, ki so bili postavljeni, med temi tudi zahteva po konkretni in nujni razrešitvi vprašanja zagotavljanja ustreznih prosto^ rov za slovenske srednje šole v Gorici. Ta predlog so v svoj dokument vključili bodisi predstavniki sovodenjske, bodisi števerjanske občine, zelo razčlenjeno pa ga je, v obliki že dodelanega načrta, predstavila go-riška občina, ki ima sicer na tem področju tudi največ pristojnosti. »Vprašanje je zelo pereče bodisi za nekatere šole z italijanskim učnim jezikom, bodisi za šole s slovenskim učnim jezikom in zato ga postavljamo na prvo mesto«, je v obrazložitvi povedal goriški župan dr. Scarano. Sicer pa je bilo o šolstvu na srečanju s predstavniki pokrajine kar veliko govora. Pozitivno je tudi dejstvo, da se tudi predstavniki pokrajinske uprave strinjajo z nujnostjo čimprejšnjega reševanja vprašanja lokacij za slovenske šole in posodobitve šol-
skih poslopij in da bo načrt, po zagotovilih predsednika pokrajine Cum-pete, vključen v gradivo, ki ga bo pokrajina predložila deželi. Poleg posega na področju šolstva so predstavniki goriške občine pripravili še tri druge načrte: ovrednotenje in prenova starega mestnega jedra, u-vedba informatike na področje prostorskega planiranja, urejanje krajinskega parka ob Soči. Poleg šolstva, naj bi pri uresničevanju imel prednost načrt prenove mestnega jedra, medtem ko sta druga dva še nekoliko nedodelana. Goriški župan je glede splošnih smernic gospodarskega in družbenega razvoja pokrajine dejal, da je treba še naprej krepiti vključevanje tega prostora v mednarodne blagovne in prometne tokove.
Predstavniki sovodenjske občine so uvodoma potrdili pravilnost postopka za sestavo srednjeročnega razvojnega načrta pokrajine in iznesli nekaj pripomb in predlogov z različnih področij. Poleg šolske problematike, ki naj bi imela prednost pri razreševanju in o čemer smo že poročali u-vodoma, se ne strinjajo v celoti z načrtom preureditve državne ceste št. 55 in odklanjajo gradnjo obvoznice med Rupo in štndrežem, opozarjajo na nujnost dokončne rešitve vprašanja ustrezne oskrbe z zdravo pitno vodo, na potrebo po razširitvi plinskega omrežja in dograditev nekaterih drugih objektov, s področja
družbenih storitev. Na gospodarskem področju je nujno iskanje socialno najbolj primernih rešitev za tovarno Inteco. Števerjanski župan Ivan Humar je udeležence posveta seznanil s potrebami in prizadevanji te skupnosti in nakazal vprašanja, ki bi jih morali najprej rešiti: vprašanje lastništva ceste- vina in češenj, dograditev vodovoda, izgradnja posebnega namakalnega sistema za kmetijske površine, izgradnja javnega športnega objekta in rekonstrukcija cestnega omrežja na območju občine. Tudi števerjanski župan je naglasil nujnost dokončne in predvsem hitre razrešitve vprašanja zagotavljanja prostorov za slovenske srednje šole v Gorici.
Seveda je bil na srečanju govor tudi o splošni problematiki, ki tako ali drugače zadeva gospodarski in splošni družbeni položaj v goriški pokrajini, vendar teh vprašanj ni mogoče neposredno vključiti v gradivo o triletnem razvojnem načrtu. Tako je tekla beseda o goriški prosti coni in o obnovitvi zakona, o prenovitvi zakona o dopolnilni blagajni itd.
Srečanja na goriškem županstvu so se udeležili predsednik pokrajine prof. Silvio Cumpeta z odbornikoma Bevilacquo in Bressanom in nekaterimi funkcionarji, v predstavništvu občin pa so bili župani Scarano, Pri možič in Humar z nekaterimi člani ožjih odborov in funkcionarji.
Kot smo že napovedali bo danes in jutri v Gorici, v avditoriju, posvet o vinu tokaj. Prirejajo ga nekatere ustanove, ki skrbe za ovrednotenje vin naše dežele v sodelovanju z videmsko univerzo in deželno ustanovo za razvoj kmetijstva.
Posvet se bo pričel ob 9.30 Poročila si bodo sledila vse dopoldne. Popoldne si bodo udeleženci ogledali nekatera kmetijska posestva v deželi. Jutri zjutraj se bo posvet nadaljeval.
Napovedana so poročila italijanskih, madžarskih, avstrijskih, severnoameriških in južnoafriških strokov-
Kulturna prireditev na pobudo UNICEF
Po uspeli prireditvi »Otroci brez meja«, ki sta jo jugoslovanski in italijanski odbor mednarodne organizacije UNICEF pripravila v Gorici in Novi Gorici, bo jutri, v soboto-, na sporedu nova kulturna prireditev, ki jo tokrat prireja deželni odbor UNICEF ob sodelovanju goriške občinske uprave. V prostorih goriškega telovadnega združenja se bodo ob 20.30 zbrale mladinske, pevske in folklorne skupine zavoda Združenega sveta iz Devina ter skupine mladih iz Romansa. Kulturni spored bo ponovna priložnost, da se v Gonci zbere čimvečje število mladih iz mesta in okolice.
njakov. Tokajca pridelajo namreč danes v več deželah. Zanimivo bo zlasti poročilo madžarskega strokovnjaka prof. Zilaya, z univerze v Kecs-kemetu, ki bo obrazložil razvoj vinogradništva v njegovi deželi s posebnim ozirom na madžarsko vino, ki ima naslov tokay. Kot je znano je bilo pred leti veliko polemik o izvoru imena tega vina. Nekateri na Madžarskem so hoteli, da bi to ime imelo samo vino pridelano pri njih. Drugi, pri nas in tudi marsikje drugje, pa so se zavzemali za drugačno rešitev. Pri nas se tokaj pridela že dolgo časa in ima seveda čisto druge lastnosti kot istoimensko vino pridelano na Madžarskem. V Brdih je kar polovica vseh pridelanih belih vin tokajec. Seveda gre tudi dobro v promet, sicer ga ne bi kmetje toliko pridelali.
Goriški dvodnevni posvet bo brez dvoma razčistil marsikatere nejasnosti tudi na tem področju. Bo pa seveda dal novega propagandnega zaleta tokajcu in tudi drugim žlahtnim vinom naše dežele.
Drevi seja občinskega sveta
Goriški občinski svet se ponovno sestane danes ob 18.30. Na dnevnem redu imajo še vedno nekaj o čemer niso razpravljali na prejšnjih sejah. Sem sodijo imenovanja zastopnikov občine v razne komisije in upravne svete. Svetovalci pa so dobili na dom nov zajeten dnevni red za sejo v katerem je veliko vprašanj, ki zanimajo gori-ško prebivalstvo.
Skupščina bo v Kulturnem domu
Po goriških ulicah jutri protestni shod srednješolcev
Delegacija MK SZDL na obisku pri SSk na Goriškem
Dijaško in študentsko gibanje doživlja v teh dneh v Italiji nov zalet. Povsod v državi imamo demonstracije. Dijaki srednjih šol in študentje u-niverz si prizadevajo, da bi bilo šolstvo nasploh boljše. Prizadevajo Si, da bi državne in krajevne oblasti nudile boljše možnosti študija s sodobnejšimi napravami. Istočasno pa dijaki in študentje ostro protestirajo proti tistim točkam finančnega zakona, ki ga je vlada izdelala, iz katerih izhaja, da bodo v prihodnjih letih šolske takse veliko višje od dosedanjih. To bi marsikomu odvzelo možnost nadaljnjega studiranja.
V take manifestacije se vključujejo tudi goriški srednješolci. Prvotno so demonstracijo nameravali prirediti v Tržiču. Dijaki pa se boje da bi jih kdo strumentaliziral. Tega nočejo. Ker je večina višjih srednjih šol v Gorici bo demonstracija jutri, v soboto, v Gorici. Dijaki se bodo zbrali ob 9.30
Jutri in v nedeljo bomo v naših krajih martinovali. Tako v naših društvih kot v cerkvah. Jutri, v soboto, 9. novembra, bodo martinovanja v Domu Andreja Budala v štan-drežu (prireja ga kulturno društvo Oton Župančič) in v gostilni Mrak na Jazbinah (prireja ga kulturno dru štvo Briški grič). Obe martinovanji bosta združeni z večerjo. Jutri popoldne pa bodo na njihovem sedežu v Ulici della Croce martinovali tudi člani Društva slovenskih upokojencev. Ob tej priložnosti bo predsednik Miladin Čeme predvajal film o letošnjem križarjenju goriških upokojencev ob jadranski obali. O tem smo sicer že brali v našem dnev niku, čisto drugače pa bo gledati dogajanje na filmskem platnu.
V nedeljo popoldne bodo prav tako z večerjo martinovah goriški planinci. Martinovanje SPD je v našem zamejskem proštom najstarejše in tudi najuspešnejše. Tudi letos bo v popoldanskih urah v hotelu Planika v Ajdovščini, številni planinci se bodo tja podali z lastnimi avtomobili. Kdor se bo tja peljal z avtobusom pa mora upoštevati urnike odhoda avtobusa: ob 14.30 iz Sovodenj, ob 14.35 iz Štandreža, ob 14.45 iz Gorice.
Ob prazniku sv. Martina bodo tudi cerkvene svečanosti. Ponekod v nedeljo 10. novembra, dragod pa čez teden dni. To nedeljo bosta po maši taki svečanosti v Doberdobu in v Štandrežu. Tu bodo domači kmetje ponudili doma pridelano vino ter še druge dobrote, razstavili pa bodo vse pridelke štandreške zemlje. Podoben
na Korzu Itaha, pred spominskim parkom. Šli bodo v sprevodu po mestnih ulicah do Kulturnega doma v U-lici Brass. Tam bodo imeli javno skupščino okrog 10.30. Govorili bodo predstavniki dijakov ter sindikatov.
Težave zaradi vode
Težave so, ko je suša, in ko je vode premalo, škoda pa nastane tudi, ko je vode naenkrat preveč. Tak primer so zabeležili včeraj dopoldne v Podgori, kjer so preizkušah, oziroma prali rezervoar goriškega vodovodnega omrežja. Voda, ki naj bi po vkopanih ceveh z griča odtekala v Sočo, je ubrala svojo pot in deloma preplavila dvorišče hiše v Ul. 4. novembra, kakih 70 metrov niže od rezervoarja.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute. Ul. C. Cosulich 117, tel. 711-315.
prikaz kmečkih dobrot bo v nedeljo popoldne na vaškem trgu v Gabrjah, kjer bo za prireditev poskrbelo kulturno društvo Skala.
Izgubljeno - najdeno
V uradu za najdene predmete pri goriški občini imajo v varstvu naslednje stvari, ki so na razpolago zakonitim lastnikom: tri zapestnice iz dragocene kovine, dirkalno kolo, sedem ženskih koles, štiri moška kolesa, štiri motoma kolesa, moško uro, žensko uro, denarnico z manjšo vsoto denarja in nekaj šopov ključev.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Corso Italia 244, telefon 83-538.
