126. številka. Ljubljana, v torek 5. junija. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOD. tchaja vsak dan »veoer, izimAi nedelje in praznike, ter velja po pofi ti prejeman za avstro-ogersk e deželo ca vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden aiosec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse letu 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel u toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Up ravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. v Nemški nacijonalci proti Celjskim paralelkam. Po dolgih pripravah in res vztrajni in požrtvovalni agitaciji a« je nemškim nacijonalcem končno vender posrečilo, uprizoriti nekako demonstracijo zoper obljubljene slovenske pa-ralelke na Celjski gimnaziji. Sklicali bo shod v Gradec in ta se je vršil minulo nedeljo. Obiskan ni bil menda nič preveč dobro, sicer bi nemški listi o tem kaj več povedali, tako pa so se zadovoljili s frazo, da bo pnflli na Bhod „z*hlreiche Gesinnungs-genoBsen aus alieu Theilen de« Lundes". Pa bodi v tem oziru že kakorkoli, nas zanima v prvi vrsti le udeležba poklicanih zastopnikov Štajerskih Nemcev, udeležba poslancev. Na shod so prišli pač nem-škonacijoualni drž. poslanci, razen grof d StUrgkha pa noben levičar, Vsi štajerski levičarski poslanci no se „oprostili", ker niso hoteli sodelovati pri tej demonstraciji. Vsled tega je tudi shod dobil povsem drugačno lice. To ni bil shod odposlancev štajerskih Nemcev, nego shod štajerskih nacijonalcev, stran-karuk shod, ki gotovo ni bil opravičen govoriti v imeni vsega prebivalstva. Prvo vijolino sta na tem shodu igrala Celjska poslanca dr. Foregger in dr. Wokauu. Ta dva gospoda Bta znana kot velika Biromaka na duhu in n i i ju govora na tem shodu potrjata to sodbo. Zlasti dr. Wokaun je govoril tako, da bi morali dvomiti o razsodnosti njegovih volile-.-v, ako bi bo tega njegovega govora vsaj na skrivnem ne sramovali. Toliko abotnostij še ui kmalu kdo znesel ua kup, kakor dr. Wokaun. Pobijal je zahtevo, naj 8e ustanove slovenske paralelke jedino s političnega stališča. Ni se upal premlevati tistih „pedagogiških pomislekov", s katerimi so Nemci toliko let skušuli opravičevati poailno germanizacijo, nego rekel, naj tisti slovenski roditelji, ki hočejo, da bi njihovi otroci obiskovali slovensko gimnazijo, pošiljajo otroke v Maribor ali v Ljubljano. S tisto pravico bi mi v Ljubijaui lahko rekli Nemcem, naj pošiljajo svoje otroke v Celovec in Pražaoi bi Nemce lahko pošiljali na Dunaj. Pravi uzrok, da zahtevamo Slovenci na Celjski gimnaziji slovenskih paralelk, je po Wokaunovi sodbi ta, da hočemo „ posloveniti* Celje. Slovenske paralelke, oziroma samostojna slovenska gimnazija v Celji — to bi bil izdaten korak k temn. Učitelji bi bili Slovenci, slovenski dijaki bi ne silno „nabujHkal;" in razmere bi postale na gimnaziji jako Blabe, zlasti ker bi potem gimnazija dobila tudi slovenskega ravnatelja. Dobivši slovensko spodnjo gimuazijo, zahtevali bodemo po Wokaunovib mislih tudi višjo gimnazijo in univerzo, ako pa pride Celje v slovenske roke, potem se bo slovenska reka izlila čez Maribor in Gradec do Semernika! To se upa kdo na javnem shodu na polna usta izreli! To je tako gorostasno — pametno, da moramo Celjske Nemce h a m o pomilovati, da imajo takega človeka za poslanca. Končno bo je pa zaletel dr. \Vokaun še v koalicijo in levičarjem zagrozil s — pestjo. Za Wokaunom je govoril dr. Foregger. Pri vprašanju o Celjskih paralelkab se ni dolgo mudil. Kar na kratko je rekel, da slovenske šole za Slovence niso kulturna potrebščina, in potem popihal parlamentarni položaj, kakeršen je v resnici: Če stopijo slovenski kualiranci iz konservativnega kluba, odstopi grof Hoheowart, za njim jo potegne Win-discbgraetz. Po Foreggerjevem mnenji pa bi to koalicije ne razbilo, ker bi se jej Pollaki in češki fevdalci ne izneverili. Sicer pa se po Foreggerju Nemcem ni plašiti ostrega postopanja, ker bi prav lahko pogrešali koalicijo in kneza Windischgraetza. Ako bi se ustreglo želji Slovencev glede Celjske gimnazije, morali bi vsi nemški poslanci stopiti v opozicijo. \Yokaunove in Foreggerjeve napade na koalicijo in na levico je podprl še bivši poslanec in načelnik „SUdmarke" dr. Derschatta, ki je dokazoval, da je koalicija v narodnostnem oziru silno nevarna. Levičar grof Stilrgkh je skušal levico opravičevati in nekako povedal, da se levičarji ustanovitvi samostojne slovenske spodnje gimnazije v C-lji ne bodo upirali, na kar ga je dr. Slemvvender ostro napadel, češ, da bi lev ci z ultimatumom vlado lahko prisilila, da ustavi .slavuovauje", ako bi le hotela, da pa v to nima dobre volje. Konečno je shod vzprejel resolucijo, s katero bo za slučaj, da se ustanove v Cel ji slovenske paralelke, napo%e' energična opozicija in najod-ločnejše nasprotovanje koaliciji. S tem je bil shod končan in nam je le še označiti njegov pomen za koalicijo in za vprašanje o Cel|skih paralelkab, zakaj tega gotovo nihče ua pričakuje, da bi zavračali, kar sta trdila Foregger in Wokaun. Stvarno je zabteva glede Celjskih paralelk tako