V NAŠI DRŽAVI. Velike spreznembe v vladi. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 19. junija so se izvršile v naši vladi te le spremembe: Dr. Kosta Knmanudi je postavljen za trgovinskega ministra; do sedaj je bil minister za pošto in brzojav. Br. Sfanko Šibanik postane ministcr za gozdove ter rudnike; do sedaj je bil P-iinister brez portfelja. lažener Daš. Semec prevzame gradbcno ministrstvo; bil je minister za šume in rude. Dr. Stanko Švrlfnna postane minister \rrez portfelja; do sedaj ije bil finančni minister. Nikola Preka je postavljen za mini-tra brez Tiortfelja; do sedaj je bil miaister za socijalno politiko in narodno zdravje. Mirko Meuderfer prevzame kmetijsko ministrstvo; dosedaj je bil minister brez portfelija. Dr. Gjnro Gjurie, poslanik v Londonu, je imenovan za finančnega ministra. Dr. Marko (Kosirenčid, vseuCiliščni profesor v Zagrebu, prevzame ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja. Ta sprememba se je izvršila v polnem soglasju vseh članov vlade. Ostavka trgovinskega ministra Juraja DemetroviiSa je bila sprejeta, ker ni soglaSal z označeno sDremembo. .:^^-^ -¦ . - V DRU6IH DRŽAVAH. Odstop ln sestava avstrijske vlade. Radi veleaiemške ca<r. zdrulitve med Avstrijo in Nemčijo je začel beg imozemskega kapitala iz Avstrije in to je imelo za posledico polom Kreditnega zavo-da, katerega oz.dravljenje je nejposredni ,povod za izbruh vladne krize. Angleški in amerikanski upoiiki Kreditnega zavoda so zabtevali, da mora prevzeti država jamstvo za kredite Kreditnega zavoda. Vlada se je tej zahtevi uprla, a so angleški in ameriški upniki zagrozili, da bodo odpovedali Avstriji vse kredite, ako bi se protivila država jamstvu in kar bi povzročilo polom še več drugih avstrijskih bank ter industrije. Dr. Enderjeva vlada je iprisiljeno prevzela državno janistvo za 80 milijonov dolanj«v. Po tem vladnenn sklepu so se zave_.ali anglcški in ameriški upniki, da ne bodo odpovedali kreditov za dobo dveh let, po preteku tega roka pa jih bodo neobvezno podaljšali. Ko je bila jamatvena pogodba podpisana, je podal nostranji minister Winkler, pristaš Landbunda, ostavko. Dne 16. 6. zvečer je odstopila celatna dr. Enderjeva vlada. Predsednik republike Miklas je sprejel ostavko in je poveril dr. Enderju začasno vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade. Kakor običajno, je pozval najprej predsednik voditelje strank k sebi in ijih upraševal za mnenje glede sestave nove vlade. Krščan&ki socialci so si prizadevali, da di prišla do vlade njih stranka sama, v kateri bi bil Seipel zunanji minister ali še poleg tucii kancelar, ako bi dr. Ender ne nameraval načelovati taki vladi. Samo kršoa;nsko socijalna vlada bi ne imela v parlamentu večine, kar bi povzročilo razfpust parlame:nta ter razpis no.vih volitev. S sestavo nove avstrijske vladc ni uspel ne kancler dr. Ender, ne dr. Seiipel in jo je sestavil nižje avstrijski dcželni glavar dr. Buresch, ki pripada zmernemu krilu krščanskih socijalcev. Vlada je sestavljena iz dosedanjih vladnih ®kupin in izgleda takole: Zvezni kancelar dr. Burescli; podl.ancelar in notranji minister dr. Winkler (Kmečka zveza); zunaMji minister dr. Schober (gospodars.ka skupina); vojni minister Vaugoin (krščanski socialec); prosvetni dr. Cer mak (kršč. soc); trgovski dr. Heine (kršč. soc.); poljedelstvo dr. Dolfuss (Kmečka zveza); socijalna politika dr. Resch (kršč. soc); finance dr. Jožef Redlich (brez stranke); pravde pa dr. Schiirfl (velenemec). V Rumuniji po volltvah in pod Jorgovo vladd. Liberalna stranka, ki je šla na volitev skupno z vlado, je prešla v opozicijo. Veliko nezadovoljstvo v liberalni stranki je izval prestolni govor ob otvoritvi novoizvoljenega parlamenta, kl se ije skliceval na »romunsOte narode«. Liberalna stranka priznava le en rumunski narod in noče istovetiti manjSin z Rumuni. Zelo burno je bilo overovljenje poslanskib mandatov in so ianašali ob tej priUki opozicijonalni poslanci elučaje brezmejnega volilnega nasilja od etrani vladne skupine. Razorožitvena posvetovanja bodo 2. februaria 1&32 y, Žgnevl. .Tajništvp Dru- Stva narodov je raaposlalo vabila na razorožitvena posvetovanja vsem državam članicam. in 9 državam nečlanicam Vabilo se glasi za da.n 2. februanja v Ženevo in prosi vse vlade, naj spoiročijo! ob pravem času glavnemu tajništvu Društva narodov seatavo svojib odposlanstev. Volilna borba v španskl republiki. Volilna borba za volitve v ustavotvorno skupščino je v Španiji že pričela. Katoliški volilci so za republiko pod pogo-' jem, da bo spošbovala republilca katoliško vero in Cenkev. Predsednik Zamora je v svojib volilnih govorih naglašal, da bo spošt.ovala rapublika last-^ ninsko pravico, da bo pa izvedla agrar-«1 no reformo. Po nekaterih krajih so najemniki veleipošestev zažgali žetev, ali so pa izsilili od gO'Spodarjev visoke mezde, grozeč, da sicer upepelijo vso že<" tev. Na dnevnem redu je zahteva takojšnje razlastitve veleposestev. Španski zunanji minister je obžaloval na javnih shodib izgrede ter rope cerkev in požige samostanov, ki se še vediio ponavljajo. Posebno pa je povdaril dejstvo, da bo postala Španija torišče in plen anarhije (brezvladja), ako bo pro^ padla vlada pri volitvah v ustavotvorno skupščmo. Nemški dr. Bruningovi vladi je gro« zila kriza. Radi zasilne odredbe, katero smo objavili v glavnih obrisih v na-! ši zadnji številki, je grozila dr. Brii-' ningovi vladi kriza. Več strank je za-: htevalo predčasno sklicanjc državnega zbora v svrho posvetovainja o zasilni: naredbi. Na seji cdbora najstarcjših" poslancev dne 16. junija je bila krijza rešena. Z glasovi socijalnih demokra-' tov je bil odkloinjen predlog za sklica-' nje državnega zbora in s te<m je usitreženo glavni želji državnega^kanclerja.