Pobuda za postavitev spominskega obeležja v narodnoosvobodilni vojni padlim vaščanom Rupe zadobiva konkretnejšo obliko. Na zadnjem sestanku vaščanov, v soboto zvečer, so po daljši razpravi izvolili sedemčlanski pripravljalni odbor, ki naj bi vodil in tudi do konca izpeljal zahtevno nalogo. V odbor so bili izvoljeni Srečko Pavletič, Jožko Cemic, Jožef Batistič, Ivo Kovic, Salomon Tomšič, Donato (Darko) Devetak in Jožko
V mali dvorani Palače hotela v Gorici bo jutri, v soboto, dopoldne odprta seja deželnega vodstva Komunistične partije Italije. Tema razprave bodo osimski sporazumi ob deseti obletnici njihovega podpisa. Komunisti bodo v poročilih povedali kako ocenjujejo to desetletnico', kaj so sporazumi prinesli in kaj ni bilo uresničenega.
Seja deželnega vodstva KPI pa je odprta vsem, saj žele komunisti, da bi tudi predstavniki drugih političnih sil sodelovali v razpravi o tem vprašanju.
Priznanje Tolmina županu iz Italije
Občinska skupščina v Tolminu je podelila Plaketo te občine Robertu Bertiju, ki je bil v letih 1973 do 1985 župan občine Vicchio v Italiji. Gre za občino, ki je pobratena s Tolminom. V obrazložitvi priznanja je poudarje-
Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva severnoprimorskih občin je bila včeraj na obisku pri pokrajinskem tajništvu Slovenske skupnosti na Goriškem. Gre za prvi obisk po majskih upravnih volitvah, ki pa sovpada tudi z 10-letnico podpisa spo razuma v Osimu, mednarodne pogodbe, ki je pomenila konec mejnih sporov med Italijo in Jugoslavijo in ki je vzpostavila pogoje za zelo tesno in razvejano sodelovanje. »Obračun prvega desetletja je pozitiven, čeprav še niso bila izpolnjena vsa določila, zapopadena v omenjeni pogodbi, zlasti pa ne tisti del, ki zadeva sprejem zakonskih norm v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji«, tako je bilo slišati v oceni Marjana Tavčarja,
Maraž. Odbor bo iz svoje srede izbral predsednika in tajnika ter opravil prve naloge, da bo zadeva vendarle stekla.
Glede lokacije spominskega obeležja velja zapisati, da še ni bila do končno določena, vendar se večina strinja s predlagano rešitvijo: spe-menik naj bi postavili v zgornjerr delu vasi, blizu nekdanjega občinske ga vodnjaka in na zemljišču, ki j: last občine.
no, »da je Roberto Berti kot demo-kratično usmerjen človek vložil mnogo osebnega truda za razvoj prijateljskih in iskrenih stikov z občino Tolmin. V času svojega županovanja je prispeval k boljšemu poznavanju in vrednotenju tolminske občine, kot obmejne občine in dela Slovenije ter Jugoslavije, ter njene družbenopolitične ureditve. Kljub zemljepisni oddaljenosti med občinama je po pobratenju 1981. leta po svoje prispeval k navezavi konkretnih stikov med občinama na področjih gospodarstva, kulture in šolstva in k predstavitvi Tolminske in Posočja v turističnem in gostinskem pogledu«.	(m. d.)
razstave
V socialnem centru v Ulici Baiamon-ti v Gorici je do 25. novembra odprta razstava z naslovom »La pietra e l’uomo«, ki jo je pripravilo društvo naturalistov Alvise Cornei.
predsednika medobčinske konference SZDL za severno Primorsko in tudi gostitelja pokrajinskega tajnika SSk na Goriškem Marjana Terpina.
Ker sodi včerajšnji obisk v okvir že ustaljenega sodelovanja med go-riško SSk in ZSDL, so na srečanju izmenjali le informacije o družbenih dogajanjih v zadnjem obdobju. Tako je pokrajinski tajnik SSk podal kratko oceno o majskih upravnih volitvah ter oceno odnosov med političnimi strankami ini še zlasti glede predstavništva Slovencev v raznih telesih. Marjan Tavčar pa je gostitelje seznami s prizadevanji na gospodarskem področju, s pripravami na spomladanske volitve v Sloveniji, glede sodelovanja z zamejstvom pa izrazil odločno podporo krepitvi akcijske enotnosti, oziroma enotnega nastopanja vseh komponent slovenske narodnostne skupnosti je Tavčar povabil na plenum kulturnih delavcev osvobodilne fronte, ki bo od 21. do 23. novembra v Novi Gorici in kjer se bo odvijala široka razprava o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Marjan Tavčar je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi vse glasnejšega nastopanja različnih nacionalističnih sil z namenom rušenja ozračja sožitja in prijateljstva ob meji. Po pogovorih na sedežu pokrajinskega vodstva Slovenske skupno-,ti so si gostje, v spremstvu gostite-jev, ogledali tovarno Vouk v Gorici, atem pa še vinogradniško posestvo ' Števerjanu. V programu obiska je d tudi ogled Kraljeve razstave v tvditoriju.
Urnik mejnih prehodov
Umik maloobmejnih prehodov v novembru:
Mimik 07.00 - 18.30 (ob nedeljah in praznikih 08.00 - 18.00).
Jenkovo 07.00 - 19.00.
Plešivo 07.00 - 19.00 (ob nedeljah in praznikih 07.30 - 19.00).
Vipolže 06.00 - 19.00 (ob nedeljah 07.30 - 19.00).
Števerjan 06.00 - 19.00 (ob nedeljah in praznikih 07.30 - 19.00).
Podsabotin 06.15 - 18.00 (ob nedeljah in praznikih 07.30 - 18.00).
Solkan 60.30 - 19.30.
škabrijelova ul. 07.30 - 19.00 (ob nedeljah 08.30 - 19.00).
Rafut 07.30 - 17.00 (zaprt ob nedeljah in državnih praznikih v Italiji in Jugoslaviji).
Šempeter 06.30 - 19.30.
Miren 06.30 - 19.00 (ob nedeljah 07.30 - 19.00).
Opatje selo 08.00 - 18.00 (ob sobotah
06.00	- 18.00, ob nedeljah in praznikih
09.00	- 18.00).
Iz bolnišnice
Precej težke telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobila 75-letna Marija Kumar iz Gorice, Ul. Pascoli 10. Zaradi zloma kolka na levi nogi, pretresa možganov in zloma nosnih kosti, so jo pridržali na zdravljenju za 90 dni. Nesreča se je zgodila včeraj, nekaj pred 18. uro na Korzu Italia-Menda je Kumarjeva nameravala prečkati cesto in jo je pri tem povozil avto.
Aretacija
Policijska obhodnica je v sredo zvečer prijela 28-letnega jugoslovanskega državljana Mehmedalija Zomiča iz Sarajeva. V trgovini Pombi na Travniku naj bi se, skupaj s prijateljem, ki pa mu je menda uspelo pO' begniti, polastil dveh verig za motorno žago. Ukradenega blaga pri Zof-niču pa menda niso našli.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Se vuoi a-marmi sarò tua«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Legend«. Film S festivala Benetke 85.
VERDI 18.00—22.00 »Cercasi Susan disperatamente«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »007 - Bersaglio mobile«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Pranzo reale«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.30 »Frances«. SVOBODA 19.30 »Zabava pri Laryju«.
ob 22.00 »Miriam«.
DESKLE 19.30 »Okratni Kaligula«-
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Elda H® Savorgnani Figar iz splošne bplnišni' ce na glavno pokopališče.
Jutri in v nedeljo martinovanje v več krajih na Goriškem
Jutri v Palače hotelu
Deželno vodstvo KPI o 10. obletnici Osima
V Rupi sedemčlanski odbor za postavitev spomenika
Potreba po novosti in izražanju mladih idej v kulturnem delu
Poleg predavanj je program seminarja za mlade aktivne člane vodstva društev in mladinskih krožkov, ki sta ga organizirali ZSKD iz Trsta in Gorice ter SPZ iz Celovca, obsegal tudi diskusije in praktično ustvarjalno delo v skupinah. Predvsem ta del tridnevnega skupnega bivanja v Domu Mangart v Žabnicah je bil tisti, od katerega smo vsi veliko odnesli, in to ne samo na osebni ravni.
Že prvi dan, v petek takoj po večerji, smo se razdelili v dve skupini. Dobili smo nekoliko neobičajno »domačo nalogo«: v teku pičlih 24 ur smo morali postaviti na noge vsaj dvajsetminutni kulturni program. Obliko smo lahko izbirali po želji in seveda možnostih na razpolago. Naslednji večer pa je vsaka skupina morala nastopali pred drugo skupino, predavatelji in ostalimi, V začetku ni bilo lahko. V vsaki skupini smo se znašli različni ljudje po znanju, izkušnjah in krajevni pripadnosti. Morali smo pripraviti vse: od plakatov in vabil do programa samega. Po končanem »kulturnem večeru« pa nas je čakal še komentar Dora Hvalice in kritika druge skupine. Zato smo se morali kar potruditi, da bi se čimboljše izkazali.
V enem samem dnevu sta se tako oblikovala dva tabora, pri kosilu, večerjj in v prostem času. Vse je moralo biti tajno, zaradi česar je napetost še bolj narasla.
Sobota zvečer, skoraj vročične priprave in notranji nemir: tudi če dobro veš, da bo vsaka improvizacija sprejeta, se nekoliko bojiš. Prva skupina, bili so to člani »SKD Kruh in Svoboda«, se je predstavila s kabaretnim prikazom obeh zamejskih stvarnosti. V lepljenki je nastopala napovedovalka, že ustaljena figura pri naših prireditvah, razstava s posebnim komentarjem »priznanega« umetnostnega kritika, pesmi-parodije na znane motive in tragikomični prikaz političnih trenutkov ni osebnosti. Za konec pa še zakuska.
Druga skupina, bili so to člani in odborniki »SKD Slovenc; kremeniti iz Liechtensteina«, je pripravila po sili razmer prikrojeno gledališko tragedijo z naslovom Slovenci v letu 2000: ali se bo kaj spremenilo? V bistvu je šlo za skrajnosten prikaz društvene seje, s posebnim poudarkom na formalne odnose, ki postajajo prevečkrat že ustaljena navada. Z izrazom izposojenim iz terminologije skupinske dinamike, bi temu rekli izvaja-
nje avtokracije v rokavicah, za navadne smrtnike pa je to samoglavo odločanje. Pred gledalci je bil spet prikaz stare, ponavljajoče se viže: dolgočasna poročila uglednejših odbornikov, banalnosti, ki sprožijo hujši konflikt od resnejših vprašanj, pevsk; zbor, ki izvaja vedno iste pesmi, ponarejeni obrazi ljudi in na koncu spet povratek v prejšnji status quo.
Po tem improviziranem večeru smo se čisto neformalno zbrali v dvorani in čakal; na komentar. Doro Hvalica je iz obeh nastopov izluščil isto poanto: naveličanost, ki rase iz vztrajanja nekaterih pri že starih in ne več pristnih obredih, odpor mlade generacije, ki bi rada nekaj novega vnesla, neprožnost pri sprejemanju novih idej prav zaradi tega, ker jih predlagajo mladi in torej v socialni mreži šibki ljudje, kljub vsemu temu pa sposobnost mladega duha, da ne klone in z močno voljo vztraja pr; svojem prepričanju, z življenjsko silo in nasmehom v srcu. Razgovor se je razvijal dalje, sproščeno vzdušje je zelo pripomoglo k temu, da je vsak izlil svojo »jezo«, priznal to, kar ga je toliko časa mučilo in o čemer ni mogel vedno na glas razmišljati pred drugimi. Bila je skoraj neka katarza, očiščenje, ki je rodilo večjo samozavest v vseh nas. A ne samo: ustvarili smo si jasnejše pojme o naših hotenjih in o kulturnih potrebah mladega človeka, ki ga tako delo veseli. Začutili smo zadovoljstvo, da niso naše misli le bolno vrtanje v neizkušenosti in »nesposobnosti«, temveč realne potrebe, ki jim je pritrdila tudi beseda strokovnjakov. Večer smo zaključili s pesmijo, glasbo in veseljem.