opravičena, da ni v tem oziru treba ničesar več povedati. Shod tudi nt imel namena, v Btvarnem oziru pobijati naše tirjatve, nego le ta namen, pritiskati na vlado in v prvi vrsti na nemško levico, da bi bo zoperBtavila z vsem svojim uplivom obljubljenim paralelkam. Nemški nacijonalci niso člani koalicije in torej nimajo neposrednega upliva na vlado. Zato hočejo prisiliti levičarje, naj Be ti podajo v boj. Dvomimo zelo, da se to zgodi. Levičarji ne bodo zaradi Celjskih paralelk vladi nikakih aitnostij delali, tem manj, ker so se naveličali grenkega kruha opozicije. To, da se levičarski poslanci ostentativno niso udeležili niti tega shoda v Gradci, niti jednakega pred kratkim zvršivšega se sboda na Duaaji, potrjuje že večkrat izrečeno domnevanje, da so se že udali uili okolnosti] in se sprijazaili z mislijo o Celjskih paralel-kah. Oljskim paralelkam ne bodo levičarji žrtvovali koalicije, in naj jim nacijonalci še tako grozć. Drugo je vprašanje, ali bodo nemški nacijonalci, če se ustanove Celjske paralelke, res začeli boj zoper levico, ali pa se tudi udali. To pa nima za nas nikakega pomena, to so familijarne zadeve Nemcev, v katere se kar nič ne utikamo. Naj počenjajo nacijonalci kar hočejo, naj prirede* še toliko demonstracij, levičarjev ne spravijo zaradi Celjskih paralelk v opozicijo, in Slovenci dosežemo to svojo zahtevo, če se ne bodo slovenski koaliranci zadovoljili s samimi obljubami, nego vztrajali na stališči: aut — aut. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 5. junija. Občinski svet Praški. Odločno postopanje Praškega mestnega sveta glede samočeških javnih napisov je Nemce silno raz« gorske jame. Videlo se ga je večkrat po polji in pečinah ter celo v malem jezeru .Selve verde*. Koliko let je imel? Nihče ni mogel povedati. Z otroci bil je otrok, z odraslimi pa ni hotel imeti opravila, ker je vidno begal njih družbo in nobeden ni mogel reči, da ga je kdaj videl govoriti s katero si bodi žensko. Ko je Medved govoril, bilo je zna« menje, da preti nevarnost in v hipu se je mej kmeti raznesla žatostua vest: Medved je govoril. Delal je vedno, še celo po noči in vendar je bila njegova kočica vedno gola — vedeli bo pač vsi, — da Medved ni delal zase, ampak za druge. Ko je zbolel kateri ubog oče, videlo Be je, kako kopa Midvsd naslednjega dne njegovo polje« Ko je zima pokrila vas s Huegom, in so ubogi starčki, katere so pastirji ustaviti, idoč v Pugl'e, trepetali mraza, prinašal jim je Medved vsako noč lepo breme drv pred vrata. In če bo je bližala nevihta s točo? Zatekali so se v Medvedovo kočo in tam molili ž njim, ki sicer ni govoril nikdar. Prepuščal je večkrat svoje lež'šče gozdnemu lovcu ali popotniku, ki )e zašel, deleč ž njima plen svojega gozdnega ali ribjega lova, kajti Medved bil je dober lovec, dasi ni nikdar rabil orožja ne z ognjem ne z rezilom; lok mu je zado- Medved. (Italijanski pisal V, i it m p o 1 i; na slovensko proložila Maric a.*; Vsi soga zvali tako in ko so govorili o njem, zdelo se je, da imenujejo nekaj lepega, svetegu, nekaj nežnega. In vendar, — kdor bi bil videl Medveda o mraku ali tudi pri belem dnbvu, bil bi se ga bil gotovo zbal. Ni bil ne visok ne nizek, vendar so trdili kmetje v okolici, da se je pretvaral sedaj v velikana *) Ciauipoli znani, jako čislani in plodoviti italijanski pisatelj pisal in razpravljal je žo mnogo o Slovanih in jo radi teg* tudi nam dobro znan. Prevel jo več ruskih lepili del ter posvečuje slavistiki sploh mnogo svojega Časa. Itazven studij o Slovanih in raznih prevodov spiBal jo še lepo število povestij in romanov. Mikavno so pisane njegovo „Abrucijske povesti", iz katerih prenašam tu, s pisateljevim dovoljenjem, Slovencem kratko, a jako originalno poveBt. To so prvo njegove povesti, in pisatelj sam bo je izrazil, naj hi izbrala iz. drugih njegovih del primernih povesti; to hočem tudi storiti, vendar naj spoznajo Slovenci, ker je že poslovenjena, tudi to, ki je pisatelju v čast, dasi jo jo spisal v jako mladih lotih. Marica. j in sedaj zopet v pritlikavca, kakor je bilo bafl treba, | kajti bil je on obči služabnik. Kje se je rodil, kdo ga je vzredil, kdo so bili njegovi sorodniki? Tega ui vedel nihče. Stari ljudje spominali so se z grozo hipa, ko je prišel prvikrat v vas. Nek cunjar, idoč po onih krajih, umrje za kolero ko — več let je že tega — ao tudi Abruci nekoliko že trpeli za to boleznijo. Naslednjega dne so umrli konjski zdravnik, zdravnik sam in župni-kova dekla, vsi ljudje, ki so videli preminoti že to liku drugih in khteriin je Bledilo tudi toliko drugih Nihče ni imel poguma dotakniti se mrtvecev in vas postala je zapuščena v par urab; ostali so sumi tnihči mrtve straže ostavljenih hiš. Ali kdor bi bil šel v ouih dat h ondot mimo, ne dihal bi več zdravega gorskega zraka, ampak prav okuženo sapo. Prišlo je že tako daleč, ko se prikaže Medved, ki molče pokoplje mrliče ter postavi vrhu vsacega bukov križ in rožmarinovo vejico. Imel je po letu in po zimi na sebi medvedovo kožo. Uate: i je iz Čuduega kaprica pustil rep. Na nogah je nosil kos usnja, zvezanega z vrvicami, ki so se mu