DELAVSKA POLITIKA
bhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica ffrbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. - Rokopisi se ne vračajo. Ntfraokirana pisma se vobče na sprejemajo. >— Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje In socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din II.—, ta Inozemstva mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 70.
Sobota, 2. septembra 1933.
Leto VIII.
Kje je politična kriza?
Odkar je dobil fašizem nekaj poleta v Evropi s pomočjo nega denarja in varanja	111
množic, je postal boj proti socialistom »das gute Fressen« zlasti našim klerikalcem. Neustrašeno in v najordinar-nejših oblikah lomi klerikalizem svoje bojno kopje za novi fašistični kapitalizem, ki pomeni le zasužnjenje narodov in najhujšo reakcijo v kulturnem oziru, tako hudo, da lahko rečemo, če se fašizmu posreči trajnejša diktatura, da potisne narode zopet v banditstvo in barbarizem.
Krivice, grozoviti zločini, umiranje delovnih narodov zaradi splošne krize, vse to klerikalizma prav nič ne gane. Nasprotno, trdi celo, da je ta oblast tudi od boga in da so ji narodi dolžni vso poslušnost brez pridržka.
Prav značilno je vse to za klerikalizem, ki vedno na eni strani govori, samo govori seveda, o socialni pravičnosti in pravici človeka, da se bori za svoje pravice, dočim sam politično dejansko podpira vedno one, ki so zakrivili današnje razmere.
Delavski nasprotnik pa ni samo klerikalizem. Delavstvo ima še druge nasprotnike, ki direktno sodelujejo s kapitalističnimi krogi. Ti delavske in nameščenske kroge spravljajo v odvisnost vladajoče družbe in hočejo s tem oslabiti vpliv delavcev in nameščencev, ki po svoji vesti zastopajo le delavske interese.
Ne na klerikalce, ne na druge nedelavske organizacije se svobodno strokovno organizirano delavstvo ne sme ozirati. Proč z vsemi nedelavski-nu vplivi! Delavstvo se mora postaviti popolnoma na stališče svoje organizacije ne le osebno, ampak pridobivati za to tudi sodelavce povsod, kjer ima priliko.
Važno je tako udejstvovanje zlasti sedaj, ko se nahajamo pred volitvami v Delavsko zbornico. Z volitvami v Delavsko zbornico mora za vedno delavstvo s složnim, enotnim nastopom dokazati, da so klevete klerikalizma in kapitalističnih hlapcev navadna kapitalistična laž. Obrekovanja, hinavske laži, vse to delavstva ne sme motiti, da bi le trenutek premišljevalo o tem, ali naj pri volitvah nastopi enotno ali ne. Ne gre za osebe, gre za solidarno manifestacijo delavstva in za absolutni vpliv v Delavski zbornici. Ta vpliv si bodo delavci in nameščenci izvojevali z nesebično požrtvovalnostjo in solidarnostjo v volilnem gibanju in s kompaktnim naostopom na dan volitev.
Nastop delavcev in nameščencev pri volitvah v Delavsko zbornico bo najbolje dementiral kapitalistične laži proti delavskemu gibanju. Delavsko gibanje ne more prepasti, dokler obstoja izkoriščevalni družabni sistem. Ta pa obstoja, še celo prešeren je postal in pričel je uvajati očitno diktaturo. To dejstvo samo kliče delavce in nameščence na plan.
Naša zmaga bo naš ponos, naša zmaga dokaz, da se delavsko gibanje razvija in napreduje.
Štirideseturni teden pri lavnih delih.
Čehoslovaški minister za javna dela je odredil, da se mora uvesti pri vseh državnih gradbah štirideseturni delovnik. Tudi gradbe, ki jih podpira država, morajo izpolniti ta pogoj. Obenem naroča minister, da se mora to odredbo upoštevati tudi pri vseh
Delavske In industrijske zbornice.
Politični katolicizem, ki se izdaja pri nas za edinega prijatelja in zastopnika kmetov, ni dosegel za kmeta niti toliko, da bi imel kmečki stan svojo zbornico, svoje pravno skupno zastopstvo. Kapitalisti in delavci imajo take institucije. Interese vsakovrstnih delodajalcev zastopajo zbornice za trgovino, obrt in industrijo (skrajšano TOI). Za te zbornice se je vedno in se še bo vnel boj, katera struja jih bo obvladala, ali takozvani liberalni ali katoliški kapital. To vprašanje je bolj političnega pomena, kajti obe struji se popolnoma strinjata v osnovnih načelih in smernicah: sta za ohranitev »svete« privatne lastnine in za svobodno razpolaganje z njo in s tem sta seveda tudi za ohranitev obstoječega gospodarskega reda, ki loči ljudi v dve glavni skupini: to je v tiste, ki imajo kapital in žive od kapitala, in v one, ki morajo služiti temu kapitalu, če hočejo priti do bornega vsakdanjega kruha. Obe skupini vedno branita kapitalistične interese in složno nastopata proti vsakemu zakonu, ki naj količkaj varuje delavca pred izkoriščanjem. Interesi kapitala niso torej nikakor o-groženi, pa naj ima v zbornicah TOI večino katerakoli od teh dveh skupin.
Pohlep kapitalističnih krogov gre pa tako daleč, da hočejo okrniti delavcem pravico do samoodločanja v socialnih javnih ustanovah in da hočejo imeti svoj vpliv celo v takih zavodih, ki jih vzdržujejo samo delavci in nameščenci. Zamislite si, kak hrup bi zagnali vsi meščani, če bi hoteli delavci n. pr. odločati v zbornicah TOI!
Delavci so pa menda bolj potrpežljivi od podjetnikov! Zakaj, sicer
bi vse drugače nastopili za to, da dobe izvoljeni zastopniki proletariata že vendar enkrat besedo v okrožnih uradih za zavarovanje delavcev in pri borzah dela!
Čisto delavsko zastopstvo na-pram državi in poedincem, napram oblastem in raznim korporacijam pa predstavljajo delavske zbornice. In našli so se ljudje iz takozvanih »narodnih« sindikatov, da so po vseh ministrstvih intervenirali za to, da Delavskih zbornic ne smejo več upravljati zastopniki delavcev in nameščencev. Ko jim to ni uspelo, bodo še toliko drzni, da bodo kandidirali pri .volitvah v Delavske zbornice. Delavstvo pa ne sme doživeti takega ponižanja, da bi samo, prostovoljno volilo v svoje zbornice ljudi, ki zastopajo v glavnem enake nazore o ureditvi človeške družbe, kakor jih imajo njihovi pokrovitelji pri TOI.
Delavske zbornice morejo služiti in koristiti delavcem le v tem slučaju, če jim narekujejo socialno politiko in praktično delo strokovne organizacije, ki imajo pred očmi samo interese delovnega ljudstva, organizacije, ki se bore ne samo za višje mezde, temveč streme sploh po odpravi modernega suženjstva.
Odrešilna pot za vse človeštvo je samo podružabljenje vseh produkcijskih sredstev, ker edino to onemogoča kopičenje bogatstva na eni in neverjetno naraščanje bede na drugi strani.
V	tej smeri pa delujejo samo strokovne zveze, združene v Strokovni komisiji za Slovenijo.
Podjetnikom privoščimo zbornice TOI, Delavske zbornice pa morajo biti izrazite zastopnice delavstva.
Avstrijski klerikalizem proti Dunaju.
Dunajska občina, ki jo vodijo socialni demokrati, je najbolj bodeči trn v peti dunajskega klerikalizma. Mnogo smo že čitali, kako dunajska občina vzorno gospodari ter vodi problematično komunalno politiko tudi za bodočnost. Znano nam je, da je občina ogromno storila v stanovanjskem vprašanju, v preskrbi dela in socialnem osiguranju delovnega prebivalstva. Avstrijska vlada pa vodi že par let kruto borbo proti občini. Prikratila je nje samoupravne pravice. Samo v letošnjem letu je vlada naložila izrednih davčnih bremen, ki jih občina nima v proračunu, nad 64 milijonov šilingov, to je okoli 650 milijonov dinarjev. Odkot naj občina dobi ta denar?