Tridnevni seminar je bil tako uspešen. Marsikdo je odnesel veliko novih izkušenj. Pripomogel pa je tud; k večji gotovosti in sproščenosti v nadaljnjem delu. Iz diskusij in pogovorov je bilo jasno čutiti, da je potrebno naše kulturne strukture delno spremeniti in posodobiti, jih odpreti novim tokovom in kakovostnejšim dejavnostim, da bi nudile prostor na soncu tudi in predvsem mladim pobudam, kar je edina možnost, da h kulturnemu delu pritegneš še nove ljudi. Prišla je na dan tudi potreba po pristnejših odnosih med ljudmi in po sodelovanju na različnih ravneh.. Poslovili pa smo se prepričani, da se. mora skupni pogovor, o pojmu kulture. njenem pomenu, o ustvarjalnosti v njej in o možnostih uvajanja novosti nadaljevati še v »obeh zamejskih prostorih«, (dam)
Aleš Debeljak:
Imena smrti
Mladinska knjiga je v svoji zbirki Pota mladih pred kratkim izdala novo knjigo z zbrano poezijo Aleša Debeljaka. Gre za mladega avtorja, ki je že bil deležen pozitivnih ocen literarnih kritikov, tako da ga lahko postavimo med vidne umetnike ali ustvarjalce sodobnega slovenskega pesništva. Aktiven je v uredništvu Problemov in Nove revije, z esejem pa je nastopil kot predstavnik mlade generacije na »zloglasni« tribuni Društva slovenskih pisateljev o našem narodu in kulturi, letos spomladi v Cankarjevem domu.
Njegova zbirka pesmi z naslovom Imena smrti brez dvoma zasluži širšo predstavitev. Naj kar takoj na začetku postavimo ugotovitev, da je v historičnem smislu Debeljakova lirika korak naprej na radikalni fronti slovenskega pesniškega ustvarjanja, ki so jo od leta 1958 naprej zastopali Veno-Taufer, Dahe Zajc, Gregor Str niša pa potem Tomaž Šalamun in Niko Grafenauer. Kot poudarja že pisec spremne besede v Imenih smrti, Debeljakova poezija prebije lirično obzorje prej omenjenih avtorjev, kar nam novega doprinese pa je točna slika zdajšnjosti, sedanjosti, odsev »duha časa«.
V Debeljakovi pesmi ni več akcije. Ni je več, kot bi se ta zavedala, da je sleherna akcija danes še vedno v službi programa, ki je vselej določen in pokoren svoji prosvetiteljski, ideološki imaginaciji. Nemara je prav ta ugotovitev že napredek, ki pa za seboj prinese, kot bomo kasneje videli, odsotnost slehernega svetovnonazorskega pogleda. Med verzi se razlega skorajda pomirjujoči mir, ogromen prostor pogreznjen v dimenzije časa. Te pesmi so izraz nove generacije, ki je ugledala slepo ulico, v
Mevljeva dela v Sežani
prihodnji četrtek bodo v sežanski Mali galeriji odprli razstavo del Bruna Ame-116 - Mevlje. Za to priložnost so izdali tudi katalog, ki vabi na ogled stvaritev tega člana Društva zamejskih likovnikov
Zahteva mladih po znanju
V Komunistu lahko beremo, kako so mladi na Ziherlovih dnevih 85 poudarili pomen znanja in pravico do znanja. Prav tako lahko beremo na včerajšnji Repubblici, kako so mladi na velikem protestnem shodu v Turinu poudarili željo in voljo po študiju. Protest je šel torej v smeri pravice do študija.
Zavest mladih, da je študij pravica in potreba postaja očitna in to ne samo v eni državi.
Ko se soočamo s tem problemom in s to zahtevo, nam misel seže v gibanja iz 68 leta. Očitno postane, da današnja mladina želi nekaj drugega, ali bolje, da je drugače motivirana. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila tudi 68. leta ena izmed zahtev prav piavica do študija vseh. Stvari pa so se tako zasukale, da je gibanje, ali bolje reakcija na gibanje težila k razvrednotenju univerze in drugih šol nižje stopnje.
So danes mladi boljši? Tak moralistični pristop nas ne pelje daleč. Mi menimo, da se v mladih rojeva ali pa že kar utrjuje zavest, da bo v sodobni, kibernetsko usmerjeni družbi, znanje vedno pomembnejše. Boj za oblast se bo vedno bolj bil na nivoju znanja. Ali bolje, kdor bo imel znanje, kdor bo razpolagal z novo tehnologijo, bo kontroliral gibanja sveta. Kibernetika namesto ideologije? Kibernetika namesto politike? Dvomimo, da bo proces tako drastičen. Brez kibernetike pa vsekakor ne bo šlo. Nevarnost je, da bodo ljudje brez znanja vedno bolj odmaknjeni, vedno bolj obkoljeni. Imeti »znanje« ne pomeni torej samo večje možosti zaposlitve. Pomeni tudi nevtralizirati tendence k neki oligarhiji znanja. Odrekati mladim možnost učenja, tudi preko razredne selekcije, pomeni vsekakor vedno bolj centralizirati vzvode oblasti za urejanje sveta. Pomeni morda to pot k novemu barbarstvu? Mladi tega nočejo...
A. M.
katero bi zašla umetnost ob že bolestnem iskanju neposrednih novitet. Namesto tega se ozira nazaj in doprinos našega časa, ki je sicer čas zmede, ko si skoraj vsak postavlja svoja lastna vrednostna merila, pa bo verjetno prav v tem retroprinci-pu, v vračanju nazaj na stare tradicije, ki pa ne morejo biti drugačne kot gledane iz naše, današnje perspektive. Prav s tem pa dobijo novo vsebino.
Ob neznosnem srečanju, ki se pojavi pri trčenju neposredno prikazane preteklosti z današnjim pogledom, izbruhnejo posebni učinki, ki med drugim tudi osmislijo in dajejo simptomatično vrednost tistim ekscesom, za katere bi sicer trdili da so nerazumljivi in marginalni. Gre za postmodernistično ustvarjalnost oz. umetniško produkcijo, ki jo na Slovenskem zastopata skupini Irmin in Laibach Kunst v likovni umetnosti, Scipioni na področju gledališča, prav tako pa lahko sem prištevamo tudi literaturo Aleša Debeljaka. To je generacija, ki jo veže prav ta pogled nazaj.
V	tem smislu lahko razumemo tudi Debeljakova vračanje na stare, tradicionalne oblike: vse pesmi v Imenih smrti so pisane v sonetih. V tem dobesednem kopiranju ni težko spregledati (ugledati) ironične distance, ki je s tem proizvedena. Diskurz dobi novo lastnost, novo nesposobnost v zajemanju celote, vsebina se spreminja v metaforo, stvar v videz. / ... vselej si. na negibni šipi večnosti. v tesnem medprostoru. ... kot zastrta reža šepetanja. ... in nihče te ne prikliče: prestopaš v vedno drugo strugo, vselej en in isti. isti. / Pisec spremne besede Štefančič, jr. omenja nekatere bistvene lasnosti, ki se kot nove pojavijo v tej poeziji: aristokratska pisava, nenavadno berljiva, ni angažirana a je moralna Ud. Med drugim poudarja tudi izgubo spomina, kot objektivno dejstvo.
V	celotnem opusu namreč je čutiti vednost o preteklosti, pa čeprav je ta potlačena v nezavedno, saj bi drugače pravzaprav ne moglo obstajati »prazno« ustvarjanje sedanjosti. Izgubo spomina gre zatorej prej razumeti v obliki, na katero nas je opozoril že Jacques Lacan, ko izjavi, da vselej reče točno to, kar hoče reči. S tem namreč prav prikrije dejstvo travmatične situacije, da tistega, kar bi hoteli, ni mogoče izreči. Tako tudi izgubo spomina lahko razlagamo kot krinko, ki zakriva morečo stisko, kako nujno smo namreč vezani na ta spomin, priklenjeni nanj in nemočni v iskanju novih, izvirnih poti Prav v tej izgubi spomina torej, ki fungira kot farsa, pa se stvori tisti »korak naprej«, ki pomeni novo poetsko polje oziroma doprinos v zakladnico umetnosti. Na plan bruhne duh časa, t.i. Zeitgeist, zavezujoč nas preteklosti s hkrati konstitutivnim, neizoblikovanim svetovnim nazorom. Besede se ne trudijo več iskati novih poti v popačenju (n.pr. svet Šalamunovih »divjih« asociacij), pač pa zajamejo vse, ves svet v svoji dani obliki, da bi ga zaobjeli v breznu, katerega dno se stalno izpodmika. Pri tem Debe-Ijakove besede snubijo tišino.
IGOR ŠKAMPERLE
Razstava staroslovanskih rokopisov v Vatikanski knjižnici
Y ponedeljek, 7. oktobra, dan pred vacetkom mednarodnega kongresa »Kr-panstvo med Slovani«, so v Sikstim ki dvorani Vatikanske knjižnice sve-ano otvorili razstavo staroslovanskih °kopisov in knjig »Tri slovanske abe-pde«. Slavnostni govor sta imela kar-, lnala Alfons Stickler in Jožef Tom-. Posamezne rokopise in knjige pa J? Predstavil Léonard Boyle, prefekt atikanske knjižnice. Razstava, ki bo ^ °gled občinstvu do 31. maja prihod-Joga leta, spada med pomembnejše Jroude ob proslavah 1100-letnice Meto-r°Ve smrti. Tudi izbira Sikstinske dvo-ane n:; siugajnaj je namreč pre-sti -z bogatimi freskami s konca 16.
oletja, med katerimi izstopa niz gla-sv “i cirilskih črk nad glavami ; ■ Hieronima in sv. Cirila, katerim . takratna znanost zmotno prisojala urn glagolice in cirilice. Izredno pe-v a razstava s svojimi 159 eksponati lin- h slovanskih črkopisih — glago--1. cirilici in latinici — je med dru-b.te tudi odraz zanimanja, ki ga je s||te v posameznih obdobjih gojil do gj Vanskih narodov, predvsem v dru-q Polovici 16. stol. pod papežema z Igorjem XIII. in Sikstom V. in na .Hotku 17. stol. v času ustanovitve “Paganda. Fide.
sta h'skovalcu, ki si želi ogledati te ka).r® rokopise in knjige, priporočamo teog, y ga je ob tej priliki pripra-gaf Yteikanska knjižnica. Gre za bo-Sg 0 ttestrirano knjigo, ki presega ob-8 običajnih tovrstnih publikacij. Knji-
go bogati namreč cela vrsta strokovnih člankov, ki nas seznanjajo ne samo z nastankom in nameni razstave, temveč predstavljajo že neke vrste učbenik za starocerkvenoslovanščino. Taki so npr. članki Frančiška Venceslava Mareša in Johannesa Michaela Reinharta o cerkvenoslovanskih glagolskih rokopisih, Vladimira Mošina o najstarejših cirilskih rokopisih, A-nice Nazor o glagolski pisavi pri Hrvatih.
Razstava se drži predvsem kronološkega zaporedja. Začenja se namreč s tistimi rokopisi, ki so temeljnega pomena za celotno slovansko ozemlje, sledijo prve knjige v različnih slovanskih jezikih, ki so jih tiskale tiskarne, razpršene po raznih evropskih središčih -Benetkah, Reki, Senju, Krakovu, Kijevu, Moskvi, Urachu in v Rimu, kjer so se tiskarne razvile v drugi polovici 16. stol. na pobudo Svete stolice in v 17. stol. po zaslugi kongregacije Propaganda Fide. Ta ustanova je objavljala knjige v slovanskih jezikih od 1. 1627 do 1791.
