PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdobt v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni <Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-
■>ja Številka.
edini
tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsk
A	dnevni
li 6 - PP 559 832 (4 linije)
ggio 1 '-8572:

Pofttnina pMana v gotovini Abh poetrie 1 gruppo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 155 (12.480)
Trst, četrtek, 3. julija 15
Predsednik Cossiga si je vzel še časa do odločitve
Medtem ko je mobilizaciji
o -
O
\
o
Craxi ostaja najverjetnejši
kandidat za
RIM — Predsednik republike Cossiga si je vzel še časa za premislek, preden odloči o mandatu za rešitev vladne krize. To, po mnenju iz krogov Kvirinala in parlamentarnih izvedencev pomeni, da v preteklih dneh med posvetovanji s političnimi strankami ni dobil dovolj jasnih napotil, zaradi česar izvaja pred odločitvijo še rezervirana poizvedovanja pri raznih političnih voditeljih, kar je že storil včeraj, preden se je umaknil v poletno rezidenco v Castelporzianu, in seveda še potem. Vsekakor ni še niti gotovo, čeprav je precej verjetno, da bo Cossiga podelil mandat za sestavo nove vlade še danes zvečer. Seveda je tudi težko napovedati, komu ga bo poveril, čeprav prevladuje prepričanje, da bo zaupal nalogo ponovno Craxiju.
Včeraj je imel državni poglavar priložnost srečati odstopivšega ministrskega predsednika na otvoritvi simpozija o miru na Kapitalu (na sliki), nista pa sploh govorila o vladni krizi. Zvečer se je razširila vest, da je Cossiga povabil Craxija na zaupni pogovor v Castelporziano, ki je pa ni bilo mogoče preveriti. Vsekakor čaka Craxija, če mu bo predsednik republike res poveril drugi mandat, nelahko delo, ker so, mimo zatrjevanja o nezamenljivosti petstrankarskega zavezništva, razhajanja med strankami dosedanje večine še precejšnja.
Odločilen bo seveda odnos med PSI in KD, ki ostaja še vedno glavna čer na poti rešitve vladne in na splošno politične krize. KD je ponovno potegnila na dan p«-edlog, ki naj bi zadovoljil Craxijevo željo po ohranitvi vodstva vlade, a hkrati vezalo socialiste na nezaželeno »strateško zavezništvo«: PSI naj bi ohranila načelstvo vlade do konca zakonodajne dotje, toda s pogojem, da se obveže na petstrankarsko vlado tudi po političnih volitvah čez dve leti, tokrat pa z demokristjanom na čelu vladel
novi mandat
Stranke so imele vsekakor sinoči spet priložnost, da obrazložijo svoja stališča do reševanja krize na televizijski politični tribuni. Bodrato (KD) je v bistvu potrdil omenjeni predlog, češ da je Craxi lahko predsednik vlade, a se mora zavzeti za vso koalicijo in za daljšo dobo. Intini (PSI) se je izognil direktnemu odgovoru, a je dejal, da mora vsaka stranka v zavezništvu ohraniti svojo identiteto. Occhetto (KPI) se je zavzel za »programsko vlado« do konca zakonodajne dobe in je svaril socialiste pred nevarnostjo »biblijskega« petstrankarskega zavezništva, ki bi okrepilo hegemonijo KD. Ostale stranke dosedanje večine, zlasti PSDI in PLI, se zavzemajo za potrditev pet-strankarske vlade s Craxijem na čelu, le republikanci so bolj previdni, in naglašajo kvarni vpliv teženj po hegemoniji KD in PSI,
Krvav obračun prvc5d One splošne stavke v Čilu
SANTIAGO — Prvi dan splošne stavke, ki so jo proglasile čilske opozicijske sile, je minil v znamenju nasilja in ostre konfrontacije. V neki mestni četrti Santiaga so neznanci streljali na skupino ljudi, ki so postavljali barikade in pri tem ubili 26-letnega mladeniča. Še pred tem so polvojaški oddelki s podporo policije izvedli v predmestjih Santiaga vrsto hišnih preiskav in med drugim izsledili tudi tri pripadnike — dve ženski in enega moškega — »Patriotske fronte Manuel Rodriguez«, ki je neke vrste vojaško krilo komunistične stranke. Po trditvah sil javnega reda naj bi trojica naredila skupinski samomor, glede resnične dinamike dogodka pa so okoliščine dokaj nerazjasnjene saj nekateri očividci trdijo, da je policija večkrat streljala.
Neredi na čilskih vseučiliščih, ki so se začeli že pred dnevi, so se včeraj nadaljevali z nezmanjšano ostrino. Na ekonomski fakulteti v Santia-gu so študenti kamenjali orožniške sile, prišlo pa je tudi do protestnih izgredov zoper množične aretacije študentov iz prejšnjih dni. Orožniki so pri tem uporabili solzilce in vodne topove, poleg tega pa izvedli nadaljnje aretacije.
Do incidentov je prišlo, kot smo omenili, tudi po drugih univerzah in
to zlasti na severu države, kjer so sile javnega reda hudo ranile neko študentko. Mobilizacija delovnih ljudi je vsekakor precejšnja in velui) je spontanih primerov oporečništva: v javnem prometu je npr. prišlo do precejšnjih zastojev, medtem ko v mestnih središčih — z razliko od predmestij — vlada mrtvilo.
Dvodnevna splošna stavka je v mednarodnem javnem mnenju naletela na številne izraze solidarnosti. Generalni tajniki CGIL, CISL in UIL Pizzinato, Marini in Banvenuto so čilskim delavskim voditeljem naslovili voščilno bržojavko, v kateri so zaželeli čimvečji uspeh protestnih a-gitacij. V raznih krajih Italije je enotna sindikalna konfederacija priredila več solidarnostnih manifestacij v podporo čilskemu stavkovnemu gibanju, danes pa bodo na pobudo omenjenih sindikalnih organizacij v italijanskih pristaniščih in letališčih bojkotirali vse čilske ladje oz. letala.
V Rimu se medtem nadaljuje obisk enotne delegacije čilskih demokratičnih dijakov. Delegacijo, ki jo je spremljal predsednik italijanske sekcije Demokratičnega Čila Antonio Leal, je včeraj sprejel minister za odnose s parlamentom Oscar Mammi, na pogovorih pa je zastopstvo iz Čila informiralo ministra predvsem o pomenu splošne stavke.
Tiskovna konferenca zunanjega ministra Jankoivitscha v Beogradu
Avstrija potrjuje sodelovanje z Jugoslavijo v prizadevanjih za mir v Evropi in na svetu
BEOGRAD — Avstrijski zunanji minister Peter Jan-kowitseh je na včerajšnji tiskovni konferenci visoko ocenil jugoslovansko - avstrijske odnose in poudaril obojestransko pripravljenost za njihovo nadaljnje poglabljanje. Kot je dejal, je Jugoslavija druga država — po Švici — ki jo je obiskal kot novi voditelj avstrijske diplomacije. Poudaril je, da to priča o visoki ravni dvostranskih odnosov.
Avstrija in Jugoslavija uspešno sodelujeta tudi v okviru dejavnosti nevtralnih in neuvrščenih držav v sklopu konference o evropski varnosti in sodelovanju. Kot je poudaril Jankovvitsch, od prihodnjega nadaljevanja konference na Dunaju pričakujejo spodbudo novi fazi popuščanja v mednarodni politiki.
Avstrija meni, da so neuvrščene države pomemben mednarodni dejavnik in z zanimanjem pričakuje bližnji osmi vrh v Harareju, na katerem bo navzoča kot gost, je dejal Jankovvitsch in dodal, da ga je zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič podrobno seznanil s pripravami na vrhunsko srečanje.
Med državama obstaja komplementarnost gospodarstev, pa tudi pomembne) možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja, je dejal voditelj avstrijske diplomacije. Poudaril je, da je pravkar končani sestanek držav udeleženk projekta razvoja visoke) tehnologije Eureca v
Londonu pustil odprte možnosti za vključevanje tretjih držav, torej tudi Jugoslavije, prek sodelovanja posameznih znanstvenih ustanov in gospodarskih organizacij.
Na vprašanje novinarjev je Jankovvitsch odgovoril, da z jugoslovanskimi političnimi osebnostmi ni razpravljal o nasprotjih v zvezi z izvolitvijo Kurta Waldheima za avstrijskega predsednika.
Avstrijski zunanji minister je izrazil prepričanje, da je pri jugoslovanskih sogovornikih naletel na razumevanje glede odnosa dunajske vlada do manjšin v Avstriji. Pripravljeni smo si prizadevati za izboljšanje položaja manjšin v okviru širokih možnosti, ki jih nudi avstrijska ustava, je dejal voditelj avstrijske diplomacije.
Na prošnjo, naj komentira prezadolženost držav v razvoju, je Jankovvitsch ocenil, da posamezno reševanje primerov zadolženih držav ni prineslo uspehov. Kot je dejal, je nujno, da reševanje tega problema, ki ima politične razsežnosti, začnejo na višji ravni na mednarodnih forumih.
