•*- ht- 60 +£*/£*/ Izhaja v Celovcu/Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Požtni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESTNIK Celovec * petek«15. januar 2001_____štev. 1 (5099) * letnik 56»cena 10 šil.«0,73 evra PETEK 20.00 naj bo naša stalnica 1 / tem kratkem naslovnem sta-V vku bi lahko strnili izpoved občnega zbora Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora na zadnji petek preteklega leta, 29. decembra 2000, v kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Kljub nekoliko neugodnemu datumu, sredi za mnoge podaljšanih božično-novoletnih praznikov, se je občnega zbora udeležilo veliko nekdanjih partizanov in tudi precej mladih, ki sodijo v protifašistično sfero koroških Slovencev. Z ozirom na tokratno novoletno izjavo Koroškega Heimat-diensta, ki napoveduje za leto 2001 povečano dejavnost proti kolektivni krivdi za nacistčne zločine v času 2. svetovne vojne ter proti odškodnini za prisilne delavce in proti razširitvi slovenskega jezika in dvojezičnih napisov na Koroškem, je bilo splošno mnenje na občnem zboru še kako umestno in potrebno. Zveza koroških partizanov je doslej prestala vse šikane, obtožbe in podtikanja, ki so jih razširjali v Kleine Zeitung z »Die blutige Grenze ...«, »Titostern über Kärnten« Ingomarja Pusta celo s podtikavanjem zločina pri Peršmanu in napadu na partizanko Zalo ob teroristični akciji Z.A.L.A. pred nekaj leti. Zveza koroških partizanov ima jasen obraz, ima preteklost, na katero je lahko ponosna. Njeni člani so se v najtemnejši zgodovini slovenskaga naroda in tudi tedaj močno nacizirane Avstrije INŠTITUT ZA VZGOJNE VEDE V SODELOVANJU S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO vabi na predavanje »Die gesellschaftliche Wertigkeit und Bedeutung von Sprachen in Europa« Predava prof. dr. Ingrid Gogolin (Nemčija) ob mednarodnem letu jezikov v sredo, 10 januarja 2001, ob 19. uri v poslopju celovške univerze, prostor Sz-129 (blizu portirske lože) postavili na pravo stran, na stran protifašističnih sil za nov demokratični svet. Uradna Avstrija je to partizanskemu odporu priznala, celo kitila se je z njegovo dejavnostjo, ko je bilo potrebno doseči državno pogodbo. Koroška je seveda drugačna. Se vedno gre po stari mračnjakarski poti. Formula: zahteve Heimatdiensta - podpora svobodnjakov -pritisk na Dunaj - kapitulacija Dunaja -še vedno deluje. Tako Zvezi koroških partizanov in njenim simpatizerjem ter vsem antifašistom in demokratom ne ostaja drugega kot stalna budnost in odpornost proti večno zarjavelim silam. J. R. Igra ansambel GAŠPERJI Polnočni show Plesna šola m/Jonov Starlnvest Andr»»» Wutt»j V»* *» »«revolt . JlRSaSSdobrca vas ERTRAG & SICHERHEIT Allianz ® M* KARANTA Kot višek športnega leta 2000 je konec decembra potekala v Celovcu Športna gala, na kateri so bili izvoljeni najboljši športniki in športnice leta. Pri ženskah je zmagala srebrna olimpijska atletinija Stephanie Graf, med deseterico pa sta se uvrstila tudi kolesar Peter »Paco« Wrolich in slalomistka Sabine Egger (z leve). Več na strani 8! Foto: Štukelj Izjava Strokovnega pedagoškega združenja Ker je Franc Kukoviča oddal mesto zastopnika pri dunajski komisiji (gl. SV 20. 12. 2000), je Strokovno pedagoško združenje imenovalo Sigija Kolterja iz Bilčovsa za njegovega namestnika. Kolter je znan kot zavzet dvojezični učitelj in se močno udejstvuje tudi na kulturnem področju. Novi član komisije je bil že pri internih volitvah združenja v novembru minulega leta poleg Danila Katza izvoljen za drugega zastopnika in je prvotno iz časovnih pomislekov odklonil sodelovanje. Zaradi pomembnosti delovanja te komisije je zdaj le privolil. Kukoviča, ki velja za odličnega poznavalca stroke, bo sodeloval v svetovalni skupini dvojezičnih učiteljev, ki jo je sestavil Danilo Katz. PREBLISK niči obeh časopisov. Ti žumali-sti, ki so - mimogrede poveda-samo moškega spola, so no ■ Kar pogosto se zgodi, da vsa slovenska srenja govori o kakšni stvari, v naših medijih pa nič. In si živ krst ni na jasnem, ali pa vsak misli, da ve edinole zveličavno resnico. Tako je zdaj tudi polno govoric o združitvi dveh tZ7nVasd7„ 0 direktorjih in tajnicah zakaj ne pišemo? prejšnji mesec že podali vmesno poročilo, ki pa je še interne narave. Ampak toliko pa lahko zaupam: pri opisu delovnih Enostavno zato, ker si niti približno nismo na jasnem, če, kako, kdo, kdaj, s kakšnim denarjem naj bi se to zgodilo. Poleg tega pa obe osrednji organizaciji nista dali še niti najmanjšega sanktusa za stvar. Skupina slovenskih žumali-stov se ukvarja z izdelavo koncepta. Ko bo gotov, bomo o njem pisali, prav tako pa tudi o stališčih organizacij, ki sta last- mest lepo piše: direktor tega in tega sektorja, spodaj pa tajnica tega in tega sektorja. Tako da se bo že vnaprej vedelo, kam spada kdo tudi po spolu. Vem, da bodo zdaj vsi zavpili: to ni bilo namerno. Jaz pa pravim: ja, saj to je tisto. Veliko se govori o enakopravnosti, to je pa tudi vse. Ženske, še bo treba vihati rokave! S. W. VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE V ŠENTPETRU vabi na maturantski ples v petek, 12. januarja 2001, ob 20. uri v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu Za ples bodo igrali Slovenski muzikantje (Oberkrainer Sextett) ter DJ TW0 4 Y0U Prisrčno vabljeni! Opozorilo predsednika sosveta Urad zveznega kanclerja sporoča, da bo letos sam razposlal nove obrazce za prošnje za finančno podporo v letu 2001. V teh obrazcih bo naveden tudi termin, do katerega je treba prošnje oddati pri Uradu zveznega kanclerja. Zato prosimo društva in ustanove, da počakajo s prošnjami, dokler ne bodo dobili ustreznih formularjev od Urada zveznega kanclerja. Dr. Marjan Sturm, predsednik sosveta Protifašistična dejavnost USPEŠNO ZAVLAČEVANJE IZ TAKTIČNIH RAZLOGOV? Dunajska šolska komisija še ni zasedala 11 saka šolska komisija nasta-V ne iz političnih razlogov, tudi napovedana, ki je ne bi bilo treba. Razsodba ustavnega sodišča je povsem jasna in naroča uvedbo dvojezičnega pouka na četrti šolski stopnji dvojezične ljudske šole! Komisije ne predvideva. Nekaj priprav z naše strani in šolske oblasti je seveda treba, a ne na eni in ne na drugi strani teh ni. Odgovorni pri osrednjih organizacijah in pri EL so predlagali obravnavanje v nepotrebni šolski komisiji in tako omogočili zavlačevanje izvedbe odločitve sodišča v nedogled. Samo zaradi tega, da bi se prikupili Haiderju in mu pomagali iz zagate? Ali je še kaj drugega v ozadju? Vsakdo pozna politično taktiko, ko se z odpovedovanjem nečemu lahko iztrži kaj drugega. Kompromis se temu pravi. A kompromis se mi ne zdi vedno umesten. V tem slučaju bi bil gnil kompromis. Koroška (narodnostno-poli-tična) klima Koroška protislovenska klima je nekaj nevidnega. Mi jo desetletja prav dobro poznamo. Občasno jo še vedno močno občutimo - kadar gre za manjšinske pravice in spoštovanje slovenskega jezika na Koroškem. Tujec to »koroško klimo« spozna in občuti šele, če se ne strinja z uradno politiko na-pram koroškim Slovencem. Pri slovenščini na Koroškem gre za jezik avtohtonih prebivalcev, ki so sedaj v manjšini. Več kot stoletje je bil ta jezik zaničevan in preganjan, v deželi sta se v vsakdanji praksi ustvarili dve kategoriji prebivalcev. Uničenje jezika ni uspelo. Kdor slovenščine ne spoštuje, tudi naroda ne mara - v to sem še vedno prepričan. Ravno zaradi tega imam težave pri ocenjevanju zadržanja odgovornih pri osrednjih organizacijah, ko gre za dvojezičnost v četrtem razredu. Kaj naj mislimo o tistih, ki zanemarjajo priliko za zboljšanje slovenskega jezikovnega znanja, ko se odpre možnost? Potrebnih priprav ni O potrebnih, a še vedno ne storjenih pripravah z naše stra- ni sem pisal v božični številki SV. Koroška deželna vlada, šolski referent Haider ter Deželni šolski svet so sicer zbrali vse potrebne podatke o personalni situaciji po dvojezičnih ljudskih šolah, a potrebnih ukrepov niso zastavili. Naprej računajo na »tiho privolitev« zavlačevanja z naše strani. Trenutno jim je najvažnejše pridobiti na