Iz tega zaporedja razstavljenih rokopisov in knjig lahko tudi razumemo glavne namene, ki jih je imela Vatikanska knjižnica ob prireditvi razstave: seznaniti širši krog občinstva z začetki pismenstva pri slovanskih narodih in še posebej s tistimi rokopisi, ki so vzbudili v Rimu poseben odmev, ter prikazati zanimanje Svete stolice za slovanske brate predvsem v dobi reformacije in protireforma-
cije. Seveda je pri bogatem izboru slovanskih kulturnih spomenikov opaziti tudi marsikatero pomanjkljivost. Zbrano gradivo so nudile predvsem vatikanske ustanove: Vatikanska knjižnica, tajni vatikanski arhiv, knjižnica papeškega Vzhodnega inštituta, knjižnica kongregacije Propaganda Fide. Veliko manj gradiva je iz drugih knjižnic, predvsem iz slovanskih središč. Za te pomanjkljivosti se organizacijski odbor v uvodnem članku kataloga tudi opravičuje, zakaj namen razstave ni bil prikaz pismenstva pri posameznih slovanskih narodih.
Celotna razstava je razdeljena na šest sekcij. Začenja se s tistimi dokumenti, ki pričajo o stikih med sv. Cirilom in Metodom in Sveto stolico in ki so seveda najpomembnejši v okviru letošnjih proslav Ciril - Metodove dediščine. Druga sekcija obsega izbrane rokopise in knjige v treh slovanskih abecedah v razdobju od 10. do 18. stol., ki so važni z zgodovinskega, pa tudi z znanstvenega vidika. V tretji sekciji je razstavljeno dragoceno rokopisno in knjižno gradivo iz različnih obdobij in slovanskih središč, ki ga hranijo zgoraj omenjene vatikanske ustanove. Četrta sekcija je namenjena ogledu slovanskih pismenk, ki so bile v rabi v rimskih tiskarnah, peta slovanskim knjigam, ki jih je tiskala Propaganda Fide, šesta pa slovanskim knjigam, ki so jih objavljale druge tiskarne v Rimu in v Italiji. Sedma sekcija je posvečena romun-
skim liturgičnim knjigam, pisanim v cirilici.
Najpomembnejša je vsekakor prva sekcija posvečena virom, ki potrjujejo stike med slovanskima bratoma in Rimom, in je zato namenjena najširšemu krogu obiskovalcev. Naj omenimo med drugimi dokumenti pismo papeža Janeza Vili. (kopijo iz 11. stol.) 23. marca 1. 1881, naslovljeno Metodu, takratnemu moravskemu nadškofu, v katerem se sv. oče zahvaljuje za vneto prizadevanje za pravo vero (4) (številke v oklepaju so povzete po katalogu) ; odlomek iz Assemanijevega e-vangeliarija (glagolskega rokopisa iz druge pol. 10. stol.) o prazniku sv. Metoda (8) ; odlomek t.i. Metodove homilije v Clozovem glagolitu, glagolskem rokopisu iz 11. stol., ki ga je izdal Jernej Kopitar 1. 1836 pod naslovom Glagolita Clozianus po zadnjem lastniku rokopisa grofu CIozu in se trenutno hrani deloma v tridentinski mestni knjižnici, deloma v Fer-nandeumu v Innsbrucku. (9)
V slovenskem obiskovalcu bosta vzbudili največ pozornosti druga in tretja sekcija. V drugi sekciji najdemo namreč Brižinske spomenike, najstarejši dokument slovenske pismeno sti, ki si ga je Vatikanska knjižnica izposodila iz bavarske biblioteke v Miinchnu (13) in Starogorski rokopis iz knjižnice čedajskega kapitlja (44). V tretji sekciji pa je na ogled vrsta del slovenskih protestantov: Primoža Trubarja En register... ena kratka po-
stila (Tiibingen, 1558) (60), Cerkovna ordninga (Tiibingen 1564) (62). Sebastijana Krelja Otročja biblija (Regensburg 1566) (katekizem v petih jezikih: v slovenščini, hrvaščini, nemščini, latinščini, italijanščini) (68), Dalmatinova Biblija (1584) (72).
V tretji sekciji zasledimo tudi vrsto starohrvaških knjig, ki bodo prav gotovo zanimale tudi slovensko občinstvo, tako npr. prvi tiskani glagolski misal iz 1. 1483 (50), in prvi tiskani glagolski brevir iz 1. 1491 (52). še zanimivejša so dela hrvaških protestantov, ki so v izgnanstvu tesno sodelovali s slovenskimi, posebno ob ustanovitvi biblijskega zavoda v Urachu (1561-1564). Tako lahko vidimo v tej sekciji hrvaški katekizem izpod peresa Antona Dalmatina in Štefana Konzula (Tiibingen, 1561) (64) in istih avtorjev prvi del novega testamenta (Tubingen, 1563) (67).
Razstava v Vatikanski knjižnici predstavlja vsekakor dogodek, ki ga intelektualec in še posebej slovenski intelektualec ne sme zamuditi. Upati je tudi, da bo vzbudila pozornost, ki si jo zasluži, tudi v italijanskih kulturnih krogih in pri drugih nan> dih ter bo tako prispevala h globljemu poznavanju slovanskega sveta in boljšemu razumevanju med Zahodom in Vzhodom, v duhu tiste edinosti, ki sta jo pred enajstimi stoletji proglašala slovanska blagovestnika.
FEDORA FERLUGA-PETRONIO
Disciplinska komisija UEFA o »primeru Zjajo«
Ugodna odločitev za C. zvezdo
V evropskem košarkarskem pokalu prvakov
Simac in Gibona naprej
Sah : za svetovni naslov
Karpov-Kasparov včeraj remi jutri odločitev
MOSKVA — Včerajšnja 23. in predzadnja partija za naslov šahovskega svetovnega prvaka med Anatolijem Karpovom in Garrijem Kasparovom se je končala z remijem v 41. potezi.
Trenutni izid, partijo pred koncem tega dvoboja, je tako 12:11 v korist mladega Kasparova, ki mu zadostuje remi v zadnji partiji, da bi postal najmlajši svetovni prvak v zgodovini šaha. Po drugi strani tudi Karpov še upa na končno zmago. Če bi v jutrišnji zadnji in odločilni partiji zmagal, bi izid izenačil in po pravilniku tega dvoboja bi ostal svetovni prvak.
V jutrišnji zadnji partiji se torej obeta izreden boj. Bo mladi izzivalec ohranil mirne živce in odvrnil poslednji napad svetovnega prvaka? Bo Karpov, pod nujo zmage, igral dovolj hrabro in učinkovito?
ZuRICH — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze (UEFA) je včeraj obravnavala »primer Zjajo« in odločila, da je ta nogometaš pravilno registriran za beograjsko Crveno zvezdo. Beograjčani bodo tako 27. t.m. igrali povratno srečanje osmine finala pokala pokalnih prvakov proti moštvu Lingbyja, proti kateremu so v prvi tekmi v gosteh i-grali neodločeno 2:2.
»Primer Zjajo« se je tako ugodno končal za beograjsko društvo. Na dlani pa jo, da ni samo nad beograjskim klubom, temveč nad vsem jugoslovanskim nogometom ostala »senca«. Čas je, da se v jugoslovanskem nogometu uredijo razmere, odpravi neresnost in približnost, saj »primeri Zjajo« mečejo slabo luč na ves jugoslovanski šport in ne samo na nogomet.
Danes žreb pokala UEFA
ZuRICH — Danes bo v Ziirichu žreb parov osmine finala pokala
UEFA. Tekme osmine finala bodo 27. 11. in 11. 12. Žreb četrtfinalnih parov v ostalih dveh pokalih (pokal prvakov in pokal pokalnih prvakov) bo 9. 1. 1986.
Fiorentina —- Velež
FIRENCE — V četrtek, 14. t.m., bo Fiorentina odigrala prijateljsko srečanje proti mostarskemu Vcježu.
Novosti za dobitnike
pri Totocalciu
RIM — Vsote do enega milijona lir bodo dobitniki na stavah Totocalcia lahko vnovčili neposredno v igralnicah samih. Zadostovalo bo, da izročijo svoj odrezek stavnega listka. Za vsote nad milijon lir pa bodo morali na odrezku napisati svoje podatke, ime, priimek in naslov.
»EVROPSKI TOTOCALCIO«
KVOTE STAVNEGA STOLPCA OD 6. 11. 1985
12 (	449 dobitnikov) — 2.661.000 lir
11 (11.868 dobitnikov) —	100.000 lir
Končala so se izločilna srečanja v evropskem košarkarskem pokalu prvakov. Tako milanski Simac kot zagrebška Gibona sta tudi sinoči odpravila svoja tekmeca in se uvrstila v finalno skupino tega pokala.
Simac — YMCA 101:90 (46:45)
SIMAC MILAN: Bargna 5, Boselli 10, Blasi 2, D’Antoni 13, Bariviera, Premier 29, Meneghin 2, GaUinari 2, Schoene 17, Henderson 21.
MILAN — Pred le 600 gledalci je Simac po pričakovanju odpravil moštvo iz Helsinkega, ki ga je že v prvem srečanju premagal s 106:92. Najboljši pri gostih je bil Američan Sčre Sprewer (21 točk).
Cibona —'Klosterneuburg 85:70 (46:34)
CIBONA ZAGREB: M. Nakič, Be-čič 3, čutura 7, Pavličevič 4, Petrovič 9, Cvjetičanin 22, Vukičevič 6, Ušič 12, I. Nakič 12, Arapovič 10.
ZAGREB — V zelo slabi tekmi je
Cibona tudi doma premagala dunajsko moštvo Klostemeuburga.
Koraćev pokal
V	četrtfinale so se uvrstili: Ville-urbanne (Fr.); Zadar (Jug.), Ha-poel Tel Aviv (Izr.), Bertoni Turin (Iti), Mobilgirgi Caserta (It.), Partizan Beograd (Jug.), Challans (Fr.), Cacaolat (Šp.), Paok Solim (Gr.), Antibes (Fr.), Divarese (It.), Crvena zvezda (Jug.), Elan Beamais Orthez (Fr.), Bancoroma (It.), Bosna Sarajevo (Jug.), Breoban Lugo (Sp.).
Pokal L. Ronchetti
V	četrtfinale so Se uvrstili: Schio Lanerossi (It.), Montferrand (Fr.), Jedinstvo Tuzla (Jug.), Voždovac (Jug.), Lokomotiv Sofija (Bol.), Iskra Delta Ježica Ljubljana (Jug.), Dinamo Novosibirsk (SZ), Viterbo (It.), Kremikovzi (Bol), Sparta Praga (ČS SR), Racing Club Pariz (Fr.), BSE Budimpešta (Madž.).
Košarka: pri goriškcm prvoligašu Segafredu
Cimprej premostiti krizo
a
Pri goriškfem košarkarskem prvoligašu Segafredu se porajajo prvi krizni znaki.
