Posamezne številke« Navadne Din 1*—«, ob nedeljah Din 1*50,
„TABOR* izhaja vsak dan, rasvea
nedelje in praznikov, ob 1& asi • datumom naslednjega dne ter stana tncsfecoo po pošti D 12*50, sa fao-aeiiuitvo D 20*50, dostavljen na dom S> 14*—* na izkaznica D 12*5(1 iaserati po dogovora. NaroSa *e pri »pravi *TABORA*t MARIBOR. Jurci&va «
ulica itev.4,
p.
n.
Knjižnica liceja
<iOR
Posamezne Številke« Kavadn* Din 1'—,
ob aedeijjab Din 1*50l
UREDNIŠTVO m ■■bat« v Mart-bora, Jurčičeva ul. ft. 4» L aad-•tropje. Telefon lntaruvb> SL 270. UPRAVA m ochuja * Jmr&ZtM alid it- 41 pritličje* da—i* Tale* foa St 21 **
račun Sla«.
potoaMuJ
U*7ft7.
Na aaioula bres deaas^ aa aa min* Rokopisi sa mm vračajo.
Leto: IV.
Maribor, sobota 24. novembra 1923.
Številka: 267.
Važne zunanjepolitične konference
v Beogradu.
Češkoslovaški, romunski in francoski poslanik pri Ninčiču.
B e o g r a d, 23. jiovembra. Zunanje mi- ozirom' na stališče, ki ga je na včeraj-^ttiatrstvo se je začelo resno baviti s pri- šnji seji zavzela vlada. Upati je, da bo pravami za sestanek Male antante v zapisnik čez kratko časa v tern smislu [Beogradu. Tozadevni razgovori s posla- redigiran1 in takoj nato podpisan, miiki zavezniških držav se nadaljujejo. *-> Včeraj opoldne je dr. Ninčič posetil Včeraj dopoldne je g. dr. Ni uči £ spre- ameriškega odpravnika poslov Lodgeja jel češkoslovaškega poslanika g. Šeba in govoril ž njim o spl ož nepolitični h raz a n romunskega poslanika g. E m a n1 d i- merah, v kolikor se tičejo naše države in; 3 a in se ž njima delj časa razgovarjal Zedinjenih držav ameriških. Popoldan je 'G. Šeba je poročal ministru dr. Ninčiču posetil zunanje ministrstvo francoski
0 obnovitvi procesa Nikolov, ki obeta pri- poslanik Clement Simens in’ se informi-Imesti še senzaeijonalria razkritja. Gosp. ral o izvestnih zunanjepolitičnih ypra-Emandi je nadaljeval pogajanja glede šanjih.
razmejitvenega sporazuma in sicer a
Pred podpisom konvencij z Bolgarijo in
Romunifo.
■ Beograd, 23, novembra. Včeraj je Beograd, 23. novembra. Sinoči 3e ibila dovršena stilizacija razmejitvenega zunanji minister pregledal konvencijo z zapisnika z Romunijo. Danes dopoldne Bolgarijo glede plačila odškodnino za Se sestanejo pri zunanjem! ministrstvu vojne rekvizicije. Danes se odpošlje na-delegatje naše komisije ini romunski po- šemu sofijskemu poslaniku Rakiču poslanik Emandi, ki bodo še enkrat zapis- oblastilo, da podpiše konvencijo, bik rvidirali. Jutri Lv soboto ‘bo brž-	—Q—*
koiia podpisan.
Krvave bitke s komunista v Poruhrfu.
E a s e ti, 22. novembra. V EothauSnu in nilc ubit, en' pa težko ranjen. Na strani iSteelu je prišlo do spopadov med poli' komunistov je bilo 15 ranjenih. Policiji fcijo in komunističnimi povorkami, ki so se jo posrečilo, da je povsod obvladala "prihajale iz okolice v mesto. V Rothau- položaj in zaprla večjo število oborožo-fenu je oborožena ljudska množica na- nih komunistov.
padla policijsko četo. Neki policijski u- V Diisseldorfu sto se spopadli komuni-Iradnik jo bil pri tem popadu ubit. V stl s separatistično "policijo. Mnogo oseb lEssenu je morala policija poseči po o- je 'bilo ranjenih, rožju. Tudi tu jo ibil eji' policijski urad-
—O— !•>•
1 konferenca: o podonavskem
PROMETU.
Beograd, 23. novembra. (Izv.) Dne St), decembra tl. se otv&ri na Dunaju 06mo zasedanje mednarodne- komisije za mednarodni promet dni prevoz po Donavi. Iz tega razloga* jo dospel vi Beograd g. IWilfan, član naše stalne delegacije vi
BRITAN .E GROŽNJE FRANCIJI.
Slika z veleposlaniške konferenco.
London, 23. movembra. Iz poročila, [ki ga je poslal ameriški vladi njen pariški poslanik Myron Horrick, so razvidne nekatere podrobnosti o seji veleposlaniške konference, na kateri se je odločila usoda antante. Lord Grewe, po-
Roke proč!
Bratislavi, da dobi od vlade potrebne slanik Velike Britanije, je izjavil, da v
instrukcije za predstoječa posvetovanja imenu svoje vlade upa, da 'bo francoska
in pogajanja na mednarodni konfernci, vlada dobro prevdarila poledice sepa
,	ratrie akeije, ki ibi spravila v nevarnost
KRALJICA’ MARIJA ODPOTUJE NA obsitoj antante. Če bi Francozi še nada-
f; FRANCOSKO RIVIERO. 3i ■ M® vodiili politiko, ki stoji v popolnem
■o	j	oa	v-r	v	Nasprotju a politiko Velike Britanije, bi
Beograd, 23 novembra. Izv.) K a- Mla iondon:ska vlada prisiljen,a, odlpok,i-
®or se doznava, se Nj. VeL kraljica dane^ cati svoje zastopnike iz vseh' medzavez-frrne <v, Beograd* od koder takoj nadalju-t toiških! feomialj. italijanski zastopnik se be potovanje na Francovo Rmero, kje* 3e -Hrum anrfeSken™
Nameravana premestitev delavnico južne železnice v Mariboru. ' ? "
V zvezi z nedavnim posetomi	delavnica	brez delavcev?
prometgaga ministra dr. Veli-j fzkusnje uče, da južni delavec za in-zara Jankoviča v Mariboru se ■ dustrijsiko delo ini poraben, ker je izrazij širijo po mestu, zlasti med de-r j>oljski delavec. Saj je to tudi eden naj* lavstvom južna železnico vesti,' tehtnejših razlogov zato, da se industrij* da namerava prometr.o miii str-, gka podjetja ustanavljajo baš v gorati stvo premestiti delavnice južne Sloveniji, ki je navezana na svojo industrijo. Popolnoma naravna posledica tega je, da je slovenski delavec tudi najboljši industrijski delavec. Naj lepša potrdilo tega je brezhibno in najboljša funkcijoniranje mariborske železniška delavnice. Kakor pa že omenjeno, je ma-lo verjetno, da se ho sedanje delavstvo! dalo z delavnico vred premestiti. Delav-
železuico iz Mariovra v notranjost države, ker eo vsled bližnje državne meje v slučaja kakega vojnega zapleti jaja ogrožene.
Kakor je ta vest, na prvi pogled go-rostaana ni tako neverjetna. Mi smo že ponovno na tem mestu žigosali postopa
nje sedanje radikalno vlade, ki hoče vsa niča bi v novem kraju ostala torej brea pomembnejša industrijska podjetja kon- \ strokovnega delavstva ia za državo m*;-centrirati v, Beogradu in neposredni c-, tev kapital.
količi. Kot vzrok za to navaja vedno Odločilni faktorji pa vSe take name-samo eno; preblizu državne meje, zato; re zagovarjajo tudi z pri nas že običaja
treba spraviti vse v sredino države, kjer so v e,lučaju kake vojne ia podjetja vama pred sovražnimi 'fiapadi. V slučajih, ko gre izključito sa vojno industrijo, kakor tovarne mtkmčtie itd. bi ne
Do frazo:
'ostane dalje časa.
► FREI* SKLICAN.TEM NARODNE SKUPŠČINE.
je pridružit angleškemu stališču, dočim je belgijski izjavil, da še čaka navodil iz Bruslja.
Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Za da*
®es dopoldne je sklical predsednik na-lasodne skup. načelnike parlamentarnih [Skupin! na posvetovanje, na katerem! se «oh™*L ’u”Iinil'lv:ni jibo določil dam sklicanja narodne skuj> -	*	emo	ra
Sčine in določil dnevni red. ;
Definitivni isdd bolgarskih volitev.
Beograd, 22. nov. Po poslednjih vesteh, ki jih je dobilo bolgarsko poslaništvo v Beogradu od svoje vlade, so ugotovljeni definitivni rezultati volitev v
P Dr. SEIPL OBIŠČE BUKAREŠTO.
D n a a j, 23, novembra. »Neue Freia iPresae« izve, da nameravata kancler dr, Seipl in zunanji minister dr. Grunberger Prve dni prihodnjega leta obiskati wx
»zgovor« v zvezi z Radoslavovci je dobil 201 mandat, do-cLml odpade na opozicijo 46 mandatov. — Podrobnosti o razdelitvi opozicijskih mandatov še niso dospele,
—O—
BORZA.