času. Vsako leto po semestralnih počitnicah pripravljajo ravnateljstva šol in okrajni šolski oddelki predloge (število učencev, razredov, učiteljev,...) za naslednje šolsko leto, kar je postopek več mesecev. To delo poteka po natančnih navodilih. Kadar gre za pomembne spremembe, in dvojezičnost v četrtem razredu bi bila taka sprememba, je vse bolj komplicirano. Poleg potrebnega števila učiteljev/ic, bi bilo za posamezne dvojezične ljudske šole zaradi pomanjkanja dvojezičnih učiteljev/ic ali drugih utemeljenih razlogov, treba določiti tudi potrebno prehodno dobo npr. treh let. Za vse to delo ni opaziti nobenih priprav, ker očitno niso potrebne, saj se v šolskem letu 2001/2002 itak nič ne bo spremenilo. Bomo sedaj na drugačen način sami odstopili od pomembne razsodbe ustavnega sodišča? Smo proti uvedbi dvojezičnosti na četrti šolski stopnji ljudske šole? Pristanek naših pogajalcev na prestavitev roka uvedbe razsodbe ustavnega sodišča ne ocenjujem kot slučajno dogajanje. Nekaj oseb pri NSKS je že v času poslanca v dunajskem parlamentu Karla Smol-leja poskušalo ustaviti pritožbo pri ustavnem sodišču. To so podpirale tudi take osebe, ki vedo za potrebo po boljši izobrazbi v slovenskem jeziku. Tako je npr. bivši ravnatelj slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, takrat predsednik šolskega odbora pri NSKS, sedaj podpredsednik NSKS, vprašal očeta otroka iz Žitare vasi, če bi bil priprav- ljen odstopiti od tožbe pri ustavnem sodišču. Enega tistih, ki so leta 1993 za svojega otroka zaprosili pri ravnateljstvu ljudske šole za nadaljevanje dvojezičnega pouka v četrtem razredu in pozneje vložili tožbo. Pristavil je še, da bi bilo mogoče za nas kaj iztržiti. Torej se je zavedal velikega političnega pomena morda pozitivne odločitve sodišča in vrednosti odločitve za očitno predvideni »kompromis«. V tej zadevi je bila takrat nagovorjena tudi ZSO, a je odstop od tožbe odklonila. Danes je situacija drugačna. Organizaciji nastopata v tem vprašanju enotno. Ali se vsi naši zavedajo, kakšno politično igro v škodo dvojezičnemu šolstvu na Koroškem so sprožili oziroma v njo privolili? Na vsak način je umestno vprašanje: Je ta igra nadaljevanje svojčas predvidenega »kompromisa«? Gospod Vospernik je od NSKS predlagan v šolsko komisijo. Večkrat je izrazil nujo po boljšemu znanju slovenščine. Je svoje mnenje spremenil? Kaj bo v komisiji zastopal? Franc Kukoviča, 29. 12. 2000 /"\bčni zbor Zveze koroških \J partizanov, kot že rečeno, 29. decembra preteklo leto, je kljub generacijski biološki usodi nekdanjih borcev izzvenel zelo optimistično. Med dobro udeležbo je bilo tudi kar nekaj mladih, novih pristopnikov, katerim ni vseeno, za kaj so se borili njihovi starši, predniki. Hočemo živeti v miru in slogi, v ustvarjalnem dialogu s so-deželani na Koroškem in v tej širši deželi, je njihova spodbuda za sodelovanje in vključevanje v ZKP in njeno protifašistično fronto. Občnega zbora se je udeležilo poleg čistih koroških Slovencev tudi nekaj predstavnikov sorodnih organizacij v Sloveniji, kot po navadi pa smo pogrešali kakega Korošca, ki bi z uradne strani potrdil pomen protifašističnega odpora. Molk, večni molk ali pa kvečjemu podcenjevanje, šikane! Toda, tako je, in prav zato ZKP in njeni privrženci ne moremo in ne smemo utihniti. Še bolj zavzeto moramo svoje ljudstvo in ljudstvo sosednjega naroda osveščati o preteklem dogajanju in o današnjih poskusih oživljanja in napačne interpretacije zgodovine. Za začetek nas je pozdravil pevski zbor »Korenine Danice«, zbor starejših, ki so bili nekoč jedro danes tako uspešnega mešanega pevskega zbora »Danica« v Šentprimožu. Vodi ga pionir pevskega in zborovskega udejstvovanja v tem društvu Hanzi Kežar. Ubrano so nam najprej zapeli »Zdravljico«, OBČNI ZBOR ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV Ne usahniti, razširjati protifašistično miselnost! nato znano izseljensko himno »Domovina, mili kraj« in nazadnje še partizansko »Na oknu glej...« s šudovitim sopranskim solom Nani Kežar. Predsednik ZKP Peter Ku-char je v svojem poročilu preletel dosedanjo dejavnost zveze in za povojni čas dejal: »Zmago nad fašizmom pa koroški Slovenci nismo dolgo uživali. Stari uradniki, žandarji, sodniki in učitelji so spet zasedli stolčke, ki sojih imeli za časa Hitlerja. Medvojni zavezniki partizanov so zasedli Koroško. Policist angleške FSS je leta 1946 ustrelil partizanko Malko Oraže-Tatjano, angleška policija je začela zasledovati partizanske borce. Delali so hišne preiskave in preganjali aktiviste Osvobodilne fronte. Vnela se je hladna vojna. Tudi z vzhoda je začel pihati mrzel veter. Informbiro je začel terorizirati vse, ki so simpatizirali s Titom in novo Jugoslavijo ... Temu so se v veliki meri pridružili še pribegli slovenski domobranci, ki so ostali na Koroškem. Vse to je na novo porojenemu Heimatdienstu pomagalo na konja. Tudi koroška cerkev je bila izrazito nenaklonjena protifašističnemu gibanju in osvobodilnim težnjam koroških Slovencev.« V nadaljnjem je predsednik Peter Kuchar spregovoril o šikaniranju in podtikanju koroškim partizanom mnogih grehov, ki jih niso nikdar storili, ali pa sojih obrekovalci iz normalnih spopadov prelevili, ne da bi ob tem upoštevali krivdo povzročitelja. Zveza koroških partizanov se poleg rednih dejavnosti, kot so oskrbovanje preko petdeset grobov in pomnikov narodnoosvobodilnega boja, spominskih prireditev in pohodov, prizadevanja za odškodnine borcem idr. prizadeva tudi za enakopravno obravnavanje antifašističnega odpora. T.im. Zernattova skupina, v kateri je sodeloval tudi Heimatdienst, za spravno življenje in skupni dvojezični spomenik vsem padlim na Koroškem v Celovcu je žal propadla. Taka je pač koroška stvarnost. V prihodnosti največji projekt je prenova, obnova in po-sobitev muzeja odpora pri Perš- manu, ki naj bi postal regionalni muzej z vključitvijo vseh oblik odpora na področju Koroške in tudi širše. Torej na regionalnem področju, ki je tedaj obsegalo Begunje, Ljubelj, Solčavo, pa povezave v smeri Štajerske. Proračun v višini okrog 5 milijonov šilingov je že vložen, zdaj pa sledi zelo načrtno delo za pridobitev sredstev in uresničenje projekta. Pri tem ima ZKP močno podporo v prof. Gstettnerju, vodji osebne iniciative Mauthausen-aktiv. Po poročilu nadzornega odbora, dipl. trg. Andrej Millonig, je bil stari odbor soglasno raz-režen in tudi kandidatna lista novega upravnega in nadzornega odbora je bila potrjena soglasno. Občnemu zboru je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. Antifašizem je postavil kot potrebo v sedanji politični situaciji v Avstriji in predvsem na Koroškem, v narodnostni politiki je izpostavil pomembnost dogovarjanja v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev in ob tem izpostavil potrebo po skupnem delovanju ob odločitvah ustavnega sodišča o dvojezičnem pouku v četrti stopnji ljudske šole in v razširitvi pravice do uporabe slovenskega jezika in uvedbe topografskih napisov v občinah z deset in manj odstotki slovenskega prebivalstva. Jože Pari, predsednik Zveze slovenskih izseljencev, je poudaril veliko povezanost njegove organizacije s partizansko, Spomladi preteklega leta ste nasledili Hanzija Mikelna, ki je bil pristojen za Inter-reg programe med Slovenijo in Koroško. Prosim, da se na kratko predstavite našim bralkam in bralcem Doma sem v Vidri vasi pri Pliberku. Ljudsko šolo sem obiskoval v Božjem grobu, nato sem bil dijak slovenske gimnazije v Celovcu, kjer sem tudi opravil zrelostni izpit. Po gimnaziji sem se vpisal na univerzo za agronomijo na Dunaju. Študiral sem kmetijstvo s posebnim poudarkom agrarne ekonomije. Študij sem zaključil lani spomladi. Od aprila dalje pa sem nameščen na Kmetijski zbornici. Evropska unija pomaga z raznimi pospeševalnimi programi predvsem obrobnim in obmejnim regijam in tako prispeva h krepitvi gospodarskega položaja in razvoja. S temi programi hočejo preprečiti odseljevanje prebivalstva. Od spomladi lanskega leta naprej je pri Kmetijski zbornici v Celovcu zaposlen Dl Peter