Na zadnji seji vodstva ekipe so namreč sprejeti dokaj oster ukrep zoper igralce: vsdm bodo zamrzniti plače. Ta sklep je vodstvo sprejeto po porazu goriške ekipe proti Pepper-ju, ki je igral brez enega od dveh Američanov. Dejstvo je, da je goriš-ka ekipa prav v zadnjem srečanju pokazala vse svoje slabosti. Sicer je negativne znake pri Segafredu bito opaziti že od vsega začetka, ko niso odličnemu Jacksonu znali »priključiti« primernega tujca. Catchings je doslej igral pod pričakovanjem in se izkazal za enega najslabših tujcev, ki so kdaj igrati v Gorici. Ob tem pa tudi drugi igralci niso blesteti. To velja v prvi vrsti za Sfiligoja, Bullaro in Biaggija. Ta četverica je na zatožni klopi, češ da ni doslej dala vsega od sebe, da bi prispevala k uspehu ekipe.
Kaj pa sedaj? Trener Medeot, ki mu je vodstvo izreklo vso zaupanje, je mnenja, da bo prav nedeljsko srečanje pokazalo, če so ukrepi vodstva kaj pomagali. V drugačnem primeru bo vključil v ekipo mlajše i-gralce z vsemi posledicami, ki jih bo taka menjava prinesla. Klop za Sfiligoja, Bullaro in Biaggija pomeni tudi padec njihove vrednosti na košarkarski tržnici in -korak nazaj na poti primerne kariere.
V računici društva pa sedanje stanje pomeni veliko manj možnosti, da se goriška peterkia vključi med prve štiri, kar bi pomenilo tudi napredovanje, kot je bito v načrtih društva. Sicer so pri Segafredu prepričani, da vse ni izgubljeno in da je napredovanje še dosegljivo. Odslej pa bo treba igrati tako, da bo ekipa doma nepremagljiva, obenem doseči tudi nekaj zmag na tujem. Vsekakor zahtevna naloga!
Košarka: jutri v slovenskem derbiju promocijske lige
KONTOVELCI NESPORNI FAVORITI
Samo Alabarda in Ferroviario sta po dveh kolih promocijskega prvenstva s popolnim izkupičkom na čelu razpredelnice, ostala moštva pa so že doživela vsaj po en poraz. To naj bi pomenilo, da bo letošnja liga mnogo bolj izenačena od dosedanjih izvedb. Morebiti pa je to le poprečen start nekaterih ekip, ki bodo svojo pravo vrednost pokazale v nadaljevanju. V tretjem kolu bo več zanimivih srečanj.
Osrednja tekma pa bo prav gotovo neposredni spopad Kontovela Electronic Shop z Borom Radensko. Obe ekipi sta letos spremeniti moštvi no sestavo, kar se odraža tudi v doslej odigranih tekmah, saj obe postavi pravzaprav še »lovita« optimalno stopnjo uigranosti. Borovci so radikalno pomladili svoje vrste, Kontovel pa se je, kljub odsotnosti Emilija in Devetaka, okrepil s prihodom Vremca in Kojanca. Poleg tega trener Luksa lahko računa na stoodstotno prisot-
nost Bana, Čuka in Štoke, ki so biti lani zaradi vojaških obveznosti večkrat odsotni. Domačini so v tem srečanju nesporni favoriti, saj so višji in bolj izkušeni od borovcev, poleg tega pa bi morati biti tudi v fazi napada učinkovitejši. Košarkarji Bora Radenske so vsekakor že dokazati, da so precej solidna ekipa, ki se 0-dlikuje s hitro in agresivno igro. Nesporno je, da je srečanje že po svojem značaju derbija vedno dopadljivo in že v naprej zanimivo. Tudi o-bičajno so tovrstne tekme vedno dopadljive in izenačene, verjetno bo tudi tokrat tako.
Košarkarji Brega Adriatherm bodo spet igrali na lastnem igrišču, v goste pa pride tokrat ekipa Santos, ki je z zmago nad Kontovelci že dokazala, da ni od muh.
Jadranov košarkar Peter Furlan je o jutrišnjem derbiju povedal naslednje: »Menim, da so domačini favorizirani, ker so bolj izkušeni in moč-
nejši pod košem in verjetno tudi zanesljivejši v napadu. Moji bivši soigralci pa bi s hitro igro in zagrizeno obrambo lahko uspeli presenetiti nasprotnika.« (Cancia)
DREVI V ORGANIZACIJI ZSŠDI
Drugi šahovski hitropotezni turnir
Drevi bo ob 19.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/H. nad.) drugi sezonski redni mesečni šahovski hitropotezni turnir, ki ga prireja Šahovska komisija pri ZSŠDI. Na turnir so vabljeni vsi zamejski šahisti, ne glede na šahovsko znanost, pripravljenost ali starost. Prvi hitropotezni turnir te četrte šahovske sezone je bol na sporedu pred mesecem dni, osvojil pa ga je Filipovič pred Bajcem.
Drevi v organizaciji ZSŠDI
Stecca - Calle jas
RIMINI — Italijanski boksar Loris Stecca bo drevi skušal Portorikancu Victorju Callejasu iztrgati svetovni naslov v superpetelinji kategoriji (W BA), katerega je 26. maja lani zgubil prav proti Callejasu. Po mnenju izvedencev bo dvoboj precej izenačen : Stecca je tehnično nekoliko boljši, Portorikanec pa ima močnejši udarec.
Gimnastika: naslov v Sovjetsko zvezo
MONTREAL — Na svetovnem gimnastičnem prvenstvu je prvo mesto ekipno med moškimi zasedla Sovjetska zveza, presenetljivo dobro osmo mesto pa je osvojila Italija. Končni vrstni red: 1. SZ 585,65; 2. Kitajska 582,60; 3. NDR 581,05; 4. Japonska 579,70; 5. Madžarska 569,65; 6. ZRN 576,35; 7. Kuba 564,25; 8. Italija 563,30; 9. ZDA 563,00; 10. Francija 562,60.
danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
Gabrijel Raseni
totocalcio
Bologna - Cesena	1	X
Padova - Modena	1	X
Sampdoria - Lecce	1	
Pescara - Genoa	1	
Lazio - Ascoli	1	
Pisa - Como	1	X
Verona - Fiorentina	1	
Juventus - Roma	1	X
Ternana - Taranto	1	
Bari - Atalanta	1	X
Inter - Napoli	1	X
Udinese - Milan	X	
Avellino - Torino	X	
Gabrijel Raseni (letnik 1968) je kljub mladim letom vsestranski športnik. Že drugo sezono zaporedoma igra rokomet v D ligi s Krasovo prvo ekipo, poleg tega pa igra tudi v mladinski ekipi istega društva. Njegov prvi šport pa je dolga leta bil namizni tenis, katerega se je lotil z desetimi leti starosti. Dve leti je igral z ekipo Ente Porto, največji uspeh pa je dosegel z barvami kriške Mladine, ko je zasedel peto mesto na absolutnem državnem prvenstvu v kategoriji dečkov. Gabrijel Raseni je tudi namiznoteniški trener, saj je to funkcijo opravljal (in še opravlja, kolikor mu čas dopušča) pri Boru.
Prejšnji teden je Andrej Budin pravilno napovedal devet rezultatov.
V	prvi dirki bi svetovali Lanfran-ca (skupina X), katerega bi znala ogroziti Vallino in Molotov (oba skupina 1). Torej Lanfranco, Vallino, Molotov.
V	drugi dirki bi največ možnosti moral imeti Roman Fire (skupina X) pred Once Morom (skupina 2), a za drugo mesto bi se lahko potegoval še Rublink (skupina 1).
V	tretji dirki je favorit Chiola AS (skupina 1), za drugo mesto pa prideta največ v poštev Biossido Red (skupina X) in Berrusco (skupina 2).
Precej negotova je 4. dirka (v Firencah). Za prvo mesto bi moral o-svojiti Belloncia (skupina X), drugo pa Bioxil (skupina 2). Presenečenje lahko pripravi Abitibi GIS (skupina 1).
V	peti dirki je favorit Ispano (skupina X). Od ostalih ne gre prezreti regularnega Abnura in Borg Del Ronca (oba skupina 2).
V	6. dirki je najbolj v formi Bula wayo (skupina 1), za drugo mesto
prideta v poštev Aedo (skupina 2) in Cučciolo (skupina X).
DIRKA TRIS
Dirka Tris bo tokrat v Milanu, kjer bo startalo 23 tekmovalcev. Favorit naj bi bil Bella Otero (21), za drugo mesto pride v poštev Borgarella (15), za tretje Brasimone (22). Torej 21 — 15 — 22. Za sistemiste še Crak del Pino (16), Airagal (4) in Boerk (9). (G. S.)
totip
1.	— prvi	X	1
	drugi	1	
2.	— prvi	X	
	drugi	2	1
3.	— prvi	1	
	drugi	X	2
4.	— prvi	X	1
	drugi	2	
5.	— prvi	X	2
	drugi	2	X
6.	— prvi	1	
	drugi	2	X
obvestila
Namizni tenis: po štirih kolih v moški in ženski C ligi
Krasovke same na prvem mestu prvenstvene lestvice
Moška C liga
4. koto moške C lige je prineslo nekaj presenetljivih rezultatov. V prvi vrsti preseneča gladek poraz vodilnega liberaleja A iz Castelfranca, ki je kar z 1:5 podlegel v društvenem derbiju B postavi, katera se je povzpela na sam vrh lestvice. Lconia-na iz Vicenze je zabeležila svojo prvo zmago. Prav ta ekipa se bo v nedeljo srečala s Krasom Globtrade in naši, čeprav so na papirju nesporen favorit za zmago, bodo morati igrati brez vsakega podcenjevanja.
Dokaj zaskrbljujoče je stanje drugega deželnega predstavnika Italcan-tierija iz Tržiča, ki le poredkoma na-sopa v najboljši postavi. To pa zaradi številnih opominov in izključitev njenih igralcev zaradi nešportnega obnašanja.
IZIDI 4. KOLA: La Rotonda A -Duomofolgore 3:5; Leoniana - La Rotonda B 5:2; Italcantieri - Kras Glob-trade 2:5; Liberale B - Liberale A 5:1.
LESTVICA: Liter ale A Castelfranco, Liberale B Castelfranco, Duomofolgore Treviso 6; Kras Globtrade, La Rotonda A Ferrara 4; Italcantieri Tržič, La Rotonda B Ferrara, Leoniana Vicenza 2.
Ženska C liga
V ženski konkurenci je Kras Globtrade po gladki zmagi v gosteh o-stal sam na prvem mestu lestvice, saj je goriška Azzurra utrpela svoj prvi poraz v letošnjem prvedstvu. Sredi Gorice je namreč izgubila proti presenetljivemu Recoaru iz Bočna, ki skupaj z obema goriškima predstavnikoma deli drugo mesto na le-
stvici z dvema točkama za krasov-kami. V nedeljo bo ob 10: uri v Zgoniku zelo pomembno srečanje za prestop v B ligo med domačim Krasom Globtrade in Azzurro in že po tem srečanju bomo imeti jasnejšo sliko, kdo od prvih štirih uvrščenih ekip ima trenutno največ izgledov za prestop v višjo ligo. Domovke so v prejšnjem kolu izbojevale svoj tretji zaporedni par točk, jutri pa bodo pred izredno pomembno preizkušnjo, ko se bodo pred domačim občinstvom po merile z Recoarom in že po tem srečanju nam bo jasno, če je bil uspeh Tirolk proti Azzurri le naključen, ati pa sò bocenske igralke trenutno v izredni formi. Vsekakor so slovenske predstavnice z Vodopivčevo na čelu v tem srečanju favoritinje.
IZIDI 4. KOLA: Azzurra - Recoaro 3:5; Rentsch Cassa Rurale 4:5;-Dom
- Laiveso 5:2; Cameit - Kras Globtrade 0:5.
LESTVICA: Kras Globtrade 8; Azzurra Gorica, Dom, Recoaro Bočen 6; Rentsch Bočen, Laiveso Bočen, Cassa Rurale Villazzano 2; Cameit 0.