Curih, 23. nov. (Izv.) Predborza.
mu-tfsko vlado v Bukarešti. Obisk ne bo Pariz 3L10, Beograd 6.575, London 25 07, *mel nik-akrh političnih’ tendenc, temveč Praga lfi.675, Milan 24.85, Nevvvork 572.50 ‘»o zgolj izraz pozornosti, ki jo Avstrija Dunaj 0.00805, žig. K o 0081 ;Posvcča gvojiin sosedom. Tako bd. bili vi Zagreb, 33,
).0081.
Bukarešti zaključeni obiski, Id! jih je Švica 15.37&-15.425,aV’Londo^
sosed- Dunaj 0J2425-O.12525, Praga 2.55-2.565, »m amas.	^	Milan	3.82-3.83, Newyork 87^0-88, Bu-
-r
drža;vni interesi.
Premostitev delavnic južne železnice^ i pa bi pomenila po našem prepričanju!, nič prod temu, če so 20 res Loiiua,. ravno nasprotno: državno škodo. Doslej Macedonija in Banat varnejšo od Slove- j0 ta delavnica mod vsemi, kolikor jiU nije. Toda pod to krinko hoče sedanja ( ima naša država, najboljše funkcijonira-vlada odvzetij Sloveniji ne samo tako- la. Premestitev pa bi to vsaj za UaSa zvano vojno industrijo, ki jo pravza-, razmere brezhibno poslovanje ne samol prav niti še nimamo ampak vsa važ- prekinila, temveč sploh popolnoma ubi* nejša ii dustrijska podjetja sploh. Da pa ]a. Prodno bi se ves ta ogromni aparat} so hočev r>d.anja radikalna vlada prešla-: demontiral in transportiral, bi pretekla viti tudi s tem, da so .je spravila na de- j v najboljšem e.lučaju več mesecev. Pril lavnice južne železnice V Mariboru in j tem' bi bilo mnogo materi jala, ki sedaj jih hoče »iz varnostnih razlogov in dr-' lahko služi še več let, uničenega, pai žavnih interesov« premestiti iz Maribo- tudi na novem’ mestu, ki gotovo n® bi bil ra nekam doli v Novi Sad, tega pa kljub dosledna kopija sedanjih prostorov, vsem' dosedanjim! izkušnjam ne moremo; sploh nerabnega. Državo bi stala taka! verjeti. Ako taka namera res obstoji,nas' akcija ogromno milijone, pri vsem teid navdajo čustvo, da sede na odgovornih' i pa bi trpel zlasti promet v Sloveniji, mestih *— blazneži, ki se jio zavedajo, • kjer doslej še kolikor toliko funkcijonli-kaj delajo.	| ra- Nadomestila za mariborsko delavni-
Pogin za Maribor.	1	00 sploh nimamo. Ves naš promet je itald
Maribor stoji in pade z delavnicami! J +kake“	da bi bil,že	^
Dužne železnice. Mesto se jo začelo razvi-l ^e'ben temeljitega popravila. Uničenj jati šele v oni dobi, ko se je zgradila že-j	Ravnice	pa bx mu zadalo ša
o-io. •	•	’	, , ,	; večjo, neozdravljivo rano. /-ato bi pao
ieznica, glavni razmah pa je nastal ta- ...	,	„	.	,	\	1
kmt i-r,	,r	v	bilo v pravem) draavnem interesu, da sla
ltrai, iio so so otvorne v Mariboru ze-	,	.	.	.
lp^nieibn » ■	,	,	.	.	) mariborsike delavnice ne trga in' razmer
lezniSKe delavnice, v katerih je zaposlt-;	.	,	x	,	.	... ,	,	,
nih krog 3.000 delavcev. Ako se torajte! Sar\temvf’ da se »J0*
delavnico v Mariboru ukinejo in odteg- *na J€’ Ce Že m	“	Jzboljsai,3e-
ne mlestu kar 3.000 družin1, ki bodo morale H trebuhom za kruhom drugam, jo & tem udarjeno vse mesto, od mestne u« prave do zadnjega trgovca in obrtnika.
Nismo tako zagrizeni lokalpatrioti, da ?a	naravnost	smešna.
Običajna krilatica merodajnih' Icpo^ go v o nekaki	;>
ipoJnf nevarnosti
1 Če sef
hi drugim mestom ne privoščili enakega j ^ res tako bojimo vojne, se moram® industrijskega napredka, toda tu gre za j tedl sedati, da nam grozi vojUal živi jenske .pogoje tisočerih di-žavl janov. { f^most od vseh strani vSaj ravno ta-Mesto ibi izguibilo nad 10.000 konzumen-\ Jco’.ce ^ šo bo]j’ kakor Pa ^ernfll tov, žnjimi pa bi odpadla tudi velika meje< V ostalem pa je že svetovna voj-večina pridoibitnih slojev, ki so g'avni na pakazala’ da moderna orožja pran* davkoplačevalci mesta in’ države. Se ■ ™ P^najo meje in ogrožajo ra?vnfl(. mnogo bolj pa bi bilo	! sredino države, kakor pa njene me-
* je. Zato tudi Novi Sad ni nie varnejši Prizadeto delavstvo samo.	{ od Maribora. Če pa vojni minister že*
V delavnicah južne železnice so po lozniške delavnice prišteva fc vojni itt-
pretežni večini zaposlena domači delavci, ki so tu doma, ki imajo tu svoje domove.
V kolikor poznamo razmere mod tukajšnjim) delavstvom, smo prepričani, da se ne bo dalo z delavnicami vred premostiti. To bi bil tudi za marsikoga pogin. Tu ima družino in svoje malo posestvece v okolici mesta. Plače delavcev danes niso tako sijajne, da bi mogli zapustiti in se podati v še večjo negotovost. Ali pa merodajni krogi tudi mislijo, kaj 'bo s temi nezaposlenimi in njihovimi družinami? Kdo naj jim da dela in zaslužka, ko bodo pridobitni krogi sami propadali1! Jasno je, da bi bila vsaka taka premestitev za delavstvo samo najhujši udarec.
V zvezi s tem pa naštaje še drugo; ypra-
J	Baijiai. koa^ti. &ž§g$ j
dustriji, pa ravno to zopet govori zal io, da ostane delavnica, kjer je. Kajti1 sf vojni sc je ponovno pokazalo, kako po* trebno je, da so taka podjetja takoj pr$ roki. Promet lahko pod gotovimi zunanjimi vplivi odpove ini je meja odreza* na od zaledja, če je v takih slučajilj tako industrijsko podjetje pri rokah", ja situacija, 'ki hi hi la gicei 5a®ii!Wjeiiai često rešena.
Pač pa bii bila prokJota dolžnost vlade,
da poskrbi za tako delavnico si Novenl
Sadu, ako je potrebna. I11 o tem) ni dvw ma. S kapitalom, ki bi bil potreben' zal premestitev mariborske delavnice im ZM fflbieiiosi s) J^aio. Juunast
'ste«^ ____„______________________________      rergas«;	1	_
ge Jo toamerafva premestiti, bi Se pri jracionelmi uporabi nemških reparacij ts lahkoto dalo zgraditi popolnoma movo železniško delavnico, in tako bi imela SJsržava mesto ene pohabljene, dve dobri, prav tako pa bo prometni minister ko-nšskil državi, Če bo skrbel zato, da dobi [mariborska delavnica potrebno podporo za nadaljno razširjenje in izboljšanje. [Ne kot separatisti in antidržavni ele-tmenti, temveč kot zavedni jugosloven-pki državljani kličemo zato merodajnim faktorjem'*. Roke preč od delavnice juž-jjxe železnice v Mariboru!
Politične vesti.
* Na potu H koncentraciji naprednih
ML »Slov. Narod« poroča, da je načel-jstvo NNS (Narodovci) na svoji zadnji l&cji obširno razpravljalo o ustvaritvi [naprednega bloka odnosno napredne fronte ter so bili tozadeviio storjeni soglasni sklepi. Vedno bolj torej prodira od nas vedno propagirana ideja koncentracije naprednega življa v Sloveniji.
* Proračun za 1. 1924-25 je vlada predložila narodni skupščini. Redni in izredni izdatki znašajo 10.fi2o.00fl .000 D in Sfstotoliko tu-di redni iai izredni dohodki. Kapram proračunu. za 1. 1923-24, ki je (sedaj v razpravi, So Stroški zvišani za 081 ntSMjonov. V Sp ji fin. odbora 22. tm., 3sd se je bavila s proračunom za 1.1933-24, jjc ‘bivši fin. minister dr. Kumnnudi o-istro kritiziral sedajno finančno politiko. [KonstatiraA je dalje, da jo vlada brezvestno izigrala redukcijo uradništva Tako je danes v vojnem ministrstvu tisoč uradnikov več nego pred redukcijo. Tudi v drugih ministrstvih so se u-peljaJi intovi oddelki z novim uradni-Stvora. V budžet tudi ni sprejel Sveta Ba odfcuip južne železnice.