Krištof, ki je pristojen za Interreg koordinacijo na področju kmetijstva med Koroško in Slovenijo. Z v njim se je pogovarjal Mirko Štukelj. PREK0MEJN0 S0DEL0VANJE-PR0GRAM INTERREG lil 2000-2006 Koordinator za prekomejno sodelovanja Peter Krištof Foto:stukeij Kaj je Vaša prvenstvena naloga oziroma delokrog v Kmetijski zbornici ? Moj delokrog obsega tri področja: v okraju Celovec dežela sem pristojen, da pomagam in svetujem kmetom pri skupinskih projektih, ki jih financira EU iz programa za pospeševanje podeželja. Nadalje sem odgovoren za izvajanje kmetijskih projektov v okviru programa INTERREG III. Tretje delovno področje pa je povezovanje in sodelovanje med Koroško kmetijsko zbornico in Kmetijsko zbornico Slove- saj ju je zgodovina neločljivo posledično povezala. Tilka Blaha, predstavnica Glavnega odbora Zveze združenj borcev NOV, je prinesla pozdrave borčevske organizacije iz Slovenije in sporočila občnemu zboru, da se v Sloveniji odnos do partizanskih tradicij spreminja v pozitivno smer, kar kažejo mnogo bolje obiskovane spominske svečanosti, na katerih je videti vse več mladine. Pomembno pa je predvsem to, da skrb za ohranjanje tradicij in spomenikov NOB prevzemajo civilne organizacije in društva. Predsednik Zveze vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk je predstavil svojo organizacijo in povezanost z borci NOV ter zaželel koroškim partizanom in protifašistom obilo uspehov. Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki občinskih odborov borcev Slovenj Gradec in Maribor ter izrazili željo po tesnem in konstruktivnem sodelovanju. Ivan Prislan, predsednik Skupnosti koroških partizanov v Ljubljani, je ZKP in koroškim protifašistom čestital, obenem pa jih je povabil na proslavo 60-letnice upora to leto v Ljubljani in čestdesetletnico vseh preživelih koroških borcev Proti koncu je Lipej Kolenik, podpredsednik ZKP, utemeljil podelitev častnega članstva dvem pomembnima borkama v ZKP, in sicer Ivani Sa-dolšek-Zali in Tereziji Prušnik-Miri. Prisotni so to odločitev podkrepili z velikim odobravanjem. Zaželjeni so perspektivni in realistični projekti nije. Tu gre predvsem za navezovanje kontaktov, posredovanje informacij in organizacijo ekskurzij. Delovna srečanja zaenkrat še niso redna. Moja naloga je tudi, da se razširijo in okrepijo kontakti na raznih področjih kmetijstva. Deloma to že funkcionira. Kot primer bi navedel organizacijo »Urlaub am Bauernhof«, ki že nekaj let uspešno sodeluje z Združenjem turističnih kmetij Slovenije, in pa so- Tudi zaključek občnega zbora je pripadel Lipeju Koleniku. Z vso emocionalno močjo, s ketero je predan ideji proti-fašizma, je udeležence pozval k nadaljnjemu sodelovanju, k ohranjevanju borbenih tradicij v smislu pozitivnega in miro-ljubljenega sodelovanja in ohranjanja protifašistične zavesti v našem narodu. Družabnost po občnem zboru, prijateljski stiski rok, pogovori in dobre želje, so bili le posledica uspešnega občnega zbora. J. R. delovanje bio-kmetov. V prihodnosti bo to sodelovanje treba še razširiti, tako da bodo projekti dobro pripravljeni in tudi dolgoročno uresničeni. Kdo lahko vloži projekt, kakšni so pogoji financiranja? Program INTERREG III je bil med Koroško in Slovenijo že usklajen. Pred kratkim je bil že predložen pri Evropski komisiji. Tam ga bodo verjetno odobrili aprila leta 2001. Na osnovi tega programa se bodo potem lahko izvajali projekti. Program je predviden za skupine ali interesne skupnosti. V razliko z drugimi projekti je pri tem programu potreben partner v Sloveniji. Optimalno je, če razvijeta oba partnerja en skupen projekt, ki se potem predloži tu in onstran Karavank. Tak projekt ima dobre možnosti, da se tudi financira in uresniči. V sklopu INTERREG II je bil med drugim izveden projekt z društvom »Ernte für das Leben« skupno s partnerji v Sloveniji in Italiji, projekt »Pešpot« med Koroško in Slovenijo idr. So skupine, organizacije in iniciative, ki so bile v prete- klosti zelo aktivne in uspešne, že predložili projekte? Skupine, ki so v preteklosti (INTERREG II) že bile zelo aktivne in podjetne, imajo seveda velik interes, da s tem delom nadaljujejo. Te seveda dobro vedo, kako je treba koncipirati projekt. Je tudi nekaj novih interesentov. Trenutno je pač tako, da program še ni definitivno odobren. Projekti so šele v razvojni fazi. Kakšni so pogoji, da skupina ali iniciativa tudi dejansko dobi podporo? Predvideno je, da o kmečkih projektih odloča Kmetijska zbornica in oddelek za kmetijstvo pri deželni vladi. Vsak projekt oziroma predlog je zaželjen. Na koroški ravni pa bo instaliran programski komite, ki bo potem definitivno odločal o tem, kateri projekti bodo prišli v poštev. V usmerjevalni skupini (Lenkungsausschuß) pa bodo zastopani predstavniki Koroške in Slovenije. Koliko denarnih sredstev bo na razpolago za kmetijstvo do leta 2006 ? Do leta 2006 je predvidenih približno 44 milijonov šilingov. Trenutno še ni znano, kako visok bo odstotek nepovratnih sredstev za projekte. Kakšno je zanimanje za prekomejno sodelovanje? Zaenkrat o možnostih še nismo izčrpno informirali, ker še ni odločeno s strani Zveze o programskih smernicah. Zanimanja je kar precej, ljudje vedno spet kličejo po telefonu in sprašujejo. V načrtu imamo prireditev, kjer bomo interesente informirali o možnostih, ko bodo znane smernice. Nalog koordinacije za vsa področja programa INTERREG III (gospodarstvo, kultura in šport) pa ima Oddelek za prostorsko načrtovanje pri deželni vladi. Smisel in cilj pospeševanja podeželja je, da se zagotovijo delovna mesta na kmetijah in da se nudi pomoč za razvoj podeželja in manj razvitih obmejnih regij. Program INTERREG III naj zbližuje ljudi ob meji in prispeva pri premagovanju predsodkov. Cilj pa je tudi, da se olajša pristop Slovenije k Evropski zvezi v naslednjih letih. Hvala za pogovor! Voščilo predsednika Republike Slovenije Milana Kučana Spoštovani, v novo leto vstopamo vsak s svojimi pričakovanji. Želim, da se Vam izpolnijo. A imejmo tudi skupne želje. Časi, kijih živimo, so zahtevni in terjajo trezen premislek. So pa vendar spodbudni, saj je novi svet predvsem svet predvsem svet znanja in idej. Z marljivostjo, vztrajnostjo in dobro voljo je v njem mogoče uspeti. Se posebej je to spodbudno za mlade. Njihov uspeh bo tudi potrditev nas starejših. Naj živijo z zavestjo, da so del samozavestnega naroda, ki ima dovolj ustvarjalne moči tudi za svojo državo, z vsem dobrim in lepim, s pomanjkljivostmi in težavami. Te zmoremo odpravljati tudi hitreje in ustvarjati priložnosti za prijaznejše življenje za vse. Verjamem, da bomo pri tem uspešni. Bodimo strpni, spoštljivi med seboj in do narave, razumevajoči za želje vseh rodov. Ponudimo roko človeku v stiski, bodimo Slovenija dobrih ljudi. Tudi do tistih, ki sojih stiske pripeljale med nas. Želim vam vsem dobro, mirno in prijazno leto, srečo in razumevanje in da bi praznično prijaznost nesli tudi v popraznični vsakdan. Ljubljana, 29. december 2000 ČARTA MANJŠINSKIH JEZIKOV Nova knjiga Heinza Tichyja Tik pred božičem, na dan, ko je I avstrijska vlada načeloma sklenila, da bo država ratificirala Evropsko čarto regionalnih in manjšinskih jezikov, je dr. Heinz Tichy predstavil knjigo »Die Europäische Charta der Regional-oder Minderheitensprachen und das österreichische Recht«. Mednarodno priznani strokovnjak za manjšinsko pravo, ki je kot uradnik na Uradu zveznega kanclerstva dolgo bil zadolžen za narodne skupnosti v Avstriji, je o čarti dejal, da jer to »čarta jezikov, ne pa manjšin«. Njen namen je podpirati in krepiti pozicije jezikov, ki so na ravni manjšinskega jezika. Lahko bi rekli, da je čarta neke vrste vehikel v podporo etničnim skupinam, kajti jezik je bistven element njihove bitnosti. Čarta sloni na tem, da jo države priznajo kot mednarodni element. Doslej jo je od 41 članic Sveta Evrope podpisalo 24 držav, enajst pa ratificiralo, med njimi tudi Slovenija. Avstrija pa naj bi jo ratificirala letos. Iz tega podatka je razviden docela neenoten odnos držav do manjšin. Zategadelj