Promocijsko prvenstvo
V promocijskem prvenstvu si je Kras priboril prvi točki na račun Don Bosca, ki naj bi tokrat, potem ko se ni kar dvakrat predstavil na igrišče, bil izločen iz nadaljnjega tekmovanja, vsaj tako predvideva pravilnik. V edinem srečanju 2. kola je Grandi Motori A, ki je nesporni favorit za prestop v C ligo, premagal Chiadino s 5:3, proti kateremu se bodo kra-sovci srečali jutri.
LESTVICA: Grandi Motòri A, Chiadino, Kras, Fani Olimpia 2; Don Bosco 0. (Z. S.)
ŠPORTNA ŠOLA TRST sklicuje svoj redni občni zbor v četrtek, 14. novembra, ob 20. uri v ptfvenJ in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani. Ul. sV-Frančiška 20.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste na redni mesečni šahovski hitropotezni turnir ZSŠDI, ki bo danes, 8. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv-Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom nn 19. uri.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi člane in prijatelje v nedeljo, 1“-t. m., na ogled škocjanskih jam in n» martinovanje 85, ki bo v gostilni I’(' jami v Matavunu ob 16. uri. Zbirali' šče za ogled jam ob 13. uri v M»' tavunu.
ŠD MLADINA
obvešča, da se redno nadaljuje Pr „ smučarska telovadba ob torkih od 20-do 21. ure v telovadnici pristaniških d®j lavcev na Proseku in ob četrtkih o® 19.30 do 20.30 v telovadnici v Zgonika-
ŠD MLADINA
priredi dne 16., 17. in 18. novena bra v Domu A. Sirk SEJEM NOVE RABLJENE SMUČARSKE OPREME.
Tudi združena ekipa jutri na startu ženske odbojkarske B lige
Pomlajeni Meblo v zelo zahtevni konkurenci
Favorit je Pordenone, naše med »outsiderji«

^	/ "N ^	^ X\ /
^	. , J.
Igralke Mebla 1985/86 (z leve od zgoraj): Tanja D’Ambrogio, Liljana Markoje, Elena Maver, Cirila Kralj, Erika Garbini, Ivana Venier, Vesna Klemše, Aleksandra Foraus, Neva Grgič, Mira Grgič, Lajris Žerjal, Martina Ukmar, Tamara Ušaj, Loredana Umek in Aleksandra Pertot
Na startu ženskega odbojkarskega Prvenstva B lige, ki se bo pričelo Jutri, {jo že tretje leto zaporedoma {udi združena ekipa Meblo. Minilo je ‘je precej časa od dne, ko je bila naša šesterka »poskusno« ustanov-hena in v njeno koristnost in uspešnost ni več nobenega dvoma, tako, da se je iz svoje začasnosti pretenda v trajno stvarnost našega zamejskega športa, ki je nihče več ne more prezreti.
Not vsaka združena ekipa je bil ‘udi Meblo ustanovljen z namenom, da doseže za naše razmere vrhunske rezultate, take, ki jih posamezni klub spričo svojih vsestransko o-mejenih možnosti objektivno ne more doseči. Prav gotovo velja to vodilo ‘V-di letos, ko stopa sicer Meblo v Prvenstvo znatno pomlajen, brez bom-onstičnih napovedi o napredovanju v A-2 ligo. čaka ga torej zanj atipično Prvenstvo, v katerem naj bi bilo pr-v° mesto že vnaprej oddano Pordenonu, ki ga vsi, morda oportunistično, toda utemeljeno, imajo za ne-Promagljivega. Tudi drugo mesto še omogoča prestop med elito v evropskem merilu čedalje bolj pomembne l'aHjanske odbojke, a možnosti so v em primeru relativne, saj čaka drugouvrščeno šesterko težavna pot kva-‘nkacij, v katerih je skoraj nemo-9°oe doseči cilj. Kakorkoli, pa bo etošnje prvenstvo zahtevnejše od lan-skega.. Toda od Mebla se pričakuje, a. zmaguje. To od njega pričakuje asa športna javnost, samo odboj-^sko okolje, ki je hočeš nočeš pre-0] žrtvovalo v prid rasti združene tnl^e-'- Razdvojenost med iskanjem kojšnjega uspeha in pomladitvijo n (pod silo razmer?, zaradi dalj-orocnega načrtovanja? ob predčasen dozorevanju mladih? ) je prisot-,‘a tudi v vodstvu ekipe same. Meblo irn e^na šesterka v konkurenci, ki fc® tujko in mislimo, da Liljane Mar-vičeve niso poklicali v Trst le z
iztiri710™’ c^a ^	rešila pred
Padom, saj bi bil to navsezadnje e ojalen znak nezaupanja v sposob-0 ?ti domačega igralskega kadra in „ ,ra P/i dolgoročnem načrtovanju, ce« Zaradi prepovedi najemanja tuj-let0 ” D ’
vprašanje napredovanja. Je ekipa, predvsem pa naša odbojka zmožna takega podviga? Odgovor ne gre iskati v Meblu samem, temveč treba vprašanje nasloviti na vsa slovenska odbojkarska društva na Tržaškem. Meblo je letos nedvomno ubral novo pot, čeprav ni prerezal vseh niti s svojo bližnjo preteklostjo. Lahko mu bo uspelo boriti se za vrh, morda se bo moral zadovoljiti z manj briljantno uvrstitvijo, toda ima bodočnost. Da ta bodočnost postane trajna vrednota, pa potrebuje ne le samostojno podlago, temveč nesebično pomoč vseh društev, ki bodo morala stalno polniti vrzeli, ki se bodo odpirale in v skladu s svojimi možnostmi podpreti ekipo brez oklevanj. Rast naše odbojke, ki se odraža v delu vseh društev, a ima svojo konico v Meblu, pa mora biti usklajena, za kar se morajo domeniti društva sama, saj Meblo so društva sama, Če bo tako, je odgovor pritrdilen, (ak)
Pordenone ne skriva ambicij
Mobilcatalogo Pordenone (lani drugi) ne skriva ambicij po napredovanju. Okrepil se je z Danilo Turcbet, dosedanjo članico prvoligaša Cassana in reprezentance na univerziadi v Kobeju. Do leta 1982 je bila tudi v članski državni reprezentanci. Glavni vrlini ekipe sta napad in blok, trener Sellan pa pravi, da se je ekipa letos izboljšala tudi v obrambi. V Pordenonu menijo, da so jim najnevarnejši nasprotniki Nervesa, Meblo in Tregaro-fani.
OMA boljša od lani
Tržaška OMA, sponsorizirana Armes, je s Pittonijevo, Rodriguezovo in Tenzejevo bolj popolna kot lani, ko je bila šele 10. Zlasti Tenzejeva pomeni precejšnjo okrepitev. Ekipa ima v centru Silveri svojo najbolj reprezentativno igralko, odlikuje pa se. tudi v obrambi. Med favorite uvršča Pordenone in Meblo, sebi namenja mesto okrog šestega.
Fratte za obstanek
Ekipa brez posebnih želja (lani o-sma), ki ima kot cilj obstanek. V še-sterki ni nobenih zvezd, nekoliko izstopa le podajačica Donatella Zorzi. Trener Rizzo je letos še nekoliko pomladil ekipo, od lanske začetne postave pa je društvo zapustila le ena krilna igralka. Fratte igra značajno, dober je predvsem v obrambi. Med favorite uvršča Pordenone, meni pa, da bi lahko presenetil Mogliano.
Volpe Flesso pomladil vrste
Letos so ekipo, ki je bila lani novinec (9. na končni lestvici), zapustile kar štiri dobre igralke, da so bili prisiljeni črpati iz zaledja tri mlajša dekleta. Šesterko bo vodil Pietro Panta-leoni, ki je bil doslej trener mladinske vrste. Spremembe so torej številne, tako da vodstvo računa le na ob-
slviek. Ekipa je bila lani več kot solidna, letos pa je torej nedvomno o-slabljena, povrhu še brez igralk, ki bi izstopale. V Fiessu Umbertianu menijo, da so kandidati za napredovanje Pordenone, Nervesa in Tregarofani.
Pri Mogiianu revolucija
S prihodom trenerja Scalzotta je pri Mogiianu prišlo do prave revolucije. Vse lanske igralke so odpadle, v ekipo je temperamentni trener u-vrstil same igralke letnika 1969 in 1970, s sabo pa je iz Nervese pripeljal izkušeno nekdanjo prvoligašico No-vente Faggianovo. Zbral je vse najboljše mladinke iz Veneta, povprečna višina šesterke je okrog 178 cm, moč bo seveda v napadu in bloku, toda neizkušenosti je veliko. Napredek pričakujejo v povratnem delu prvenstva, cilj, bolje upanje je, da ekipa ostane v ligi. Scalzotto meni, da bo Pordenone s Turchetovo zlahka osvojil prvo mesto, pravi pa, da sta le Meblo in Nervesa po kvaliteti bližja Por-denončankam, ostale ekipe naj bi bile precej slabše.
Za Nervešo
tudi Zanfranceschijeva
Nervesa (lani tretja) bo letos igrala v nespremenjeni postavi. Zanjo bo nastopila tudi mladinska državna reprezentantka Zanfranceschi, ki si je opomogla od težke poškodbe. Nov je le trener Domenico Lazzaro, ki je bil lani v Coneglianu. Glavno orožje e-kipe je napad, za letos pa (oportunistično!) načrtujejo prehodno prvenstvo. Med favorite uvrščajo sebe, Pordenoneja in Meblo.
Conegliano - hitra igra
V primerjavi z lansko sezono, v kateri je ekipa napredovala iz C-l lige, so društvo zapustile ena standardna igralka in dve rezervi, toda moštvo ni oslabljeno, vanj pa so vključili štiri
x
Trener Drasič: »Četrto mesto je realno«
v B Ugi, Markovičeve prihodnje ~ -e bo. Torej? z or ■
ne
°rej, razščistiti
je treba večno
Trenerju Mebla, prof. Franku Dra-siču smo pred pričetkom sezone postavili tri vprašanja:
»F čem se letošnji Meblo razlikuje od lanskega?«
»Ekipa je bistveno boljša v menjavah, izboljšali smo tudi obrambo in blok, ki mu namenjamo največ pozornosti. Napadalna moč je nespremenjena, tako da lahko rečem, da smo letos celo nekoliko boljši, kot lani. Kronične pa so slabosti v sprejemu in servisu.«
»Kako se je v ekipo vključila Beograjčanka Markovičeva?«
»Vključila se je izredno dobro, pokazala je pozitiven odnos do dela in je prav gotovo gonilna sila ekipe.«
»Pa še napovedi: kakšno uvrstitev lahko pričakujemo od Mebla in kdo so favoriti za napredovanje?«
»Realno lahko pričakujemo uvrstitev okrog četrtega mesta, tako nekako kot lani. Slabša uvrstitev bi pomenila neuspeh, boljša pa uspeh. Prvo mesto je po mojem skoraj oddano Pordenonu, za njim pa bi se
mogle od drugega do četrtega mesta uvrstiti še Nervesa, Spinea in mi, seveda pa je možno, da se v ta krog vključi se kakšen 'outsider’.«
Avtobusni izlet
Za jutrišnje gostovanje v Conegliano, kot tudi za vsa ostala gostovanja, prireja vodstvo Mebla avtobusno potovanje v želji, da bi ljubitelji odbojke tudi na tujem podprli naše igralke. Jutri bo avtobus odpeljal z nabre-
žinskega trga ob 16. uri, za to prvo gostovanje pa bo izlet za vse brezplačen.