Borba proti dunajski občini je bila doslej neuspešna. Legalnim potom ni mogoče streti občine. Krščanski socialci imajo danes v avstrijski vladi absolutno moč, zato so sklenili obdavčiti občino še za 36 milijonov šilingov. Dunajska občina bo s tem prisiljena uvesti nove davke, kar bi vedlo k gospod, desorganizaciji in zbudilo nezaupanje volilstva. Tako bi vlada dobila povod, da posreduje in imenuje komisarja občini.
Tako hočejo ubiti dunajsko socialistično občinsko politiko.
avtonomnih investicijah iz posojila dela.	•
Nov fašistiCni umor.
V Marijanskih Lažnih na Čehoslo-vaškem je bil v sredo ponoči ustreljen bivši hanovranski vseučiliščni profesor dr. Teodor Lessing, učenjak svetovnega slovesa. Profesor je stanoval v prvem nadstropju vile. Okoli desetih zvečer je zločinec pristavil lestvo ter ustrelil profesorja skozi okno. Profesor je v bolnici umrl. Osumljen je zločina 321etni fašist Eckert, ker je policijski pes sledil do njegovega stanovanja. Osumljenca, ki je odšel že prejšnji večer z doma, pa ni bilo doma.
Pismenost v Rusiji.
V Rusiji živi 182 narodnih plemen; od teh jih ima 134 svojo abecedo. Najvažnejši čin ruske vlade je bil, da je uvedla latinsko abecedo ter pospeševala šolstvo. Pred revolucijo je bilo v Rusiji komaj 27 % pismenih ljudi; po deželi pa še toliko ne. Danes znaša odstotek pismenih prebivalcev nad 80%. V zadnjem šolskem letu je obiskovalo šole okoli 20 milijonov otrok. V stari Rusiji pa niti 8 milijonov otrok ni obiskovalo šol. Velika množina šol je prideljenih tovarnam in drugim gospodarskim organizacijam.
Bolgarski kralj se je oglasil v Parizu. Bolgarija hoče biti nevtralna. Kralj je pa bil te dni v Italiji in se je oglasil tudi v Parizu. Menda išče izhoda iz nevtralitete.
Proč z nedeljskim poukom na obrtnih nadaljevalnih šolah!
Nedeljski pouk je protizakonit.
V nedeljo, dne 20. avgusta, je bila v Celju seja načelnikov obrtnih udru-ženj. Na seji so poročali, da se bo v bodočem šolskem letu pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah vršil ob nedeljah za vseh trinajst razredov. V lanskem šolskem letu se je vršila ob nedeljah samo telovadba, letos bo pa med 7. in 8. uro zjutraj telovadba, potem sledi pouk v ostalih predmetih. Gospodje načelniki zadrug so to poročilo vzeli seveda z zadovoljstvom na znanje.
V znak protesta celjsko delavstvo najodločneje protestira proti tej
odredbi, ki ni v skladu ne s časom, še manj pa z razmerami, ko obrtniki vedno celo tarnajo, da nimajo dela, a kljub temu zahtevajo, da naj vajenci ob nedeljah žde po šolskih klopeh, namesto da bi se osvežili in odpočili ob prostem času.
Prirejanje pouka v obrtnih nadaljevalnih šolah ob nedeljah je po obrtnem pakonu § 298, 1, prepovedano, ker določa izrecno, da so lastniki obrtov dolžni, da dajo svojemu osob-ju v okviru delavnega časa prost čas, ki je potreben za obiskovanje teh šol.
Zakone spoštovati bi pa po našem mnenju morale tudi obrtniške zadruge in nadzorni organi!
Volitve v Delavsko zbornico.
Kandidatne liste za Delavsko zbornico se bodo začele Sestavljati. Sodrugi, izberite si po posameznih organizacijah za kandidate take člane, o katerih veste, da so se najbolj nesebično udejstvovali v svoji organizaciji in ki so ostali vedno zvesti marksistični miselnosti! Ne zadošča samo pamet, delavski zaupnik mora imeti sam v sebi tudi trdno prepričanje in požrtvovalnost. Kajti le pre-pričanec more druge prepričevati.
Glavni volilni odbor, čigar razglas o volitvah v Delavsko zbornico priobčujemo, je uradna instanca v smislu člena 3. volilnega reda za Delavsko zbornico. Temu odboru predseduje zastopnik ministrstva za socijal-no politiko dr. Karlin. To pripominjamo zato, da ga ne bi kdo zamenjal z volilnim odborom naših organizacij.
Sklicanje banovinskega sveta.
Ban dravske banovine je sklical ban. svet v zasedanje na ponedeljek,
4.	septembra. Na dnevnem redu je važna razprava o upravi bednostnega sklada, in razgovor o zavarovanju poljskih pridelkov. Na dnevnem redu je tudi posvetovanje o banovinski naredbi glede sestave kandidatnih list za občinske volitve, glede sestave in poslovanja volilnih odborov ter postopanja pri glasovanju. Naredbo izda ban, mora pa poprej zaslišati banovinski svet, vendar na njegovo mnenje ni vezan. Najvažnejše vprašanje bo, ali smejo kandidatne liste vlagati samo oblastveno koncesioni-rane stranke ali tudi samostojne skupine volilcev. Po vseh drugih banovinah je ta pravica priznana tudi samostojnim gospodarskim, socialnim in kulturnim skupinam.
Iz novega občinskega zakona.
Kako se vrši glasovanje?
Predstavniki kandidatnih list (poprej čuvarji skrinjic) imajo pravico, da prisostvujejo poslovanju volilnega odbora ves čas volitev. Imajo pravico zahtevati, da se njih pritožbe in pripombe sprejmejo v- zapisnik.
Volitve se vrše od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
Volilni postopek bo sličen kakor pri volitvah v Narodno skupščino.
Kdo je izvoljen?
Kandidatna lista, ki je dobila največ glasov (relativno večino), dobi dve tretjini občinskih odbornikov. Ostala tretjina se razdeli med ostale kandidatne liste po takozvanem d’ Hondtovem proporcu. Primer:
Kandidatna lista Dolinar Anton je dobila 520 glasov, kandidatna lista Poglajen Janez je dobila 480 glasov, kandidatna lista Mišmaš Miha je dobila 132 glasov.
Dolinar Anton je dobil relativno večino in dobi njegova lista dve tretjini, to je 20 občinskih odbornikov.
Glasovi Poglajenove in Mišma-ševe kandidatne liste se razdele z 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 itd. tako-le:
	Poglajen		Mišmaš
1.	480		132
2.	240		66
3.	160		43
4.	120		33
5.	96		itd.
6.	80		
7.	68		
8.	60		
9.	57 itd.		
Največjih 10 količnikov obeh list dobi mandat. Poglajenova lista dobi torej 8 mandatov (v zgornji tabeli podčrtani količniki, Mišmaševa pa dva.
Če bi bila količnika obeh list za zadnja dva mandata enaka, odloči med njima žreb.
Če pa dobi najmočnejša lista več kot polovico vseh oddanih glasov (absolutno večino), potem participi-ra tudi še pri razdelitvi zadnje tretjine občinskih odbornikov po čl’ Hond-tovi razdelitvi.
Kdo je izvoljen za župana?
Za župana (obč. predsednika) je izvoljen nosilec kandidatne liste, ki je dobila največ glasov.
V	občinsko upravo, ki bo štela 2—5 članov, pa so izvoljeni kandidati, ki na Večinski listi neposredno slede nosilcu.
Občinsko odborništvo je dolžnost.
Kdor je izvoljen za občinskega odbornika, mora izvolitev sprejeti. Če izvolitev odkloni brez opravičenih razlogov, ga občinski odbor lahko kaznuje z globo do 1000 Din y korist občine. Razen tega pri naslednjih volitvah ne sme kandidirati.
Pritožba proti volitvam.
*
Zoper nepravilnost volitev ima vsak vpisani volilec pravico pritožbe na upravno sodišče. Pritožbo je vložiti v 8 dneh od dneva volitev. — Upravno sodišče mora razsoditi o pritožbi v roku enega meseca.