* Dualističiia ureditev Jugoslavije kot monarhije je postala sedaj naenkrat rvzor hsrvatskih frankovcev. Baje so med jjijinii in Beogradom celo že tozadevna pogajanja, da pride Beograd za načrt Ih rvatsko-Srbske monarhije, v £ at eri bi zavzemala Hrvatffca isto stališče kakor evoj čaa Madžarska v avrstro-ogrski monarhiji. Hrveteka bi imela Sw>j parla-tment z vsemi prerogotivi, zakonodajo iri popolno finančno samostalnost. Skupne posle bi vršile regnikotaroe deputacijo, tki bi se sestajate po potrebi. V hrvatsko > državo-« bi spadali Hrvatska in Slavonija, vse ostale pokrajine bi imele sku-iipen parlament e Srbijo in svoje pokra-Jftimsfee skupščine. »Pravaš«, glasilo frarniko vc e v, dokazuje, da Slovenija in Bosnsa ,nimata pravice do enakega položaj«, Iker nista nikdar imeli svojih držav. Kaj oporeče mi to pater Korošec, ©tto rado-tveddS.
j * Pobožen vzdih. Ko je »Slovenec* iUzvtedel, da Ho češkoslovaška sodna ob-. Hast izvršila revizijo procesa proti imo-Jrillffli DftskaAova, je pobožno vzdihnil: »Kriza prava«. »Slovenec« je dalekovi-'dert, to mm le m$rn'o priznajmo! V Pragi (so porotnice bile pod vplivom' bolgaro-Ifilsikih krogov, pa so razsodile, da »Nikolov« Sli kriv u«»ora, četudi je sami priznal, da je kriv. Naši klerikalci imajo Sstaro izkušnje, da so tiskovne pravde imenitno obnesejo, če jr> večina porotnikov klerikalnega duha. »Slovence« ve, !da bo kmalu končana doba imrnnih odgovornih urednikov itt da boste, vsaj njegova štajerska bratca stala redno pred vsakim porotnim1 zasedanjem. Če 'bi se tedaj vlada hotela vmešavati selo v popotniški: »glas ljudski, glas božji,« tedaj meiu lieber Pmind... Tedaj ne preostane nič drugega nego Se vrniti h k*seen«ikl moralki. In to je slabo, to
nosi gumijevih kroglic!
* BStoJiski j*,«t 0	yta Grškem.
(V* Bitolju izhajajoči tednik »Južna Zvezda« prinaša v zadnji številki dopis iz Sohtfta, v katerem dopisnik poroča, da ljudsko mase tta Grškem nimajo zaupa-Kja do flobenaga novega gibanj, ki jih j}© že toliko, da postajajo vsakdanja, ba-tnaJrta reč. Tudi naprara repubKkanske-tou gibanju je ljudstvo popolnoma ravnodušno in ge daftes ne more govoriti o narodni volji. Po prepričanju dobro poučenih oseb bodo situacijo razčistili o-(ni generali, ki bodo boljše plačani 5n v fcori-st tistih, ki bodo več dali. V Grčiji
le more. Temu Se pravi grška politika!
*	Konsolidacija razmerja z Bolgarijo.
Konvencije z Bolgarsko so definitivno redigirane in je te dni pričakovati podpisa. V zadevi afero napada na našega vojaškega atašeja v Sofiji g. Krstiča file poroča, da jo naša vlada potom mednarodnega razsodišča v Haagu odstopila od svojo zahteve glede odškodnine, in je incident završeri, ker je bolgarska vlada izpolnila vse zahteve naše vlade.
Dnema kronika.
— Smrta kosa. V Ljubljani je umri! v četrtek 22. tm. nenadoma g. Alojzij Gregorič, poštni ravnal el j, šef telefonskega in telegrafskega oddulcnja. Bil je izboren uradnik in dober šef podrejenim uradnikom, zaveden narodnjak in naprednjak. Blag mu spomin!
— KoiiigrpS delegatov železničarjev balkanskih držav se vrši 24. nov. v Beogradu. Udeleže se ga tudi delegati češkoslovaško republike in Madžarske. Povodom kongresa se izvrši združitev ljubljanske in beograjske železničarske organizacije in bo skupna zveza obsegala kro<r 25.000 članov.
— Umesten ukaz. Malo pozno sicer, a zelo umesten ukaz je izdalo te d rti prometno ministrstvo glede sprejemanja železniških uslužbencev. Vsa železniška ravnateljstva So dobila stroga navodila, da morajo paziti 'na to, koga sprejmejo
V službo. Tuji podaniki prihajajo v poštev na zadnjem' mestu in' se smejo sprejemati .samo v slučaju nujne potrebe, ako hi domačih reflektaritov. V železniško Službo se Smo j o sprejemati Samo 5ri edino naši državljani in sicer v prvi vrati Srbi, Hrvati in Slovenci. Z ozirom fl«. ta ukarc morajo" vsa železniška ravnateljstva izvršiti strogo revizijo vseh uslužbencev v svojem' področju.
— Kongres jugoslovansko - češkoslovaških učiteljev se vrši dne 20. julija 1924 v Brati slavi. 7m ta kongres se naše nčrbeljtJtvo že sedaj marljivo pripravlja.
V božičnih počitnicah Se Sestanejo v BraiHMaVj zastopniki SftaScga 1» SeSfoo-slovaškaga učiteljstva, da določijo dnevni red za kongres.
— Novi fslzififcati lOO-dTriarških1 ii*»v-čahic so ge pojavili zadnje dni v Zagrebu iti Ljubljani. So to falzifikati onih 100-dinarskih novčatrie, M so pretiskaui s kronsko vrednostjo. Papir je mnogo glajši od origifialaivh, jhjojj ma&ticu ifi vodni tisk jji uspeh
— Beograjsko vseučilišče dedič Obre-novičev. Bivša -vrbska kraljica Natalija iz dinastije Obrenovičev, ki še živi v Parizu, je poklonila beograjskemu vseučilišču &Voje veliko posestvo v Maj-dampeku, ki meri 80.000 oralov. Na posestvu je milogo gozdov in bo prinašalo več milijonov dinarjev letnih dohodkov.
— Kle^ikatoa sum« ščealia. Prejeli smo:	Gladom časniških poročil je napravil dopolnilni izpit iz slovenščino tudi Emerih Ruža. Zadnja številka Klek-lovih »Novi n;« piše pod naslovom! »Večerje in izpik: Znano je, da bivši evangeličanski učitelj v Murski Soboti, Kuža, slabo »na slovenski; radi tega je bil tudi odpuščen iz službe. Zdaj pa se je naenkrat Pntičil slovenski iit je dobro položil izpit. Pomagale so večerje, katere je dajal nekemu gospodu, ta pa mu je dal priporočilo »a dober izpit. Tako se govori po Soboti. — Gospod Klekl torej naravnost obdolžuje tudi komisijo za u-sposoblj. izpito v Mariboru, da pusti nase uplivati. Kaj poreče k tej drznosti klerikalnega petelina komisija?
r— Španska za križarske vojske. Velika raziboritost je zavladala v Vatikanu
o	priliki poseta španskega kralja. Ob tej priliki je bilo izmenjanih več pozdravnih govorov. Španski kralj je med drugim izjavil, da bi bil on in njegov narod vedno pripravljen, stopiti v novo križarsko vojsko, ako bi to naročil, papež. No, pa mislimo, da so časi, ko se je srveta vera š« razširjala z ognjemi in meoom, že minuli in si lahko Španci svoje razboritost ofaraflijo za druge prili-ke. Papož pa je za te goreče besede poslal »dragem«« španskemu narodu »voj blagoslov.
Celjske vesti.
PKORACUNSKA SEJA CELJSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Celje, 21 novembra 1923.
Ob 17. uri otvori župan dr. Hrašovec obč. sejo ter naznani, da sta na dnevnem redu samo dve točki in sicer proračun ter elektrifikacija mesta in okolice.
Predsednik finančnega odseka dr. Božič poda na to pregledno sliko o mestnem gospodarstvu, ki zahteva vsled izrednih razmer pri sorazmerno s predvojno dobo majhnih dohodkih ogromne izdatke, a-ko sie hoče Radostiti všaj najnujnejšim komunalnim potrebščinam. Od mestnega knjigovodstva sestavljeni proračun je izkazoval izdatkov 5.039 o00 D. pokritja 1,654.510. torej deficita 3.384691 D. za katerega je bilo treba iskati odpomoči. Finančni odsek se je v več sejah temeljito bavil s posameznimi postavkami, črtal izdatke, kolikor se je dalo, zlasti velike vsote pri obči upravi, pri ulicah, trgfh in kanalih ter z uvedbo nove davščine le z največjo težavo pokril visoke najnujnejše mestne potrebščine. Korteč-na slika proračuna. Iji se naj predloži pokrajinski upravi v odobritev, je sledeča:
Potrebščine: obča uprava 932.915 T), ulice, trgi, kanali in mostovi 972.053 D, mestno osikrbnišvo 271.309 D. oskrba revežev 120.000 D, zdravstvo 45.5fi0 D, do-brcdelstvo in prosveta 92.000 D, šolstvo 256.7(54 D, občinske obveznosti 392.824 D, kreditni promet 72.016 D, tržna uprava (režija) 11.250 D, prehodni promet 5000, hiše in' posestva 190.756, gozdno gospodarstvo 48.680, izvoz greznic 15.900 D, mestna tehtnica prebitka 1590 D, ribarska pravica prebitka 5000 D, kopališče ob Savinji prebitka 4922 .D, parno kopališče (v najemu) primanjkljaja 45.790 D, mestno gledališče 26.492 D in mestno pokopališče prebitka 285 D. Skupne potrebščino po odračunajodu prebitkoma znašajo 3,371.113 D.