križale po piŠčalih, na glavi pa klobuk š rokih krajev, ki mu je pokrival pol obraza. Živel je sam v mali kočici v temnem kotu togotilo. Zaceli bo razširjati vest, da namerava vlada razpustiti občinski svet in imenovati vladnega komisarja. Zdi se nam, da so to le brumne želje, saj se vender Praška občina le poslužuje pravice, katero jej je priznalo upravno sodišče, nemogoče pa ni, da ustreže koalicijska vlada levičarjem na tak način. S tem bi se naprava samočeških javnih napisov pač zavlekla, ne pa preprečila.' Nove volitve bi gotovo ne imele za vlado ugodnega uspeha. Ogeraha kriza. Ministerska kriza ogerska še vedno ni rešena. Cesar je prišel včeraj v Pefito in grof Khuen mu je baje že naznanil, da se mu ni posrečilo sestaviti ministerstvo. Cesar bo je posvetoval z raznimi me-rodajnimi politiki, ukrenil pa še ni nič. Kombiniralo Be je, da misli cesar zopet Wekerlu naročiti, naj sestavi novo ministerstvo, v katerem pa bi ne bilo ni Szilagyi)a niti Csakvja, a ta kombinacija se je zopet razkadila. Faktum je, da je cesar definitivno vzprejel Wekerlovo demisijo, ni pa še zagotovljeno, da je Khuen odložil prevzeti mandat. Značilno je, da zahteva klerikalna stranka, naj se državai zbor razpusti. % 'nanje države. Bolf/arske homatije. Stambulov in njegov najintimnejši pajdaš Petkov se še vedno ne upata iz hiše. Straž ti ju morajo vojaki. Sicer pa vlada v deželi mir in prebivalstvo se pripravlja za meetingo, na katerih hoče izražati svoje zadovoljstvo, da je Stambulov odstopil. Kobur-žanu dohajajo neprestano čestitke, da se je ločil od Stambulova. Kaj namerava ta sedaj storiti, še ni znano. Pričakuje se, da začne srdito agitacijo zoper vlado in zoper Koburžana, zlasti ker je skušal zadnje dni, ko so se vršile demonstracije, prouzročiti krvave boje, da bi zopet dobil oblast v roke. Minister Stoj lov je dopisniku „N. Fr. Presne" rekel, da ne verjame, da bi začel Stambulov posebno ostro opozicijo, pač pa da jo začne Petkov. Crispifeva zrnatja. Včeraj se je poslanska zbornica italijanska bavila s Cnspijevim predlogom: naj se voli komisija 18 članov, ki ima do 30. t. m. poročati, kako je upravo reorganizovati, da bi se pri njej kaj prihranilo, in naj bo dotlej odloži razprava o vladnih finančnih predlogah. Po dolgi debati je zbornica vzpre-jela Crispijev predlog z 225 proti 214 glasom. Vladni listi so veselja izven sebe. lPrancoska zbornica. Francoska poslanska zbornica izvolila je bivšega mini8terBkega predsednika Casimir - Perierja svojim predsednikom. V včerajšnji seji je C«simir-Perier prevzel to mesto. lUdikalci so na usta posl. Gobeta predlagali, naj se vladi izreče nezaupnica, ker vladni program ne soglaša s programom radi kalne stranke, a zbornica je ta predlog zavrgla- Dopisi. la Trnova pri II. Bistrici, 4. junija. [Izv. dopj (Ponesrečeni katoliški shod.) „Trnovo, kraj nesrečnega imena!" Tako bo s Prešir nom vzdihovali včeraj gospodje zasnovatelji katoliškega shoda. Tri tedne se je potil od zore do mraka kaplan Rudolf po blatnih potih malo- in veliko bukovškib, gorenje- in dolenjezemonskib, dopisaval in brzojavljal, obetal deželnega glavarja in D >g vo koga še — toda vse zastonj. Prepričani smo, da gospoda dra. Gregoriča ne bode kmalu mikalo priti na Notranjsko agitirat, ker se je moral prepričati, kako malo so priljubljeni njegovi agitatorji pri nas Pri kosilu, ki je bilo naročeno ca najmanj 30 oseb, bilo jih je celih deseti Omeniti moramo, da je posestnik najbolj znane gostilne v Trnovem kar kratko malo odpovedal. Tudi posestnik prostornega dvorišča je prepovedal, da se na njegovem svetu vrsi shod. Is tako so bili primorani zborovati na dvorišči, ki nikakor ne more zadostovati estetiškim zahtevam razvajenih Ljubljanskih gospodo?. Streljanje s topiti je bito prepovedano ia ker je kaplan Rudolf navzlic temu dal streljati, ne bode odšel zasluženi globi. Najbolj zanimivo pa je, s kako predrznostjo je dal kaplan Rudolf na tujem prostoru postaviti mlaje pron1 volji dotičnega posestnika. O' polunoči so morali orožniki razgnati delavce, ki so proti volji posestnika postavljali pred njegovo bišo mlaje. O shodu samem se ne da dosti poročati. Dra. Gregoriča ljudje baje niso mogli slišati in dra. Šušteršiča bo poslušali potrpežljivo, dasiravno ni zaslužil in je bujskal prav po domače. Ko pa je nastopil »priljubljeni'* kaplan Rudolf, nastalo je tako sikanje in žvižganje in glasna godba, s katero je gostilničar vis-a-via otvoril novo svojo gostilno, vzela mu je sapo. Le avtoriteti gospoda glavarja, katerega vsakdo spoštuje, se imajo gospodje agitatorji zahvaliti, da se je shod mogel še završiti. Namen shoda, hujskati ljudstvo proti domačim izobražencem in oblastvom, se nikakor ni dosegel in prihodnje volitve v deželni zbor, za katere se gre v prvi vrsti, ne bodo prav nič drugače izpale zaradi tega. Naš kaplan Rudolf pa je skusil, da na tak način ne pride do spoštovanja. Mi ne preziramo duhovnikov in ne delamo proti veri, to nam dokažejo gospodje župniki v okolici in naš dekan sam, s katerim živimo v miru in slogi. Btoval za ptice, palica za lisice in zajcu ter vada