imajo države tudi pravico, da si od 35 členov čarte izberejo tiste, ki so jim najbolj pogodu. Obvezno morajo sprejeti med drugim člena o šolstvu in izobraževanju. Kot dober poznavalec evropskega manjšinsko-zaščitnega področja je Tichy sam priznal, da je efektivnost čarte razmeroma slaba, da je »boljša kot nič, a neprimerno boljša kot deklaracija o človekovih pravicah«. Čarta nima nobenih sankcij-skih možnosti. Svojo knjigo, ki je izšla pri Mohorjevi založbi, Tichy vidi kot informacijsko podlago, kot neke vrste almanah v manjšin-skopravnih zadevah. F. C. BACHOV BOŽIČNI ORATORIJ V DOMU GLASBE - Odlični skupni projekt pevskega zbora Danica in zbora Madrigalchor iz Celovca v ^ etrtek, 21. decembra leta V* 2000, bo zapisan v zgodovino slovenske koroške zborovske glasbe z zlatimi črkami. Prvič se je zgodilo, da sta slovenski in nemško govoreči pevski zbor na Koroškem skupno kot eno telo izvajala eno najtežjih in najlepših skladb v zborovski literaturi - Božični oratorij velikana svetovne glasbe J. S. Bacha, ob 250-letnici njegove smrti (Weihnachtsoratorium BWV 248). Premiera in ponovitev (22. decembra) sta bili v Domu glasbe - Konzerthaus v Celovcu. Že to, da so bili vsi tiskani materiali, ki so napovedovali ta enkraten koncert, dosledno nemško-slovenski (plakat, vstopnica, programska knjižica), je izjemnega pomena za bodoče kulturno in tudi drugo sodelovanje manjšinskega in večinskega naroda na Koroškem. Lepo urejena barvna programska knjižica s fotografijami obeh zborov, solistov, dirigenta Klausa Kuchlinga in zborovodje Stanislava Polzerja, vsebuje vse potrebne podatke - vključno z originalnim tekstom vseh šestih delov oratorija. Tudo to, da so izvajali vseh šest delov, katere je Bach napisal in tudi kot prvi dirigiral za božič leta 1734 v cerkvah sv. Nikolaja in sv. Tomaža v Leipzigu, je veliko dejanje. Običajno izvajajo po svetu skupno največ štiri dele (kot je to storila Slovenska filharmonija en teden prej v Ljubljani), velikokrat pa tudi posamično. Velika dvorana Doma glasbe je bila na premieri nabito polna. Videli smo mnogo znanih oseb slovenskega in nemškega rodu, med njimi tudi škofa Egona Ca-pellarija. Dirigent Klaus Kuch- ling (v Sloveniji ga poznamo kot zelo dobrega učitelja slovenskih organistov) je svojo težko nalogo odlično opravil. Vse je imel pod kontrolo - odličen komorni orkester Orpheus iz Dunaja (izvrsten je bil koncertni mojster Thomas Fheo-doroff), v katerem smo poleg godal slišali tudi baročna pihala in trobila (flavto traverso, oboe d'amore, fagot, baročne trobente, lovske rogove), timpane ter orgelski pozitiv, je vsestransko upošteval odločno dirigentovo roko. Zlasti so bili izvrstni, poleg godal s prvim violinistom na čelu, še obe oboi, obe trobenti in pianist. S premajhno tonsko intenzivnostjo me žal v solo mestih ni navdušil prvi violončelist. Združena zbora, čeprav sestavljena iz dveh zborov, ki imata različno pevsko tradicijo in izkušnje, sta pela, kot da bi že dolga leta delovala v tej sestavi. Nedvomno je velika zasluga tudi zborovodje Polzerja (sicer stalnega zborovodje zbora Danica), da smo poslušali pravzaprav skoraj profesionalno zborovsko izvedbo. Žal so bile glasovne skupine preko stočlanskega zbora številčno neenakomerne, kar je razumljivo, saj povsod primanjkuje tenorjev. Največ je bilo altov, približno enako število sopranov in basov ter samo petnajst tenorjev, kar se je se- veda poznalo pri kompaktnosti in barvi zborovskega tona. Včasih so tenorji malo nesigurno vstopali na posameznih mestih (seveda gledano in poslušano z očmi in ušesi profesionalnega glasbenika). To pa ni vplivalo na celoten uspeh koncerta. Zbor je težka melizmatična mesta zelo dobro obvladal, nikoli ni šel preko roba glasnosti, kar je pogoj za dobro izvedbo baročne glasbe. Seveda je to tudi zasluga predhodnega študija zborovodje Polzerja in seveda pri obeh izvedbah predvsem dirigenta Kuchlinga. Pevski solisti, sopranistka Danja Lukan, altistka Lydia Vierlinger, tenorist Bernd Lam- bauer in basist Bartolo Musil so si bili precej različni. Vsi so šolani pevci, vendar zelo različni po barvi glasu. Sopranistka ima lepo barvo glasu, pela je občuteno s primemo dikcijo. Najbolj mi je bil všeč bas z odlično izgovorjavo in z lepim sonornim, za bas malo presvetlim glasom. Nedvomno je na njegovo kljub mladosti že lepo solistično kariero vplivala tudi dodatna skladateljska in pianistična izobrazba. Altistka je pela kultivirano, zelo prepričljivo, ima lep glas, ki pa je po barvi bolj primeren za mezzosopranske kot pa altovske vloge. Tenorist ima bolj svetel liričen tenor, imel je težko nalogo, žal so bili posamezni vstopi nezanesljivi in zelo težko smo ga razumeli. Zelo prijetno nas je pa v četrtem delu oratorija presenetila naša pevka Doris Urak, ki je v dvorani skupaj z drugim oboistom odgovarjala sopranistki (bila je njen echo-odmev). Majhen, toda zelo lep dosežk nekdanje odlične učenke slovenske Glasbene šole na Koroškem. Sicer je bilo v že tako dobri izvedbi nekaj prav posebno lepih mest, npr. v tretjem delu arija alt-violina-pozitiv (št. 31) ali pa v petem delu arija bas-violončelo-pozitiv; to so bile prave komorne poslastice. Zaključni šesti del (Razglašenje Kristusovo) je zbor pričel s predklasično fugo, doživeli smo zelo lep recitativ vseh štirih solistov, katerim se je v zaključnem koralu priključil zbor z večno resnico: »Tod, Teufel, Sünd und Hölle sind ganz und gar geschwächt; bei Gott hat seine Stelle das menschliche Geschlecht.« Lovro Sodja, Log Qlavko Avsenik, muzikant ^svetovnega slovesa, bo letos s svojim sinom Gregorjem zaigral na Slovenskem plesu in z ansamblom »Gašperji« poskrbel za vrhunsko prezentacijo narodno-zabavne glasbe. Ansambel »Avseniki« je že večkrat zaigral na Slovenskem plesu. Na Slovensko prosvetno zvezo kot Z MOJCO HORVAT IN SLAVKOM AVSENIKOM Zaplešimo v novo leto na Slovenskem plesu! organizatorja vsakoletnega Slovenskega plesa pa ansambel vežejo začetki glasbenih turnej izven Slovenije in tedanje Jugoslavije. V petdesetih letih je Slovenska prosvetna zveza poskrbela za turnejo po Koroški. Tedaj je Slavko Avsenik še nastopal v glasbeni zasedbi »Gorenjskega kvarteta«, ki pa je kmalu prevzel ime po Slavku Avseniku, prav tako kot njegov model harmonike, ki se imenuje po njem. Slavko Avsenik je lani praznoval 70-letni življenjski jubilej, vendar se ni mogel udeležiti Slovenskega plesa. Zato se ga bo udeležil letos kot častni gost in kot priznani komponist in virtuozni igralec na harmoniko. Prav tako pomembna pridobitev za Slovenski ples je plesni Spektakel plesne šole »Mojca Horvat« iz Ljubljane. V zadnjih letih nas je večkrat presenetila z vrhunskim plesnim šovom, letos pa je za Slovenski ples izbrala nekaj svojih najboljših plesov, s katerimi je na svetovnih prvenstvih osvojila številne prve nagrade v raznih jazz- in show-plesih. Z graciozno ritmiko. omamljivo mimiko in artističnimi vložki bodo plesalke in plesalci približali publiki plese kot so pohujšljivi charleston, strastni tango, eksotični mambo idr. Temu primerna bo tudi kulinarika, med drugim bodo vina iz Goriških Brd prispevala svoje, da bo Slovenski ples prijetno družabno doživetje! Ne zamudite ga, vabimo vas! SELE NA ŠTEFANOVO Ta mož si je pa vendarle upal Qremiera komedije Curtha I Flatovva »Mož, ki si ne upa« v Selah na Štefanovo je bila pravpravšnja za praznike med božičem in novim letom. Brez kritike na igro, kajti vsi smo bili praznično razpoloženi in zato tudi tolerantni, brez kritike na besedilo in izpovednost -kaj pa hočeš v tem času izpovedati, kot pa le zabavati ljudi -bi lahko motorju selske gledališke dejavnosti, Milki Olipovi, tole prišepnil na uho: Dolgoročno to ne gre. Če se želi igralska skupina razvijati, če želita tako Ti kot vaš dvajsetletni režiser Franci Končan napraviti nadaljnji korak v tem sel-skem gledališču, ki ima tako dobre igralce kot tudi ekipo tehničnih sodelavcev, napravita spremembo. Štefanovo prenese samo tako obliko odrskega izraza, ki ustreza prazničnemu razpoloženju. Spemenita