Avstrija dobi milico, to je vojaško obveznost. V Avstriji smejo imeti le najeto vojsko, največ 20.000 mož. Poleg te vojske nameravajo uvesti milico. Prvotno so hoteli uvesti obveznost. Sedaj pa se bodo sprejemali v milico prostovoljci. Njih izvežbanje bo trajalo pet do šest mesecev. Število stalne vojske in nove milice skupaj pa ne sme presezati 30.000 mož. Zadevi pa morajo pritrditi podpisnice št. žermenske pogodbe.
Fašistična bavarska vlada je sklenila znižati kredit za duhovniške pla-
Ker se bodo občinske volitve predvidoma vršile v drugi polovici oktobra ali v novembru, naj se vo-lilci pobrigajo za svojo volilno pravico. Zahteva časa je. da se vsi državljani aktivno udeležujejo tudi v občinskih stvareh.. To pred vsem velja za zavedne delavce.
če za tri milijone mark. Škofi pripravljalo konferenco. Radovedni smo, če bodo na tej konferenci blagrovali sedanji nemški režim. Plače duhovnikov, vsaj nižjih, bodo na Bavarskem znatno znižane.
Ali sl le poravnal naročnino! Ako še ne, stori takoj svojo dol2nostl
Doma in po svetu.
Fašizmu se je prodal politični katolicizem v Italiji in Nemčiji. V Italiji podpira cerkev ne samo fašistov-sko protidelavsko politiko, temveč tudi nasilno poitalijančevanje Jugoslovanov. Da to »Slovenec« prikrije, piše vsak dan o polomu socializma. G. Terseglav in drugi uredniki »Slovenca«, ne bodite v skrbeh za socializem, rajši povejte svojim ljudem, da se je politični katolicizem radi svoje zveze s fašizmom sam obsodil na smrt. Danes si deli oblast s fašizmom, jutri bo pa delil z njim strašen konec. Kdor s fašizmom skupaj hodi, bo tudi s fašizmom pokončan.
Oktober — volilni mesec prvega reda.
Dne 7. in 8. oktobra se pa vrše volitve v Delavsko zbornico. Oktober bo zares pravi volilni mesec.
Naše socijalno zavarovanje je aktivno. Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je imelo v soboto, 27. avgusta svojo redno sejo, kateri je prisostvoval tudi zastopnik ministrstva za socijalno politiko. Iz razprav je razvidno, da je celokupno socijalno zavarovanje v državi zaključilo leto 1932 z 11,807.048 dinarji prebitka, medtem ko je imelo leta 1931 izgube skoraj 31 milijonov dinarjev, čeprav je število zavarovancev v tem času padlo od 609.190 na 535.917. Efektivno se je prihranilo na upravnih stroških
8.200.000 dinarjev potom zniževanja plač in redukciji nameščenstva in raznih drugih štedenj. Pri zdravnikih, zdravilih, bolnicah in potom rigoroz-nejšega poslovanja se je prištedilo
4.750.000 milijonov. Od 11.8 milijonov previška odpade 2.2 na »Merkur«. Panoga nezgodnega zavarovanja je zaključila s primanjkljajem 2,652.716 dinarjev, panoga starostnega in one-moglostnega zavarovanja (samo pri nekaterih edinicah, iz katere se pa še ne črpa) pa s prebitkom 3,453.647 dinarjev. Radi padca članstva in splošnega zniževanja plač so prispevki padli za 17 milijonov dinarjev. Dubi-oznih terjatev je bilo odpisanih za 13,328.838 dinarjev. Država dolguje na zavarovalnih prispevkih za svoje nameščence 20 milijonov dinarjev, preko 2 milijona pa za uradove regresne terjatve ter se naproša minister socijalne politike, da podvzame korake, da država teh 22 milijonov končno plača. Obenem predlaga urad da se čimpreje izvede zavarovanje za starost jn onemoglost, katerega prispevki bi tvorili lahko znaten akumulativni kapital v socijalne svrhe.
Nov planinski dom. V nedeljo, dne 26. avgusta je bila na Smrekovcu v Mozirskih planinah v višini 1400 m otvorjena nova planinska koča na idealnem prostoru s še idealnejšim razgledom. Otvorjena in z vsem o-skrbljena bo celo leto in ima poleg kleti, kuhinje in obednice še 5 sob s 16 posteljami in podstrešje s 14 ležišči. Dohod je najlepši in najbolj ro-
Uradni razglas
o volitvah delegatov Delavske zbornice v Ljubljani.
Gospod minister socialne politike in narodnega zdravja je razpisal z odlokom z dne 16. avgusta 1933, St. Br. 31.024, volitve delegatov /Delavske zbornice v Ljubljani.
Pri teh volitvah imajo aktivno volilno pravico vsi zavarovanci in zavarovanke krajevnih organov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Trgovskega bolniškega in i podpor neg a društva v Ljubljani ter privatnega društva bolniške blagajne »Merkur« v Zaigrebus, razen onih, ki so zavarovani v iprvem mezdnem razredu (vajenci, mladostni delavci) ter vsi zavarovanci in zavarovanke bratovskih skladate, ak° so bili dne 16. avgusta t. 1. na teritoriju Delavske zbornice v Ljubljani zaposleni.
Vsak volilec sc vodi v imeniku kraja, kjer je bil ta dan1 zaposlen.
Vsi kraji, ležeči na teritoriju enega zdravstvenega okrožja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, tvorijo eno volilno okrožje. Pregledi volilnih okrožij bodo nabiti pri vsaki občini na deski za razglase.
Volilni imeniki se bodo sestavili po volilnih okrožjih in razpoložili od 5. do 14-septembra 1933 na občinskem- uradu one občine, v kateri ima zdravnik zdravstvenega okrožja svoj sedež. Izjemoma je sedež volilnega okrožja: v zdravstvenem okrožju Št. Vid na Dolenjskem, v Višnji gori, v zdravstvenem okrožju Gorenja vas v Žirih, v zdravstvenem okrožju Preddvor v Kokri, v zdravstvenem okrožju Vuzenica na Muti, v zdravstvenem okrožju Lož v Starem trgu.
V	kolikor bi volilni imeniki ne mogli biti razgrnjeni na občinskem' uradu, bo razglašeno na občinski deski, v katerem lokalu na sedežu občine so razgrnjeni.
Vsako krajevno volilno okrožje tvori načeloma redno volišče, ki je v kraju1, kjer so bili volilni imeniki razgrnjeni.
Samo v krajevnih volilnih okrožjih Vransko, Podčetrtek, Poljčane, Loče pri Konjicah, Vitanje, Ljubno, Gornji grad1, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Kozje, Bizeljsko. Lukovica, Motnik, Dobrova, lig, Pragersko, Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Lendava, Beltinci, Križevci. Cankova, Fara pri Kočevju, Sodražica, Kranjska gora, Planina pri Rakeku, Kostanjevica in Središče olb Dravi, bodo sicer volilni imeniki na občinah sedeža volilnega okrožja razgrnjeni, ne bo' pa tam rednih volišč. Volilci1 teh okrožij volijo pismeno pri Glavnem volilnem odboru in morejo zahtevati v to svrho najkasneje do 2. oktobra 1933 od Glavnega volilnega odbora, da jim pošlje glasovnice na označeni naslov. Tudi volilci volilnih okrožij, kjer obstojajo redna volišča, morejo voliti ipismeno, ako je oddaljeno njih obratovališče najmanj 5 km od njihovega rednega volišča in ako zahtevajo najkasneje do 2. oktobra 1933 od pristojnega krajevnega’ volilnega odbora, da
jim pošlje glasovnice na stanovanje. Ti nad 5 km oddaljeni volilci pa lahko volijo tudi osebno pri svojem rednem krajevnem volišču.
Volilci, ki glasujejo osebno, volijo na obratnih voliščih v soboto, dne 7. oktobra v času, ki ga določi krajevni volilni odbor, na rednih voliščih pa v nedeljo, dne 8. oktobra 1933. v času med 9. in 17. uro.
Obratna volišča se ‘vipostavijo iza volilce, zaposlene v obratih z nad 150 delavci, ako zahtevajo to najkasneje do 20. septembra pismeno pri Glavnem volilnem odboru starešina delavskih zaupnikov dotičnega obrata ali ena iz.med pri Delavski zbornici registriranih srokovnih organizacij.