za ribe v jezeru. V cerkvi stisnil se je navadno v kotiček ter ostal nepremično do konca molitev. Vsi ao ga ljubili z neko boječo ljubeznijo polno skrivnosti. Najmanj so Be ga bali otroci, ki so se šalili z dlakami njegove suknje in njegovega repa, mej tem se jim je on žalostno nasmeboval, deleč jim sadja, katerega je nosil vedno s saboj; govorilo se je, da je čeŠČe bridko jokal, ko je katerega poljubljal. Še celo ovčarski psi, ki so ga od začetka lovili, kakor bi bil zver, tekali so mu sedaj nasproti, pozdravljajoč ga z repom. Nihče mu ni znal pravega imeua, zvali so ga Medveda radi kože in nokov strah, gotovo vraža branila je, da hribovci niso pozvedovali kaj več. Župan sosednje vasi sam prosil je biriče, ki so preiskovali one kraje, naj ga ne dražijo. Na večer nekega lepega poletnega dne razlegal se je po vsi vasi žalosten krik in vik. Bile bo matere z razplttenimi lasmi, ki ho glasno povpraševale po svojih otrocih, bili bo očetje, ki so glasno klicali otroke svoje, da je odmevalo od pečin. Zmanjkali so v vasi štirje otroci. Duhovnik, učitelj, krojač so zastonj opominjali: „Pomirite bo, pomirite I Našli je bodemo, izgubili bo se v gozdu ali so doli v dolini, vrnejo sel" Nič. (Dalje prlb.) Domače stvari. — (Imenovanja učiteljev na Kranjskem) izvrže se čestokrat tako nepričakovano in nerazumljivo, da ni čuda, če prouzročujejo pri učiteljih in prizadetih krogih mnogo neljubega presenečenja in opravičene nevolje. Takšno imenovanje izvršilo se je pred kratkim za izprazneno drugo učiteljsko mesto z letno plačo 600 gld. na deški ljudski šoli znanega gorenjskega mesta. Prezrlo se je izvrstnega in zaslužnega učitelja neomadeževane preteklosti ia lepega vedenja, katerega ljubijo otroci in spoštujejo stariši, moža, ki je vspešno dovršil 8 gimnazijskih šol ter kot učitelj posluje 19. leto, v dotičnem gorenjskem mestu pa učiteljuje Ž e 1 4 leto na zadnji dijetni stopnji zletno plačo celih 450 gld. In če tudi je bil za izprazneno mesto od obeh nižjih instanc izbran in predlagan kot najvrednejši prosilec, prezrlo se ga je radi tega, da se je mogla izpraznjena služba po deliti — disciplinarnim potom premeščenemu uči telju, za katerega se v dotičnem mesteci nobeden potezal ni. Kakim uplivom da je pripisovati to na-meščenje, ne bomo preiskavah, smelo pa trdimo, da to imenovanje ne služi pravičnosti, in da ne more pri učiteljih pospeševati ljubezni do učiteljskega stanu. Kajti če bo učitelja, ki točno, vestno in po hvalno izpolnjuje stanovske svoje dolžnosti, ki vsled svojih študij v sebi združuje boljše duševne kako voriti, po skoraj 19. letnem težavnem in po žrtvovalnem službovanji spozna na merodajnem mestu ravno godnega za to, da sme v potu svojega obraza na najnižji dijetni stopnji še nadalje stradati, kakor je stradal do sedaj, je to obžalovati ne le glede na prezrtega učitelja, kateri mora iz borne svoje plače tudi skrbeti za svojo obitelj ter pokrivati stroške gimnazijskega šolanja jednega svojih otrok, obžalovati je tako preziranje tudi iz ozira na naše šolstvo sploh in na prihodnji naš učiteljski naraščaj. Kako za Boga smemo pri tacih razmerah pričakovati, da bo bodo učiteljskemu stanu posveče vali boljši elementi? — (Poslanec prof. Spinčić pri ce sarju.) Minuli četrtek je bil poslanec profesor Spinčić na Dunaji vzprejet v avdijenci pri cesarju. — (Izlet .Sokola" in narodnih dru štev v Novome sto) K včerajšnjemu poročilu nam je še dostaviti, da je pri vzprejemu društev pri slavoloku gdčna Seidlova izročila krasen šo pek kvartetu „Ilirija" (gg. Pavšek, Branke, Lilek, Dečman). Ker pri ljudski veselici prostor za petje ni bil ugoden, je kvartet zapel več tečk zvečer „pri Schvrarzu" ter očaral poslušalce z znano svojo dovršenostjo. — Dostaviti nam je tudi še, da je slavno- znana meščanska godba, ki je požrtvovalno sodelovala od jutra do pozne noči pri vsej slavnosti, s posebnim uspehom koncertovala pod vodstvom svojega kapelnika pri banketu „pri Tučku" in žela- mnogo pohvale za res izborno sviranje. V tem otiru bi pač želeli imeti v Ljubljani tako mestno godbo. — (O prilllfi „Sokolskega" izleta v Novo mesto) upisali so bratje dr. Jakob Še-gula, Btarosta »Dolenjskega Sokola" ia odvetnik ▼ Novem mestu; dr. Janko Marolt, okrožni zdravnik na Vrhniki; dr. Fran Tekavčič, odbornik Ljubljanskega „Sokola* in odvetnik v Ljubljani; Srečko Nolli, častni član Ljubljanskega „Sokola" v Ljubljani; I. C. Juvančič, veletržeo z vinom v Šiški in Ivan Skrjanec, mestni odbornik v Ljubljani, vsak. po jeden delež za zgradbo „Narodnoga doma". — S tem je slovensko Sokolstvo tudi v tej priliki pokazalo, da se v vrstah njegovih nahaja ne le navdušenje, temveč tudi požrtvovalnost za narodno stvar. — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani sta poslala uredništvu našega lista gg. Vekoslav Vidic in Jernej fiahovec 14 kron, katere sta nabrala mej tovariši namestu venca umrlemu g. J. Matajcu; darovali so gg.: M. Dolničar, J. Gestrin, V. Gran-dessa, F. Kovačič, U. Krsnik, I. Ksjzelj, J. Novak, A. Preatoni, F. Rozman, A Umberger, A. Stoeckl, A. Škof, J. Urbančič in V. Vidic. — Gg. Filip