Abonmajske izkaznice
Meblove abonmaje, ki so na voljo na sedežu vseh naših odbojkarskih društev na Tržaškem, bodo prodajali do 16. novembra, ko bo Meblo v Nabrežini odigral prvo domačo tekmo. Prodajali jih bodo tudi pred pričetkom tekme same. Cena je 20 tisoč lir, mladina do 16. leta starosti bo i-mela prost vstop.
Letošnja formula
Kot znano so žensko odbojkarsko B ligo poenotili. Skupno nastopa 72 še-sterk, skupin je šest, v vsaki ju po 12 ekip. Tekmuje se po tradicionalnem sistemu vsak proti vsakemu s povratnimi tekmami. Skupine za napredovanje in obstanek so ukinjene. V višjo A-2 ligo napreduje prvouvrščena e-kipa, drugouvrščena gre na kvalifikacije za napredovanje. V nižjo C-l ligo nazadujeta zadnji dve uvrščeni ekipi, 10. gre na kvalifikacije za obstanek.
mlade. Ekipa se odlikuje po hitri igri v napadu, seveda ko je sprejem servisa dober. Potrjeni trener Silvano Vazzoler računa na »miren« obstanek v ligi, tehnični direktor Gabriele Bernardi pa meni, da so kandidati za napredovanje Pordenone, Nervesa in Meblo.
Bivši A-2 ligaš oslabljen
Spinea, dosedanji A-2 ligaš, bo letos še celo močno oslabljen. V ekipi so ostale le še nekdanja reprezentantka Filippova in pa Di Zennarova, Fa-verova in Piovanova. Vrnila se je Marzijeva, podajačica Furlanetto pa je prenehala z igranjem, več igralk se je preselilo k drugim klubom, A-meričanka je ostala doma. Potrjeni trener Semenzato ima dosti težav, cilj ekipe pa je, da se mimo obdrži v ligi. Tehnični direktor Spinee Gastone De Zorzi meni, da je edini favorit za napredovanje Pordenone.
Vicenza - možno presenečenje
Čeprav je novinec (lani je premočno zmagal v C-l ligi) Vicenze ne gre podcenjevati. Nekdanji trenerjev pomočnik Novente v A ligi Giancarlo Venturi ima na voljo visoko in telesno močno ekipo, ki ima svoj adut v bivši državni reprezentantki Giovanni Caccaro (igra na centru), letos pa se je okrepil še z dvema igralkama. E-kipa je brez vidnih šibkih točk, meri sicer na obstanek, ima pa se pravzaprav za »outsiderja«. V Vicenzi menijo, da je nesporni kandidat za napredovanje Pordenone.
Putinati nespremenjen
Šesterka iz Ferrare (lani šesta), nekdanji A-2 ligaš, bo igrala letos v nespremenjeni postavi. Gre za povprečno šesterko brez posameznic, ki bi izstopale. Nov je tudi trener Massimo Caselli, ki nima drugoligaških izkušenj. Cilj je obstanek, ki pa bi ga mogla ekipa zlahka doseči. Predsednica društva Zagijeva meni, da je favorit lige Pordenone, podcenjevati pa ne gre niti Spinee.
Tregarofani za sredino lestvice
Potrjeni trener Giancarlo Bisaglia je nekoliko pomladil vrste padovske-ga moštva, vseeno pa so pri Tregaro-faniju (lani tretji) prepričani, da se bodo borili za mesto na sredini lestvice in da ni bojazni pred izpadom. Glavna moč te šesterke je igra v o-brambi. Najmočnejša odbojkarica o-staja Cristina Cenci, ki je pred leti z Novento Vicentino igrala v A-l ligi. Predstavnik društva iz Padove Giuseppe Chioatto postavlja med favorite Pordenone, Nerveso in Mogliano.
SPORED 1. KOLA (jutri)
Conegliano Venelo - MEBLO TS Mogliano Veneto - Fratte (PD) OMA Armes TV - Putinati FE Pordenone - Audace Vicenza Tregarofani PD - Nervesa (TV) Spinea (VE) - Volpe Flesso (RO)
Stran pripravila:
ALEKSANDER KOREN in GIANI FURLANIČ
^Pominska svečanost v GMnščici
skr° nedeljo so se planinci SPDT dllh^no poklonili spominu treh pa-Ug ŽRmincev med narodnoosvobodil-in ^ °oju: Tezeju Šavronu ter Justu z n olfiju Blazini. Kratka slovesnost sandOVor.om Predsednika SPDT Alek-ria s^a Birka in s polaganjem venca
obeležje se je nato za-Pla-n- .s kratkim izletom po Dolini. 0z ‘Pci SPDT so še poklonili venec ninsk?ek r^deljev na grobova pla-dolonf9® Pisatelja Juliusa Kugyja in ka j etPega predsednika SPDT Zor-
p^ec*avateljska sezona SPDT
Čičev- Jjednom dni ie bilo v Gregor-zel0 1 dvorani v Trstu privlačno in sioven°uis^ano predavanje znanega o iei 'l^ega alpinista Toneta Škarje seThfi°snJi himalajski odpravi na o-
PrpS^Ca^ Jalung Kang. bf) davateljska sezona SPDT pa se s tržn~u^eva^a v četrtek, 21. t. m., ‘zšip	°. Predstavitvijo pred kratkim
Pred^ni‘a.e Triglavski narodni park. nirn- vdnie, ki bo opremljeno z barv-dv0To. Pozitivi, bo v Gregorčičevi 20/2 ^ J’ Trstu (Ul. sv. Frančiška bos{a nad.) ob 20.00. Na predstavitvi 1ried drugimi prisotna eden iz-Pre<lstn0r-j8v knjige Tone Wraber in nttrodn ustanove Triglavskega rie,j ,^90. parka. Na večeru bodo Noškd Prikazali etnografski film Križnarja o planšarijah na
iz planinskega sveta
Tolminskem. Prisotni bodo torej predstavili problem tega narodnega parka z vseh zornih kotov. Obeta se torej zanimiv večer.
Planinski ples v Kopru
Obalno planinsko društvo iz Kopra prireja v soboto, 16. t. m., v hotelu Triglav v Kopru, planinski ples ob zaključku visokogorske sezone. Glede na to, da so odnosi med SPDT in koprskimi planinci odlični, so na ta večer vabljeni tudi zamejski planinci. Vpisovanje je na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) v torek, 12. t.m., od 20. do 21. ure, ko je v teku odborova seja. Program pač predvideva ples z ansamblom, bogat srečolov in še nekaj zabavnih točk. Vabljeni!
Slovenske planinske koče v
zimski sezoni
Ob sobotah, nedeljah in praznikih bodo planinska društva oskrbovala postojanke: Dom na Smrekovcu, Dom Kokrškega odreda na Kališču, Kočo na Loki pod Raduho, Kostanjčevo kočo na Dobrči, Dom na Zelenici (ki pa bo v času smučarske sezone odprt vsak dan). Dom na Kofcah, Dom pod Storžičem, Zavetišče v Gozdu, Dom na Menini planini, Domžalsko kočo na Veliki planini, Kočo na Rašici, Dom na Uršlji gori (le ob le-
pem vremenu), Kočo na Naravskih Ledinah, Dom pod Reško planino, Kočo na Kopitniku, Kočo dr. Franca Goloba na jemšeniški planini, Tumovo kočo na Slavniku, Vojkovo kočo na Nanosu, Pirnatovo kočo na Javorniku, Kočo na Hleviških planinah, Kočo na Planini, Dragov dom na Homu, Dom na gori Oljki, Kočo na Žavcarjevem vrhu in Planinski dom v Novem svetu. Med stalno odprtimi postojankami v zimski sezoni je tudi ena najbolj obiskanih — Planinski dom v Tamarju, ki ima od lani tudi že napeljan telefon (003864 - 88066).
Slovenska odprava na
Nanga Parbat
Pred kratkim se je vrnila domov slovenska šestčlanska odprava na o-semtisočak Nanga Parbat v Karako-rumu. Naskok na 8125 metrov visoko goro so poskušali Janez Skok (vodja), Ines Božič, Rado Fabjan, Zlatko Gantar, Marjan Osterman in zdravnik Jani Kokalj, vendar pa, kot smo že kratko poročali, v svojem namenu niso uspeli. Ves čas jih je namreč spremljalo izredno slabo vreme, saj so imeli v mesecu dni le tri dni sonca. V bistvu so postavili dva tabora ter prišli do le višine 6100 m, saj že mnogo časa na tistem področju ne pomnijo tako neugodnih vremenskih
razmer. V istem obdobju so se na isto goro, le z druge strani, podajali Japonci, vendar niso uspeli osvojiti vrh zaradi istih razlogov kot Slovenci.
Kako pa je z Daulagirijem?
Slovenska štiričlanska odprava na Daulagiri (Belak, Kregar, Tomazin
Naslovna stran novembrske štev. Alp
in Štremfelj) je že 23. oktobra dosegla višino 7000 metrov. To so o-pravili zaradi aklimatizacije, nato 'pa sestopili. Vremenske razmere so bile 20. oktobra zelo slabe, saj je zapadlo tudi veliko snega. Nad 6500 pa je bil orkanski veter. Naskok na vrh so načrtovali okoli 26. oktobra, drugih novic pa še ni, čeprav je od takrat minilo že skoraj dva tedna.
Novembrska številka revije Alp
Z naslovne strani se smeje kdo drug če ne sam Reinhold Messner, v notranjosti pa je, kot vedno cel niz zanimivih člankov, opremljenih z okusnimi in tehnično zelo dovršenimi barvnimi slikami. Mimo običajnih rubrik, je zelo privlačen članek Giannija Calcagna z naslovom »G 1/G«, ki govori o letošnji uspeli italijanski odpravi na osemtisočaka v Karakorumu Gašerbrum I in Gašer-brum II. Odprava spada v načrt »The 800 metre challenge«, ki predvideva osvojitev vseh svetovnih o-semiisočakov v nekaj letih. Messner je prispeval članek: »Germania: tra morti eroiche e spettacolo«, (Nemčija: med junaškimi smrtmi in spektaklom), ki govori o nemškem alpinizmu, o prostem plezanju in še o marsičem. Dosti je člankov o prostem plezanju, o varstvu narave in o kulturnem prijemu alpinizma in planinstva na splošno.
DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tei. 775275, tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	M	dnevnik	Izdaja L ^ ZTT	iKlffll m tiska	Trst	IM S51 *vwi č«opi.n»i 1	1	Mkrfnkov F1EG
8. novembra 1985
Zahteva mednarodnega sklada za zaščito živali
Zaščititi indonezijskega nosoroga pred epidemijami in divjimi lovci
UJUNG KULON (Indonezija) — Med petimi vrstami nosorogov, ki še živijo po svetu, je nosorog na otoku Javi prava posebnost. Ima namreč samo en rog, njegova telesna struktura pa je že milijon let v bistvu nespremenjena: koža je trda kot oklep in nagubana v ogromne gube. Žival tehta okrog tisoč 800 kilogramov, rog pa lahko doseže do 27 centimetrov dolžine.
Danes je na svetu le še šestdeset primerkov te pradavne živali. Ohranili so se v nedosegljivem predelu Ujung Kulon, na zahodnem koncu otoka Jave. Tam, kjer je pred dobrim stoletjem prišlo do strahovitega izbruha ognjenika Krakatoa, ki je v tem delu Indonezije zabrisal vsako sled človeške prisotnosti in istočasno ustvaril okolje, v katerem se indonezijski nosorogi znajdejo kar prijetno. Žival se namreč hrani s 70 vrstami rastlin, še posebno požrešno pa obira klice mladih dreves, ki jih kar enostavno podira s svojo mogočno postavo. Rodovitnj vulkanski pepel omogoča bohotno uspe-vanje rastlinja, ki najbolj prija nosorogu.