Avstrijski zunanji minister se je zavzel za reševanje krize v Srednji Ameriki s političnimi sredstvi in podprl predloge skupine Contadora. Obsodil je apartheid v Južnoafriški republiki in se izrekel za politične, moralne in druge sankcije proti režimu v Pretorii, (dd)
Mir v Bejrutu moti Tel Aviv
BEJRUT — Libanonska redna vojska in sirski opazovalci so včeraj zasedli vse ključne položaje v palestinskih taboriščih Sa-bri, Šatili in Burž el Baražnu ter nadzirajo zahodni, muslimanski del Bejruta. Sirski podpredsednik Kadam je včeraj poudaril, da ne bo Damask varčeval z napori, da vzpostavi red in mir v zahodnem Bejrutu in palestinskih taboriščih.
Redna vojska je včeraj pozaprla tudi 75 oboroženih pripadnikov raznih levičarskih organizacij, a kot kaže ni poskušala razorožiti šiite Berijevega gibanja Amal. Ta je včeraj pozval razne države, naj ponovno odprejo svoje urade in veleposlaništva v zahodnem Bejrutu. Seveda je Beri pozabil, da je za beg tujih predstavništev v veliki meri kriv prav njegov Amal, Medtem ko se položaj v Bejrutu za čudo normalizira, so se pred glavnim mestom že pojavile izraelske bojne ladje, ki so se kasneje umaknile.
Manjšinsko vprašanje spet kamen spotike
Težke zahteve tožilca na procesu »Lauro«
V'
Škof Tutu obsoja atentate sindikat zagrozil Pretorii
TRST — Manjšinsko vprašanje je spet kamen spotike v pogajanjih za izhod iz politične krize, ki je ohromila delo tržadke občinske in pokrajinske uPrave. Pokrajinski tajniki dosedanje večinske koalicije in PSI so namreč včeraj obravnavali programsko poglavje o Slovencih, ki je že pred dvema letoma sprožilo polemike med strankami.
SSk si prizadeva, da bi iz programa črtali vsakršni nam g na preštevale naše skupnosti. Vsi pa niso tega mnenja, posebno ne republikanci, ki vztrajajo istočasno, da bi moral zaščitni zakon priznavati samo to, kar Slovenci že uživamo.
NA 5. STRANI
Danes bodo odprli prometu avtocesto Videm-Trbiž
NA 3. STRANI
GENOVA — Javni tožilec Luigi Carli je na procesu zaradi ugrabitve italijanske potniške ladje »Achille Lau: ro« in umora ameriškega potnika židovskega rodu Leona Klinghofferja zahteval za sedem obtožencev dosmrtno ječo, za ostalih osem pa zaporne kazni za skupno več kot 148 let zapora.
V svojih zahtevah po dosmrtni ječi je na prvo mesto postavil voditelja Fronte za osvoboditev Palestine Abu Abasa, ki je po tožilčevih trditvah »načrtovalec in koordinator ugrabitve«. Kljub temu, da je javni tožilec poudaril, da porotno sodišče v Genovi ne sme dati politične sodbe, temveč mora upoštevati le dejstva, je Carli vseeno poudaril, da je Abu Abas pripravil ugrabitev iz propagandnih ciljev, da bi njegova frakcija pridobila na ugledu v PLO in da bi obenem diskreditirala »zmerno« in »čakajočo« politiko Jaserja Arafata.
Ne Abu Abas in ne drugi štirje obtoženci pa ne bodo dočakali smrti za rešetkami italijanskih zaporov. Na dosmrtno ječo bodo lahko obsodili le morilca Klinghofferja Madžieda al Molkija in Mohameda Iso Abasa. Za »skesanca« Ahmada al Asadija pa je javni tožilec zahteval najnižjo kazen.
JOHANNESBURG — Prvič od proglasitve izrednega stanja v Južni Afriki so rasistične oblasti sporočile, da bodo 780 zapornikov obtožili umora, požigov, plenjenja in drugih kaznivih dejanj. Ko bodo prejeli obtožnico, bodo proti njim sprožili normalni sodni postopek, kot ga predvideva južnoafriška zakonodaja. Po trditvah proti-apartheidske opozicije pa je režim od proglasitve izrednega stanja pozaprl na tisoče ljudi, da so včerajšnje številke smešne. Režim skuša namreč prikriti, da nima obtožb za večino, ki jo je strpal v zapore.
Največji južnoafriški sindikat temnopoltih rudarjev je tako včeraj zagrozil, da bo prešel v organizirano stavkovno gibanje, če ne bodo oblasti v roku enega tedna izpustile vse priprte sindikaliste in delavce.
Johannesburški anglikanski nadškof Desmon Tutu pa je včeraj najodločneje obsodil bombne atentate v Južni Afriki. Temnopolte zmerne sile se bojijo, da bi radikalizacija speljala protiapartheidski boj v slepo ulico, iz katere ne bi bilo izhoda, razen za ceno potokov krvi. Prav zato zmerne sile pozivajo Zahod, naj končno uvede gospodarske sankcije proti Pretorii.
Polemika o verouku ne pojenja
RIM — Polemike v zvezi z versko vzgojo v državnih šolah, po vsem sodeč, nikakor niso še pojenjale. Stališče je v tej zvezi zavzela tudi republikanska stranka, ki se je dokaj jasno opredelila za fakultativno poučevanje tega predmeta. Podobno stališče je s svoje strani naglasila tudi CISL, ki se je v zvezi z nedavno razsodbo deželnega upravnega sodišča iz Lacija izrekla povoljno, poleg tega pa naprtila krivdo za nastali položaj vladi in še posebno ministru za šolstvo Franci Falcucci. CISL je še zlasti izrazila kritike nad nejasno določitvijo alternativnega predmeta, ki naj bi nadomestil poučevanje verske vzgoje.
Medtem sta se oglasila tudi odvetnika, ki sta pred lucijskim u-pravnim sodiščem zagovarjala razveljavitev okrožnice Falcucci-jeve. Oba pravdnika sta odločno izrazila odobravanje nad razsodbo in poudarila, da priziv Fal-cuccijeve na Državni svet nikakor ne pomeni izničenja pravnomočnosti omenjene odredbe na celotnem italijanskem ozemlju. Odvetnika sta negativno označila reakcijo Falcuccijeve, ki bi po njihovem mnenju dokazovala ignoriranje odredbe lucijskega sodišča. Poleg tega sta tudi napovedala skorajšnjo ustanovitev »odbora demokratičnih pravnikov«, ki bi imel nalogo, da bi z legalnimi pobudami branil laični značaj italijanskega javnega šolstva. V repliki obenem poudarjata, da so bili prizivi zoper okrožnico Falcuccijeve pravilno notifi-cirani pri državnem odvetništvu in da so vsi postopki v tej zvezi torej pravno neoporečni.
Iz Rima so medtem prišli tudi začasni podatki o številu učencev, ki naj bi se prijavili k pouku verske vzgoje: povoljno mnenje je, kot kaže, izrekla večina učencev oz. dijakov, bodisi v osnovnih kot tudi v srednjih šolah.
Po odobritvi novih 100 milijonov dolarjev ant is a n d i n is t i en i m silam
V varnostnem svetu OZN Nikaragva dolži ZDA agresije in »državnega terorizma«
NEW YORK — Predsinočnjim se je na zahtevo Nikaragve sešel varnostni svet in začel razpravljati o ameriški vojaški pomoči antisandinističnim silam v Nikaragvi, ki jo je nedavno potrdil predstavniški dom ameriškega kongresa. Za razpravo se je prijavilo 30 govornikov.
Zunanji minister Nikaragve Miguel D’Escoto je v govoru pred varnostnim svetom dejal, da »pomeni nedavna odobritev 100 milijonov dolarjev vojaške pomoči antisandinističnim silam, napoved vojne in nov korak v smeri neposredne ameriške vojaške intervencije v Nikaragvi«. Po sprejetju omenjenega sklepa v predstavniškem domu bodo ameriški vojaški inštruktorji začeli javno uriti najemniško vojsko in ji dobavljati težko orožje, je poudaril zunanji minister Nikaragve.
Reaganovo administracijo je obtožil za vodenje politike »agresije« in »državnega terorizma«, katere namen je strmoglaviti sedem let staro san-dinistično revolucijo.
Po njegovih besedah je Nikaragva soočena s »po-
litiko državnega terorizma s strani ZDA, ki se je spremenila v uradno politiko. Njen namen je stopnjevati ameriški intervencionizem v Srednji Ameriki«.
Zaenkrat nobena država, niti Nikaragva, ki je zahtevala seistanek varnostnega sveta, ni pripravila predloga zaključne resolucije, ki naj bi jo sprejel varnostni svet. Namen Nikaragve je očitno predvsem pokazati, da večina držav obsoja politiko naraščajočega ameriškega intervencionizma v Srednji Ameriki.