Zupančič, Janko Knez, dr. J. M. darovali so 6 kron pri banketu pri Tučku v Novem mestu. — Gospa Iv. Breskvar nabrala je mej „Slavci" pri Brunerju v Novem mestu 9 kron 30 vin. z željo, naj bi „Narodni dom" zahtevam vseh društev ustrezal. — Stava o „škrjancu in šsrjanki" povodom Sokol-skega izleta v Novo mesto donesla je 2 kroni. — Skupaj 31 kron 30 vin. Živeli rodoljubni darovalci ia darovnike in njih nasledniki! — (Zrelostni izpiti) na Ljubljanskem učiteljišči so se pričeli danes in sicer pismeni. Bodoči teden prit no se ustmeni izpiti. Vseh 18 gojencev 4. letnika se udeleži teh izpitov. — („Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani") priredi v četrtek dne 7. rožnika izlet čez Vranšico v Trzin. Odhud iz Ljubljane ob 2. uri popoludne z vlakom. (Državni kolodvor) Gosti dobro došli! — (Poštne zadeve.) Da se doseže hitreja odprava pošiljatev pisemske in tovorne pošte, ki se nabirajo pri obeh c. kr. mestnih poštnih ekspedl-cijah, vpeljala se je b 1. rožnikom tretja vožnja, ki pobira pošto pri filijali II (oa Starem trgu) ob 4. uri 20 min. in pri filijali I (oa Stolnem trgu) ob 4. uri 35 min. in jo ob 4. uri 45 min. k tukajšnjemu c. kr. poštnemu uradu na kolodvoru pripelje, od koder se potem takoj odpošilja v meri proti Trstu z brzoviakom D. T. 4 ob 5. uri 19 min. in na Dolenjsko z vlakom L. R. 2255 ob 6 uri 30 min. — (Kmetska atleta) V Polakovi gostilni na Dunajski cesti v Ljubljani popivala sta v soboto zvečer v veči družbi tudi kmetska fanta Ožbald Kotnik iz Podhruške in France Ivan iz Ribčje vasi v kamniškem okraji, Ker oba veljata kot atleta mej svojimi tovariši, skušala sta mej seboj svoje moči ter Be coram publico za šalo metala. Pri tem kmetskem dvoboiu vrgel je Kotnik svojega tovariša s tako močjo ob tla, da se je le-ta na glavi težko poškodoval. Nezavestnega prepeljali bo Ivana v deželno bolnico, Kotnika pa je policija izročila okrajnemu sodišču. — (Število konj v Ljubljani.) Pre-tečeni mesec vršilo se je v Ljubljani popisovanje in razredovaoje konj. Glasom uradnega popisovanja je v našem mestu 647 konj in sicer 13 žrebcev, 401 skopljenec, 222 kobil in 11 tovornih živalij. Za vojaške namene sposobnih je 259 konj. — (Poštne vožnje iz Novega mesta.) Z dnem 1. junija je prenehala vožnja pošta iz Novega mesta di Litije in Grosupljega. V Metliko odhaja pošta iz Novega mesta ob 10. zjutraj in dohaja nazaj ob 4. uri popoludne; v Kostanjevico-Krško odhaja ob 3. uri 50 minut zjutraj in ob 3. uri 40 minut popoludne in dohaja od tam ob 11. uri 45 minut zjutraj in ob 8. uri zvečer; v Toplice odhaja ob 10. uri zjutraj in ob 3. uri 45 minut popoludne ter dohaja nazaj ob 4. uri popoludne in ob 9. uri zvečer. — (C. kr. ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se je uvel dodatek IV k tarifom in tarifnim določilom z dne 1. decembra 1891. za prevažanje osob in prtljage na lokalnih železnicah, ki niso v področji pojasnega tarif*. Ta dodatek velja od doe otvorjenja prometa lokalne železnice Tržič (Monfalcone) Červinjan odnosno proge Grosaplje-Straža dolenjskih železnic. Isti ■održuje določila o osobnem in pratežnem prometu, kakor tudi daljave v kilometrih na teh železnicah. Cena mu je 10 kr. — (Metliška kmetijska podružnica) ima Bvoj letošnji občni zbor dne 7. t. m. ob 10. uri zjutraj v šolskem poslopji. — (.Slovensko društvo") Mariborsko ima danes v Celji odborovo sejo, v kateri bo razpravlja, kako in kje naj se skličejo ljudski shodi o zadevah Celjske gimnazije. Treba je res, kakor smo že poudarjali iz vsega početka, da štajerski Slovenci povzdigoejo krepko svoj glas nasproti brezmejni agitaciji, ki se je uprizorila z nemške strani proti skromni zahtevi po slovenskih vzporednicah na Celjski gimnaziji. — (»JuŽno-štajerska hranilnica v Celji".) Ker je odstopil dosedanji predsednik tega zavoda državni poslanec g. M. V o šnj a k, je bil izvoljen predsednikom ravnateljstva gosp. dr. Juro Hrašovec. — (Tamburaški koncert Celjskega „Sokola") pod vodstvom dr. A. K a p u s a je uspel sijajno. Vse točke vzbujale so glasno odobravanje mnogobrojnoga občinstva. — (Vtopljenca) so našli v Cilji v Hsub-bautnovem Ženskem kopališči. Bil je 11 let m dijak Franc Feigl, ki je bržkone ob bregu Savinje Bplezal na ograjo in pri tem ponesrečil. — (Italijanska Šola pri Sv. Križu.) nLega nazionale" je pred kratkim otvorila pri Sv. Križu blizu Nabrežioe italijansko ljudsko šolo, namenjeno otrokom ondotnih italijanskih kamnosekov. Ker je teh otrok jako malo, nalovili so Le-gini zavezniki kar največ mogoče slovenskih otrok za ta zavod in na ta način šolo res napolnili. Kaže se pa, da to njihovo veselje ne bo dolgo trajalo, da slovenske pritožbe niso bile zaman. V sobotni seji Tržaškega občinskega sveta je namreč župan, odgovarjajoč na neko interpelacijo, rekel, da je na-mestništvo zaukazalo odstraniti iz Legine šole pri Sv. Križu tekom treh doij vse tinte šolarje, ki bo prej obiskovali slovensko ljudsko šolo, sicer da se šola zapre. Občinski svet jo stvar odkazal šolskemu odseku, da o njej poroča. — (Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu) priredita