Mestni občini je bilo torej treba Sfajti pokritja proračunskega primanjkljaja, z raznimi davščinami, ki se predlagajo tudi za loto 1024 v istf izmeri, doklada na drž. naj marino naj se celo zniža za 40%. Predlaga pa se uvedba tovorninske pristojbine, ki M krila ves še preostali deficit. Prellminirane so davščin© v sledeči izmeri, 120% obč. doklada na drž. ifajmarino 115.080 D, 160% obč. doklada rta zemljarino 1860 D, 250% obč. doklada ita občo pridobnino 215.500 D, 250% obč. doklada ha posebno pridobnino 164.000, 250% dokL na diž. rentnirto 3000 D, 10% najemninski vinar 73.600 D, 4% kanadska pristojbina 29.440 D, pasji davek na znamko po 100 D 10.000 D, razne obč. takse 16.000 D, za približno 100% povišane takso na vozila 33.800 D, 30% obč. taksa na prenočišča v hotelih 65.000 D, 1 D na ponočni obisk kavarn in gostiln
70.000	D, veselični davek (v prid ubož. skladu) 15.000 D, na prirastek vred nepremičnin' 5000 D, donos tržne uprave (100% poviša/no) 70.000 D, užitndrta na vino in vinski mošt & I 1.25 D 500.000, na pivo I 0.75 D 300.0OO, na žganje 1 5 D 35 tisoč D, na moso po tarifi 40.000 D ter koneono tovorninske pristojbine L900.000 D, Mestna podjetja so raerart plinarne, ki izkazuje okrog 67.000 D deficita aktivna. Vodarina se zviša za 25% ter znaša v mestu 3.75 D, za okolico 5 para, pavšal za vodo Se poviša pri vseh strankah za 100%. V klavnici se poviša najemnina za hladilne celice iH cena za led za 100%, klavniške pristojbine pa za 25%. Glede povišanja rentabilitete mestnih podjetij se bo sklepalo v posebni obč. seji. Obstoja' načrt za upravniški svet, v katerega bi se poklicali občinski odborniki in strokovnjaki izven obe. odbora.
Po temeljitem poročilu obč. odbornika dr. Božiča o proračunu Se oglasijo k besedi posamezni zastopniki klubov, ki se meritorno strinjajo s predlogi finančnega odseka Vsled odsotnosti podžupana Žabkarja v imenu NSS ni nihče podal kake izjave. Obč. odbornik Koren zagovarja toplo šolstvo ter želi, da bi se za zdravje in' bigijeno otrok še več storilo. Obč. odbornik dr. Ogrizek se pritožuje, da gledališka uprava ne da Ha razpolago gledališča tudi drugim kulturnim društvom. Odgovarja mu obč. odb. Prekoršek s stvarnim1 pojasnilom’,
hrani umetnosti. Na predlog dr. Ogrize*
k a, naj ee nadzoruje mestno uradništ.vo * pri delu po dveh obč. odbornikih, reagira obč odb. dr. Kalan ter ga pouči, da bi to pomenilo kršenje zakona im mestnega Statuta, ker je eksekutiva pridržana le županu in mestnemu magistratu. Glede upravnega sveta za mestna podjetja da še nekatera pojasnila obč. odb. dr. Božič. Nato se sprejme proračun in vsi predlogi soglasno.
Pri drugi točki dnevnega reda glede elektrifikacije mesta in okolice se sklene oddati dobavo materijala in dela pri razširjenju elekt. omrežja najboljšemu ponudniku, tj. tvrdki jugoslov. Siemens Schucker.
Konec obč. seje ob 23. uri-
Dopisi.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Tukajšnja organizacija jugoslovenskih nacionalistov proslavi praznik Ujedinjenja tfa dan 1. decembra tL s prireditvijo sledečega sporeda:	Uprizoritev Finžgarjev«
»Verige«, deklamacije, petje, prosta za. bava itd. Ker je to prva prireditev Or-june v Slovenskih goricah, in z ozirom rta proslavo Ujedinjenja, pričakujemo čim večje udeležbe tako od strani sosednih organizacij, kakor tudi od somišljenikov našega pokreta. Na svidenje L decembra v Št. Lenartu!	-i
Sociialna politika.
Getrentski sosvet mariborske invalid* ske podružnice nam je poslal v zadevi dodeljevanja družabnikov trafikantom dolg dopis, katerega bistvene točke smo že objavili1: da je to dodeljevanje proti* zakonito, da se pa skuša uvesti potoni fin. ravnateljstva in’ oddelka za soc, skrbstvo v času, ko monopolna uprav® namerava S L jan. 1924 reducirati tran fikamtoml provizije, is katerimi že daneS komaj izhajajo; tako da zlasti Invalidi* trafikanti po deželi odstopajo Svoje za* fconite pravice trgovcem), kvarno pravilniku k zakonu o začasni pomoči invalidom. T>olžno«fc invalidske organizacije
je, ščititi interese invalidov - trafinkai^ tov. Da Se je zgodila krivica trafikanti« , nji v Slovenski ulici v Mariboru, dasi članica organizacije, je po mnenju ge-rentekega sosveta kriv razrešeni tajnik] podružnice, tki Je samiolastno rešil dopi^ ne da Mi ga da! pretresti po določilih pravni v Seji. Jasno pa Je, da organi za. cija ne more ščititi nečiamioe proti članici. Končno se ugotavlja, da v organi!« zaciji res n)i Mio reda, da Be je pri širšj seji v prisotnosti delegatov izvršnegal odbora iz Ljubljane konštatiralo peredU nosti M tajništvu in pri minuiih' prir®* ditvahi veseHc, ter da so delegati izrrš* rtega odbora bili primorani razpustiti odbor in postaviti gerenta s sosveton* Onih osam odbornikov torej ni odstopi«
lo	prostovoljno, ampak so bili odstavi ljeni. Gerent s sosvetom pa bo v smislu! pravil gledal samo na obči interes čla< nov. Javno se gerentski sosvet rte name* rava več spuščata v spore, ampak hoče fl delom dokazati resno voljo, da očisti or* gartizacijo nezdravih elementov in da doseže za člane pravice po zakonu. Z na* sprotniki sa bo pa zmenil na občnenj zboru dne 9. decembra ob 9. uri v gostil« ni Kosovo, (Op. ur.: Ker smo mnenja, da se naj spori v organizacijah rešijo (*) okviru organizacij samih, zato od da« rtes naprej odklanjamo vsako tozadevna! polemiko.)	;	Hi i i	^
Objave.
§ Starešinska zveza »Triglava« v Mariboru. Bedni občni zbor 7. dec. 1923 olj 8. nri V gostilni Nar. doma v Maribora, Dnevni red: L čitanje zapisnika; 2. po« ročilo odbora in 3. revizorjev; 4. volitei! tovega odbora in 8 revizorjev; 5. sin« čajnosti. Starešino vabi k udeležbi odbor.
§ Delavsko kolesarsko društvo v Mtf* riboru priredi sijajen Miklavžev večeH dne 2. decembra tl. v vseh prostorilj Gotzove dvorane s plesonS in sodeloval njem različnih pevskih društev. Darila za razdeljevanje prevzema blagajničar in jih bo na sijajen način Krampus razdelil. Prosi pa se, naj bodo zavoji z dax rili dobro omotani in prevideni z natančnim: imertom', da izostanejo slučajni
feedajf engflfcdo grajti, is odarta*
Podpirajte Jm Mico!,
4a &e hoče »javiti jz gledališča Ja
UojttMe, ž&.ftbiiefl obisk firogi odhes.
SldriEoi', 3rfe' §£ MiOTfe5iIxtel !©23r.
.fSB O IW'
- V’
gfefaff 32
Mariborske vesti.
RAZPRAVA ZOPER ORJUNAŠE.
Radi napada na Cirilovo tiskarno.
Maribor, 23. novembra
Razprava proti Orjunašem, radi poškodbe na Cirilovi tiskarni se je pričela prod tukajšnjim okrožim sodiščem' danes ob pol 9. uri dopoldne. Razpravi predseduje sodni svetnik g. dr. Guzelj, vo-tanti so gg. dv. sv. Fon, v. s. sv. Stergar in s. sv. Zemljič. Državno pravdništvo zastopa topot mesto g. dr. Jančiča g. dr. Zorjan. Kot zagovorniki zastopajo obdolžence gg. dr. Kukovec, dr. Rosina, dr. Žnuderl, dr. Lipold, dr. Boštjančič in dr. Miiller.