Velika večina držav članic OZN je pred dnevi obsodila tudi sklep Reaganove administracije, da ne prizna razsodbe mednarodnega sodišča v Haagu, ki jb z 12 glasovi za in 3 glasovi proti »obsodilo ameriško administracijo, da je s pomočjo antisandinističnim silam, prekršila veljavna načela mednarodnega prava in ogrozila suverenost Nikaragve«. Proti sklepu Reaganove administracije, da v sporu z Nikaragvo ne prizna pristojnosti mednarodnega sodišča v Haagu, je nastopilo tudi več znanih
članov ameriškega kongresa, »Id poudarjajo, da bi morale ZDA kot ena izmed držav ustanoviteljic mednarodnega sodišča in velika sila skrbeti za izvajanje njegovih sklepov, ne pa da so se pridružile skupini držav, ki krši njegove sklepe in slabi avtoriteto tega najvišjega mednarodnega pravnega telesa«.
Ameriški veleposlanik v OZN Vemon Walters je v svojem nastopu pred varnostnim zasedanjem poskušal dokazati, da ZDA ne kršijo mednarodnega prava in da nimajo namena strmoglaviti sandi-ndstične vlade, temveč, da je Nikaragva vir agresije in vseh napetosti v Srednji Ameriki.
Zunanji minister Nikaragve Migual D’Escoto, ki je po poklicu katoliški duhovnik, je varnostni svet pozval, da »v imenu demokracije, svobode ter svetih načel krščanstva in vse civilizacije doseže, da bodo ZDA stopile v miren dialog z Nikaragvo in pristale na sporazum o nenapadanju, ki ga pripravlja tako imenovana skupina držav Conta-dora«.	UROŠ LIPUŠČEK
V zvezi s pritiski na Nikaragvo
Biro neuvrščenih držav obsodil politiko ZDA
NEW YORK — Koordinacijski biro neuvrščenih držav je obsodil politiko ZDA do Nikaragve kot »kršenje suverenosti in politične neodvisnosti te države« ter tudi »načel in ciljev neuvrščenega gibanja in listine OZN«.
Na izrednem sestanku pred sklicem varnostnega sveta je koordinacijski biro prav tako potrdil odločno solidarnost z Nikaragvo in pozval vse članice neuvrščenega gibanja in mednarodno skupnost naj pomagajo in podpirajo Nikaragvo pri ohranitvi suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Koordinacijski biro neuvrščenih je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer v Srednji Ameriki
in novih groženj Nikaragvi, še zlasti zaradi sklepa ameriškega kongresa, da odobri finančno pomoč silam pla čancev. Kot je rečeno v sporočilu biroja, takšen sklep povečuje nevarnost neposrednega posega in posredovanja in vojaške akcije proti Nikaragvi in spravlja v nevarnost regionalni in mednarodni mir in varnost.
Koordinacijski biro neuvrščenih je pozval vse države, naj podvojijo prizadevanja za uresničitev miroljubni,! predlogov skupine Contadora. Prav tako je izrazil obžalovanje, ker ZDA vsiljujejo ovire miroljubni pobudi in preprečujejo, da bj s pogovori prišli do politične rešitve, (dd)
Papežev obisk v Kolumbiji
Med svojim obiskom v Kolumbiji je včeraj papež Janez Pavel II. obšel s svojim blindiranim avtom tudi sodno palačo na Trgu Bolivar v Bogoti, katere pročelje še kaže znamenja novembrskega napada gverilcev, ki je terjal 95 žrtev, med katerimi 11 članov vrhovnega sodišča.	(Telefoto AP)
Pred obiskoma v Washingtonu in Moskvi
Mitterrand posebni sogovornik ali posrednik med ZDA in SZ
PARIZ — Francois Mitterrand odhaja danes dopoldne v New York na slovesnosti ob stoletnici Kipa svobode, darila Francije Združenim državam za prvih sto let njihove neodvisnosti (oktobra 1886, dobrih deset let po 4. juliju 1876). Poleg notranjepolitične komponente tega obiska, ki ni zanemarljiva spričo razprav o tem, kdo odloča in kdo vodi zunanjo politiko Francije, šef države ali premier, i-ma Mitterrandov polet v Nem York in njegovi sestanki z Ronaldom Reaganom posebno mesto v trenutni politični konstelaciji med Vzhodom in Zahodom in Mitterrand izkorišča priložnost za afirmacijo Francije in sebe kot posebnega sogovornika in morda tudi posrednika med Washing-tonom in Moskvo.
Na to dejstvo opozarjajo v Elizejski palači, zato ni čuda, če je bila tiskovna konferenca pred odhodom v enaki meri posvečena pogovorom s predsednikom Združenih držav kot z generalnim sekretarjem KP Sovjetske zveze, kamor Mitterrand potuje 7. julija.
V Elizejski palači posebej poudarjajo zbližanje po znanih dogodkih s prepovedjo preleta ameriškim letalom, po katerih »ni ostalo med ZDA in Francijo niti trohice zamere«, kot je rekel v nedeljskem intervjuju za<
»Washington Post« Francois Mitterrand, edini tuji državnik, ki bo ob Ronaldu Reaganu prisoten na new-\ gorških slovesnostih. Mitterrand bo v branimo z lastnimi sredstvi, čeprav teljev obeh supersil, s katerima i-ma dosti boljše odnose, kljub razločkom na eni in na drugi strani, kot so med Reaganom in Gorbačovom, ob poudarku, seveda, da je jasno, v katerem zavezništvu je Francija.
Tako v Včashingtonu kot v Moskvi so spremenili protokolarni program, da bi sogovorniki imeli čim več časa za »resno, kritično, poglobljeno« bilanco stanja, s posebnim ozirom na pomen, ki ga Francija pripisuje razo-rožitvenim pogovorom med ZDA in ZSSR v Ženevi in razorožitvi, ali v tem trenutku vsaj in predvsem ohranitvi strateškega ravnotežja. »Če su-persili na tem področju (razorožitve)
ne bosta dosegli uspeha« pravi Mitterrand v intervjuju, »pri omejitvi jedrskega orožja, se bomo čutili moralno in psihološko svobodne, da se branimo z lastnimi sredstvi«, čeprav neradi tudi z nevtronsko bombo, za katero je Francija tehnično usposobljena.«
V tej luči gledajo v Parizu tudi strateško obrambno pobudo (SDI), kateri se ne mislijo pridružiti. Spričo različnih izjav Mitterranda in Chiraca o SDI v zadnjem času, je bilo slišati, da v bistvu ni razločkov med predsednikom in premierom. če francoska podjetja hočejo ali morejo sodelovati pri posameznih projektih SDI, je to njihova stvar, državnega sporazuma z ZDA ne bo.
Reagana zanima Mitterrandovo mnenje o Gorbačovu in sovjetski politiki.
saj se je z generalnim sekretarjem doslej srečal že trikrat, leta 1984, ko je bil na uradnem obisku v SZ, na pogrebu Čemenka in oktobra lani v Parizu.
Podobne želje prihajajo iz Moskve: tudi Gorbačov je menda dal spremeniti program tako, da bosta imela z Mitterrandom čimveč časa za pogovore na štiri oči (eden, namenjen bilaterali in novi sovjetško-francoski konvenciji, bo s premierom Rižko-vom, obvezen je seveda tudi obisk pri Andreju Gromiku).
Na potovanju v Sovjetsko zvezo bodo spremljali Mitterranda tudi minister za znanost Devaguet, ki ga v Nem Yorku ne bo, in predstavniki podjetij, ki delajo v Sovjetski zvezi, kot sta npr. Rhone-Poulenc in Spie-Batignolles, pa tudi francoski »spa-
cionavti« (kot se tukaj reče kozmonavtom ali astronavtom, ki so že in bodo spet sodelovali pri sovjetskih izletih v vesolje. V ta okvir spada tudi obisk v »zvezdnem mestecu« (Zvezdjannij gorodok).
V Parizu kljub nizki ravni odnosov med supersilama v tem trenut- > ku ne skrivajo previdnega optimizma, češ, oba, Reagan in Gorbačov morata (posebno Reagan pred koncem mandata) nekaj vendarle doseči. Takšna srečanja, v tako kratkem razmaku, poudarjajo v Parizu, so redka priložnost. Vsekakor to potrjuje misel o Mitterranda kot posredniku in privilegiranem sogovorniku, pri čemer posebej poudarjajo, da bo takoj po vrnitvi iz Moskve Mitterrand obvestil zahodnoevropske prestolnice, zlasti Bonn, kamor bo poslal k Helmutu Kohlu posebnega odposlanca, verjetno svojega posebnega svetovalca Jacguesa Attalija.
Jacgues Chirac bo obakrat ostal doma, protokolarnih problemov kot v Tokiu ali Haagu torej ne bo, ne bi pa smelo biti tudi političnih, saj velja, da govori Francija s svetom v en glas in razen tega bosta vsaj v Nem Yorku (za Moskvo točen seznam še ni znan) tudi zunanji minister Raimond in obrambni Giraud.
JAKA ŠTULAR
Švica bo izročila Gellijeve dokumente
LAUSANNE — Švica bo izročila Italiji dokumente, ki so jih zaplenili Liciu Gelliju ob njegovi aretaciji v Ženevi v septembru 1982, ne bo pa vrnila denarnih vlog, ki jih ima veliki mojster tajne prostozidarske lože P2 v švicarskih bankah. Sklep zveznega sodišča v Lausannu je le delno zadovoljil italijanske oblasti, saj je švicarsko sodstvo priznalo, da je 16 milijonov švicarskih frankov (8,5 milijona dolarjev ali 12,75 milijarde lir) rezultat Gelli-jevih protizakonitih operacij, tega denarja pa nočejo izročiti, ker sta v teku dva sodna postopka prav v zvezi s tem denarjem.