datum premiere, za Štefanovo pa naredita skeč, kabaret, persiflažo. Zelo dobrohoten nasvet! Mož, ki si ni upal, je bila na selskem odru dobro zaigrana komedija. Hahljali smo se vsi, tudi jaz, nad (delnimi) resnicami iz vsakdanjega življenja. Curth Flatow, njen avtor, je po- segel v družinsko in družbeno življenje na nivoju smiselnosti ali nesmiselnosti zakona. Matičar ob tem zelo trpi, dobiva želodčne krče, okrog njega pa se po raznovrstnih ljubezenskih zgodbah poročajo ljudje. Kar zvija ga v želodcu. Zakoni, ki jih je posvetil, so srečni, večina pa jih razpade. Tako kot povsod na svetu. Nazadnje še sam podleže tej neugodni skušnjavi. V tekstu je avtor duhovit. Igralci ga dopolnjujejo prav v tem. Verbalno so se izkazali. Nekajkrat se jim zalomi, pa se tega sploh ne opazi. Besedovanje je osnovna odlika igre. Režiser je tekst sicer močno krajšal, lahko pa bi ga še bolj. Potem bi prišla bolj do izraza igra. Tudi težave z mnogokratnimi menjavami scene bi se dalo ublažiti s samo simboličnimi elementi. Pa zadosti pripomb!. Igralci Martin Dovjak, Katja Roblek, Nataša Dovjak, Verena Olip, Toni Stern, Tanja Mak, Nanti Olip, Milena Olip ter Roman Roblek in Igor Roblek so svoje vloge odigrali po svojih močeh; eni bolje, drugi še bolj okorno. Pa nič ne de. Ko se bodo pomerili tudi v kakem drugačnem gledališkem žanru, bodo našli svoj igralski jaz. Dokaj zahtevno sceno z vrtečimi se panoji so ustvarili Ad-rijan Kelih, Marko Oraže, Niki Mak, Toni Stern in Katja Roblek. Obleke je šivala Angelina Jug, ze tehniko pa sta skrbela Adrijan Kelih in Marko Oraže. Selška predstava je zagotovo ena od uspešnic - ne glede na kritične pripombe. Selani so gledališko sposobni. V tem primeru jim je ob vsem duhovitem in nekoliko praznem tekstu manjkal ustrezen gib, ki bi poživil njihovo komedijanstvo. Pa nič za to, zabavali smo se pa le! Jože Rovšek Matičar Jager se vse bolj zapleta v nezaželjeni zakon KULINARIČNA DEDIŠČINA »Tudi način prehranjevanja je kultura« razpredelnica posameznih vin Adamlje, mojster fotografije in njihovih pridelovalcev. Janez Pukšič, oblikovalec Žare Poleg že omenjenih avtorjev Kerin ter pesnik Tone Pavček, - etnologa in vinologa - so ki zagotavljajo, da je knjiga med ustvarjalci knjige tudi kuh- tako strokoven kot oblikovalski arski mojster Alojz Slavko dosežek. Irena Destovnik Pa še recept ali dva iz knjige SRNINO STEGNO V RIBEZOVI OMAKI AJDOVA OMLETA Z GOZDNIMI SADEŽI 1 Izbirki Mojstrovine Sloveni-V je je izšla monografija o mojstrovinah nove kuharske umetnosti z naslovom »Kuhinja Slovenije«. Čeprav so v njej tudi recepti, to ni navadna kuharska knjiga. Pa tudi naslov knjige, ki je izšla pri Založbi Rokus v Ljubljani, je malce drugačen. Ne govori namreč o slovenski kuhinji, ker je, milo rečeno, ni, temveč o kuhinji Slovenije, saj se na tem majhnem delu zemlje prepleta vse preveč kulinaričnega bogastva in raznolikosti, da bi jo lahko poimenovali na tako splošen način. Dr. Janez Bogataj, eden od avtorjev, je v uvodu zapisal, da podoba kuhinje Slovenije ni stalnica, temveč posledica in seštevek najrazličnejših časovnih obdobij, načinov prehranjevanja pri različnih družbenih skupinah in v različnih družbenih okoljih. Pa ne le to. V knjigi so avtorji posvetili največ pozornosti izročilu kuhinje štirih letnih časov, od katere so bili odvisni naši predniki še dolgo v 20. stoletje. Avtorji knjige bralce seznanjajo z dediščino, povezano s posameznimi letnimi časi, z njihovimi kulinaričnimi posebnostmi, povezanimi z delom in praznovanjem ter z načinom uvajanja in uporabe posameznih prehrambenih elementov v vsakdanjo in praznično prehrano na ozemlju Slovenije. Ponujajo nam recepte za pripravo jedi, prirejene za sodobnega človeka, ki so jih ob različnih priložnostih kuhali po različnih krajih Slovenije kmetje, pastir- ji, meščani, tržani ali stanovalci znotraj samostanskih zidov. Del knjige je posvečen vinu - kot obveznemu spremljevalcu jedi - iz vseh treh vinorodnih dežel, s Podravja, Posavja in Primorske. Izvemo marsikaj zanimivega iz zgodovine vinogradništva, predvsem pa nas strokovnjak za to področje, vi-nolog dr. Julij Nemanič, poskuša naučiti pravil izbiranja POTREBUJEMO: 1 kg srninega stegna, 200 g rdečih ali črnih ribezovih jagod, 100 g slanine, 5 del rdečega vina, 5 del mesne juhe, 1 čebulo, šopek jušne zelenjave, suhe brinove jagode, lovorov list, timijan, majaron, sladko smetano, oljčno olje, vinski kis, sol, poper. Za ribezov žele potrebujemo: 400 g rdečega ribeza, 100-150 g sladkorja, 20-30 g želatine Srnino stegno pretaknemo s slanino, pripravimo marinado iz rdečega vina, juhe in jušne zelenjave in damo vanjo pripravljeno meso. V pokriti posodi pustimo čez noč. Naslednji dan vzamemo meso iz marinade in ga v pečici pečemo pri 180 stopinjah uro in pol oziroma toliko časa, da je v sredini rožnato. Med pečenjem ga polivamo z marinado. Koje pečeno, ga vzamemo iz vin k posameznim jedem. Ste vedeli, da obstajata dve temeljni načeli urejanja harmonije med jedmi in vini? Vodoravni izbor ureja pravilno izbiro vina k posamezni jedi, navpični pa, kako k obroku, sestavljenem iz več jedi, .izbrati več vin, pa zaradi tega ne imeti težav. Po omenjenih pravilih so izbrana vina prav k vsaki jedi v knjigi. Natančno je pripravljena tudi pekača in damo na toplo. Soku pečenke dodamo marinado, pokuhamo, dodamo smetano in spet pokuhamo, po potrebi dosolimo in popramo, začinimo s kisom in ribezovim želejem. Omako precedimo, ji dodamo ribezove jagode in kratko prevremo. Meso narežemo na rezine in oblije-mo z omako. Za ribezov žele damo oprane ribezove jagode v mesilnik, prilijemo v vodi prevret sladkor in zmešamo. Vse skupaj segrejemo na 80 stopinj ter primešamo v vodi namočene in ožete liste želatine. Zmešamo, da se želatina enakomerno porazdeli in razpusti ter prilijemo k soku od pečenke, nekaj pa zlijemo v poljubno posodo. Pustimo, da se žele strdi, nato ga razrežemo, potresemo s sladkorjem v prahu in kot okras priložimo k divjačini. Dober tek! POTREBUJEMO: 4 žlice ajdove moke, 400 g gozdnih sadežev, 100 g zdrobljenih piškotov, 150 g sladkorja, 20 g jedilnega škroba, 4 jajca, sladko smetano, 1 žlico vanili-jevega sladkorja, 1 del vode Gozdne sadeže skuhamo v os-ladkani vodi. Dodamo jedilni škrob in prekuhamo, da se omaka zgosti. Dodamo še va- nilijev sladkor in sladke drobtine iz zdrobljenih piškotov. Nato pripravimo sneg iz beljakov in štirih žlic sladkorja ter vanj rahlo vmešamo moko in rumenjake. Zmes damo v pekač in 20 minut pečemo v pečici pri 200 stopinjah. Ko je omleta pečena, jo premažemo z omako in prepognemo. Okrasimo jo s stepeno sladko smetano. PRIREDITVE PETEK, 5. 1.__________________ ČEPIČE, gostišče Juenna, 16.00 Novoletno srečanje CELOVEC, v domu sindikatov - SPZ 20.00 49. Slovenski ples. Igra ansambel »Gašpeiji«, Slavko in Gregor Avsenik; polonočni show »Plesna šola Mojca Horvat« SOBOTA, 6. 1._________________ SELE, na Pušelčevem travniku -DSG Sele in Slov. športna zveza 13.00 Super-trim koroških vasi SELE, farna dvorana - PD Sele, KPD Planina 18.00 Otvoritev razstave Jureta Pepenška »Ikone« in Jožeta Krambergerja »Tihožitja«. Nastopa MePZ »Jurij« iz Mozirja ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel 19.30 Gled. predstava »Županova Micka«. Nastopa: gledališče Toneta Čufarja iz Jesenic NEDELJA, 7. 1.________________ ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica 14.30 Novoletni koncert. Sodelujejo: Oktet Suha, zbor »Korenine Danice«, otroški zbor »Danica«, MePZ SPD Danica SREDA, 10. 1._________________ CELOVEC, univerza, prostor Sz-129 (blizu portirske lože) 19.00 Predavanje »Die gesellschaftliche Wertigkeit und Bedeutung von Sprachen in Europa«; prof. dr. I. Gogolin v sodelovanju z SPZ PETEK, 12. 1._________________ SELE, farni dom - RC Šentjakob, KPD Planina 19.30 Informativni in diskusijski večer »Mega Memory -Gedächtnistraining. Predava: Heribert Jäger ŠENTJAKOB, kulturni dom -Višja šola 20.00 Maturantski ples. Za ples igrajo »Slovenski muzikantje« ter DJ Two 4 you SOBOTA, 13. 1.