Pri dopoldanski razpravi je bila prečrtana obtožnica, nakar so bili zaslišani obdelženci. Zaslišane so bile večinoma alibi priče. K razpravi je bil z orožniško patruljo priveden znani Grum, ki bi bil moral biti zaslišan kot priča. Grum pa je izjavil, da noče pričati, ker bi mn bilo pričanje v sramoto. Senat je uvaže-val Grumove razloge in' mu priznal pravico, da se pričevanju odpove. Glavna obremenilna priča tedaj ne bo zaslišana. ■ Razprava je bila ob pol 14. mi protin jo-; na in se ob 16. uri nadaljuje. Pričakovati! je, da bo v večernih urah razglašena sodba.
-n~
OBMEJNA KONFERENCA V MARI-!
BORU.	'
Včeraj 22. tm. je zaključila svoje poslovanje obmejna konferenca, ki se jo sestala dne 20. oktobra tL v Mariboru, da uredi še nekatera sporna vprašanja v obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. Sporazum je bil dosežen v 6. točkah in sicer: 1. glede pašnikov, 2. glede prometa na cestah, potih in miostovih, ki vodijo čez mejo ter glede brodov in plavljenja, 3. glede prenosa električne sile preko vode in glede zgradb električnih central ob meji, 4. glede regulacije Mure, 5. glede vodnih sil in 6. glede ribolova.
Glede turi stike ni prišlo do zaželjenc-.. ga sporazuma, ker avstrijska delegacija za uporabo naših potov na Karavankah ni nudila primernih koncesij. Sporazum1 glede cerkev in šol je bil dosežen' že s prejšnjimi pogodbami, d o čim s« bodo V zadevi narodnega zdravstva vršila direktna pogajanja med pristojnimi jiminastrstvi. Pogajanja so 'bila mestoma zelo težavna, ker sta obe delegaciji ■Vztrajali vsaka na svojem stališču. Do-tseženi sporazum’ tvori bistveno dopolnitev določb senžermenteke miroviie pogod-ilbe in omogoča prebivalstvu v obmejnem pasu redno iri nlemoteno gospodarstvo, dosedanjim upravičencem komisija pra-fivic ribolova ni mogla odvzeti, vendar pa $e sprejeta določba, da smejo na naši strani izvrševati ribolovi ganaio naši .državljani.
I	Zapisniki! so bili “včeraj podpisani irf ,Odposlani vladi v odobritev in potrdilo. 'Delegacije so danes odpotoval« iz Maribora.
• t	—O*-"
f in) »Rita-Rita«. Opozarjamo še danes na zanimiv plesni večer mlade, komaj 11 let istare plesne umetniete Rita-Rita. Imeno-.vana umetnica je gostovala sedaj na /tvseh večjih evropskih odrih z ifajvečjiml uspehom. Za danes! priobčujemo spored rplesnih točk: 1. a) Bocherink »Mennett«, ,b>) Gosser: »Gavote«. 2. Delibes-Scher-aino Ballet Sylvia. S. Glon: »Šepet rož«. (14. Straussi: »Na lepi miodri Donavi«. 5. Liszt:	Draga	rapsodija. — Odmor. *—
i6. Pešta: »Rita valček«, 7. Liadow: »Une rt ab ati ere a Manigose«. 8. Godard: »Valjček Est-dur«. 9. Grieg: »Holandski ples«. 10. Straussi: -»Pizzikato •— Polka«.
’ m Po njih irhastih hlačali jih Uefo Bjfo-ijiiiali.. Prejeli smo: Poslancem Hchaner [i& Ce Se do sedaj še hi posrečilo izposlo--Vati dovoljenja, da smejo Nemci raz-^Obfšati ali nositi frankfurterie«. Baje Jjim jo Pašic to dovoljen je v doglednem ?času zasiguraL Da so pa more ločiti No-taee od osovraženega Jngoakmiaai, je Čadana parola: naj vsak, ki ima količkaj feemškega duha v) sebi, hodi v Steier-‘Gwandlu, Roseggerjankrlu, kratkihl irhastih klačah z golimi kolcni, zelenka klobukom z zelenim širokim irakonS itd. To v vednost sL občinstva, ia bo vedejo, *dkod naenkrat tolika febgffero .dp |ta-fierak« Rarc^&e &oša.i
m Informativen Sestanek »Jadranske Straže«, ki ga je sklical dosedanji poverjenik g. Mile S e r t i č, je bil sicer slabo obiskan, vendar pa so navzoči določili pripravljalni odbor, ki ima skrbeti za to, da se čimpreje sklice u-stanovni občni zbor mariborske podružnice »Jadranske Straže«. Upamo, da bodo naša narodno-obrambna in druga nacionalna društva vsaj prihodnjič storila svojo dolžnost. Naj bi ustanovni občni zbor pokazal, da Maribor noče zaostati za Ptujem in za drugimi večjimi in manjšimi mesti, ki že imajo podružnice »Jadranske Straže«. O pripravah bomo prinesli natančnejše poročilo.
m Jadran, društvo Primoreer priredi v soboto 24, tm. v svojih prostorih (restavracija Kosovo L n.) Grajski trg 1 za svoje člane prijateljski sestanek ob čaši čaja. Začetek ob 20. uri.
m Ljudska univerza. V pomleljek dne 26. tm. predava g. prof. I. Favai o morali v politični zgodovini. Začetek točno ob pol 20. uri (mala kazinska dvorana). Vstop prost.
m Razpis zdravniške sluieJie. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo uradnega zdravnika za splošno medicino pri poslovalnici v Mariboru. Interesenti se opozarj ijo na razpis v Uradnem listu.
m Cercle fran?ais priredi jutri, v soboto 24. novembra, ob petih popoldne v slavnostni dvorani moškega učiteljišča francosko predavanje. Govoril bo gosp. Lueien T e s n i e r e s, profesor za francosko slovstvo na ljubljanski univer?’, o »argot francais« t. j. o franoščini, ki jo govore najnižji sloji ljudstva ah pa posamezne skupine kakor n. pr. Slikarji, dijaki itd. Odbor vabi člane drust/a in vš>, tudi nečlane, ki se zanimajo za fraucofrki jezik, da se v velikem1 številu udeleže tega zanimivega predavanji. — Vstop je prost.
m Darovi za otroško bolnico. Doslej še Neobjavljeni darovi za otroško bolnico so: Učiteljstvo Vuzenica 40 D, Deška osnovna šola Apače 365.80 D, Posojilnica Maribor ob priliki šestdesetletnice svojega velezaslužncga predsednika g. dr. Rosina 1000 D, tvrdka Lešnik - Maribor, Gosposka ulica 200 D. Vsem darovate-ljemi prisrčna hvala!
ml Cvetlična razlstava v prid otroško bolnice. Podjetje »Vrt« namerava dne L in 2. decembra prirediti veliko vrtno razstavo v prid otroške (bolnice. Natančneje še poročamo.
m Usmiljenim srcem! Na rokah in' nogah pohabljeni Josip Supanc se tem potom' ponovno obrača do usmiljenih src s prošnjo, da bi mu kdo pripomogel do Strehe, ker mora v sedanjem hladnem vremenu še vedno prenočevati na prostem v parkn. Hrano si sproti izprosi, prenočišča pa ne more nikjer dobiti. Prosi le o je brez starišev in sorodnikov ter za vsako delo nesposoben. Oni, ki bi mu bili voljni pomagati, naj javijo svoj naslov našemu uredništvu.
m' Hotel Kosovo (prej1 restavracija Maribor) na Grajskem trgu št. 1. Od danes naprej se točijo najboljša domača vina, staro, letnik 1921 po 44 K, novo, letnik 1922 po 32 K., čez ulico po 30 K li ter. Izvrstna domača dn pristna srbska kuhinja. Abonenti se sprejemajo po 60 K dnevno. V. soboto in nedeljo večerni koncerti.
m' Grajska klet. V soboto 24. fm. korj-corr nar. žel. gl. godbe »Drava«. Začetek ob’ pol 20. nri. V nedeljo 25. tm!. dopoldanski ob pol 11. uri, vočerni oh pol 20. uri
ni Kavama Frankopan’. Od danes naprej dnevno koncert. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrb ljeno.
3DS.
Sena oblastnega načelstva .IBS se vrši v soboto 24. nov. ob 8. uri zvečer v tajništvu v Mariboru (Cankarjeva 1).
Oblastni občni zbor JDS za mariborsko oblast se vrši vj nedeljo 25, nov. ob pol 11. nri v Narodnem domu. Prisostvuje tudi predsednik ljubljanske oblastne organizacije min. n. r. g. dr. Žerjav.