Še manj verjetno pa je, da bi Švica izročila Italiji vse denarne zneske, ki jih ima Gelli v švicarskih bankah in ki znašajo po približnih ocenah kakih 120 milijonov švicarskih frankov. Švicarski sodniki namreč trdijo, da ni nobenih dokazov, da bi si Gelli ta denar priskrbel na nezakonit način.
Gellijevi odvetniki so seveda poskusili preprečiti, da bi Švica izročila Italiji Gellijevo dokumentacijo, a brez večjih naporov. Bržkone so dokumenti le delno zanimivi in skoraj gotovo ne razkrivajo številnih bančnih špekulacij, v katere je bil vmešan Gelli. Le redki upajo, da je imel Gelli ob svoji aretaciji pri sebi »vroče« dokumente. Ti so gotovo na varnem v kakem zanesljivem bančnem sefu, kamor ne more roka italijanske pravice, kakor so na varnem zneski, ki jih je Gelli baje nezakonito dobil ob stečaju Calvi-jevega Banco Ambrosiano.
»POLETJE 86«
sezonske linije na obmorska
letališča
in poslovne centre Jugoslavije
iz LJUBLJANE:	iz PORTOROŽA:
DUBROVNIK
PULJ
SPLIT
TIVAT
ZADAR
BEOGRAD DUBROVNIK MOSTAR SARAJEVO SKOPJE SPLIT
Prodaja kart in informacije: TRST, ufficio Centrale Viaggi — Trg Unita 6 in vse turistične agencije v Sloveniji
adria airways
Danes bodo odprli prometu avtocesto Trbiž-Videm ki bo bistveno prispevala k razvoju dežele F-JK
TRBIŽ - Predsednik vlade Bettino Craxi bo danes uradno odprl avtocesto Videm - Trbiž. Manifestacija, ki bo imela mednarodni značaj, saj bo prišlo v tem okviru do prvega uradnega srečanja med Craxijem in novim avstrijskim kanclerjem Wranitzkim, svečanosti pa bosta prisostvovali številni zastopstvi italijanske in avstrijske vlade, odpira nedvomno novo poglavje v razvoju italijansko—avstrijskih odnosov in daje še zlasti nove možnosti mednarodni vlogi dežele Furlanije-Julijske krajine in v tem okviru tržaškega pristanišča. Dejstvo, da bo od danes Trst povezan z avtocesto z Avstrijo in z Bavarsko, bo namreč blagodejno vplivalo na gospodarske odnose in-tudi na turistične tokove, ki jih je ozko grlo Kanalske doline doslej znatno oviralo.
Ta mednarodna vloga je bila eden izmed razlogov, da je državna družba Autostrade začela z gradnjo ceste, na kateri bo promet razmeroma zelo redek (povprečje, na katero računajo, ne preseže 5 tisoč vozil dnevno) in ki je bila izredno draga, nedvomno med najdražjimi italijanskimi avtocestami. To je na včerajšnji predstavitvi te nove prometne infrastrukture poudaril pooblaščeni upravitelj družbe Autostrade Gianni Pasguarelli. Na tej predstavitvi so predvsem seznanili javnost s tehničnimi značilnostmi avtoceste, ki je sicer zelo kratka - od Vidma do mejnega prehoda pri Kokovem je ne-
kaj manj kot 100 kilometrov - a katere gradnja je bila nadvse zahtevna, če upoštevamo predvsem dve značilnosti: da gre za gorato področje in da gre obenem za potresno področje, kjer obstaja stvarna nevarnost novih potresov.
Na osnovi teh značilnosti so strokovnjaki družbe Autostrade izdelali načrte, ki predstavljajo novost na svetovni ravni in za katere je omenjena družba prejela eno najpomembnejših svetovnih priznanj za inovacije na področju gradbeništva.
Dejstvo, da teče avtocesta po goratem področju, je terjalo od načrtovalcev veliko napora. Manj kot 60 odstotkov celotne avtoceste (v glavnem del od Vidma do Karnije) je peljan po površini, kar 41 odstotkov pa v predorih in po viaduktih. Vseh mostov in viaduktov je 49 za skupnih 19,4 kilometra, predorov pa 18, za skupnih 22,2 kilometra. Traso je bilo treba speljati po ozki dolini, ki je že preobremenjena z drugimi cestami, železnico, naftovodom, električnimi vodi ter je obenem še kar gosto naseljena. Poleg tega je bilo treba skrbeti za varnost, še zlasti v zimskih mesecih, ko je državna cesta pogosto neprevozna zaradi zametov in zaradi poledice. Tu je treba omeniti predvsem dva nova tehnična posega: 1. nepropustnost predorov, ki bodo tako ostali suhi in v njih ne bo nevarnosti poledice, drugič pa posebno
strukturo viaduktov, ki so zgrajeni tako, da bo temperatura na celotnem cestišču enaka in da se torej vozniki ne bodo znašli naenkrat npr. med prehitevanjem na poledeneli cesti. Kar zadeva varnost v prometu, je treba omeniti še vrsto drugih novosti, od novega načina tlakovanja do posebnih ograj ter do dejstva, da bodo radijske zveze z reševalnimi vozili možne tudi v predorih. Končno pa je treba poudariti skrb za varstvo okolja, za kar so vložili približno 70 milijard lir.
Posebne tehnike so se poslužili tudi v zvezi s protipotresno varnostjo, tako da lahko jamčijo, da nova cesta prenese potres do sedme stopnje Richterjeve lestvice, to je celo nekoliko močnejši od potresa leta 1976.
Nova cesta je stala približno 1400 milijard lir, oziroma v povprečju 14 milijard lir za kilometer. Od tega denarja je 100 milijard zagotovila dežela, 100 milijard družba ANAS, preostalih 1200 milijard pa družba Autostrade, ki bo cesto upravljala do leta 2018.
Obisk konzula Mirošiča pri krminskem županu
KRMIN — Jugoslovanski konzul v Trstu Drago Mirošič, je v preteklih dneh obiskal občinsko upravo v Krmi-nu. Osrednja tema pogovorov med gostom in krajevnimi upravitelji je bila sprememba statusa mejnega prehoda pri Plešivem. Mirošič je gostiteljem zagotovil, da bo posredoval pri jugoslovanski vladi, da se vprašanje čimprej razreši.
S svoje strani je krminski župan dejal, da se njegova uprava že dalj časa zavzema zato, da bi ta mejni prehod vključili v tako imenovano prvo kategorijo, kar bi lahko pospešilo tudi dograditev cestnih povezav na tem obmejnem področju. Konzul Mirošič in krminski župan sta se nato zaustavila pri problemu protitočnih naprav, ki jih za obmejno področje predvidevajo tudi Osimski sporazumi, vendar se stvari v zvezi s tem sistemom le počasi premikajo. V zvezi z zaščito slovenske narodnostne manjšine pa je župan iz Krmina poudaril, da v njegovi občini že obstajata slovenska osnovna šola in slovenska sekcija otroškega vrtca.
Ob zaključku srečanja sta si gost in gostitelj izmenjala želje za nadaljnje sodelovanje, ki bo še utrdilo že obstoječe prijateljske odnose med krminsko skupnostjo in prebivaci onstran meje.
• VIDEM Tudi to poletje bo v Vili Manin pri Passarianu vrsta zanimivih in kvalitetnih večerov. Že ta mesec se bo pričela glasbena sezona.ll. t. m. bo nastopila skupina klasičnega baleta Liliane Gosi in Marinela Stefanescuja.
Sledili bodo jazz koncerti, nastopi drugih baletnih skupin, pa še razni recitali.
Življenje v vojašnicah terja boljše razmere
MANIAGO, RIM — Vest o smrti treh nabornikov, ki je pred časom široko odjeknila v naši deželi, zlasti še po samomoru 20-letnega Fabia de Vecchisa, se je nepričakovano kmalu potuhnila. Pordenonsko sodišče je namreč komaj začeto preiskavo spravilo v arhiv rekoč, da je pač samomor dvajsetletnega nabornika zgolj tragično naključje. Seveda je taka nerazumljiva odločitev sprožila žolčne polemike na vsedržavni ravni, tako v vojaških kot v političnih krogih in razumljivo, tudi veliko zaskrbljenost med mladinci, ki bodo morali v kratkem obleči vojaško suknjo.