________________ OŽBOVT, gostilna Trink - SPD Jepa-Baško jezero 19.30 »Tako smo živeli«. Zorka Trink, Neci Taupe in Ludvik Lesjak pripovedujejo iz svojega življenja. Glasbeni okvir: MoPZ Jepa-Baško jezero in učenci glasbene šole ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 20.00 Novoletni koncert. Nastopajo: folklorna skupina France Marolt, kvartet bratov Smrtnik GLOBASNICA, pri Šoštaiju -SKD Globasnica 20.00 Podjunski ples. Igra ansambel »Gašperji« RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše 20.00 Radiški ples. Igra ansambel Stopar TOREK, 16. 1._________________ CELOVEC, Musilova hiša -Musilov arhiv 19.30 Literarni večer - Kajetan Kovič PETEK, 19. 1.________________ GLOBASNICA, gostišče Juenna -Društvo koroških slovenskih pravnikov, SPD Srce, SKD Globasnica 19.00 Predavanje »Odločitev ustavnega sodišča o priznanju slovenščine kot uradni jezik v Dobrli vasi in posledice za druge občine dvojezičnega ozemlja«. Referent: mag. Rudi Vouk SOBOTA, 20. 1._______________ ŠENTJANŽ, k & k 19.30 Predvajanje diapozitivov iz potovanja po Libiji (v nemškem jeziku). Predava: Hanzi Weiss NEDELJA, 21. 1.______________ ŠENTJANŽ, k & k 19.30 Predvajanje diapozitivov iz potovanja po Libiji (v slovenskem jeziku). Predava: Hanzi Weiss PETEK, 26. 1.________________ ŠENTJANŽ, k & k 20.00 Gledališka predstava »Lidija ali zakaj si streljala«. Gostuje mlad. gledališka skupina SPD Radiše SOBOTA, 27. 1._______________ PLEŠERKA, pri Svetiju (GH Allesch) - ŠPD Zvezda 20.00 Hodiški ples. Igra ansambel Šibovniki iz Slovenije Šentiljski / St. Egydener ADVENT 2000 Pri adventnem petju v Šentilju, dne 23. 12. 2000 seje nabralo 12.000,- šilingov prostovoljnih prispevkov za organizacijo »Kärntner Kinderkrebshil-fe«, ki podpira za rakom obolele otroke. Prireditelji se zahvaljujejo vsem nastopajočim in poslušalcem. Hvala! PRAZNUJEJO! Horst Svetnik iz Celovca - rojstni dan; Janez Wutte-Luc v Veselah - 82. rojstni dan; dr. Kristijan Schellander na Dunaju - rojstni dan; Tomo Weiss iz Šentjanža - rojstni dan; dipl. trg. Franc Brežjak iz Celovca - rojstni dan; Hanzi Ogris st. iz Bilčovsa - rojstni dan; Sonja Wutte iz Celovca -rojstni dan; dr. Avguštin Malle iz Celovca - rojstni dan; Romana Kanzian iz Rožeka - 30. rojstni dan; Barbara Lepu-schitz iz Beljaka - 80. rojstni dan; Štefka Končič iz Vogrč - 50. rojstni dan in god; Zofi Steiner iz Srej - rojstni dan; Valentin Ogris iz Podna - rojstni dan in god; Pavla Miklau iz Prible vasi - rojstni dan; Marko Smrečnik iz Male vasi - 35. rojstni dan; Lizi Standmann na Klopcah pri Škofičah - rojstni dan; Albin Pegrin s Šajde - 70. rojstni dan; Leni Kajžnik iz Rožeka - okrogel rojstni dan; Nadja Kanzian iz Rožeka - 22. rojstni dan; Kristina Klemenjak iz Celovca - rojstni dan; Tomi Roblek s Kota - 22. rojstni dan; Lenart Užnik s Kota v Selah - 70. rojstni dan; Kristi Prešern s Hriba ob Baškem jezeru - 65. rojstni dan; Sabina Golavčnik iz Dobrle vasi - 30. rojstni dan; Štefka Elbe iz Globasnice - rojstni dan in god; Kristina Oraže iz Lepene -rojstni dan; Amalija Krištof z Bistrice -rojstni dan; Janez Bricman iz Strpne vasi - rojstni dan; Marija Zanki iz Male vasi - rojstni dan; Štefka Vavti iz Sinče vasi -rojstni dan; Janez Kušej iz Šmihela - rojstni dan; Marija Pečnik z Rut nad Bistrico - rojstni dan; Pirnst Koletnik iz 100 let Slovenskega planinskega društva Celovec razpisuje natečaj za amaterske fotografe PLANINE V SLIKI Kakor vsako leto, tudi letos vabimo vse planince - fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo, pošljite pa jih do 30. januarja 2001 na naslov: Slovensko planinsko društvo, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec!Klagenfurt. SPD »DANICA« vabi na NOVOLETNI KONCERT v nedeljo, 7. januarja 2001, ob 14.30 v Kulturni dom v Šentprimož Sodelujejo: ■ Oktet Suha, ■ zbor »Korenine Danice« ■ otroški zbor »Danica« ■ MePZ »Danica« Krščanska kulturna zveza vabi na koncert ob 100-letnici smrti Guiseppa Verdija »MESSA DA REQUIEM« v nedeljo, 28. 1. 2001, ob 19.30 v Cankarjev dom v Ljubljano ■ Orkester Slovenske filharmonije Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musicum, dirigent Mirko Cuderman ■ Vlatka Oršanic, sopran, Frančiška Gottwald, mezzosporan, Domenico Gheghi, tenor, Marko Fink, bass Cena vstopnice in prevoz: ATS 450,-Vstopnice lahko naročite pri KKZ: tel.: 0463/516243 Čirkovč - rojstni dan; Tilka Račnik iz Dolinčič - rojstni dan; Fanika Kajzer iz Rinkol - rojstni dan; Marija Prutej iz Vogrč - rojstni dan; Fric Hudi iz Globasnice - rojstni dan; Zora Krištof iz Šmihela - rojstni dan; Marija Kajdiš iz Kokij - rojstni dan; Marija Kraut z Bistrice - rojstni dan; Silvo Duller iz Podgore pri Šmihelu -rojstni dan; Marija Feinig iz Sveč -rojstni dan; Marija Stingler z Bistrice v Rožu - rojstni dan; Marija Wakounig iz Mlinč - rojstni dan; Tončka Hobel iz Vesel pri Šentprimožu - rojstni dan; Neža Starmuž z Zamanj - rojstni dan; Jože Urh s Plaznice - rojstni dan Slovenski vestnik čestita! Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 « faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig..........................(-50) E-mail: Sonja.wakounig@s\o.at Tajništvo .................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba.............Milka Kokot (-40) Prireditve...............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 PE 5. 1.1 18.10 Utrip kulture__________ SO 6. 1. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Praznična NE 7. 1. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena PO 8. 1.1 18.10 Kratki stik____________ TO 9. 1.1 18.10 Otroški spored_________ SR 10. 1. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 7.1.113.30 ORF 2 • In spet se svet vrti na 49. Slovenskem plesu • Kmetice in kmetje stopajo v novo leto opogumljeni s pismom vodstva stanovskega zastopstva glede boljše uveljavitve slovenščine • Lovska družina Blato • Božični oratorij J. S. Bacha v izvedbi MePZ Danica in celovških Madrigalistov • Sedmeroboj južno-koroških vasi: Tokrat tekme v selskem snegu.__________________________________ PO 8.1.1 3.00 ORF 2,16.00 TV SL01 (Pon.) RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Žborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mait: agora@magnet.at PE 05.01.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Radio Triglav - Jozzica Sskoficc 18.00 Otros-ski Koticcek 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Musič for the masses 23.00 The rest of the day 24.00 Tamera (pon.) 01.00 Soundtrack tedna SO 06.01. I 10:00 Forum Ekologija -Triglav 11.00 BBC News 11.30 Campus Hochschulseelsorge 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Crescendo 18.45 Poročila 19.00 v pogovoru 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta NE 07.01. I 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Speci- al: Alpe adria - Istra 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 BBC News 20.06 Sunday Loops 22.00 For tho-se about to rock 24.00 Glasba___________ PO 08.01.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11:06 zdrava ura Dr. Inzko 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Otrosski Koticcek 18.45 Poročila 19.00 Diditalizacija ljudske zavesti 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Forum: Ekologija - Triglav TO 09.01.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Prof. J. Klingler 18.00 Otrosski Koticcek 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 No-che Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic 22.00 Liter.arna kavarna (pon.) 23.00 Vesscca/Naditfalter 24.00 Glasba SR 10.01.