□ □ DTEDDOanOODD
Podprimo »Jadransko Straž®*
Sokolstvo.
o Savozni dati. Ponovno opozarjamo vsa bratska društva na sklep odbora JSS, da priredo dne 1. decembra ali pa kak drug dan v decembru Savezni dan. Tozadevna navodila so bila razposlana vsem društvom.
o Naši prapori. Po našem ošvoboje-nju je razvilo več društev svoje prapore. Večina teh so v narodnem slogu, kar je vse hvalo vredno. Naša ornamentika je tako razvita, da se nam tega /naaje-ga kulturnega znaka ni treba sramovati
—	nasprotno, dolžnost Sokolstva bi bila, da ono samo propagira našo domačo | stvar in jo izpopolnjuje. Ker bodo raz- j vila še razna društva nove prapore, naj j se drže sledečih navodil:	Skoro	vsaka;
pokrajina ima nekaj svojega tipičnega ali v barvi, ali v obliki. Tega se je v bistvu držati. V zadnjem času so prišli v navado prapori iz belega platna. Prav priporočljivi so in praktični, ker s’e dajo prati in se ne sekajo kakor svileni. Treba je še vezanje v trpežni obliki in tva.ia jako dolgo, o čemur nas prepričajo r; z-ne stare narodne vezenine, ki jih hrani; naš muzej. Oblika naraščajskih praporov naj bi bila bolj majhna. Da se doseže v tem oziru tudi nekaka enotnost v obliki, bi bilo priporočljivo, da društva, ki nameravajo razviti prapore, predlo-že JSS načrte za prapore, prodno jih dajo v delo.
o Sokol v Studencih prične v nedeljo, 25. nov. 1923 z rednimi plesnimi vajami za svoje članstvo. Vršile se bodo vsako nedeljo od 16.—19. ure ter se naj vsi, ki jih mislijo posečati, zglasijo ali med tednom ob večerih v Sok. domu, ali pa v nedeljo pred početkom plesa.
o Dramatični odsek Sokola v Studencih vabi tem potom vse one, ki bi imeli veselje za sodelovanje pri predstavah, da so čimpreje zglasijo ali osebno v Sok. domu, ali pa pismenim potom na naslov društva. Dobrodošel vsak, posebno pa oni (gpdčne in gospodje), ki bi event. prevzeli tudi večje vloge.
o Sradiški Sokol uprizori v nedeljo,
25.	t. m. ob 7. uri zvečer v Sokolskem domu gledališko igro »Rokovnjači«. To jo prva gledališka igra Središkega Sokola na njegovem novenil odru v Sokolskem domu. Kulise je z izredno spretnostjo naslikal domačin, brat Šavora in Sredi-ški Sokol danes razpolaga z odrom, za katerega ga lahko zavidajo celo mestna gledališča. »Rokovnjače« je naštudiral brat Najžer, pevske točke brat Čulek. — Prvi nastop Srediških Sokolov diletantov bode pripravljen v vsakem ozira dobro in vabimo torej vse prijatelje Sokolstva od blizu in daleč k obilni udeležbi. Zdravo!
t
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:
Petek, 23. nov. zaprto.
Sobota, 24. nov. »Ženitev«, Ab1, E. Kuponi.
Nedelja, 25. nov. ob115. nri »Rodoljub-oi«, izv., kuponi. — Nedelja, 25. nov. ob 20 uri »Traviata«, ab. B. Gostovanje g. Skrivaniča, člana 'zagrebške opere.
—D—«
B občane. Kakor smo že javili, pri' pravlja opera pod vodstvom1 g. A. Mitroviča Puccinijevo štiridej.ansiko opero »La Boheme«.
Plesni večer Rita-Rita. Pondeljek,
26.	tm. se vrši plesni večer zelo nadar jene 11-letn'e plesne umetnice Rita-Rita. Pri svojih gostovanjih, ki jih je nedavno absolvirala v Berlinu, je vzbudila mlada plesalka vseobčo pozornost. Neki vodilni berlinski list je poročal o Rita-Rita naslednje:	»Rita-Rita je pomla-
dansko sveža, sočna in vitka obenem mikavna, mlada umetnica. Plemenita jasnost umetniškega občutenja, morda še nekoliko polinstinktiven čut za lepoto linije leži v njenem plesnem izvajanju. RitarRita nami dokazuje, da vsebuje v sobi nekaj več, čemur pravimo temperament. Nedvomno ima mlada u-metnica vse predpogoje, da bo lahko nekoč prvačila med zvezdami plesne umetnosti.« — Pri predstavi bo sodeloval celokupen vojaški orkester.
»Ženitev«. V soboto, 24. nov. se ponovno vprizori zabavna Gogoljeva ko-medi j a »Žeaitex«i. ki .ka žeia -> j*"	V
sedanjih' vprizoritvaH obilo smeha. Go« golj, ki je znan mariborskemu občank Svetu že s svojim' nesmrtnim »Revizor* jem«, nam slika v »Ženitvi« čudovit do« godljaj petih kandidatov za ženitev. Vsil postarani kaindidatjo se sučejo okoli) enega dekleta, ki na prigovarjanje že« nitovanjskega posredovalca Kočkarovai in ženitovanjske posredovalke Tekle, izbira, tehta... so končno odloči za titui« liranega svetnika Podkolesina. A uboga nevesta je imela nesrečo v izberi? Tiki pred poroko se zboji Podkolesin zakon« skega jarma in jo »odkuri«. — V kome« diji je polno drastično-komičnih sceni, in komur je do neprisiljenega smeha, naj si ogleda zabavno »Ženitev«. Predstava se vrši za ab. E, kjer je pa še več lepih vrst parternih sedežev in lož na razpolago.
izpred sodišča.
»Verdamani cigani . . .c "V!
Dne 8. oktobra je imel opraviti izvršilni organ Pavel Knaflič iz Marenber-ga pri posestniku Josipu Šatlu v Remšniku, okraj Mamberg, rubež. Ker mo« ža ni bilo doma, je eksekutor v navzočnosti upnika Josipa Maseja. izročil sklep njegovi ženi Antoniji Šantl. Vprašal jo je, ako mogoče ona plača dolg. Žena pol je vzela metlo ter z »marš ven« udarilaj po rganu in Mase ju. Slednja sta se nato odstranila in je poklical Knaflič orožnika Koseja za asistenco. Ko je bili potem rubež opravljen, se je Šantlova poslovila od došlih z besedami: »Verda-meni cigani, pri meni nimate kaj iskat’, idite raje tatovo lovit.« Sodišče jo je obsodilo po § 104 in 94 srb. k. z. na 1500 D, denarne globe, v slučaju neizterljivosti! na 1 mesec zapora.	j?
»Prokleti goriški prašiči...«
604etHi trgovski pomočnik Karl Ne-keraiau, ki je brez stalnega bivališča itf že večkrat predkaztiovati, je dne 20. oktobra v Ptuju razžalil službujoča vdšl« ja stražnika Josipa Puleoa in Franca Galuna z besedami; »Prokleti goriški1 prašiči, svinje, ste prišli tu fžetml gori jest naš kruh, dol pojdite, od koder ste prišli.« Prvemu jo tudi pljunil v obraz, Nekorman' se izgovarja s pijanostjo, j Obsojen je bil na 4 tedne zapora, x k jek tero kaizetf Se všteje preiskovalni zapoj) od 21. okt. do 19. nov. tL	'	e
Kultura in umetnost
x »Nova Evropa«, št. 15 (z dne 81. no« •*
vembra) je posvečena našemu veterinar«'! stvu. Po kratkem uvodnem članku eledii daljši članek našega rojaka vseuč. prof, | g. dr. J. Zavrnika o razvoju veterinar*-«! stva. Nato piše g. A. Vukovič o cavrlni upravi v veterinarskem! smislu, gosp. Ii, Bosnič pa o organizaciji in nalogah' ven terinar&tva v armadi. Pregled veteriniar« skega šolstva podaja g. P. M. Bjurig', nato pa sledi za vsakega javnega delavca zanimiv članek g. Fr. Korošca (Mari« | bor) o veterinarstvu in narodnem gospo« | darstvu & posebnim ozirom' na eksport<. G. prof. dr. St. Plasaj piše o veterinar«, stvu im živinskih nalezljivih 'boleznih, »Novo Evropo« toplo priporočamo v Efa« ‘ ročevanje!	^	i
x Nova železničarska f4užbetia pragmatika izide prihodn ji teden’ v priročni j knjižici pri Tiskovni zadrugi v Ljubija* ni.
Gospodarstvo.
g Blagovne borze 22. tiov. Novi Said*
pšenica bačka 321.50—317.50, ječmeni ban člci 265, oves bački 220—225, koruza bačka 205, moka »0« 495, »6« 330, »7« 285.
Agrarna reforma v Čehoelovaški. i
Agrarna reforma v Cehoslovaški , SS vrši počasi in premišljeno. Z zakonom! z dne 11. junija 1919 se je v Čohoslovaški ustanovil državni agrarni urad, ki jŠ'za« čel s svojim rednim poslovanjem! 15, oktobra 1919. Na njegovo inicijativo soj izšle razne naredbe in zakoni glede raz« lastitve in razdelitve veleposestev, ter, sestavila konaignacija zemljišč, ki pridejo v poštev za razdelitev. Na podlagi te konsignacije se je zaseglo 3,963.064 hal zemlje, t. j. 28.2 odstotkov v&e državna površine.