Bili so časi, ko je bila vojaščina neke vrste kazen, prej kot vladarjev ukaz, predvsem zato, ker je le-ta trajala pet in več let. V sodobni družbi naj bi bila vojaščina le izpolnjevanje državljanove dolžnosti, da brani domovino in da se kolikor toliko privadi življenju v izjemnih razmerah in okoliščinah. O primerih samomorov^ umorov in podobnih tragedijah'se v vojaških krogih, vsaj uradno, ne razpravlja. Žal je stvarnost precej drugačna, pa čeprav brez vsakega dramatiziranja. V Italiji se mora letno prijaviti v naborniška zbirališča, ki jih je 17 na vsem državnem ozemlju, približno 270 tisoč ljudi.Tam jih na podlagi izobrazbe, šolske in delovne, porazdelijo po 500 vojašnicah. Po pričevanju generala Luigija Polija, ki je ta čas ena izmed najvidnejših vojaških osebnosti, skušajo že na naboru vsakemu bodočemu vojaku dodeliti optimalno lokacijo, kar pomeni, da če je nekdo mehanik, bo svoje delo opravljal tudi v vojašnici. Kolikšen je prepad med prakso in teorijo, pa je vsekakor še vedno neznanka. Dejstvo pa je, da je v Italiji približno 500 vojašnic, od teh so jih več kot sto zgradili še za časa Napoleona, le kakih 50 pa je bilo dograjenih v povojnem času. Podatki so torej zelo zgovorni. Frustracija, osamljenost, večkrat obup mladih nabornikov so v določeni meri razumljivi. V določeni meri zato, ker so med naborniki tudi taki, ki izhajajo iz problematičnega okolja, ki se ne znajo in ne morejo prilagoditi disciplini, ki jih tarejo številne psihološke obremenitve. Tudi take sprejmejo na naboru, je dejal general Poli, kajti po zakonu, vojaškem seveda, smo bolj pozorni, ko gre za fizične napake ali somatske bolezni, bolj malo pa se zmenimo za psihološko stanje dvajsetletnikov.
Glede zdravniških pregledov na naboru pa velja omeniti tudi to, da potekajo rutinsko, včasih celo nestrokovno, saj je, na primer, med vojaki veliko več smrti zaradi meningitisa in tuberkuloze kot med civilnim prebivalstvom. Glede smrti zaradi bolezni v času vojaške službe pa so številke malone srhljive: leta 1984, ko je obrambno ministrstvo izdalo prvo uradno sporočilo o stanju v vojašnicah, je umrlo 477 mladeničev, od teh 107 pri opravljanju vojaške dolžnosti (seveda so v številke vštete vse kategorije italijanske vojske), leto kasneje je izgubilo življenje 105 vojakov, od teh 36 v roku služenja vojaščine. V letošnjem letu pa, kot rečeno, so samo v vojašnicah v deželi Furlaniji- Julijski krajini zabeležili štiri smrti.
Načrtov in novih pravil ter zakonov, za ureditev tako dramatičnega položaja, je veliko, žal pa je nesorazmerno manj politične in strokovne volje. Na ta račun je tudi skupina komunističnih svetovalcev dežele FJK izdala uradno sporočilo, v katerem poudarja, da se ne strinja z odločitvijo pordenonskega sodišča, Prav tako ne z birokratskim postopkom, po katerem je prišlo do arhiviranja raziskave. Naborniki potrebujejo primerne, sodobne strukture, je nadalje rečeno v sporočilu, ki jih ne smejo niti fizično niti psihološko bremeniti, življenje v notranjosti kasarn, kjer prihaja do neznosnih trenj, ki se običajno začnejo z nedolžnim izzivanjem, končajo pa se v nekaterih primerih tudi tragično, je treba drastično spremeniti v korist psihološkega in splošnega razvoja mladih nabornikov. Nenazadnje je opravljanje zahtevne državljanske dolžnosti lahko prijetno, zlasti če država nudi ustrezne strukture.
Deželna komunistična skupina nadalje zahteva, da se vzroki smrti in samomorov v vojašnici v Maniagu v najkrajšem času temeljito razčistijo in zato poziva predsednika deželnega odbora, da vključi v dnevni red prihodnje seje deželnega sveta tudi ta argument, (mi)
Od četrtka do četrtka
O najemnini za »T8« in o protislovjih pri KD in PSDI
Verjetno je marsikaterega bralca našega dnevnika izmed vseh novic prejšnjega tedna najbolj presunilo poročilo o petkovem sestanku vzhod-nokraškega rajonskega sveta. Vsebuje namreč velikodušno obljubo komisarja in njegovih dveh pomočnikov za sinhrotron pri Bazovici bodočim razlaščenim lastnikom območja »T8«, da bodo za simbolično najemnino lahko obdelovali razlaščeno zemljo. Kako neizmerna je ta razlaščevalčeva dobrota! Tako je plemenit, da mu niti na misel ne pride, da bi bilo edino logično, če bi bil ravno konzorcij tisti, ki bi, za vsekakor nesimbolično, najemnino bazovskim lastnikom izkoriščal njihovo zemljo za sinhrotron na tistem edino zveličavnem »T8«. Mar ni tam blizu tisto lonjersko območje, za katero so plačevali ali še vedno plačujejo najemniki najemnino - verjetno ne le simbolično - Lonjercem za igranje golfa? Najemnino, katere višina je odvisna tudi od inflacije? Ko smo pred desetletji pisali o tem v našem dnevniku, ni bilo takega razburjanja, izsiljevanj, nezakonite naglice občinskega odbora, pritiskov in podobnih nelepih reči! Pač pa smo nekoč pisali o posledicah razlaščanja slovenske zemlje za industrijsko cono in navajali primere, ko je moral član Kmetijske zadruge z ostalimi zadružniki za zemljišče za zadružni objekt v tisti coni plačati več kot desetkrat višjo ceno od tiste, po kateri so mu prav isto parcelo zemlje nekaj let pred tem razlastili.
Naj ob tej priložnosti spomnimo naše bralce še na morda premalo znano dejstvo, da niti fašistična tržaška občinska uprava ni imela za potrebno razlastiti slovensko palačo za Ciril-Metodovo šolo v Ul. Montecchi 6 (kjer je danes sedež ZTT in našega dnevnika), ko je fašizem pred letom 1930 prepovedal še zadnjo zasebno slovensko dveletno trgovsko šolo. Ko se je v stavbo vselil italijanski strokovni tečaj »Bergomas«, je namreč tržaška občina zelo redno plačevala
najemnino lastnici - Ciril-Metodovi družbi.
Kje so vzroki, da je v sedanji demokratični Italiji razlaščanje slovenskih nepremičnin postalo tradicionalna nujnost? Zakaj bi moral biti današnji odnos komisarjevega konzorcija do Slovencev slabši od občinske tržaške uprave pred več kot 55 leti, v dobi fašističnega cesarstva? Zakaj ne bi - namesto raznarodovalnega razlaščanja - konzorcij plačeval pravične najemnine za območje »T8«?
Mar moramo biti srečni spričo obljubljene možnosti o zgolj simbolični najemnini? In to naj bi bil veselja vreden napredek, pa čeprav po desetletjih razlaščanja?
Ali naj se veselimo tudi spričo (v prejšnjem tednu) ugotovljenih razlik med stališči fašističnega Almiranteja v Gradežu (prejšnjo soboto) do naših pravic in stališči demokrščanskega deželnega tajnika (v petek) v Trstu in izjavami (tudi v petek) deželnega socialdemokratskega prvaka na kongresu ZK Jugoslavije v Beogradu? Kljub razlikam v besedah so namreč vsi trije proti šolam v materinskem jeziku za Slovence v videmski pokrajini. Morda pa se bosta slednja dva trideset let - po vstopu v tretje tisočletje -spomnila možnosti vsaj enkrat tedenskega pouka slovenščine, da bi tako dokazala, da beseda o sožitju, o prija-
teljstvu in sodelovanju s sosednjimi Slovenci v matični domovini le niso samo fraze. Doslej so še vedno v protislovju z dejanskimi njunimi stališči glede naše zakonske zaščite.
Da! Čez trideset let! Ta številka se nam vsiljuje, ker prav danes poteče 30 let, odkar je bilo 3. junija 1956 v tržaškem kinu »Arcobaleno« zborovanje s fašističnimi pozdravi in himnami. Bivši poveljnik X. MAS Valerio Borghese je takrat poveličeval dučeja, njegovo in delo nacističnega okupatorja, kot je zapisano v koledarju knjige »Nazionalismo je neofascismo nel-la lotta politica al confine orientale 1945-75« v izdaji »Istituto regionale per la storia del movimento di libera-zione nel Friuli-Venezia Giulia«. Protesti protifašističnih organizacij seveda niso zalegli niti do letošnjega junija, ko se je fašistična povampirjenost po večkratnem vsakoletnem ponavljanju v teh tridesetih letih ponovila s še bolj izzivalnim, a legaliziranim pohodom v Bazovico. In lahko bi tiste proteste, o katerih smo vedno upali, da ne bodo zaman, ponovili. Kdaj se bo začel izvajati tisti - tudi prejšnji četrtek omenjeni - protifašistični zakon iz leta 1952, da se bo onemogočila tudi strupena propaganda, kakršne je bila javnost deležna s sobotnega sestanka fašističnih poslancev v Gradežu?
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
OBVEŠČA
cenjene člane in kliente, da je uvedla službo izplačevanja pokojnin
INPS z njihovim neposrednim knjiženjem na tekoče račune ali hranilne knjižice, zato vabi upokojence, ki bi želeli koristiti to uslugo, da se v zadostitev potrebnih formalnosti čimprej zglasijo v njenih uradih z osebno pokojninsko knjižico.
15.