Predsedniki rednih krajevnih volilnih odborov sprejemajo in oddajajo na pristojno mesto reklamacije za ves okoliš svojega volilnega področja. V volilnih okrožjih, kjer ni rednih volišč, se vlagajo reklamacije v občinskih uradih, kjer so imeniki razgrnjeni. Občinski uradi jih dostavljajo Glavnemu volilnemu odboru. Najkasneje do 26. septembra sporo če predsedniki rednih krajevnih volišč, ali morejo sodelovati sami tudji pri volilnem aktu na obratnih voliščih svojega področja. Kolikor to ni mogoče, se bodo imenovali za obratna volišča posebni ipred-sedniki in namestniki predsednikov volilnih odborov za ta volišča.
Glasovati se more samo za kandidate, ki jih predložijo stalno ali1 začasno koalirane delavske, odnosno nemiščenske organizacije, registrirane pri Delavski izbornici v Ljubljani do 16. septembra 1933.
Na kandidatnih listah splošne (delavske) skupine morajo biti na mestih 1—15 v poljubnem razporedu zastopniki sledečih devetih najvažnejših kategorij: rudarji, kovinarji, stavbinci, tekstilna industrija, lesna obrt in industrija, hišna služinčad, oblačilni delavci ter grafični delavci.
Na kandidatnih listah nameščenske skupine morajo biti na mestih 1—7 v poljubnem razporedu zastopniki sledečih ipetih najvažnejših namešč eniških kategorij:	nameščenci
industrijskih obratov, trgovskih obratov, denarnih zavodov, rudarskih obratov in drur-gih svobodnih poklicev (odvetniških pisarn itd.)
Rok za ipredložitev kandidatnih list se prične 15. septembra in konča 25. septembra 1933.
Kandidatne liste je predložiti po predpisih volilnega reda v pisarni Glavnega volilnega odbora za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani na Starem trgu1 št. 34-11, lev,o (Stiški dvorec).
Ljubljana, dne 29. avgusta 1933.
Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico ▼ Ljubljani.
Slede podpisi članov volilnega odboji.
Tone Maček:	3
Stucaf Hu*n&Mqec.
Nikdar prej se ni France podal na tako dolgo pot, razen takrat, ko je šel z očetom na božjo pot na sveti Kum. Ali takrat mu je bilo komaj: enajst let in se več ne spominja, kod sta hodila. Lahkih korakov je merit belo cesto in štel kilometrske kamine ob nji. Ob bregu Save so močile vrbe svoje veje v vodi in pastirice so gracijozno skakale po kamenju, štrlečem iz valov. Megla v dolini se je začela trgati in je počasi lezla v hribe ter izginjala nekam v višave. Solnce je začelo pripekati. France je vlekel suknjič in ga vrgel preko rame. Žejalo ga je in Vsedel bi se bil rad.
»Do Zidanega mosta morami vzdržati.«
Ni pa. vedel, kakšen je Zidani miost in kje se nahaja. Samo slišal je, da se nahajal nekje ob tej cesti.
Končno je prispel do razrečja. Na desno je vodila iz savske doline druga dolina, obdana od obeh, strani z visokimi skalnatimi gorami, po nji pa je tekla reka, malo manjša od Save. Preko nje je vodil kamenit most.
»Ahia, Zidani most.«
Da se uveri, je vprašal1 drobnega dečka, ki je nesel škrnicelj moke. Deček ga je plašno gledal in se ritenski odmikal. Odgovorila mui je deklica, ki je šla za fantkom!:
»Da, da, to je Zidani most. Kam pa greste?«
»V Hrastnik.«
»O to je še daleč.«
Obstal je sredi mostu: in se naslonil na ograjo. Gori v stranski dolini je videl veliko, dolgo, zakajeno in zaprašeno zgradbo, z visokimi dimniki. Drobni ljudje so tekali tam sem in tja, kakor črne mravlje in prerivali neke vozičke.
Kar zazeblo ga je:
»Hui, tam pa ne bi bil rad. V Hrastniku gto-toviQ ni tako pusto.«
Obrnil je pozornost na nasprotno strain mostu. Malo nižje proti Savi se je bočili preko struge drug, mnogo večji most. po katerem so venomer sopihale šemi in tja črne lokomotive ter bruhale iz sebe oblake gostega dima. Vmes so pa tekali oznojeni železničarji z rdečimi zastavicami v rokah in brlizgali s piščalkami.
»Kakšen dirindaj! Bog se usmili. Kami se jim neki tako mudi?«
In pomislil je:
»Kako lahko se tu pripeti nesreča. Zamisliš se kam in — te povozi.«
V	duhu; je že vtidel pred seboj na tračnicah ležati okrvavljeno truplo, z odrezanimi nogami. Zgrozil se je im pospešil korake. Na drugi strani nrostu je stalia kopica hiš, visokih, kakršnih r'ranče še ni nikdar videl. Iz neke hiše je prihajal gostilniški šumi in duh po pivu. To ga je se bolj spomnilo na utrujenost in na prazen želodec. Oziral se je in odkril par korakov oddaljen vodnjak. Napili se je, izvlekel iz žepa svoj kos kruha in sedel ob plot. Utešil je glad 'n bi še rad počival, ali spomnil se je. da mora še predpoldnemi dospeti v Hrastnik, če hoče kaj opraviti. Vstal je in šel napreji po cesti, ki se je vzpenjala nad postajo, po kateri je mrgolelo vsemogočih ljudi in je stalo več vlakov!. Mimogrede je vprašal moža, ki je pometal pred kolodvorom, kako daleč je še do Hrastnika. Še dobri dve uri, je bil odgovor. To ni več tako hludo.
Vzel je suknjič preko lieve roke, klobuk’ je vzel V desno in je krepko korakal po tirdi cesti. Dolina je bila tu tako čudno ozka. Globoko doli pod cesto je šumela zelena Sava in preskakovala skalnate pragove, ob obeh straneh so se pla dvigale visoke strmine, delomia obraščene z zanikrnimi gozdiščemi, deloma so pa kazale gole, skalne rebri.
(Dalje prihodnjič.)
mantičen iz Šoštanja, odkoder se pride v 4 urah. Od tu se z lahkoto pride v dobrih treh urah na Uršljo goro ali pa na Raduho (2065 m). Za daljši poletni oddih bo ta lepi kraj kakor nalašč vstvarjen in našim »Prijateljem prirode« Mozirske planine toplo priporočamo.
V	banovinski svet je bil imenovan Kuhar Štefan, posestnik in mlinar v Puconcih. Razrešen je bil pa župnik Faflik Franc v Murski Soboti.
Ugodnosti obiskovalcem velesejemske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11-
septembra 1933. Posestniki sejemske permanentne legitimacije so upravičeni do poljubnega večkratnega vstopa na razstavo in do 50% ipopusta na voznini na vseh vlaki« razen S. O. E. Pri odhodu naj se kupi vozni listek in da žigosati sejemska egi macija pri postajni blagajni. Posestnik P me na velesejmu1 v legitimaciji p* j.1, je razstavo obiskal; pni odhodu na ' ski postaji se legitimacija P°,"0tgO°vei;aven' nato postane železniški viosau bs	I
za brezplačen povratek. Zato	=	J
prihodu v Ljubljano voznega ustka, Ker ve Ha za 'brezplačen povratek. Ugodnost vel,.: za dopotovanje od 30. avgusta do 11. septembra, za povratek P* od 2. do 15. septembra 1933 Permanentne legitimacij se dobe pri tujsko-prpmetnih organizacijah, pri
hranilnicah, v bankah, zadrugah, trgovskih in obrtnih onganitzacn]ah, pri blagajnah večjih železniških postaj Dravske banovine in pa tudi na izahtevo po pošti od velesejem-skega urada. Pri nakupu se plača za legitimacijo Din 3.—, ostanek Din 27— pa pri blagajni ob prihodu na velesejem. Permanentna 1'egitimacija pa upravičuje tudi do znižane voznine na juigoslov. parobrodih, na železnicah v Avstriji, Bolgariji, Čehoslova-ški, Grčiji, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Poljski in Rumuniji. Lanskoletno jesensko razstavo je posetilo nad 100.000 obiskovalcev. Naj Vas ne manjka letos med1 njimi.