v soboto dne 9. junija 1894. v prid šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu v gledišču „Fe-nice" velik koncert. Pri koncertu blagovolijo sodelovati : operni pevec gospod I. K. Tertnik, pevski zbor „Velesila" iz Škrdnja, „Slovansko pevsko društvo" v Trstu in dramatiški odsek telovadnega društva »Tržaški Sokol". Orkestralni del koncerta izvaja veliki meščanski orkester. Vstopnina: v parter 50 nč., na galeriji 20 Dč, Sedeži prvih vrst 50 nč-, ostali 30 nč. Vstopnice in sedeži prodajajo se v gledališki blagajni na dsn koncerta od 9. ure zjutraj naprej. — 2 loži po 5 fof. Glede ua prevažno Šolsko družbo prejema predplačila in darila jeden gospodov odbornikov v preddvorani gledišča. Začetek ob 8'/a ori zvečer. Vzpored: 1. Pedrotti: »Tutti in ma8chera", Bvira orkester. 2. F. S. Vil-har: „Spljetu", moški zbor, poje pevsko društvo »Velesila" iz Skednja. 3. F. S. Vilhar: „Moroar", samospev, poje operni pevec g 1. K. Tertnik, na glasoviru spremlja g. I. Macak. 4. Waldteuiel: ,Ko nec stoletja", valjček, svira orkester. 5. E. II. Me hul: Recitativ in velika arija iz opere „Jožef v Egiptu", poje operni pevec g. I. K. Tertnik, na glasoviru Hpremlja g. Iv. Macak. G F. S. Vilhar „Himna Gunduliću", veliki zbor, pevata združena zbora „Velesile" in „Slovanskega pevskega društva", 7. Petrella: Potpourri iz opere .Jone", svira orke ster. 8. Rubiostein: Arija iz opere „Asra", poje operni peve2 g I K. Tertnik, na glasoviru Bpremlja g. Iv. Macak. 9) Verdi: Ouvertura iz opere »Tro vatoru", svira orkester. 10. Igra: „Zapirajte vrata" šaloigra za slov. oder priredil Viktor Eržen. — („ Tržaški Sokol") je v zadnjem občnem zboru zopet volil starosto dr. Gregorina. Iz poročila tajnika M. Protnerju je razvideti, da je društvo v minulem letu lepo delovalo. Želeti je le da bi se telovadbe udeleževalo več članov, kar bode mogoče, če telovadnica ne bode tako oddaljena „Sokol" je a svojo odločnostjo dosegel, da policijsko ravnateljstvo sedaj dopisuje vsem slovenskim društvom slovenski. Društvo ima zdaj tri klube tamburaški, dramatiški in bicikliški. Izrekla ae je srčna hvala učitelju telovadbe Lj. Nehronv- j u in vodji tamburašev dr. J. Abramu za njiju požrto-valno delovanje. Društvo deluje uspešno za sokolsko idejo že 12 let in ima mnogo zaslug za razvoj slovenstva v Trstu. — (Slov. akad. društvo „Slovenija" na D u naj i) priredi v petek dne 8. t. m. svojo III. redno zborovo sejo s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Lokal: Kastnerjeva restavracija „Zum Magistrat", I, Lich-tenielsgasse 3. — (Hrvatsko narodno gledališče v Z a g r e b u.) Kakor poroča „Hrvatska", je odstopil novoimenovani intendant Zagrebškega gledališča g. dr. Št. pl. M i 1 e t i č , ki je še le z dnem 1. t. m. prevzel svoj poBel. Razuo za naše slovensko gledališče engaževanih 4 članov sta izstopila iz zaveze hrvatskega gledališča tudi gdč. Sobjoska in g. F i j a n. Umor sodnika dr. Krausa. (Porotne obravnave zadnji dan.) V Ljubljani, dne 4. junija. Omeniti je še, da je zagovornik Janeza Abeta, dr. S tor govoril pri razpravi dne 2. junija t. I. Dane« je zagovarjal najprej dr. pl. Wurz-bach Antona Prelovška, ter se pred vsem upiral obtožbi uledo umora, trdeč, da je obtožba v tem oziru podobna staremu topu, ki je samo a smodnikom nabasan. Potem, ko je govoril še dr. Tavčar za Ant. Jeukota, ko je repliciral državni pravduik, in dupli-ciral dr. pl. Wurzbach, govoril je prvomestnik svoj resumd, v kojem je na kratko in jasno povzel vse podatke, ki govore za krivdo in proti krivdi obtožencev. Tudi je poučil porotnike o pravnih pojmih, ter jih potem ob 1 ,o. uri popoludne poslal v posvetovalnico. Porotniki so se do 1 a7. ure posvetovali, ter bo v teku posvetovanja zahtevali še nekaj pujasuil, koje so prejeli od gosp. prvomeBtnika. Ob polu sedmih vstopijo porotniki in načelnik gosp. dr. Vincencii Dolschein iz Postopne objavi po prisegi in vesti odgovore na vsa vprašanja. Glede tatviu so vsa vprašanja deloma jednoglasno, deloma z veliko večino potrjena. Vprašanje glede težke poškodbe Alojzija Šumi j a se je jednoglasno zanikalo. Vprašanje glede tatvine v Škof i Loki bo je pri Antonu Prelovšku potrdilo, b pristavkum, da je pet porotnikov zanikalo, da je bil tat pri tisti priliki z vozno iglo oborožen. Isto tsko se je jednoglasno potrdilo, da je bil pri ti tatviui udeležen tudi Anton Jenko. Ravno tako so porotniki soglasno potrdili, da je vsak obtoženec ukradel več kot 300 gld , in da je obtoženim Prelovšku, Jeskotu in Abetu krasti v navado prišlo. Glede Frana Aleša se je pa ta okolnost /"uikaia. Vprašanje, stavljeno na umor dr. Vojteha Krausa, se je zanikalo in sicer izreklo se je Bedem porotnikov za umor, pet pa proti. Obtožba je v tem oziru propadla, da si samo z jednim glasom. Državni pravdnik predlaga, da naj se vsi obtoženci radi tatvine obsodijo, oprosti pa Antou Pre-lovšek radi umora in Aleš Franc pa radi težke te lesue poškodbe. Sodba se glasi, da Be radi tatvine obsodijo Ant. Prelovšek na 10 let težke ječe, Ant. Jenko na 8 let težke ječe, Janez A b o" ua 10 let težke ječe in Franc Aleš na 3 