Philipp Vandenberg
Hetera
»Zeusov blisk naj ga zadene!« je siknil Temistokles v nemočnem besu.
»Jeza ti ne bo pomagala!« ga je poskušal pomiriti Fri-nihos. »Žrtvuj raje olimpijskim bogovom, da si ostal pri življenju. Posveti delfskemu Apolonu kip in vprašaj prero-eišče, kje naj iščeš Melisinega morilca.«
Tedaj je Temistokles zarobantil, da ne potrebuje nobenega preroškega odgovora, da bi našel zahrbtnega morilca hetere, ker pač ne verjame v vsevednost Pitije, saj je dvoumnost njenih odgovorov že pregovorno znana.
Pesnik Frinihos je segel prijatelju v besedo in ga spomnil na to, da je delfska Pitija napovedala tako padec Mileta kot zavzetje otoka Evboje. Seveda ti pogledi v pri-hodost niso Pitijini, marveč je iz njenih ust govoril Apolon, nog prerokovanja.
»Za zveneče kovance!« je prezirljivo vzkliknil Temistokles.
»Da, za zveneče kovance,« je jezno ponovil Frinihos, »zakaj nič v tem življenju nam ni podarjeno. Pek zahteva dva obola za svoj kruh, za hišo z zemljiščem moraš plačati cel talent in celo v ljudskem zboru dobi vsak meščan svoj obolos. Zakaj ne tudi delfsko preročišče?«
Medtem so možje prišli do TemiStoklove hiše v fili Leontis. Pritlična zgradba z vhodno vežo ni bila posebno imenitna in je bila podobna povprečni malomeščanski hiši v predmestju. Za sprednjim delom, andronitom, ki je rabil za reprezentiranje gospodarja, obsegal pa stanjovanjsko sobo, jedilnico in bivalni prostor, je ležal ginaikonitis, tisti del, kjer je živela Arhipa s svojima sužnjama in obema hčerkama. Te prostore je zapustila le redko in samo ob posebnih priložnostih.
Sikinos je dobil sobo takoj ob stebrišču vhodne avle, majhno in brez oken, toda iz tega je bil vendarle očitno, da mu Temistokles zelo zaupa.
»Kje je vino?« je zaklical Temistokles in plosknil z rokami, medtem ko se je Frinihos nepovabljen zleknil na belo pogrnjeno ležišče v stanovanjski sobi in se zadovoljno pretegnil. Drugo ležišče in majhna nizka miza iz belega marmorja sta bila edina kosa pohištva v tem prostoru. Sužnja je prinesla dva črna glinasta vrča in plitve skodeli-
ce za pitje ter jih brez besede postavila na mizo. Frinihos je prekrižal roke za glavo, Temistokles pa je natočil vina in vode v skodelice, več vode kot vina.
»Če hočeš,« je rekel Frinihos, ne da bi odvrnil pogled od stropa, »če hočeš, odpotujem v Delfe in povprašam preročišče v tvojem imenu.«
Temistokles je naredil dolg požirek, odložil skodelico in odgovoril z globokim vzdihom: »Frinihos, prijatelj, če ima barbar prav, če je Melisin morilec res Grk, potem naj mi bo dobrodošlo vsako sredstvo, s katerim bomo našli izdajalca. Prinesi mi Pitij in odgovor, vendar mi ne prinesi dvoreznega meča, marveč za udarec pripravljen meč, ki mi bo omogočil maščevanje. Jaz pa bom medtem naročil posvečen kip. Glaukias naj vlije bronast kip Afrodite.«
Samo ducat ujetih barbarov je tako kot Sikinos našlo gospodarja. Predvsem jezikovne težave so odvračale Atence od tega, da bi kupili perzijskega sužnja. In tako je večina odšla v laurionske rudnike na vzhodni obali Atike, kjer so Atenci že stoletja kopali srebro. V novejšem času je bil dobiček majhen in obstajali so že načrti, da bi kopanje opustili in ga nadaljevali kje drugje.
Grki so spodobno ravnali z barbarskimi sužnji. Živeli so v skupnih hišah v bližini rovov, hrana ni bila preobilna, vendar zadostna, in dobivali so celo premije za uspešno delo.
Carbone zelo kritičen do IRI
Dežela in sindikati zahtevali jamstva od družbe Fincantieri
Na pobudo deželnih odbornikov za finance oziroma za bilanco in programiranje Rinaldija in Carboneja je bilo včeraj na odborništvu za industrijo tristransko srečanje med deželo, sindikalnimi organizacijami in javno finančno družbo Fincantieri, ki deluje v okviru zavoda IRI. Poleg obeh odbornikov so se srečanja udeležili deželni tajniki CGIL-CISL-UIL Padovan, Gi-ustina in Trebbi, zastopniki tovarniških svetov posameznih podjetij in predsednik družbe Fincantieri Bocchi-ni. Predmet srečanja je bilo vprašanje prihodnosti ladjedelništva in proizvodnje dizelskih motorjev v Julijski krajini, potem ko je obrat Isotta Fras-chini prešel pod okrilje družbe Fincantieri z namenom, da bi njegovo proizvodnjo uskladili s Tovarno velikih motorjev.
Po besedah odbornika Carboneja ima dežela ves interes pospešiti preverjanje s finančnimi družbami IRI, še zlasti pred novo konferenco o državnih udeležbah. Potrebno je ugotoviti, v koliki meri so bile uresničene pred dobrima dvema letoma sprejete obveze zavoda IRI, saj v tem trenutku tudi na osnovi nedavnega srečanja z zvezo javnih industrijcev ANSALDO in s sindikalni®! organizacijami — ostajajo odprta nekatera vprašanja, ki zadevajo IRI, njegovo politiko in konkretne izbire za območje Julijske krajine. "Povsem upravičeno se je vpraša-
ti," je dejal Carbone, "če ta velika industrijska skupina, ki predstavlja enega najpomembnejših proizvodnih velikanov v Evropi, resnično deluje na ustrezen način glede na nujnost, da se italijanski industrijski sistem usmeri v pospešeno fazo preosnove finančnih in proizvodnih ravnotežij in da resnično odgovori na obveze, sprejete za tržaško in goriško pokrajino. Vse namreč kaže, da je tisto, kar najbolj pogrešamo, prav strategija, predvsem za Trst in Gorico."
"Menim," je nadaljeval odbornik, "da moramo obrniti stran: dežela ne more več tolerirati novih primerov po vzoru Tržaškega Lloyda. IRI mora preiti od strategije ohranjevanja v ofenzivno strategijo, ki bo načrtovala tudi nove podjetniške pobude v tehnološko razvitih sektorjih in ki mu bo vrnila vodilno vlogo v procesu inovacije. Gre torej za vprašanje strategije, podjetniške politike in sposobnosti širokega obzorja ter poguma za projektiranje in tveganje. Pred dvema letoma podpisani sporazum med deželo in vlado je zavodu IRI poveril pomembno spodbujevalno vlogo. Žal moramo danes ugotoviti, da od javne industrije ni prišel noben inovativni projekt in da tudi prav zato ustanovljena družba SPI predlaga nove pobude, ki so popolnoma odrezane od pomembne industrijske navzočnosti IRI v tržaški in goriški pokrajini."
Predstavitev proračuna v zgoniškem občinskem svetu
V torek so na rednem zasedanju zgoniškega občinskega sveta posvetili glavno pozornost predstavitvi proračuna za tekoče leto in pa triletnega programskega načrta. Kot je poudaril podžupan Boris Štrekelj krajevne uprave žal še danes ne vedo kolikšnega prenosa državnih sredstev bodo deležne, saj po zapadlosti treh vladnih dekretov ni bil še izglasovan finančni zakon. To povzroča velike težave predvsem manjšim občinam kot je zgoniška, saj razpolaga z dokaj pičlimi lastnimi dohodki. Kar 60 odstotkov predvidenih dohodkov bo upoštevajoč novo delovno pogodbo namreč namenjenih za stroške osebja, tako, da so druge postavke pod silo razmer okrnjene tudi z ozirom na znižanje programirane stopnje inflacije. Občina bo kljub težavam še dalje posvečala prioritetno pažnjo kmetijskemu sektorju, delovanju kulturnih in športnih društev ter socialnemu varstvu ostarelih in handikapiranih občanov. Ker je propadel davek na socialne storitve TAŠČO, bodo občani še letos plačali davek na smetarsko službo, ki se bo povišal za 20 odstotkov, vendar pa je še vedno daleč najnižji v pokrajinskem merilu. Ker morajo po zakonu zasebniki kriti 32 odstotkov stroškov za neobvezne usluge, se bo mesečni prispevek za šolsko refekcijo povišal od 35 tisoč na 38 tisoč lir. Program javnih del je dokaj razvejan (asfaltianje cest, dopolnitev javne razsvetljave, ureditev poljskih poti, preureditev stavb, nakup opreme za knjižnico itd.), vendar pa je
njegova realizacija odvisna od prispevkov, ki jih bodo odmerili tržaški sklad, Dežela in Kraška gorska skupnost. O tem predlogu proračuna bo občinski svet razpravljal predvidoma 14. t. m.