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po koroškem: koroška pesem 18.00 Otrosski Koticcek 18.45 Poročila 19.00 Mediterraneo 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Alpe Adria 01.00 Glasba ČE 1.01. I 10.00 Kalejdoskop Flash News 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otrosski Koticcek 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Club Karate 23.00 Glasba w. • lTi ^ J l-j Hl VESTNIK •stitfl ŠPANIJA Generalno zasedanje in 30-letnica evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino edini, ki prireja vsaki dve leti movanju v Luxemburgu in pre- Artave sta odigrala Bachov tudi tekmovanje mladih slo- jela še zlato medaljo. Tudi dru- koncert za dve violini, venskih baletnih plesalcev in ga naša violinistka živa Cigle- Z vidnim navdušenjem in tudi edini, ki prireja državna nečki (obe sta iz SGBŠ Ljubija- celo glasnimi vzkliki so nav- d 14. do 17. decembra seje v obmorskem mestu Chi-piona na atlantski obali Španije odvijalo redno generalno zasedanje Evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino (EMCY), ki ga je vodil predsednik EMCY Hans P. Pairott iz Mtinchna. Slovenijo predstavlja v tej organizaciji Komisija za glasbena tekmovanja pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije (TEM-SIG), ki ima pri odločanju in glasovanju dve mesti: kot nacionalno tekmovanje mladih glasbenikov in baletnih plesalcev in kot Evropsko tekmovanje mladih orglavcev. Podpisani je kot sekretar in delegat TEM-SIG-a ter kot predsednik organizacijskega odbora Evropskih tekmovanj za mlade orglavce v Ljubljani na zasedanju poročal o zelo pestrem delovanju TEM-SIG-a v zadnjih dveh letih. Pri poročilu o vsakoletnem organiziranju regijskih in državnih glasbenih tekmovanj v Sloveniji sem posebej poudaril udeležbo slovenskih zamejskih glasbenih šol iz avstrijske Koroške in Italije. Poleg tega organiziramo vsako leto v Ljubljani tudi t. im. Evropski koncert z udeležbo prvonagrajencev nacionalnih tekmovanj iz raznih evropskih držav. TEMSIG je v tej družbi triintridesetih nacionalnih in mednarodnih tekmovanj (ob zaključku zasedanja nas je bilo že enainštirideset) tekmovanja za solfeggio. Kar nekaj udeležencev je želelo od podpisanega podatke o tem tekmovanju, ki je bilo pred kratkim v Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor. Z veseljem sem poročal tudi o velikem uspehu mlade, komaj osemletne violinistke Tanje Sonc, ki je sredi novembra zmagala na mednarodnem tek- na) je v III. kategoriji dosegla 2. nagrado in srebrno medaljo (prva nagrada ni bila podeljena). Prav tako je violinist Rok Zgonc iz Akademije za glasbo na povabilo Radiodifuzije Portugalske zelo uspešno igral 17. novembra v Portu skupno z zmagovalcem portugalskega tekmovanja - ob spremljavi portugalskega mladinskega orkestra zoči delegati sprejeli predstavitev barvnega umetniškega plakata za 5. Evropsko tekmovanje Zgoščenka družine Artač Hanzija Artača, godca in zborovskega skladatelja izpod Obirja, seveda poznamo vsi. Z glasbo se ukvarja že dolgo vrsto let, najbolj pa je znan po uglasbitvi pesmi Milke Hartmanove. Da pa ima 10-letno hčerko Marijo, ki se uči harmonike v glasbeni šoli v Železni Kapli, obiskuje slovensko gimnazijo in tam prepeva v zboru, to smo zvedeli ob najnovejšem izidu zgoščenke družine Artač. Oče Hanzi je prisluhnil Marijini otroški duši in napisal zanjo dve skladbi. Besedilo je prispeval znani slovenski literat Ivan Sivec, aranžma pa mariborski glasbenik Boris Rošker. Oče Pismo bralca To so korenine! Vse svoje življenje so prepevali in še prepevajo: Kavčev Franci, Čev-hov Halbi, Lojz in Pep ter Lukanov Berti in Nande Pristovnik (Gmaj-niški Nanti). Slednja dva sta še aktivna. Seveda ne smem pozabiti Lojzovega Tonija in Rokijevega Tomija, ki sta svojčas bila izvrstna solista. Od daleč so prihajali na redne vaje (predvsem Halbi, Lojz in Pep). Pa jim ni bilo odveč, ker so peli iz srca. Pa tudi ta ali ona igra je zahtevala mnogo vaj in požrtvovalnosti. To so zares pravi pionirji! KRIŽANKA Sonja Wakounig VODORAVNO: 1. prepozen prihod 6. orodje za vijake 12. črn ptič naših polj 13. razumno ravnanje, uživanje česa z mero 15. okrajava za »et cetera« 16. časopis na steni 17. ZE 18. kar damo živini po tleh 19. nemški nedoločni člen 21. spremljevalec rimskega boga Amorja 23. avtom, oznaka za Karlovac 24. slovensko smučarsko središče (iz istih črk kot LOGAR) 26. igralec na instrument s strunami 29. trop ptic ali rib 30. grški bog vojne 32. VO 34. občutek, če komu ne privoščimo česa dobrega 36. slepo črevo 38. jesenska cvetica 39. koroška jed iz posušenega, zmletega sadja 40. OP 42. angleško »deset« 43. bivši predsednik ZDA (Ronald) 44. nosilec dednosti v celicah 46. zgornje človekove okončine 47. predlog 48. slikovit opis, približno začr-tanje 50. nekdanji kovanec za majhno vrednost 53. nekdanji ruski general, po katerem je poimenovan poseben »kotejl« 54. slovenska plesalka in koreografka, ki deluje na Koroškem (Alenka) NAVPIČNO: 1. učenci pišejo v ... 2. velika žila 3. predpona pred škotskimi priimki 4. UN 5. nekdanji južnoameriški indijanski narod 6. mestece pod Velebitom z znano viteško igro alko 7. izdelovalec vrčev 8. glavni števnik 9. dosegljivost 10. znižana nota »e« 11. vzpetina 14. gosta tekočina iz sladkorne pese ali trsa (tudi krmilo za živino), iz katere šele pridelujejo sladkor 16. okrajšava za »starejši« 18. igralec brez besedila za obrobne vloge 20. vrsta gline 22. trava druge košnje 25. osvetljevanje z žarki 27. načrtana mreža 28. posamična vinska trta 31. nemška filmska igralka Sommer 33. najbolj znana molitev 34. zadnji pozdrav v slovo 35. predel Ljubljane, kjer je Prešeren spoznal svOjo Julijo 37. ajdi, neverniki 41. del ptičje »obleke«, tudi pisalo 43. pariška železnica, ki vozi v okolico mesta 45. velika reka v Egiptu 49. SO 51. AH 52. veznik mladih orglavcev, ki bo septembra 2001 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vseh trideset prinešenih plakatov so odnesli s seboj v razne kraje Evrope. Kot redne člane smo na novo sprejeli osem nacionalnih in mednarodnih tekmovanj (podpisani je bil pooblaščen za glasovanje tudi v imenu uglednega mednarodnega radijskega tekmovanja Concertino Praga in mednarodnega klavirskega tekmovanja v Košicah na Slovaškem) iz Hrvaške, Anglije, Georgije, Malte, Poljske, Rusije in Švice. Zanimivo je, da sta za članstvo zaprosili tudi tako uveljavljeni tekmovanji kot sta nacionalno tekmovanje BBC London in Evrovizijsko tekmovanje za Grand Prix s sedežem v Ženevi, katerega na vsaki dve leti organizira Evropska mreža radijskih postaj (EBU). Delegati so sprejeli tudi finančni obračun za leti 1999-2000 in izvolili podpisanega v dvočlansko nadzorno finančno komisijo za naslednji dve leti - skupno z avstrijskim delegatom mag. Walterjem Meixnerjem iz Innsbrucka. Lovro Sodja Hanzi in mati Mira pa sta hčerki dodala tudi svoja glasova. Zgoščenko je posel studio Danila Ženka v Mariboru. Prijetno zgoščenko, ki je prava redkost tudi po tem, da sta na njej samo dve skladbi, lahko dobite pri družini Artač v Galiciji, v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in v nekaterih posojilnicah. Družina ARTAČ: Rada bi zapela vam Veliko so storili za kulturo in svojo narodno skupnost. Mladina, naj vam bodo za vzgled! Kot je videti, je trenutno tudi mladina na mestu. Želim vam dosti poguma in vztrajanja! Seveda ne smem pozabiti tudi naših »deklet«: Vrtnikovih (Neži, Mica in Mira), Užnikove Milke, Juhove Hil-dije, Kacmanove Justije in Tilke, Vorančeve Marice, Trklove Edije, Coflove Edije, Pušelčeve Emije in drugih. Tudi one so doprinesle svoj delež. Nekaj pa jih je že rajnih; tudi nje bomo ohranili v lepem spominu. Če sem koga prezrl, naj mi oprosti - ni namenoma. Friedl Mak, Sele - Borovnica OBČNI ZBOR SŠZ Marijan Velik vnovič izvoljen za predsednika SMUČARSKI SKOKI Stefan Kaiser presenetil v Oberstdorfu! Dvakratni ekipni svetovni prvak pri juniorjih, 17-letni Za-homčan Stefan Kaiser, je na prvem tekmovanju novoletne turneje na štirih skakalnicah v svetovnem pokalu presenetil športno javnost z izrednim 7. mestom v konkurenci v Oberstdorfu. Šele neposredno pred božičem ga je avstrijski trener A-kadra Alois Lipburger po tre- ningu v Ramsau izbral za turnejo, kar Kaiserjevemu trenerju v avstrijskem B-kadru Harryju Haimu najprej zaradi nevarnosti ni bilo prav po volji. Toda talentirani Stefan Kaiser je dokazal, da lahko tudi pri tekmovanju svetovnega pokala ohrani mimo kri, in je s svojo uvrstitvijo pustil