Tekom let 1920 in 1921, ko še ni bil izdelan’ zakon o agrarni reformi, je biku oddanih 141.172 ha zemljo v začasni za-
*T '£ g S E«?
|wcj dodeljena! zemlja pa definitivni izvedbi agrarno reformo. Do konca 1922 je fcilo v last prepuščenih 98.(565 ha 56.076, 'udeležencem. V teku leta 1923 pa jo raz-1-flelil agrarni urad 104.000 ha med 605.500. psoh.
Mnogo jo na Čehoslovaškem kmetov,' te so imeli dolgo lot v zakupu zemljo od (veleposestnikov. Z zakonom z dno 27. tal a ja 1J119 so pričela sodišča z razreševa-.(njem teh. .najemniških pogodb, tako da ije bilo doslej razrešenih najemniških ■pogodb 128,557 zakupnikov id je prišlo y [njihovo last za 179,083.380 Kč 101.119 ha Uiemlja
j Nadalje- ima agrarni urad tudi nalo-. |go,,Jda podržavi večjo komplekse gozdov, nkonae »godi vi veliki njeri še tekoml toga eta.
Ten'denc.a češkoslovaško agrarne Pollake pa hi, -da povsem uniči veleposest, časprotoo je .pustil agrarni urad večje število posestev, ki merijo povprečno 78 hektarjev. ,
! Angleški list o Jugoslaviji.
Izjava senatorja Henry Bcrangcra, 'da Francija pripravljena posoditi Mali :anti pol-milijarde frankov, je izzvala
o	angleškega Timesa, ki pravi: Zanimivo je, da je Francija kreditirala kdjski, Rirrmmiji in kraljevini SHS 800 i3i frankov, za -nabavo vojnega materi-v Franciji, med tem ko ni storila nl-ih korakov, da poravna svoj stari Britaniji Razen tega so dolžne Vel. Britaniji tudi države, ki jim daje Francija-*: terni krediti monopol za zalaganje feb držav z vojnim matterijalom.« Tako postopanje smatrajo »Times« za ano-pialijo.
i Finančni sotrudnik »O-bscrvera« piše, fia obstoje dobri izgled-i za razvoj bri-tankkih trgovinskih interesov] v kraljevi-uFSHS, in samo obžaluje, da sc ta okol-inpst primemo ne izkorišča. Doslej jo bil britanski kapital neizaupen radi neurejenih poflttičnfH razmer v notranjosti kra-Bevsine SHS, Sedaj pa ta razlog odpade, kpnse je politična in finančna situacija kra&svine popravila. Kraljevina SHS zamaži ■©daj večjo pozornost britanskih finanemikov) in industrijaleev. O-na ima velike prrrodne pogoje za razvoj, ki pa-zahteva kapitala in tehničnih sredstev. Britanski kapital in industrija bi so morala riideiažcv.ati intenzivnejše na tem raz-vdju, ki ga doslej izkoriščajo predstavniki francoske,., nemške in ameriške irgo-
e Loti:
Ljubija.
Po nekaterih verzijah sc poteguje neka skupina inozemskih industrijaleev in kapitalistov, da dobi koncesijo za izkoriščanje železnega rudnika Ljubije v. Bosni. Kapital novega podjetja naj bi iznašal 25 milj. dolarjev, tj. preko 2_ milijardi dinarjev. Konzorcij bi zgradil visoke peči blizu Prijedora ali Dubice, katere kraje bi spojil po normalni železnici z Ljubijo.
Rudnik Ljubija predstavlja ogromno vrednost. Razprostira se širom brda Javorih ,v dolžini 1300 m, širini 500 m in višini 160 m. V celem je doslej odkritih
7,488.000	kub. metrov ali okroglo 30 mi-lij, ton železne rude, ako vzamemo povprečno specifično težo 4. Od te količine je dobra tretina limonita ost a-! o je si-dorit. Ruda vsebuje povprečno 50 odstotkov železa, kar znači odlično kvaliteto rude. Ako računamo, da se v teku 300 delavnih dni dnevno producira 200 vagonov, bi odprta in odkrita ruda zadostovala za 50-lGtno eksploatacijo. Pri racijonelnem izkoriščanju predstavlja to vrednost nad 50 milijard dinarjev, torej bogastvo, s katerim se morejo edino še meriti naši gozdovi.
Sedanje rudniške naprave datirajo- iz vojnega časa, ko je blokada odrezala Avistro-Ogrsko od dovoza železne rude iz Skandinavije in so se pričeli izkoriščati v večji meri domači zakladi. Zgradila sc je 18 km dolga ozkotirna železnica, ki se je priključila industrijski Stein-beissovi, nadalje so sc osnovala skladišča, električna centrala, delavnice, nabavili bagerji, kompresorji itd. -Vendar je vse to neddstatno in ni v nobenem razmerju z ogrom-ni-mi skladi žel, rude in možnostjo izkoriščanja.
Neekonomično bi bilo, če bi ostali ti ogromni kapitall še nadalje mrtvi, mesto da bi služili izboljšanju naših gospodarskih in finančnih prilik. Seveda se nc sme hoditi -pota brezvestne korupcije in osebnih interesov, ampak mora govoriti ne le parlament, temveč tudi široka javnost, da se zadeva reši v prospeh države in naroda ter se dosežejo oni rezultati, ki jih sploh morejo ti prirodni zakladi nuditi.
vodje arheološke komisije lorda Carnar-vona, ki so jo mnogi pripisovali pro-Jcletstvu faraona vseh onih, ki ga motijo v njegovi grobni tišini. Nedavno pa je Mr. Weighal, ki je bil navzoč, ko so prvič odprli Tutankamonovo grobnico, obelodanil nekatero podrobnosti, ki sicer negirajo sobožno prokletstv-o, so pa vendar nenavadne in vsekakor zani-_ mive. Prodno so začeli odpirati tretjo* celico, v kateri je bila Tutankamonova krsta, so bili za člane komisije prineseni pleteni stoli, ki so jih razvrstili pred steno, V katero so nato vsekali vhod. — Lord Carnavon je bil nenavadno .vznemirjen, vendar pa je šaljivo pripomnil, da se pripravljajo, kakor za koncert, ki se vrši na faraonovem odru. Nek-do se je na te besede obrnil in dejal: »Če lord Carnavon v tem razpoloženju vstopi v Tutankamonovo grobnico; no bo živel dalje, kakor šest tednov!« Nikdo razen Cartora ni slišal teh besed, ki pa so se točno izpolnile. Šest tednov po tem dogodku je lord Carnavon umrl. Drugi, enako nenavadni dogodek se je odigral istega dne v začasnem stanovanju Car-tera v bližini Tutankamonove grobnice. Znano je, da so faraoni v znak svoje časti in moči nosili na čelu znamenje
MariSo?, 'dne 21 riS?elfib'ral 1923,
(lik) kače kobre. Kobre 'so mod tem zd skoraj popolnoma izumrle-in nikoli še niso opazili domačini te kače po zimL Na dan pa, ko jo. bil prvič odprt Tutam kanienov grob, je priplazila v Carterjevo stanovanje taka kača in1 požrla njegovega ljubljenca -— kanarčka. Ljudje, ki ljubijo mistiko in ki imajo bujnejše domišljijo, seveda trde, da je Tutankm menova kobra na dan oskrunjenja nje-gove grobnice splazila v arheologov« stanovanje in tudi njemu uničila simbol njegove sreče — kanarčka.
Kakor znano, smrt lorda Carnavona, ki jo mnogi smatrajo za maščevanje faraona, ni preplašila ostalih arheologov. Horvand Carter, ki se jo udeležil prvih' raziskovanj, je podvzel novo ekspedicijo, ki je nedavno odpotovala v Egipt, da bi nadaljevala raziskovanja. Še predno je dospela ekspedicija v Egipt, se je po mnenju ljudi zopet pojavil zli duh Tutankamonove grobnice. Na pota po morju, ko se je ladja že bližala Egiptu, je nenadno umrl sir Wolf Joel, ki sa je udeležil prvih raziskovanj pod vod-stovm Carnavona. Bil je prisoten’ pr! otvoritvi Tutankamonove grobnica iri je umrl na istih simptomih, kakor lord Carnavon.
Mala oznanita.
Pohištvo
lastnih izdelkov za. spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi,
Šercer in drug. Vetrinjska ul. 2.
2624
Gtasovlr dobro ohranjen, se po ugodni ceni proda M. Ornik-. Aleksandrova cesta Stev. 64.
2628 3-1
Gfasovir kratek, zelo dobro o-hranjen, s fino kovinado konstrukcijo, se ugodno proda. Vprašati se v trafiki Aleksandrova cesta 77.	2629	2—P
Dve lepi lutki (Puppen) ter steklena omara z omarico in omarica z opravo lutk na prodaj. Strossmajerjova ulica 35.
Zanimivosti.
Zli duh Tutankamonove grobnice.