Dollfuss ne da denarja Dunaju,
Tudi dunajske davke pobira država. Nedavno pa je za leto 1933 predpisala dunajski občini za celo leto nazaj 36 milijonov šilingov (okoli 300 milijonov Din) za vzdrževanje žan-darmerije. Klerikalna avstrijska vlada pa si ves denar pridrži, dokler ni ta znesek pokrit. Naravno je, da bo dunajska občina ogromni znesek težko utrpela ter da pride v denarne stiske. Klerikalizem pač ve, da dunajski soc. dem, občinski svet dobro gospodari in dela zlasti na socialnem polju, zato mu je treba to otežkočiti.
Habsburžani zahtevajo vrnitev zaplenjenih posestev. Habsburška dinastija je imela velika kronska in zasebna posestva. Habsburžani trdijo, da bi se bila lahko po mirovni pogodbi zaplenila samo kronska, ne pa privatna posestva. Vrednost tega imetja se ceni na 1 milijardo frankov ali skoraj tri milijarde dinarjev. Za posestva se poteguje okoli 50 oseb in bodo vložile tožbo proti avstrijski republiki.
Kongres nemškega fašizma. V
Niirnberg je bil sklican z ogromnimi pripravami kongres fašistični stranke v Nemčiji. Hitlerju so, seveda, dne 30. m. m. priredili sijajen sprejem. Kongres bo trajal do nedelje. Zbralo se bo v Niirnbergu ob tej priliki do 200.000 ljudi, ker so še pijani Hitlerjeve zmage.
Amerikanska borba proti zločinstvu. Pred senatnim odborom za pobijanje zločinstev je v Washingtonu zvezni distriktni tožilec George Z. Medalie omenil senzacionalen očitek, da štirje najpomembnejši politiki, katerih imena lahko sodišču pove, z zločinci sodelujejo. Zaradi te obdol-žitve zahteva guverner Lehmann, da se uvede preiskava. Medaile je izjavil, da bo pod prisego svoje trditve dokazal, toda le pred sodiščem, kjer so izločeni vsaki politični vplivi. — Korupcija cvete torej tudi v Ameriki. Korupcija najgrše vrste!
Starši, pozori
Kupujte vse šolske potrebščine za svojo deco v naši trgovini na
Slomškovem trgu št. 6
Ljudska tiskarna Maribor
Knjige „Cankarjeve družbe"
V oktobru mesecu izidejo za leto 1933-34 4 krasne in nadvse zanimive knjige te družbe, in sicer:
1. KOLEDAR »CANKARJEVE DRUŽBE« za leto 1934, ki bo zelo lepo ilustriran in poln
zanimivih razprav, povesti in spisov.
2. Ivan Molek: »VELIKO MRAVLJIŠČE«. Roman, poln dogodivščin slovenskega izse-
ljenca, nekako nadaljevanje romana istega pisatelja, ki ga je izdala »Cankarjeva družba« lanL
3. Ivan Vuk: »ZGODBE PONIŽANIH«, Povesti in črtice iz delavskega življenja, kjer bo
vsak našel kos samega sebe.
4. Sigma: »NAŠ SVETOVNI NAZOR«. Teorija in razvoj dialektičnega materijalizma. Dra-
gocena knjiga za vsakega mislečega, po izobrazbi in osvoboditvi strmečega delavca in delavke.
Pripomba: Mesto Zoščenkovih satir in humoresk, ki so bile prvotno namenjene kot tretja knjiga letošnje izdaje knjig »Cankarjeve družbe«, bo izšla knjiga Ivana Vuka »Zgodbe ponižanih«. Knjiga je zelo lepa, da jo bo vsak član z veseljem in z zadoščenjem čital.
Zato, kdor še ni član, naj pošlje takoj članarino 20 Din. Položnica se dobi pri vsaki pošti. Na njo naj zapiše št. 13703 »Cankarjeva družba«, Ljubljana in odpošlje tako 20 Din. Ali pa v znamkah na naslov »Cankarjeva družba«, Ljubljana, Poštni predal 290, ter svoj točen naslov. — In v oktobru dobite 4 lepe knjige, od katerih bo že vsaka posamezna vredna 20 Din.
Zahvala.
Podpisani se najtopleje in prisrčno zahvaljujem vsem za vse čestitke in voščila ob priliki mojega 70-let-nega rojstnega dneva. Voščil in čestitk sem prejel v tako velikem številu, da se mi je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Posebno se zahvaljujem Strokovni komisiji za Slovenijo, ki je priredila slavnostni večer, delavskemu glasbenemu društvu »Zarja«, pekovskemu tamburaškemu zboru in pevskemu društvu »Cankar« za lepe pesmi in lepo godbo.
Družnost!
Ljubljana, 31. avg. 1933.
Jože Kopač.
Maribor.
Spričevala o aktivni nacionalnosti. Dandanes so za marsikaj dobra potrdila, da ste društveno in moralno korekten, a še bol), da ste nacionalno lojalen in aktiven. To pa po navadi še ne zadošča, ampak je potrebno imeti še tudi izjave nacionalnih krogov, da ste ®i pridobili poverenje in naklonjenost. Ni potrebno, da ste tudi res nacionalno aktiven. A ,v tem slučaju potrebujete poleg sposobnosti prt šahu ali drugih lastnosti, n. pr. sorodstvenih zvez, potrdila in izjave o-seb, ki zavzemajo važne uradne ali društvene pozicije v Mariboru ali trgovske zveze. Posebno dobrodošlo Vam bo, če bi imeli1 kakega sorodnika, ki dobavlja državi sami ter je izrazit dobavljač, jačji privrednik in si je pridobil za svoje velezaslužno dielo za napredek privrede javno priznanje. Takšne izjave krožijo v splošno zadoščenje nacionalnih krogov po ibančnih zavodih, hranilnicah, stanovanjih narodnih zastopnikov, gradskih savjetnikov in celo po sobanah v bližini perona mariborskega kolodvora, v bližini mariborskega parka ini Marijine ulice. Kdor torej rabi takšno izjavo iz kakršnegakoli razloga, naj se podviza, dokler je to v modi. Zgodilo bi se namreč lahko, da se javno mnenje, ki se dostikrat spreminja, morda celo v Mariboru naenkrat obrne in bi bilo celo ogorčeno nad takšnimi izjavami z nacionalnih, da celo moralnih vidikov. Se namreč včasih zgodi, da je danes nekaj nacionalno, kar je jutri anacionalno in nemoralno'^ narobe.
Odgovor radovednemu politiku: Zasledujete javno življenje v Mariboru in se čudite, kako je začel siliti v ospredje, posebno na delavskih zborovanjih, gospod, ki je šele pred kratkim prišel v Maribor. Znano pa Vam je, da je bil ta gospod poprej nekje drugod zasebni uradnik in je tam lepega dne inkasiral denar za svojega šefa, ne da bi denar oddal, ampak s« ga je pridržal več d!ni. Ko je gospodar za ta inkaso zvedel in pozval gospoda politika na odgovor, se je ta izgovarjal, da si je inkaso pridržal za predujem na plačo. Vprašujete, če je to kaznivo? Seveda, če je dejanski stan tak, kot ga Vi opisujete. To je dejanski stan kaznivega dejanja utaje po § 318 kazenskega zakona, Po katerem se kaznuje vsakdo, ki si protipravno prisvoji tujo premično stvar, ki mu je zaupana. Če vrednost utajene stvari ni večja od Din 1000.—, znaša kazen zapor do ©nega leta. Če .pa je vrednost utajene stvari večja od Din 1000.—, se krivec kaznuje s strogim zaporom in izgubo častnih pravic. Lahko se vsak čas zglasite v naši pisarni, da navedete točno ime dotičnega gospoda. Zdi1 se nam čisto umestno, da se takšni elementi s polnim imenom razkrinkajo pred javnostjo. Kdor hoče druge učiti in voditi, mora obsebi umljivo biti predvsem sam po- 1 polnoma čist. Če pa sili kljub temu z maslom na glavi podi solnce, mu je pač treba to maslo pravočasno raztopiti. Posebno v delavskem pokretu je treba takšne temne elemente čim .prej iztrebiti. Prepričani pa smo, da bo dotični deiravdftnt te vrstice sam čital in razumel, kam mu iz Maribora veter duva.