Čeprav je torej hram še vedno dobro založen m kljub temu, da je v Ujung Kulonu izumrl tiger — najnevarnejši nosorogov sovražnik, se za pradavno žival, ki je desettisoč stoletij kljubovala vsakovrstnim kata-
Protiofenziva žensk
MANCHESTER — Kdor je rekel, da so Britanci hladni in se vsaj v javnosti ne zmenijo za okrogline nežnega spola, bo moral spremeniti svojo oceno ob vesti, ki prihaja iz Manchesterja. Tu so uradnice občinskega sveta ustanovile odred za hitre posege, ki bo lovil tiste moške, ki jim roke prerade uidejo, kamor ne bi smele. Glasnica uradnic je že napovedala, da bodo v okviru akcije protj spolnemu nasilju v uradih občinske palače strgale vse koledarje in druge slike, ki ponižujejo ženske. Imena »rokohitrcev« pa bodo napisale po zidovih.
strofam, bližajo zelo težki časi. Svetovni naravni sklad WWF je pred leti izdelal načrt za zaščito nosorogov. Uspehi niso izostali, saj se je število živali v nekaj desetletjih podvojilo do sedanjih' šestdeset primerkov. Toda v zadnjih letih grozita indonezijskemu nosorogu dve hudi nevarnosti, zaradi katerih menijo naravoslovci, da bi žival lahko v kratkem času izumrla.
Pred tremi leti je zaradi skrivnostne epidemije poginilo šest nosorogov. Nevarnost je sedaj mimo, toda potrebna bi bila ustanovitev vsaj še enega rezervata, da bi odpravili nevarnost epidemije, ki bi lahko zajela celo zvrst.
Druga, najhujša nevarnost je — kot vedno — človek. Navzlic strogim kaznim, Id jim pretijo, divji lovci še vedno ubijajo nosoroge. Mika jih predvsem njihov rog. Prah, ki ga pridobivajo iz roga, stane v kitajski četrti v Džakartj kar 100 tisoč lir gram. Pripisujejo mu namreč najrazličnejše čudežne značilnosti, med vsemi pa je najpomembnejša spolna dražljivost.
Pred nekaj desetletji je bil lov na nosoroga pravi šport, ki je žival iztrebil po všej Indoneziji. Sedaj, ko je nosorog preživel le še v odmaknjenem divjem predelu, se nadenj spravljajo pustolovci, ki so pripravljeni na Vsako nevarnost, da bi le prišli do predragocenega roga.
Približati se nosorogu namreč ni kar tako. Francoski fotograf Alain Compost je več tednov taval po džungli, večkrat do trebuha v blatu, preden je lahko slikal prvega. »Čeprav je skoraj slep, ima nosorog izredno dober sluh in vonj,« pravi Compost, ki se je v nekaj primerih le s težavo izmuznil smrtonosnemu napadu. Manj sreče je imel švicarski zoolog Rudolph Schenkel, ki se je moral dalj časa zdraviti v bolnišnici, ne toliko zaradi nabodov z rogom, pač pa zaradi ugrizov.
Ubogi nosorog se pač brani kot ve in zna in gotovo mu ni mogoče očitati, da ne zna ločiti med dobronamernim zoologom in divjim lovcem. Nasprotno, želeti mu je treba, da bi se še dolgo let lahko uspešno branil pred človeško lakomnostjo.
Marilyn Monroe iz CSSR
Podobnost 25-letne Olivie s pokojno ameriško igralko Marilyn Monroe je res presenetljiva, da so dekle iz Češkoslovanške izbrali za reklamizacijo novega parfema, ki se bo seveda imenoval »Marilyn Monroe«	(Telefoto AP)
Med Singapurjem in Londonom leteče igralnice
SINGAPUR — Singapurski minister za promet je napovedal, da bo britanska letalska družba »London Express« prihodnjo pomlad odprla letalsko progo med Londonom in Singapurjem po izredno nizkih cenah, ki bodo za 50 odstotkov nižje kot za običajne polete. Vsa skrivnost teh cenenih poletov je v dejstvu, da bodo boe-inge 747 spremenili v prave leteče igralnice, kjer se bodo potniki med 14-umim poletom krajšali čas z najrazličnejšimi hazardnimi igrami. Družba torej računa, da bo precej olajšala denarnice svojih gostov. Za vsak primer, da se ne bi kdo zadnji trenutek premislil, bo treba vozovnice kupiti nekaj mesecev prej.
Francoski posel stoletja za ameriško armado Pentagon bo kupil komunikacijski sistem RITA
PARIZ — Pentagon je potrdil, da bodo Združene države odkupile za potrebe ameriške armade francoski telekomunikacijski sistem HITA. Gre za doslej največje ameriško o-borožitveno naročilo pri tujem proizvajalcu, vredno dobre 4 milijarde dolarjev. Za nacionalizirano podjetje Thomson, ki je razvilo sistem, je posel izrednega pomena, nič manj pa za vlado nekaj dni pred proračunsko razpravo o obrambi, ki jo namerava opozicija izkoristiti za oster napad na socialiste.
RITA (Reseau integre de transmis-sions automatiques — integrirano o-mrežje za avtomatski prenos), s katerim so že opremljeni trije armadni korpusi in sile za naglo intervencijo (FAR) francoske armade in bel-
gijska vojska, je vrhunski izdelek jrancoske telekomunikacijske in oborožitvene tehnike. Osnovni sistem pokriva fronto, široko 80 kilometrov v globino 150 kilometrov in se povezuje z enakimi sosednjimi osnovnimi sistemi. Lahko pa se vključi brez težav tudi v civilno ali vojaško standardno telejonsko in telegrafsko o-mrežje, pa tudi v omrežje NATO ali v mrežo zahodnonemške Bundespost. Vsak »korespondent« v osnovnem sistemu 40 »jeder« (centre nodal) ima na voljo telefonski aparat in radijski oddajnik, vsak ima svojo sedemmestno številko, ki je zmeraj ena, neglede na premike fronte, s katerima ima zagotovljeno naglo in zanesljivo zvezo na desno in levo, naprej in nazaj in tudi navzgor. Vsa sporočila so av-
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale
PRI 5WV10 SE 7E OGROfea, PRra«TEIo7 POloEOM DUEREH5E • PR'7DiZ,NI CU3VEK 7E VE&EU) POZjDROWIIo PETRA.
tomatsko šifrirana in dešifrirana, vrhu tega pa sistem omogoča tudi teleprinterske zveze, prenos faksimilov (npr. pregled situacije na nekem sektorju) in slik. Sistem pomeni izreden napredek na enem najbolj občutljivih področij taktičnega vodenja, pri zvezah in zaton starega poljskega telefona — za tiste, ki si pač lahko privoščijo drage sisteme kot je RITA.
Odkar je ameriški sekretariat za obrambo leta 1982 razpisal natečaj za takšen sistem, s katerim naj bi opremili 25 divizij, sta bila v konkurenci britanski sistem Ptarmigan (izdelek podjetja Plessey) in RITA francoskega nacionaliziranega koncerna Thomson - CSF s svojima ameriškima partnerjema Rockwellom oziroma GTE
Pri Thomsonu so stavili na dvoje: da je sistem v praksi preskusen in učinkovit in da je za 10 do 20 odstotkov cenejši. V zadnjih mesecih se je razvila ogotčena borba med Londonom in Parizom, ki je dosegla vrhunec v znanem pismu premierke Margaret Thatcher predsedniku Reaganu. Ni manjkalo tudi diplomatskih demarš med Parizom in Washingto-nom in razprav o »boljših in slabših zaveznikih«, čeprav pri Thomsonu trdijo, da so dobili posel brez podpore ' ali pritiskov politike.
Trditev je malo verjetna, ker ne gre samo za resnično pomembno kupčijo temveč tudi za zelo politično zadevo, kajti upoštevati je treba, da je v Franciji vsa vojaška in sorodna industrija, tretji največji izvoznik o-rožja na svetu pod skrbnim nadzorstvom vlade.
Za vlado pa je ta kupčija pomembna iz več razlogov, zunanjepolitičnih in notranjih.
Poudarek na zavezništvu je nespre-gledljiv in preveden v čistopis pomeni, da so odnosi med Parizom in Washingtonom dobri, kljub nesporazumom okrog »SDI« in »EUREKE«, kljub Mitterrandovim stališčem na sestankih sedmerice najbolj razvitih in neudeležbi na zadnjem sestanku oktobra v New Yorku.
Notranjepolitično je poudarek na poslovni uspešnosti nacionaliziranih podjetij. Ameriško naročilo je eden od dokazov zoper trditve Opozicije in njene namere, v primeru (verjetne) zmage, denacionalizirati podjetja v javni lasti. Ravno Thomson - CSF je z desne in z leve, sicer iz različnih razlogov, primer kritiziranega javne-
ga podjetja, kjer je socialistični generalni direktor Alain Gomez začel leta 1982 kot nekateri drugi, npr. Besse pri Renaultu, preusmerjati poslovno politiko z uspešnostjo kot e-dinim merilom.
»Bajeslovni posel« kot ga opisujejo, ima sicer svoje meje. Thomsonu bo od dobrih štirih milijard dolarjev pripadla komaj četrtina, ostalo bodo pobrali ameriški partnerji, brez katerih kupčija ne bi bila mogoča. Toda pogodba daje Thomsonu vstopnico na visoko konkurenčno svetovno tržišče, kjer računa v prihodnjih letih na 3 milijarde dolarjev novih naročil. To pa pomeni za Thomsona potrditev odločitve za usmeritev na vojaško informatiko in telekomunikacije. Dalje, potrditev napredka francoske visoke tehnologije, notorično v zaostanku za ZDA in Japonsko.
Vse to so važni argumenti nasproti opoziciji, ki ves čas odkar je bil sprejet zakon o nacionalizacijah trdi, da so podjetja v javni lasti preveč povezana z državo, da nimajo zadosti manevrskega prostora, ker jih obvladujejo strankarski mandatarji in birokrati, da izgubljajo zaupanje Pf‘ tujih partnerjih in da jim uhajajo velika naročila, ki jih Francija pfr trebuje. Naročilo pomeni tudi veliko zadovoljstvo za francosko armado, ki zadnje čase godrnja v nasprotju z nepisanim zakonom, po katerem naj vojska, »La grande muet-te« molči in dela. Poleti je povzročil nejevoljo s svojim pismom in predavanjem tedanji šef glavnega generalštaba general Lacaze, potem )e prišlo za vojsko hudo neprijetna zadeva »Greenpeace«, in nazadnje prejšnji teden general Arnold, komandant prve oklepne divizije s kritiko zastarelih tankov »MX-30 BB2«. Sama znamenja, da je nezadovoljstva v konservativni armadi toliko, da opa-_ ziciji v bližnji proračunski razprav1 o obrambi ne bo manjkalo argumentov. Vojski utegne kupčija prinest* darilo v obliki dveh letal AWACS (radarska izvidniška letala za zgodnje odkrivanje napada), za- katera v načrtu proračuna niso predvidena sredstva. Govorice v Parizu noče)0 ne potrditi ne ovreči, toda milijarda dolarjev za RITO se v glavnem prekriva s sredstvi za obe letali AWACS-
Če je pariška vlada dobila vse t° samo »zaradi tehnične kvalitete *? cene« sistema RITA, kat trdijo, le kupčija res skoraj bajeslovna.
JAKA ŠTULAR