Na začetku torkove seje je župan Miloš Budin poročal o srečanju z družbo ANAS in pokrajino, na katerem so se pogovorili in našli pozitivno rešitev vseh spornih vprašanj v zvezi z gradnjo avtoceste. Še pred koncem poletja bo pokrajina začela z deli za odpravo ovinka pri športno-kulturnem centru v Zgoniku. Občinska uprava pa je izdelala osnutek natečaja za preureditev domačije v Zgoniku v polivalen-ten vinski center. (B.S.)
Predsedniki posvetovalnic o spolnem nasilju
Predsedniki upravnih odborov družinskih posvetovalnic KZE so izrazile zaskrbljenost nad dejstvom, da je bila razprava zakonskega osnutka proti spolnemu nasilju preložena in želijo zato spodbuditi vse tržaške politične sile in tržaške parlamentarce k ukrepanju.
Obenem opominjajo, da mora zakon proti spolnemu nasilj nujno upoštevati možnost hitrega kazenskega postopka in javnega procesa in zvišanja kazni za skupinsko nasilje.
Zakon naj nadalje kaznuje spolno nasilje v družini in naj predvideva pravico mladoletnih do spolnosti.
V soboto prvi dan festivala
Tudi Kresna noč na miljskem festivalu gledališča mladih
V	soboto, 5. julija, bo v Miljah zaživel deveti Mednarodni festival gledališča mladih, ki bo trajal teden dni in se bo odvijal v osnovnošolski telovadnici na Trgu Marconi in v vrtovih Europa.
V	teh dneh prihajajo v Milje razne gledališke skupine iz Italije, Jugoslavije, Belgije, Francije, Avstrije in Danske, da bi se udeležile miljskega festivala, ki je postal najvažnejša tovrstna prireditev v Italiji.
Na otvoritvenem večeru bo v osnovnošolski telovadnici ob 19.30 nastopila skupina Teatra Gioco Vita iz Piacenze s predstavo "Pescetopo-coccodrillo", ki je osnovana na treh pravljicah Lea Lionnija.
Na Trgu Marconi bo ob 21.30 belgijska skupina Theatre Vagabond iz Bruslja predstavila zgodbo o dekletu, ki čuti potrebo po samostojnosti ter si s strahom želi, da bi postala odrasla. Predstava nosi naslov "Da capo".
Večer bo zaključila skupina Stile-ma iz Turina s predstavo "Cadeaux". Posebej velja omeniti, da bo v sklopu festivala nastopila tudi Mladinska gledališka skupina Tabor mladih -Vesna s predstavo "Kresna noč", in sicer v ponedeljek, 7. julija, ob 23. uri na vrtovih Europa.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Na pobudo Dolinske občine ob številni ljudski udeležbi
Manifestacija pred tovarno Velikih motorjev potrdila zahtevo po denukleariziranih conah
Na manifestaciji pred tovarno sta nastopili tudi godbi iz Brega in Ricmanj
Septembra študijski dnevi v Trstu
Prometne povezave v državah EGS
Dežela FJK prireja v začetku septembra v sodelovanju s tržaško univerzo tradicionalne študijske dneve, letos že 27. po vrsti, posvečene vprašanju mednarodnih prevozov. Zasedanje bo od 1. do lO. septembra, glavna tema pa bo :"Prometne povezave v državah EGS".
Poleg poglavja posvečenega razvoju mednarodnih prevozov v Evropi v zadnjih desetletjih, bo na Študijskih dnevih govor tudi o bolj specifičnih temah s tem v zvezi. Razčlenili jih bodo številni izvedenci na tem področju , univerzitetni docenti in politični predstavniki. Razprave bodo potekale v glavnem na tržaški univerzi, razen 5. septembra, ko bo zasedanje izjemoma na videmskem vseučilišču.
Udeleženci študijskih dnevov se bodo vsak dan zbrali -okrog različnih podtem: začeli bodo z vprašanjem vplivov prometnega sistema in prevoznih sredstev na človeka in njegovo okolje, nadaljevali pa z vzroki za do-ovarjanje o prometu med Avstrijo, vico, Italijo in Jugoslavijo. Posebno pozornost bodo posvetili tudi nadaljnji izgradnji prometnih poti, ki bodo omogočile boljšo povezavo med državami.
V sklopu tega mednarodnega tečaja so predvidene tudi študijske ekskurzije. Tako si bodo ogledali Devinski grad, obiskali bodo tržaško pristanišče ter avtoceste Videm—Trbiž, Videm—Beljak—Spittal in mejni prehod Kokovo.
Uradni jeziki srečanja bodo italijanščina, francoščina, nemščina in angleščina s simultanimi prevodi.
Študijski dnevi so namenjeni strokovnjakom z doktoratom ali naslovom podobne stopnje.
V torek je bila na trgu pred tovarno Velikih motorjev, v okviru mednarodnega dneva denukleariziranih con, ljudska manifestacija za mir.
Pri manifestaciji so sodelovali poleg Dolinske občine, ki je bila pobudnica, še občine Milje, Zgonik in Repenta-bor, sindikati CGlL in CISL, VZPI-ANPI, ACLI, SKGZ, UDI—ZŽI, tovarniška sveta tovarne Velikih motorjev
in tovarne Isotta Fraschini, sekcije KPI, PSI, KD in SSk občine Dolina, vsa dolinska kulturna društva, godbi na pihala Breg in Ricmanj e, ki sta na manifestaciji zaigrali skupno tudi nekaj skladb, športno društvo Breg, športni krožek Domio, društvo prostovoljnih gasilcev Breg, jamarski klub iz Bo-Ijunca, taborniki družine Strmega brega, skavti iz Mačkolj, mladinska krož-
ka iz Boljunca in Doline, družinska posvetovalnica v Boljuncu, sekcije VZPI iz Doline, Prebenega, Mačkolj, Boršta, od Domja in iz Boljunca ter zadruga Dolga krona.
Na manifestaciji sta spregovorila župan občine Dolina Edvin Švab ter predsednik ACLI Tarcisio Barbo.
"Vedno smo se borili za vrednote, kot so mir, sožitje, delo," je poudaril dolinski župan, "najprej v narodnoosvobodilni borbi in danes z normami, ki jih predvideva naša republika. V naši občini smo imeli že podobne pobude v tej smeri, kot npr. samoupravni referendum proti jedrskim raketam, (proti se je izreklo več kot 70 odstotkov ljudi).
Prvič smo se vsi preplašili zaradi radioaktivnega oblaka in postal je to naš najvažnejši problem; pozabljamo pa na tisoče raket in bomb, postavljenih v imenu miru in samoobrambe. "Dneva potem" ni po jedrski vojni, zato moramo uveljaviti načrt skupne varnosti; naš cilj je načrt brezjedrskih con. Vzhod in Zahod morata postati ena sama sila proti nuklearizaciji."
"Začenši s Tržaško občino moramo naše področje proglasiti za brezjedr-sko cono," je dodal predsednik ACLI Barbo. "To ni problem drugih, to mora biti problem nas vseh, vsakega posameznika. Naša volja po miru pa ne
more mimo prisotnosti Italije pri trgovanju z orožjem. Torej od naših manjših struktur in organizacij naj gre pobuda naprej in naj se širi."
Govorila sta še predstavnika CGIL in VZPI, prisotna pa je bila tudi Marina Marži, odbornica Miljske občine.
"Te pobude se morajo množiti, tako da poglobimo ta problem. Tudi s prisotnostjo na takšnih prireditvah izpolnjuje sindikat svojo nalogo," je dejal predstavnik CGIL Macaluso. V imenu VZPI pa je izrazil svojo solidarnost za takšne pobude Arturo Calabria.
Nato je župan Edvin Švab prebral poziv, da se zaustavi oboroževalna tekma, da se zmanjšajo količine jedrskega orožja in da se pospešijo pogajanja za zajezitev strateškega orožja.
Udeleženci manifestacije zahtevajo, da tudi sosednje občine in sama Tržaška pokrajina potrdijo svojo voljo po miru in proglasijo svoje ozemlje za "brezjedrsko cono". Poziv bo poslan predsedniku ZDA Reaganu, predsedniku SZ Gorbačovu, predsedniku OZN, predsedniku Italije ter predsednikoma senata in poslanske zbornice, predsedniku Alpe-Jadran, septembrski mednarodni konferenci brezjedrskih občin v Perugii, ter oktobrskemu srečanju v Assisiju, kjer bodo prisotni verski predstavniki vsega sveta.
Znani prvi izidi matur in usposobljenostnih izpitov
Uspehi industrijskih tehnikov in vzgojiteljic
Na poklicnem zavodu Jožef Stefan so včeraj (prvi na Tržaškem) razobesili izide letošnjih maturitetnih izpitov. S tem se je torej končalo trepetajoče pričakovanje novopečenih industrijskih tehnikov, ki si bodo končno lahko privoščili zaslužen počitek. Vsi
ostali dijaki bodo morali potrpeti vsaj do konca tecja tedna, ko bodo tudi ostale komisije zaključile ocenjevanja. Komisija na učiteljišču Slomšek bo razveselila svoje dijake v soboto, 5. julija, in po vsej verjetnosti bodo istega dne zvedeli za ocene tudi na trgov-
skem zavodu Žiga Zois. Na realni bodo ocene znane v petek, klasiki pa bodo morali "pretrpeti" še eno nedeljo, saj bodo izidi znani šele v ponedeljek, 7. julija.