Se o znižanju krožnih cen. V zadnji številki našega lista smo poročali, da ije mestno načelstvo uradno določilo krušne cen*.
V	interesu komzumentov pa je, da pri tem sodelujejo in prijavijo tržnemu nadzorstvu ali mestni .policiji vsak prestopek, ki bi ga zagrešili v tam pogledu pekovski raofitri
Opozorjamo, da mora drobno mlečno pevico tehtati najmanj 5 dkg, a običajno pecivo (žemlje) 7 dkg.
Vabilo na članski sestanek »Podpornega društva železniških uslužbencev in vpoko-jencev v Ljubljani«, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo o predstoječih volitvah delegatov za izven-redni občni zbor, ki se vrši dne 22. oktobra t. 1. 2. Postovitev kandidatov. 3. Raznoterosti. Člani se poživljajo, da se v lastnem interesu sestanka gotovo udieleže. Pripomba: Vipokojenci in vdove, ki stanujejo v Mariboru in okolici, dobijo glasovnice za volitve delegatov .proti lastnoročnem podpisu vsak dan med tednom do 7. septembra t. 1. od 10. do 12. ure v Narodnem' domu, vhod Tattenbachova ulica’. Aktivni uslužbenci dobijo glasovnice pri službenih edinicah isto-tako do 7, septembra t. 1. Volitve delegatov se bodo vršile v nedeljo, dne 17. septembra.
Pri mestnem vodovodu se je kopanje tretjega vodnjaka v globini 20 metrov ustavilo radi podtalne vode, ki je radi deževja močno narasla. Z delom se bo moglo nadaljevati najbrž šele pozno v jesieni, ko voda upade. Upati pa je, da bo tudi tretji vodnjak preko zime dogotovljen in da se prihodnje poletje ne bo treba več bati, da bi v mestnem vodovodu primanjkovalo vode, kakor je bilo to doslej vedno ob suši, zlasti ker se je vodovodno omrežje v zadnjih letih močno razširilo.
Izlet v Logarsko dolino organizira za 3. septembra »Putnik«. Vožnja tja in nazaj z avtobusom ibo stala 80 dinarjev. Pripravljajo se tudi izleti na Plitvička jezera in na Koroško k Vrbskem jezeru.
V	obrtno nadalfevalno šolo v Mariboru se vrši vpisovanje na mestnem načelstvu od
1.	do 16. septembra t. 1. vsak delavnik od 10.—.12. ure, vsako nedeljo in praznik pa od 9 do 11. ure. Vsak vajenec(ka) mora prinesti s seboj zadnje izpričevalo ter plačati' običajno vpisnino, odnosno del letne šolnine. Mojstri in mojstrinje naj pošljejo svoje va-jencc(ke) pravočasno k 'vpisovanju, ker se rok ne more podaljšati.
Mestno tržno nadzorstvo ponovno opozarja, da se morajo prodajalci' grozdja na zahtevo službenega organa izkazati s posebno izkaznico.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trjgu št. 6.
Studenci pri Mariboru
10-letnica delavskega pevskega društva »Enakost« v Studencih. Danes, dne 2. septembra priredi delavsko pevsko društvo »Enakost« v Studencih jubilejni koncert ob priliki 10-letnice društvenega obstoja. Koncert se bo vršil ob 20. uri v dvorani g. Sluge v Studencih. Dirigent-gosp. Križman. — Sodružice in sodrugi, u-deležite se koncerta polnoštevilno in podprite s tem požrtvovalne delavske pevce, ki po trdem delu v delavnicah in obratih žrtvujejo svoj prosti čas, da širijo med delavstvom delavsko pesem in kulturo. Vsi na koncert!
Celje.
S.	K. »Olimp«, Celje-Gaberje praznuje svojo petletnico obstoja in IV. športni dan s sledečim sporedom: V soboto zvečer težkoatletski nastop v Narodnem domu. V nedeljo dopoldan lahkoatletske, popoldan nogometne tekme na Glaziji, s sodelovanjem vseh celjskih in nekaterih zunanjih športnih klubov. V nedeljo zvečer rokoborba, boks in dviganje uteži v Narodnem domu. Gostuje težkoatletska sekcija S. K. »Ilirije« iz Ljubljane. Opozarjamo športno publiko na te zanimive prireditve.
Sirita ml listi
Samo, če raztopite Persil v hladni vodi, dosežete popoln učinek. Na to morate 'vedno paziti. Persil opere perilo da je belo kot sneg, svežeduhteče j ter čuva pri tem izvanredno tkanino.
Delavski zlet na Boi.
V	nedeljo, dne 3. sept., torej to nedeljo, se vrši delavski zlet na Boč, katerega se udeležijo sodrugi in sodružice iz Maribora, Rogaške Slatine in Ptuja. Odhod iz Maribora z jutranjim osebnim vlakom ob 5.24 do Poljčan. Vabljeni so zlasti tudi kolesarji, ki se naj peljejo tako iz Maribora in Ptuja, da bodo tudi do prihoda vlaka ob 6.15 v Poljčanah in se potem podajo skupno na Boč. Sodrugi in sodružice iz Rogaške Slatine pa pridejo z druge strani istočasno na Boč. Prehrano si naj vzame vsak s seboj. Povratek v Maribor z vlakom ob 17. uri iz Poljčan. Izlet se vrši le ob lepem vremenu. Na svidenje vrh Boča!
Ptuj.
Pešizlet v Haloze se vrši v nedeljo, dne 10. septembra t. 1. in ne kakor smo pomotoma poročali 8. septembra. Zbirališče v Petovijskem drevoredu; odhod v 8. uri zjutraj. Na izlet so prisrčno vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
trna.
Mladinski odsek tukajšnje podru-nice »Svobode« vprizori v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na društvenem odru v dvorani gostilne Knez v Črni dve lepi igri: »Sestrin varuh« in »Kaznovan šaljivec«. Med odmori pa nastopijo društveni tamburaši. Vsi somišljeniki in prijatelji naše mladine, v kateri je naša bodočnost, so vljudno vabljeni. Vstopnina znižana.
Književnost.
Harrv Dometa: »Lažni princ«, življenje in pustolovstva, napisano v preiskovalnem zaporu v Kolnu, od januarja do julija 1927. Z nemščine prevedel Stevan Milovič. Načrt za platnice napravil Pavle Bihaly. Založba »Nolit«, Beograd 1933. — Pred kratkim je založba »Nolit« izdala v 'Srbohrvaškem prevodu zanimive spomine Harrija Domela, de-klasiranega proletarca, ki se je leta 1926. izdajal v Nemčiji za princa Wilhelma pruskega, vnuka ekskajzerja Wilhelma II. in so ga kot takega povsod) sprejemali z največjo uslužnostjo in spoštovanjem, v vseh slojih nemškega »republikanskega« malomeščanstva, kakor tudi med predstavniki oblastev, vojaštva, in med nemškimi junkerji. V teh memoarih nam Domela ne razkriva samo svojega življenja in svojih poznejših pustolovščin, marveč z gotovega stališča tudi vso ono družbo, ki ga je k temu privedla in vse ono tragikomično okolje, ,za katerega Domela nima nikjer prijaznih besed: »Mikalo m,e je, da onim tam notri dam lekcijo, ob kateri bS se smejal vies svet. Naj se ta bahava in iprezirljiva 'družba blamira do kosti. Evo vam princa, kateremu naj se 'klanjajo te hlapčevske duše.« In nemški junkerji in purgarija je bila res vražje blamirana, ko se je ugotovilo, da tisti, ki »o ga ,po vsej sili napravili za princa in naslednika nemškega prestola, ni nič driigega, kakor navadni ročni delavec Domela, ki v svojih spominih o njih piše: »Zelo bi bil vesel, če bi našel vsaj eno preprosto, iskreno dušo med temi opicami in tepci, ki so se smatrali za bogve kaj . . . Kako bi jim bil rad zaklical, da jih sovražim, sovražim radi njihove okrutnosti in radi njihov« brezbrižnosti napram bedi
Delavski pravni svetovalec.