leta težke ježe. S tem je ta razprava, ki je zelo zanimala občno mnenje, dognana, ne da bi se bil izvedel in kaznoval morilec sodnika dr. Krausa. ___ _I Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 J. Kazne vesti. * (Pravda radi razžaljenja članov cesarske rodovine.) L;ubljaučani, ki kdaj bero »Pester Lloyd", imaio danes priliko strmeti. Danes došla številka tega lista prinaša namreč poročilo o tiBkovni pravdi, vršivši se pred PeštauBkimi porotniki radi razžaljenja nadvojvod Karla Ludovika, Franca Ferdinanda in Otona. Tožen je bil neki Peštanski novinar Serler, ki je v nekem zakotnem listu na nečuven načiu grdil imenovane nadvojvode. »Pester Lloydu navaia vsa ta grdenja, najbrž da pokaže, kako »izvrstne" porotnike imajo v Pešti, kajti porotniki so toženca vzlic priznani evidentni njegovi krivdi — oprostili! * (Kongres v Gradcu) Ker je mestni zastoji v Gradcu samo z jednim glasom večine dovolil 300 gld. podpore za kongres v povzdigo prometa tujcev, je sklenil osnovnim odbor, da se odloži kongres na nedoločen čas. evnoat. — »Ljubljanski Zvon" prinaša v svoji 6. številki na uvodnem mestu Aškerčevo »Balado o sv. Martinu", nato pa v pripovednem delu nadaljevanje dr. Tavčarjeve povesti »V Zali", Pavline Pa j kove »Obljube" in Kersnikove kriminalne povesti »Očetov greh", dočim je povest Pod-goričanova »Svatba na Selih" v tej številki završena. Sicer Be nadaljujejo prejšnji spisi poučne in znanstvene vsebine, tako »Herondovi mimiambi", spisal prof. R. PeruŠek, »Tri dni ob Sprevi", spisal Job. M a n t u a ni, »Iz domače zgodovine (Francozje so tu!") spisal prof. Ivan Vrbovec in »K tretjemu sešitku Wolfovega Blovarja", spisal prof. M. Valja vec. Nov je spis prof. Jos. Stritarja »Nova pota", interesantna razprava o modernih strujali denašuje književnosti. Prof. L. P. je priobčil drugo letošnjo jezikovno črtico, naslovljeno »Možat ali moški?" V „ Listku" nadaljuje prof. R. Perušek oceno letošnjih knjig »Matice Hrvaške"; mimo tega čitamo tu kakor obično poročil o novih književnih prikazih slovenskih in drugih, razne kuji-ževne beležke i. t. d. — Orehovski Bračko pa »Slovenski Gospodar". Svojim gorenjerndgonskim krajanom na presodbo spisal J Ž i te k, dosluženi gimnazijski profesor. Maribor 1894 Založil pisattlj. Tink tiskarne sv. Cirila. Str. 56. V Orehovcib pri Gorenji Radgoni živi neki Franc Vračko, fanatičen nemškutar, ki bi ves slovenski narod najraje vtopil v žlici vode. V tej svoji divji strasti spisal je nesramen pamflet zoper slovensko narodno gibanje, zoper slovenske voditelje in zlasti zoper duhovščioo. Pričujoča brošura, pisana za priprosto ljudstvo, zavrača Bračkove trditve in poučuje ljudstvo o slovenskem gibanji. Pisana je popularno, vseskozi jasno, sem in tja humoristično in bo gutovo dobro uplivala na ljudstvo. — »Vienac" ima v št. 22. to-le vsebino: Radmilović, pripoviest, napisao Ksaver Šandor Gjal-ski ; — Djevica Orleanska, povjestna crta, piše dr. Dane Gruber; — Slavenska m;sao, od dra. A. Tre-8 ć Pavičifta, metrično pohrvatio Stj. lli|ič; — GrČka priča o Prokni iFiiomeli kod Hrvata; —DumaB Fils, napisao Nikola Audne; — L'stak; — Slika: Svatovi u Konavljima. — „Vatrogasac," ima v št. 11. to-le vsebino: Na znanje; — Pristupite u članstvo k našoj vatrogasnoj zajednici; — Sestava ventilov; — Vatrogasna obuka u vojsci; — Iz vatrogasnih družtava ; — Srečko Udel; — Naši dopisi; — Svaštice. Koprivnica 5. junija. Kandidat stranke prava, dr. Ivan R u ž i ć , je bil pri današnji volitvi jednoglasno izvoljen deželnim poslancem. Dunaj 5. junija. Gospodska zbornica je odobrila trgovinsko pogodbo z Rusijo. Duiuba je pogodbo imenoval zagotovilo miru in silno slavil grofa Kalnokvja, kar je obudilo toliko večjo pozornost, ker Madjari baš sedaj prav resno zahtevajo Kahiokvjcv odstop. Mučen prizor je bil, ko je Kuofsteiii govoril zoper valutne predloge. Govornik je bolan, vsako minuto mu je zastala beseda, govoril pa je zmedeno in delal dolge presledke. Seja še ni končana. LiVOV 5. junija. Deželna razstava ga-liška se je danes slovesno otvorila. Knez Sa-pieha pozdravil je nadvojvodo Karla Ludovika v poljskem, dež. odbornik Savčak pa v ruskem jeziku. Nadvojvoda je odgovoril nemški in poljski. Navzočni so ministri Falkcnhavu, Madeyski in Jaworski ter mnogo državnih poslancev. Budimpešta 5. junija. Wekerle je bil danes pri cesarju v avdijeuci, ki je trajala celo uro. Popoludne vzprejme cesar Koloinana Tiszo in Szella. Obnovitev "VVekerlovega mini sterstva je zadela ob težkote, ker se Wekerle nikakor neče ločiti od Szilagyija. Budimpešta .r>. junija. Današnji uradni list prijavlja odpust VVekerlovega ministerstva. Beligrad 5. junija, ltazkralj Milan povedal je poročevalcu Pariškega lista »Gau-lois", da ne pride v Pariz, nego da se misli v Nišu naseliti. Kralj odpotuje dne 25. t. in. v Carigrad. Brno 5. junija. Prebivalstvo je pri ljudskem glasovanju z 290.000 proti 71.000 glasom zavrglo zahtevo socijalistov, naj se zajamči pravica do dela vsakemu državljanu. H&rodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti nteiujoce, mišice in živce krepčujoče, kot mašilo dobro znano .Moll-ovo francosko žganje in sol", katero ae splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpoftiija to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuohlaaben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MObL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2 (16—7) Umrli so v jsLjubljanl: 2. junija: Sofija Izlaker, krojačeva hči, 13 mesecev, (rospodsko ulico fit. 8. — Lucija Cotman, užitninakega pašnika vduva, 53 let, Florijanske ulice fit. 14. 