za sabo številne turnejske favorite kot je to npr. Ianne Ahonen. V torek je Kaiser razen tega štartal še pri Continental-pokalu v Innsbrucku. Tekmovanje je sicer zmagal mladi Tirolčan Manuel Fettner, toda Zahomčan je z 2. mestom spet pokazal obetavno predstavo za prihodnost. T. C. ŠPORTNA GALA »Paco« Wrolich izbran med top ten Kot višek preteklega športnega leta je bil konec decembra izbor najboljših koroških športnikov in športnic leta 2000. V nabito polni sejemski areni je bila od športnih novinarjev soglasno izbrana pri ženskah za športnico leta atletinja Stephanie Graf (1150 točk) iz Velikovca, ki je na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju osvojila srebrno medaljo. Odlično drugo mesto je dosegla slalomistka Sabine Egger iz Štebna pri Globasnici (774 točk). Pri moških se je na prvo mesto uvrstil smučar Christi- an Mayer (982 točk). Zelo razveseljiva je tudi uvrstitev kolesarja »Paca« Wrolicha iz Loč med deseterico najboljših (9. mesto in 134 točk). Odlikovana sta bila tudi telesno prizadeta športnika Andrea Guggenberger in Stefan Krieghofer, ki sta sodelovala na paraolimpijskih igrah v Sydneyju. Za moštvo leta je bila izbrana nogometna ekipa iz Bad Bleiberga. Izredno pester in zanimiv kulturni program sta oblikovali »Show dance« skupina NoreMakh in artisti celovškega kluba »ATIK«. Športne gale so se udeležili politični mandatarji in seveda predstavniki in odborniki številnih športnih društev, med njimi tudi predsednik Slovenske športne zveze Marjan Velik. M. Š. DSG Sele in Slovenska športna zveza vabita na 2. SEDMER0B0J JUŽN0K0R0ŠKIH VASI 2000/2001 4. tekmovalni dan: 6. januarja 2001 ob 12.00 v Selah pri Kristanu oz. pri Pušelcu SPORED * moški: veleslalom * ženske: smučarski tek * otroci: spretnostna vožnja na snegu ŠAHOVSKI OREH Št. 139 Silvo Kovač Študija Korolkova / beli na potezi zmaga! Q lovenska športna zveza kot «J krovna organizacija vseh 22 slovenskih in dvojezičnih športnih društev na Koroškem stopa z izkušenim vodstvom v novo tisočletje. Na rednem občnem zboru v novem kulturnem domu v Pliberku so delegati vnovič soglasno izvolili za predsednika Marijana Velika, novinarja, ki SŠZ predsededuje že od leta 1992 dalje. Potrjeno je bilo tudi ostalo dosedanje vodsto s podpredsednikom Danilom Prušnikom, zapisnikarjem Petrom Trampu-schem, blagajničarjem Mirkom Oražetom ter poslovodečim tajnikom Ivanom Lukanom. Pri ostalih članih predsedstva je prišlo do dveh sprememb: Ivana Ramšaka in Edo Velik sta nasledila Franc Wieser in Robert Kropiunik. Novo vodstvo je bilo izvoljeno za dobo treh let. Vnovič izvoljeni predsednik Marijan Velik je v bilanci delovanja Slovenske športne zveze FINANCE »Nikoli ni bilo denarja od dežele« 27. decembra 2000 je namestnik deželnega glavarja Mathias Reichhold na koroškem radiu ORF glede menjave kluba vrhunske ve-likovške atletinje Steffi Graf trdil, da je dežela vse koroške udeležence olimpijskih iger v Sydneyu finančno v veliki meri podprla. Peter »Paco« Wrolich je na to nakazal precej drugačno sliko situacije: »Nisem dobil nobene podpore od dežele Koroške niti za olimpijske igre 1996 v Atlanti niti za igre 2000 v Sydneyu. V svoji celotni karieri še nisem dobil šilinga od naše dežele.« V takšnih razmerah se politikom torej sploh ni treba čuditi, da vrhunski športniki zapuščajo naše kraje! T. C. od zadnjega občnega zbora 3. decembra 1997 v Šentjanžu v Rožu izpostavil predvsem uspešno profesionalizacjo zveze, ki je v prid vsem slovenskim športnim društvom. Nadalje je opozoril na uspešno promocijo slovenskega športa ob 50-letni-ci SŠZ v letu 1999, na krepitev prekomejnega sodelovanja ter na uspešno medialno promocijo slovenskega športa. Izpostavil pa je tudi uspehe slovenskih športnikov in športnic v preteklih treh letih. Ob tem je posebej omenil kolesarja Petra Wrolicha, ki je v Sydneyju že drugič nastopil na olimpijskih igrah, dvatkratnega ekipnega svetovnega prvaka v smučarskih skokih pri juniorjih Stefana Kaiserja (ŠD Zahomc) ter v ekipnem športu letos še posebej uspešne Dobljane. Poseben poudarek je Velik v svojem govoru dal vprašanju financiranja slovenskih športnih struktur na Koroškem. Pozval je tako obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev (ZSO in NSKS) kot tudi vladi T o soboto in nedeljo bo v I Mariboru na sporedu že 37. Zlata lisica. Na smučišču pod Pohorjem se bodo za točke svetovnega pokala borile najboljše veleslalomistke in slalomistke. Tekmi sta bili dolgo časa vprašljivi, saj v štajerski metropoli ni veliko snega pa tudi temperature niso ravno zimske. Za praznike se je vendarle toliko ohladilo, da je organizatorjem uspelo izdelati dovolj umetnega snega in tekmi tako zanesljivo bosta. Največ pozornosti bo v Mariboru deležna Hrvatica Janiča Kostelič, ki je nanizala v letošnji sezoni serijo petih zaporednih slalomskih zmag. Pred lansko poškodbo v St. Moritzu pa je tudi dvakrat zmagala -tako da je na zadnjih sedmih slalomskih tekmah za svetovni na Dunaju in v Ljubljani, naj končno namenijo za potrebe športa najmanj deset odstotkov vseh podpornih sredstev, ki jih prejema slovenska manjšina na Koroškem. Jasno zahtevo predsednika po višji finančni dotaciji slovenskih športnih struktur na Koroškem so delegati podprli s soglasno sprejeto resolucijo, v kateri je zapisana tudi zahteva po odobritvi bazične podpore za strešno športno organizacijo koroških Slovencev s strani sosveta oz. urada zveznega kanclerja. Občnega zbora so se kot častni gosti udeležili generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez mag. Tone Jagodič, pristojen referent za zamejski šport pri OKS-ZŠZ Marjan Jemec, predsednik koroške nogometne zveze dr. Tomi Partl ter župan mestne občine Pliberk mag. Raimund Grilc. Delovanje SŠZ pa so v brzojavnih čestitkah pozitivno izpostavili tudi slovensko ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za Slovence v Ljubljani ter referent za šport pri koroški deželni vladi, namestnik deželnega glavarja Mathias Reichhold. I.L. Izvoljeno novo predsedstvo SŠZ: Marijan Velik - predsednik; Danilo Prušnik - podpredsednik; Peter Trampusch - zapisnikar; Mirko Oraže - blagajničar; ostali člani predsedstva: dr. Ludvik Druml, mag. Rupert Gasser, Ivan Lukan, Janko Kö-lich, Robert Kropiunik, Silvo Kumer, mag. Anton Malle, mag. Mirko Oraže, Erich Už-nik, Franc Wiegele, Franci Wieser; pregledovalca računov: mag. Jože Blajs, Milan Wutte; razsodišče: Ivko Ferm, Hanzi Lesjak, Martin Wiegele. pokal, na katerih je nastopila, vselej tudi zmagala. Pričakovati je, da jo bo v Mariboru vzpodbujalo več tisoč hrvaških navijačev, saj je Zagreb oddaljen le dobrih 100 kilometrov. Ob odsotnosti poškodovane Martine Ertl, se bo za vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala s Hrvatico borila Švicarka Sonja Nef, ki je predvsem v veleslalomu v izjemni formi. Na najbolj tradicionalni ženski tekmi svetovnega pokala se veliko pričakuje tudi od slovenskih smučark, ki bodo poskušale popraviti nekoliko slabši vtis z zadnjih tekem v Sestrieru in Semmeringu. Veliko navijačev bi naj prišlo tudi iz Avstrije, Avstrijci pa lahko največ pričakujejo od veleslalomistke Michaele Dorfmeister. D. T. Za praznično vzdušje je namenjena študija, v kateri beli na potezi zmaga. Pot do zmage je precej zapletena, saj v njej sodelujeta bela skakača na šahovnici, prav tako pa jim m M A AH & ', : M| SÜ l n AaBjn ■_j 1Ö 1 ■ ■ ■ & i* ■ m m mm abcdefgh pridejo v pomoč tudi trije kmetje na sedmi vrsti, ki se ob pravilnem razpletu promovirajo v to figuro. Veliko uspeha in užitkov pri reševanju študije! Rešitev št. 138 Z napadom na nerodno postavljeno belo damo 1.. .Lg4! se pričenja poraz bele vojske. Po 2.hg4 hg4 3.DI4 (trenutno edino prosto polje) je črni z vdorom na prvo vrsto 3.. .Tel+4.Tel:Tel:+5.Tel: Df4: osvojil belo damo. V partiji je še sledilo: 6.Tdl a6, 7.Sc5 De5 8.Tel Dg5 9.Tdl Lg3: in beli se je vdal! Del novega predsedstva SŠZ (z leve): Mirko Oraže, Danilo Prušnik, Marijan Velik in Ivan Lukan Foto: Štukelj SMUČANJE/SVETOVNI POKAL Mariborska Zlata lisica bo!