Tajni znaki v vajenčevi knjižici?
Zakon o obrtih izrecno doloma v § 249 o službo j emmišk ih izpričevalih in § 302 c poslovnih knjižicah pomočnikov in delavcev, da se v ta spričevala in 'poslovne knjižice ne sme ničesar niti s črkami napisati in niti .z znamenji označiti, kar bi oteževalo osebi sprejem v drugo službeno razmerje. Otasebi umljivo veljajo ta določila tudi za potrdilo, oziroma delavsko knjižico, ki jo izda služtbodajalec učencu v smislu § 280 o. z., ko je učenec dovršil ali predčasno prekinil učenje.
Če je torej mojster (L. M.) .učencu ob odipustu napravil v, delavsko knjigo tajni znak z zvezdo, ga mora pristojna obča upravna oblast jv tem slučaju načelstvo v Prevaljah), prisiKti, da izda učencu drugo poslovno knjižico na lastne stroške, v kateri ne sme biti nikakšndh besed ali zna-
menj. ki bi vajencu oteževali sprejem v drugo službeno razmerje.
Razven tega bo sresko načelstvo takšnega mojstra tudi kaznovalo v smislu § 311 in 399 o. z. t. 16 z globo od 200 do 10.0000 dinarjev.
Delodajalec pa je lahko radi takšnega dejanja kaznovan še tudii po odredbah kazenskega zakona pred sodiščem radi potvarjanja javne listine.
O vsem tem najdete poljudno razložena zakonita določila v knjižici dr. Avg. Reis-mana:	»Delovno	pravo« stran 77, 99, 107,
109 itd. Ako knjižice nimate, jo lahko naročite potom Strokovne organizacije ali naravnost pri upravništvu »Delavske politike«, kjer jo dobite s poštnino vred za Diin 7.—.
drugih.« — Ta knjiga ni samo zelo zanimiva kot kak pustolovni film, ampak je tudi močan socijalni dokument, napisan z gotovega stališča, v slogu, ki odkriva precejšen književni talent mladega pisca. Kot taka je vredu na, da se prečita. Prevod in oprema knjige sta, kakor je pri »Nolitu« običajno, zelo dobra.	Vilko	Ivanuša.
Delavski otroci med delavci...
(»Trboveljski Slavček« na Jesenicah)
Pred pričetkom stopijo štiri proletarske deklice na oder in pozdravno trboveljsko mladino. Pride še peta in pove svojo pesem, prav tako šesta, deklica-sirotica. In zatem mlad, krepak dečko odkriva vest njih, ki imajo vedno polne mize, pa jim reveža ni mar.
In odzdrav:
»Mi smo od tam doma, kjer se solnce ne smehlja ...
Krog nas je sam črni dim, črna fabrika pod njim ...«
Pa pride zastopnica delavskih žena in deklet in poklanja dva rdeča šopka zboru in solistki.
»Te rdeče cvetke poklamamo proletarske matere Jesenic Vam proletarska deca iz Trbovelj kot simbol proletarske ljubezni do Vas in dobrodošlice med nami.«
Poljub s solistko zaključi to pobratimstvo jeseniških mater s trboveljskimi preko njihove dece.
In pride, martinar, močan kakor nalašč za predstavnika težke železne industrije, in spregovori:
»Gospod dirigent, dragi otroci!
Čast mi je, da Vas morem pozdraviti v imenu Saveza metalskih radnika Jugoslavije, kot ene najmočnejših delavskih'organizacij v državi, posebno pa Vas pozdravljam v imenu 1200 organiziranih jeseniških kovinarjev, katere posebno veseli, da Vas imajo v svoji sredi, Vas, ki ste prišli iz doline črnega dijamanta, od tam, kjer se solnce ne smehlja, sa:. se baš sedaj odigrava pri Vas najžalostnejše poglavje v rudarski povestnici. Ko ležijo okoli Vas milijoni bogastva, da milijarde, ki !ih dvigajo in so jih dvignili Vaši očetje in bratci na beli dan, je pri Vas zelo hudo in skrbna mamica Marsikateremu ne more dati kruha.
Dragi Slavčki! Prišli ste k nam, da nam daste svojo pesem. Hvaležni smo Vam zanjo, mi pa Vam damo rdečih rož, znak ljubezni in bratske solidarnosti. Naj Vas ta barva in te rože spremljajo vsepovsod, saj pesmi in. rož nam pač nikdo vzeti ne more.
Deca! TanV k:er je doma Vaš g. zborovodja in živi na tisoče Vaših bratcev in sestric, ie naša lepa pesem zabranjena in zdi se mi, da je baš to napotilo g. pevovodjo, da jo je presadil tja, kxr je našel najhvaležnejše polje, t. j. v delavsko mladež. Hvaležni smo mu za ves trud in čas, ki ga ;e vložil za Vas. Na Vas, Slavčki, I
kot pravi pesnik — rojak Vašega g. dirigenta, »goriški slavček«:
»jaz pa vedno bom popeval, dokler ne poči to srce,
bom dušo mrzlo Vam ogreval, in sebi bom hladil gorjč!«
V tem pravcu, dragi Slavčki, nam bodite še enkrat prav iskreno pozdravljeni med nami, izročite pa naše pozdrave tudi svojim domačim in kmalu spet na svidenje!«
Burna pohvala sledi njegovim nad vse občutnim besedam, ki lahko Veljajo kot poslanica jeseniških kovinarjev rudarjem v Trbovljah, kot poslanica proletariata iz močnega revirja v onega, ki se bori na življenje in smrt... In deca je menda tudi razumela, vsa1 žarele so ji oči in se svetile kot Črni Diamant, ki ga spravljajo njih očetje in bratje na dan, vendar vse premalo, ali pa vse preveč, kakor pač vzamemo...
Sledi spored koncerta. Ena pesem vžiga bolj kot druga in kmalu so Eudje samo še občudovalci znanja in sposobnosti, ki so skrite v delavski deci. In za slovo zaslišimo spet
»... kjer se solnce ne smehlja ...«
LJUBLJANSKI VELESEJEM
„ LJUBLJANA V JESENI* 2.—II. SEPTEMBRA 1933
KULTURNA IN GOSPODARSKA RAZSTAVA
RAZSTAVIŠČE OBSEGA 40.000 m= Jugoslov. veterinarska razstava. — Razstave .Slovenska cerkev', Misijonsko-etnološka in Umetnostna slov. Madon. — Razstave vina, sira in mleka, medu, zelenjave, sadja in semen. — Vrtnarska razstava dalij. — Razstavi goveda montajonske pasme
2.	in 3. IX., in koz ter ovac d,—11. IX. — Gospodinjska razstava. — Etnološka razstava Timoške pokrajine. — Industrija, obrt (špec. pohištvo). — Konkurenca jugoslov. harmonikarjev 8. IX. — Zabavišče — Variete
Polovična voznina na železnicah — Popust na parobrodih
Legitimacije se dobe pri biletarnah Putnika, vseh večjih denarnih 2avodih župnih in občinskih uradih.	>
Delavska Olimpijada češkoslovaška v
Pragi 1934.
(Splošne informacije.)
Kosilo in slovo. Težko je, zlasti za mladino. Tako našo kot trboveljsko. Saj bi naši otroci še želeli prijateljev iz črne kotline. Zato !im kličejo: Pridite še, mi Vas čakamo z odprtimi rokami. Saj ste vsi naši, naši.
Otroci odidejo na kolodvor, tropa Jeseničanov jih spremlja. Na kolodvoru še nekaj pesmi, nekaj zamude in potem brlizg lokomotive in otroci gredo iz solnčne Gorenjske spet v sajasto dolino Črnega Diamanta. In pesem se vozi z njimi.
*
Bil ;e to lep dokaz proletarske solidarnosti, dasi razna poročila vsega, kar so pokazali jeseniški delavci svojim trboveljskim sodrugom, niti ne omenjajo. Ni najbrž oportuno...