3. junija: Barbara VVonfiar, krojaAuva žena, 72 let, Marije Terezije cest* fit. 10. — Marija Merlak asek. uradnika hči, 11 let, KarlovBka cesta fit. 8. — Ana Camernik, delavčeva hči, 1 leto, Pred Prulami fit. 3. 4. janija: Martin Mam, delavec, 41 let, Karolinška zemlja fit. 10. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 4.junija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737 2 s*. 7851 m, 735-3 sm 16 8° C 260" C 18 8° C hrezv. si. jzh. si. jzh. jasno jasno d. jas. 1) 00 mm Srednja temperatura 20-9°, za 2*9° nad normalom. ^-uj.23.a.3sJs:a. borza doć 5 junija t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 30 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 30 , Avstrijska zlata renta....... 120 , 75 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 90 t Ogerska zlata renta 4°/0...... 120 „ 45 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ 05 , AvBtro-ogerske bančne delnice .... 995 „ — „ Kreditne drl mre......... 350 , 25 „ London vista........... 125 , 10 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 61 , 25 . 20 mark............ 12 , 26 , 20 frankov........... 9 , 96 „ Italijanski bankovci........ 44 , 85 „ C. kr. cekini.......... 5 , 90 w Dne 4. junija t. I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 146 gld. 70 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 196 „ 25 , Dunava reg. srečke 5% po 10O gld. . . 126 J, 75 B Zemlj. obč. avstr. 4' ./'/,, xlati zast. listi . 124 „ 25 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 196 p 60 „ Ljubljanske srečko........ 25 , — „ Rndoltbve srečke po 10 gld...... 22 . 25 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. 151 , — m Tramvvav druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 300 „ — m Papirnati rubclj......... 1 n 34'/, „ Tužnoga srca javljamo vaom sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest o smrti nase drage nepozabne soproge in matere Marije Pust katera le danes dne 5. junija ob 6. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotaj-stvi za umirajoče, v 49. letu svoje dObo, blaženo v Gospodu zaspala. Truplo druge rajnice se bode v sredo dne 6. junija ob 7. uri zvečer iz bifie žalosti v Hra-deckijevi vasi itev. 19 pn-ne-lo na pokopališče sv. Štefana in ondu položilo k večnemu počitku. Svete zaduino uiafie brale se bodo v župni cerkvi sv. Petru. »626) V Ljubljani, dne 5. junija 1894. Fran Pust, soprog. — Leopoldlna Post, hči. — Zvan, Fran, Ljudevit, Avgust, sinovi. Prodajalka in komi Tzprejmeta se v prodajalnico mešanega blaga. Kje? pove upravnistvo „Slov. Narod**. (609—3) Važna novost! -<> Prva <~ češka modna akademija. Novo ustanovljen zavod za pouk v prlkrojevanjl, lz-gotovljenjl oblek sa gospo ln gospodo. Prospekte poAilja na zahtevanje zastonj in poštnine prosto administracija „Kvropsk^ >lodv" v Pragi, Vodli-kova ulloa it. 14. (602—5) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. Url Menic. M iz voznega reda -v-«)l?SbTrxxo)gab ođ. X. 3-u.arj.i3«. 1894 Nastopno omenjeni prihajal»1 ln odhajalni taal osneoeni »o ▼ mvtnJrrvvojt*J*en% rasi*. BrednjeaTropakl te« j« k rajnemu eaau t Ljubljani ia S minuti naprej. Odhod la LJubljane (ju*, kol.). Ob 19. uri 8 min. po mM osebni vlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Oe-Iotbc, Fransensfeste, Ljubno, 6«« Selathal t Auaaee, Iachl, G)mnn-dan, Solnograd, Liend-ftastein, Zali na Jeaeru, Inomost, Bregena, Curih, Oeneva, Paria, Stajr, Line, BudeJeTioe, PlaenJ, Marijino Tara, Kifer, Karlova Tara, Vranoove Tare, Prago, Llpeljo, Dunaj Tla Amatettan. Ob O. uri 7 min. zjutraf mešani Tlak T Noto mesto, Koiorjn. Ob 7. uri JO ml». itfutrmj oaabni Tlak v TrbU, Pontabel, Beljak, Oe-loTeo, Franaenafeate, Ljubno. Dunaj, osa 8« lat bal t Auises, Isobl, Gmunden, Selnograd, Lend Oastein, Dunaj ria Amatettan. Ob 11. uri 41 min. dojtolutittn meianl Tlak t Noto mesto, Kočevje. Ob 11. uri BO mita. r oaebni vlak a Dunaja preko Amstettona in Ljubnega, Beljaka, Celovoa, Pontabla, Trbiia. > 7. ». 8. 10. Ob 8. Odhod ls LJubljane (dr*, kol./ Mrl %3 min. »Jtttrn) t Kamnik. , OB , JK>/>olM- 5 po IH 000 kron, B (605—3) Srećko priporoča J. G. IVTAYER v Ljubljani. je bilo pri mejnarodni konkurenci piva na razstavi živil na Dunaji meseca maja 1834. leta "O i odlikovano. Razsodišče je imelo izreči sodbo o pivih iz Avstro-Ogerske, južne in severne Nemčije, Francije in Angleške, iz Švice in Rusije, iz Bolgarske in Škotske i. t. d. (622-1) Prva gorenjekoroška parna pivov Ivana Eern-a, Beljak Izdajatelj \u odgovorni urednik: Josip No 11 i. LaBtuina in tisk „Narodne Tiskarne". 27 54 44