Gotovo sa ni niti o eni historični naj-donini v javnosti toliko razpravljalo, kakor o Tutankamonovi grobnici. Povod temu jo dala zlasti nenadna smrt
Mlad zakonski par brez otrok, Išče stanovanje 2—3 sob
in kuhinj« kot podnajemnik ali v novi hiši. Ponudbe pod „Še letos* na upravo tega lista,	2627	3—1
Voz (Plateau) z dobrimi vzmetmi, ki nosi 2000 kg se po ceni proda. Vpraša se v Slovenski ul. 20.	2614	4 -3
Moške obleke, zimske suknje moško perilo in druge reči na prodaj. Ciril-Metoda ulica št. 18, II. nadstropje, vrata it. 10.	2611	2-2
Malo obrabljen! veliki Adler
pisalni stroj na prodaj. Naslov pove upravništvo ^Tabora*.
2626 3—1
Zahtevajte povsod ,TABOR'
Za čevlje: ■
vazelino, kremo, biks, usnjate in cvirnate vezalke ter čevljarske potrebščine na debelo in drobno. 25yfl
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska ulica 23
u\£jM
Najlepše novitete
Srajce od 60 Din, kravate od 12 Din, klobuke od 105 Din* čepico od 4ri Din naprej
kupite 2230
samo v modni trgovini
B. Veselinovič in dr.
eaasnaHKBBEjttBisstsiEiisia
Maribor, Gosposka 26
po uajnižji ceni!
(Dalje).	(33)
fcvLjntoiimr ite-ifcraj, :ifcw' me vsaka njego-s čarom; lj,ubim ga, ketr jje blizu o«a — -ona, ki je ne ugle-idrotaivec.
SjlSdflžaoe je tonilo, ko sva sedela pred mošejo Mehimeda Faiija, m klopi, kjer Upraiftačassih presamjala dolge ure. Tuin-tom- so Stal1© gruče mohamedancev, ki lsoq.se mirno razgovarjali inl se udajali už$k)Qini. pomladanskega večera.
^Gea pokaj časa je nebo postalo ve-Oh, kako ljubimi to mesto in nje-življenje. Skoraj si no iBjjtpita misliti, 'da je napočil čas ločitve!
i	■iflSM/dolgo sem upiral oči v črno ste-tamj spodaj, na zapuščeno ulico, je izgubljal a za temnimi hrbtom Tata je ona; ..še pokaj; korakov in ■tedni njeno hišo.
(Ahmed me je opazoval Sa tako j Trgali,, zakaj :sjem postal pomircn; uganil je, mislita storiti.
»Oh, Loti, imej- usmiljenje ž njo, ako nes ljubiš,« je dejal čez malo časa.
il	si se od nje, sedaj pa jo pusti.« Medteta je v meni že dozoi’ela želja, bil jo vidol, in].ta želja je tiransko za-vala nad mojimi čustvi.
Ahmed me jc is Solzami v, očeh odvra-•od neumnega koraka, proti kateremu govorila zdrava pataet z vsemi dim L razlogi: Abeddin je bil tu, stari Ab »din, njen gospodar in! bi moja pusto-rntegnila dotiiti strahoten konec. »Sicer pa«, je govoril, »tudi če bi priti k tebi, saj ne veš kam ž.njo;. hiše, kjer bi jo lahko sprejel. Kje Stotahuk upaš najti sobo zase in za ženo® Ko bi to ©parila, ali ko bi ji
povedalo drugo žene, da si tu, bi blazno vdrla za teboj. Jutri bi jo moral pustiti na ulicL Tebi, ki odhajaš, jo to vseeno; toda če storiš kaj takega, te zasovražim, kor nimaš srca.«'
Ahmed jo -spusil glavo na prsi! iri je jel z pogo tolči ob tla, kar jo delal vselej, ko si je. moja .volja skušala podrediti njegovo.
Pustil seta- ga in: sojn urno odhitel k. Stebrovju.
Uprl seta so ob steber in! taeril -s pogledi temno in zapuščeno ulico; ulico mrtvega mesta.
Nikjer ni bilo videti ne odprtega o-kna ne človeka; ne on glas ni prihajal S te strani; videti je bilo travo, ki je bujno poganjala mefj uličnimi kamenjem in okostje dveh pso^ ležečo na zagibu ulice.
Bil je to V, aristokratskem delu mosta. Stare hiše iz temnobarvnoga lesa so razodevale, da je v njih1 skrito pravljično bogastvo; zaprti balkoni, shakuisiri, mhleči daleč na temno ulico; za železnimi mrežami molčeča omrežja iz hrastovih lat, na katerih so stari umetniki naslikali ptiče in drevje. Tako poslikana in1 zaprta so vsa statabulska okna.
V zapadnih mestih lahko po zunanjosti hiše ugibaš o tem, kako živijo ljudje znotraj; mimogredoči vidijo izza razgrnjenih zaves na oknih človeško glave, mlade ali stare, lepe ali grde.
V turških mestih no vidi tnimogredo-či nobenega živega znamenja o ljudeh1 V hiši. Kadar odpirajo duri, jih odpro le do polovice; nekdo je za njimi, ki jih nagloma zapre. Kdo bi mogel uganiti, kako je za temi vrati?
Velika hiša tam spodaj, s temnordeče poslikanimi stenami, je Azijadinl dom. Nad durmi visi podoba solnca, zvezde iUjpoluraescoa, izdelana ‘z črvivih desk. Na mrežah skaknisirov; so naslikani tu-
lipani z žoltimi metulji. Nobenega znamenja ni, da bi tu bivalo živo bitje; nikdar no veste, ali vas si turškega okna kdo opazuje ali ne.
Tata zgoraj nad1 mano so žarki zapa-dajočega Solnica pozlatili veliki trg, dočita je bila spodnja ulica docela pogreznjena v sence.
Napol zakrit z zidom sem dolgo opazoval Azijadino hišo. Srce mi jo utripalo s tako močjo, da se mi je zdelo, ko da hoče skočiti iz prsi.
V	mislih so so mi porajali Spomini na tisti dari, ko seta jo videl prvič v življenju. Bila je za mrežami solunske hiše... In poln naglo drvečih misli in čustev sem stal kakor prikovan in' seta srepih oči strmel v turško hišo, potop-: Ijeno v prvo večerno sence.
XX.
Ko seta se vrnil na trg Mehmeda Fa-tija, je soluco obsevalo ogromno mošejo, arabsko stebrovje in visoko minarete. Ulemi, vračajoči se od večerne molitve, so se zbrali na pragu in naokolu po velikih kamenih hodnikih. Kmalu jih je obdalo ljudstvo in jim spoštljivo vzklikalo V množici je zavladal glas mladega moža s čudno mistično glavo. Beli ulomski turban’ je krasil lepo, široko čelo; v obraz je bil bled, a brada in oči so bile črne kot iz ebena.
Dvignil je roko kvišku in kazal nekaj nevidljivega v globini sinjega neba:
»Glejte boga! Poglejte vsi!. .Vidim Allaha! Vidim Večnega.«
Zaeno z drugim ljudstvom1 sva tudi midva z Ahmedom pohitela k ulem n, ki je videl Allaha.
■' XXI.
Zal, nišVa opazila ničesar. Kaj bi pač dal v tem trenutku za prikazen božjo! Vse življenje bi žrtvoval za to, da bi občutil nadprirodno resničnost.
»Laže,« je rekel Ahmed; »kateri elo« vek pa je videl Allaha?«
»Ah, to ste vi, Loti,« se je začudil m lema Izzot, »kaj hočete tudi vi videtil Allaha? Allah,« je pristavil smehljaje, »sp ne prikaže nevernikom.«
»Blazen1 je,« so govorili derviši.
In zamaknjenca so spravili v njogo-1 yo celico.
Ahmed je ta dogodek' prebrisano iz« rabil; odvedel me je v drugi del mesta, kjer sem bil daleč od nje. Medtem jel padla noč.
XXII.
Večerjala sva v ulici Sultana Seli-ma. Do Stambula jc bilo že pozno ifli Turki gredo spat s solnceta.
Na nebu so se zažigale zvezde; me« scc jo obseval široko in zapuščeno nli« co, arabske arkade in stare nagrobnike. Svit iz turške kavarne je padal medlo na sivi ulični tlak; semintja je bilo videti človeka s svetilko v rokah, tupa-tami je brlela majhna, žalostna luč Vi kiosku mrličev. Zadnjič sem opazoval te znane slike; jutri ob teta času bota že daleč na morju.
»Pojdiva do Un;-Kapan'a,« je dejal Ahmed, ki je imel pravico delati program: »potem se popeljeva do Galate sj konji iri v Pri-pašo po kaiku; vleževa si! pri Erikuazi, ki naju čaka.«
S svetilko v roki sva tavala po poteh1, ki vodijo v Un-Kapan; dasiravno sva dobro poznala carigrajske ulice, svai vendar zgrešila smer, kar se često zgodi tudi starim Turkom. Nikogar ni bilo, ki bi nama pokazal pot; ulica se je vrstila za ulico, druga podobna drugi iU vse so tako tesno spletene med sabo, dal so podobne hodnikom1 labirinta.
Nazadnje sva zadela pot v Un-Kaparj in došla do fanarsikih zidov, kjer sva dobila konje. Podala sva se pa pot čezi Fanar.	,
^I^sti^^Ji izd^iiit^|j: Konztajsaj »Tahps«. « ,QdSdXprg;i predniki Rndol! fizijn, « TlfikM Mariborjaka tiskala d. d,,