Mi pa sporočamo trboveljski mladini:
Povejte doma, kako so Vas sprejeli proletarci, ka: so Vam povedali in pokazali, kako se imajo tam, kjer se zavedajo moči proletarske sloge in enotnosti in prosite jih: posnemajte jeseniške delavce, posnemajte njih moč, ki temelji v zavednosti in združenui, in boljše nam bo. Boljše nam pa mora biti, saj tudi mi želimo solnca, kakor ga imajo oni, da bomo lahko zapeli:
»Mi s Trbovelj smo doma, solnce se nam tam smehlja, saj za vse sijati mora!«
In ko nam boste v pozdrav zapeli to prenovljeno pesem, nam bo vsem še mnogo. mnogo prijetnejše!
Dotlej, Pa »zdravstvujte!« in mislite na našo moč!	—	on—
Poročali smo že o velikih telovadnih proslavah, katere bo priredila prihodnje leto v (Pragi Zveza češkoslovaških socijalistič-nih telovadnih udriuženj. Priprave za velikansko prireditev češkoslovaških delavcev z vso naglico napredujejo in tudi program dobiva že čisto jasne obrise. Prireditveni odbor nam je poslal te dni zapet nekaj sploš-n ih informacij, ki bodo tudi naše sodtuge in so družic e zanimale.
Kje in kdaj se bodo vršile te slavnosti?
Glavni dnevi IH. češkoslovaške Delavske Olimpijade v Pragi ibodo v dneh od 5. do 8. julija 1934, a kot predstavnost bo dne 1, julija dan mladine. Pripravlja se tudi poseben dan učencev praških šol. Slavnosti se bodo vršile v državnem štadionu za trinom (Hribček nad Prago), kjer je obsežno telovadišče s tribunami, za 15.000 telovade-čih in veliki moderni štadion za lahko tl etiko, ki bo ravno do Olimpijade zgrajen.
Prireditelj Olimpijade Zveza delavskih telovadnih udruženi češkoslovaških, ki ima 1311 društev s 137871 člani in članicami. Danes je druga najmočnejša češka telovadna organizacija.
Od leta 1903.
Prvi skupni javni nastop Zveze DTJČ se ie vrš:l leta 1903 pri ustanovnem zboru 7vcze Takrat ie telovadilo še samo 194 Telovadcev? samo moških. Pri I. Delavski Olimpijadi češkoslovaški, ki ie bil II. javni zvezni nastop, pa je že nastopilo 22.300 te-lovadečih, pri III. Delavski Olimpijadi leta 1927 pa je bilo že skupno 30.100 telovadečih.
Razno.
.	.	. .	,	.	Z nožem je odrezala glavo svoji
smo	pa ponosni, ker ste dokazali,	da je	i	« , .___- > .	7„ , i ” . r,
tudi	proletarski otrok zmožen petja,	ki mu	6-letni nečakinji v Zagrebu neka zen
da mednarodni sloves.
Ljubi otroci! Ko se boste vrnili nazaj ua svoje domove, tedaj povejte doma svojim očetom in bratom, da ste peli v Delavskem domu, koliko nas. je Vas poslušalo in da vsi mi globoko sočustvujemo z Vami in obžalujemo Vašo bedo. In da bo za nje in za Vas boljše, če pojdejo za nami.
Zgodaj sicer ste morali okusiti vse tegobe proletarskega otroka, vendar naj Vas to ne plaši. Bodite ponosni, da se imenujete proletarski otroci, in ostanite tudi še nadalje vedri. Spremljajo naj Vas rdeče rože, Vi pa pojte, pojte v uteho in razvedrilo svojim staršem, pojte pa tudi vsem onitn, ki ostajajo kljub vsem huntom in stotisočem kalorijam hladni, potte tako
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
DELAVSKI DOM“
tv
r. z. z o. z.
ra ul.1.
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini.
ska, ki se ji je omračilo. Neka druga mati je radi nezaposlenosti in bede zastrupila s plinom sebe in svojega 7-letnega sinčka. V nekem preno čišču v Zagrebu je za mal denar najela sobo, v kateri je zakurila peč z lesnim ogljem, da se je razvijal strupen plin. Zjutraj so težko zastrupljeno mater odpeljali v bolnico, mrtvega sinčka na na pokopališče.
Predsednik nemške industrijske zveze Krupp v. Boblen je izdal okrožnico, da se uvaja v rudarstvo Hitlerjev pozdrav. O izboljšanju mezd o-krožnica ne govori. Krupp pravi, da mora delavstvo tudi s tem zunanjim znakom pokazati vrhovnemu voditelju svojo — hvaležnost. Krupp to lahko stori!
Razven Olimpijad1 je prirejala Zveza DTJČ v Pragi velike slavnosti mladine DTJ, ki se jih je udeležilo 19.400 telovad-eče dece in naraščaja.
Koliko jih bo nastopilo leta 1934?
Kljub današnjim težkim gospodarskim razmeram računajo, da bo združila III. Delavska Olimpijada najmanje 35.000 telovadečih, ne vštevši tekmovalcev.
Skoro 3,000.000 Kč. t. j. nad 6,000.000 Din
znaša kljub vsem ukrepom Sledljivosti proračun za stroške te slavnosti. Vse te stroške bo delavstvo samo krilo.
Udeležba inozemstva.
Iz češkoslovaške se bo udeležilo Olimpijade še tudi 5 drugih telovadnih in športnih zvez — češke in nemške Zveze, poljska Zveza in Ukrajinske telovadne skuipine. Iz inozemstva se že pripravljajo na slavnosti Amerika, Jugoslavija in Lotiška, iz ostalih držav pa so doslej obljubili udeležbo Anglija, Belgija, Francija in Avstrija.
Jugoslovanska udeležba.
V Pragi torej že prav resno računajo z našo udeležbo. Ker pa bo obisk te 4-dnevne slavnosti, ki bo gotovo vsakemu udeležencu ostala celo življenje v spominu, združen s precejšnjimi izdatki, priporočamo ponovno čim prejšnje zbiranje potovalnih fondov za Prago. Vsaj eden sodrug ali sodružica naj bi se udeležil praških delavskih slavnosti iz vsakega kraja, kjer imamo strokovne ali kulturne organizacije.
Za šolo TIVAR obleke.
To pot prinašamo za naše male prijatelje mnogo lepih stvari.
Dražestno Amerikan otroško obleko Din 240*—
Elegantno Kadet otroško obleko Din 210’—
Trpežno mornarsko obleko Din 901—
Nalagajte
svole prihranke
▼ štajerski hranilnici in posojilnici ▼ Maribora, Slomškov trg št. 6.
Prinašamo lepe In cenene obleke za šolo:
Za najmlaj še: Velikost 3—4 Din 70 -, 90--, 110— Velikost 5—6 Din 90 -, 110*-, 130*-Vellkost 7—8 Din 110—, 130*-, 150*-Vellkost 9—10 Din 130*-, 150-, 170*-Velikost 11 — 12 Din 150*-, 170*-, 190-
Za dečke:
Din 200*-, 220*-, 240-
Za mlade gospode: Din 190*-, 220*-, 240-290-
Športske bluze: Din 140*-
Bllža se začetek šolskega leta, a Vaš ljubljenec bo potreboval novo obleko.
Prosimo Vas, da si, predno se odločite za nakup, ogledate naše otroške obleke.
Primerjajte kakovost in cene.
Ako boste pri nas nakupovali, bodete prihranili mnogo denarja in napravili Vašemu ljubljencu veliko veselje.
Tudi za mlade dame prinašamo to pot nekaj:
H u b e r t u s za deklice Din 290—
Proti mrazu ščitijo naši dobri In topli:
otroški raglanl:
Din 170*-, 190*-, 210-
Raglanl za dečke: Din 290*-, 340 -, 390-
Eleg. Boy plašči: Din 250*-, 320-
tn Baby plašči Din 230*-, 290*-.
Proti vetru, dežju ln burjl v jeseni ščitijo naši garantirano nepremočljivi
otroški Hubertusl Din 160*-, 200*-, 240-
Hubertus za dečke Din 260—
TIVAR OBLEKE
T"
,Ai	»__- - -	-	_	—jfcgj
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru,
	
p Ošlak v Mariboru. —'Za konzorcij izdaja in urejujč