Zaenkrat so torej diplomirali, na odseku tehnikov električnih in elektronskih industrij zavoda Stefan, dijaki
Andrejc. Budin (38/60), David Ciacchi (48), David Cuk (37), Miran Locatelli (40), Elvino Martinis (36), Massimo Turrini-Debenjak (36), Andrej Fantin (54), Marino Sedeucic (44), Ivan Cvet-lich (40), Dario Tercich (42), Massimo VViller (40) in Dario Zaccaria (42).
Prav tako so srečno prispeli do diplome tudi tehniki mehanske industrije Mario Baruca (36/60), Aleksij Gruden (39), Ivo Kafol (38), Martino Usai (37), Dimitrij Vecchiet (52), Moreno Vertovec (42) in Peter Vodopivec. Diplomo tehnika kemijske industrije pa so si "prislužili" Katja Antonič (44/60), Martina Antonini (44), Martina Briscak (36), Anna Corbatto (42), Sabina Fabjan (37), Sara Merlak (40) in Alessndro Zobec (42).
Včeraj so razobesili tudi izide usposobljenostnih izpitov na vzgojiteljski šoli. Tri dijakinje bodo "ponavljale" izpit septembra, izdelale pa so dijakinje Erika Cibic (s srednjo oceno 7), Antonella lacaz (7,50), Katia Leghissa (6,91), Bogomila Perdec (7,16), Irene Radetič (6,50), Daria Raseni (7,83), Irene Raseni (6,91) in Marina Sancin (7,08).
Pristaniška ustanova občutno skrčila lanski primanjkljaj
Upravni svet Avtonomne pristaniške ustanove EAPT je odobril splošni obračun lanskega poslovnega leta, ki se je zaključil z občutnim skrčenjem primanjkljaja: 31. decembra 1985 je namreč znašal 29 milijard lir, medtem ko je ob zaključku leta 1984 dosegel kar 53 milijard.
Omejitev primanjkljaja je v prvi vrsti zasluga državnih posegov, predsednik ustanove Michele Zanetti pa je ob tem poudaril, da mora biti finančni rezultat ocenjen tudi z vidika veliko večjih težav, s katerimi se spopadajo ostala velika italijanska pristanišča. "Če je res, da tarifni dohodki tržaškega pristanišča lani niso bistveno porasli," je dejal Zanetti, "je prav tako res, da je bilo naše pristanišče lani sposobno obdržati pridobljene kvote komercialnega prometa, kljub agresivni konkurenci drugih pristanišč, kljub krčenju pomorskih storitev italijanskih in tujih ladjarjev in kljub za Jadran izredno neugodni evropski železniški politiki." Predsednik EAPT je opozoril tudi na hudo nevšečnost, ki jo predstavlja pomanjkanje vladnega odloka o podpori največjim pristaniščem, ki bi poleg odprave primanjkljajev moral podaljšati tudi režime dopolnilne blagajne in omogočiti nov krog predčasnih upokojitev odvečne delovne sile. "Vladna kriza je sedaj zamrznila ta ukrep, katerega nujnost dokazujejo že same številke bilance, iz katerih je na primer razvidno, da dohodki pristanišča pokrivajo le 66,5 odstotka izdatkov za osebje," je zaključil predsednik Zanetti.
Zaživel dolinski poletni center
Fotografu je uspelo, da je razposajene otroke dolinskega poletnega centra "ujel" v svoj aparat. Gre za več kot petdeset slovenskih šolarjev, tem pa se v popoldanskih urah pridruži še petnajst malčkov, ki obiskujejo italijanski poletni center. Njihove vzgojiteljice so povedale, da je složnost med italijanskimi in slovenskimi otroki izredna in da se med njimi spletajo že prava prijateljstva.
Mladi udeleženci poletnega centra bodo v prostorih dolinskega vrtca preživeli tri prelepe tedne med svojimi vrstniki. Njihov dnevni program je zelo pester in raznolik. Zjutraj hodijo navadno na kopanje ali pa se igrajo na vrtu, ki je opremljen z velikim plastičnim bazenom. Na vratih šole, kjer se odvija poletni center, stoji barvni napis "Lunapark". To bo tudi osrednja tema dolinske "kolonije". Animatorke in otroci se je bodo poslužile pri raznih igrah, risanju in ročnem delu.
Otroke, ki so razdeljeni v tri starostne skupine, bo spremljalo šest mladih vzgojiteljic. V poletnem centru je obenem tudi handikapiran otrok s svojo spremljevalko. Pomembno je še povedati, da ima dolinska "druščina" na razpolago svojega šoferja, ki jih s šolskim avtobusom pelje na morje ter na krajše izlete. V načrtu so tudi poučne ekskurzije v" miramarski park, Grljan, ter "plovba" po Tržaškem zalivu. Soboto in nedeljo bodo otroci preživeli doma, čeprav bodo verjetno vsi prav težko čakali na začetek tedna, ko se bodo lahko spet srečali in igrali...
PRI zelo blizu stališč melonarskega gibanja
Zaščita Slovencev spet kamen spotike na pogajanjih o krizi krajevnih uprav
Zaščita Slovencev v Italiji je spet kamen spotike med strankami, ki skušajo najti izhod iz politične krize, v katero sta zašli tržaška Občina in Pokrajina. Kot pred dvema letoma, ko je bil demokristjan Richetti drugič izvoljen za tržaškega župana, se sedaj spet postavlja vprašanje preštevanja manjšine, ki so ga svojčas zagovarjali melonarji ob tibi podpori sredinskih strank, posebno liberalcev in republikancev. Tajniki KD, LpT, PRI, PSDI in PLI so v programu novih odborov takrat napisali, da si bosta obe upravi prizadevali za zaščito Slovencev, a pod pogojem da mora odražati predvsem številčno prisotnost (it. consistenza) manjšine na teritoriju, kar v skopih besedah pomeni preštevanje. Preko navadnega ljudskega štetja ali preko drugih oblik (npr. na podlagi vpisov na naših šolah), ki jih naša narodnostna skupnost od vedno odločno zavrača. Slovenska skupnost ni podpisala omenjenega poglavja in je zaradi tega, na pritisk najbolj reakcionarnih melonarskih krogov, tvegala izključitev iz uprave, v zadnjem trenutku (nekaj ur pred odločilno občinsko sejo) pa je njen predstavnik Lokar izsilil neke vrste programsko postilo, ki pravi, da »številčnost« ne pomeni preštevanja in ki tako deloma demantira programsko poglavje o Slovencih. Postilo, ki je svojčas sprožila hude polemike tudi med našo skupnostjo, ni podpisala Lista, ki je tudi kasneje ni nikoli politično priznala.
Ta programski dodatek je sedaj v srediču pozornosti tudi na teh srečanjih. Slovenska skupnost je včeraj zahtevala, da je treba poglavje o Slovencih izdelati na povsem novih temeljih in da je treba vsekakor upoštevati politično voljo Lokarjeve postile, čemur pa so se odločno zoperstavili republikanci, katerih predstavnik je
tudi povedal, da se Spadolinijeva stranka ne prepoznava več v tem poglavju ter da torej umika svoj podpis pod tem dodatkom. PRI ni načelno proti zaščiti Slovencev, je poudaril zastopnik bršljanovega lista, morebitni nov zakon pa mora priznati le to, kar naša manjšina že uživa in nič več. Isto stališče je v začetku lanskega decembra v Rimu glasno zagovarjal videmski poslanec Di Re, ki je s svojim posegom, ob javni podpori liberalcev in tihem odobravanju demokristjanov, izničil poskus ministra Vizzinija, ki je baje hotel, da bi vlada še pred božičnimi počitnicami odobrila svoj zaščitni predlog.
Druga sporna točka je načrtovana termocentrala na premog v Dolini Oreha v miljski občini. SSk in PSI (socialisti predvsem na pokrajinski ravni) sta odločno proti centrali, republikanci in liberalci so nasprotnega mnenja, medtem ko se demokristjanski tajnik včeraj ni izrekel o tem perečem problemu. LpT pa še dalje zagovarja neko vmesno in medlo stališče ter se izgovarja, da je treba vso to zadevo še preveriti in poglobiti, kar istočasno potrjuje, da se glede tega vprašanja melonar-sko gibanje trenutno sooča s precej hudimi notranjimi razkoli.
Tajniki koalicijskih strank in PSI, ki so se sinoči spet srečali in zopet načeli sporno vprašanje županskega mesta ter položaj predsednika pokrajine, so se zjutraj bežno dotaknili tudi delikatnega problema lokacije sinhrotro-na, ki ga bodo gotovo poglobili v prihodnjih dneh. Za bazovsko »rešitev« so se jasno izrekli republikanci, odločno proti pa predstavništvo SSk. Na včerajšnjem sestanku je tekla beseda tudi o nekaterih gospodarskih vprašanjih ter o izvajanju »paketa« za Trst in Gorico, (st)
Ezotika in madžarska ljudska osnova v priljubljeni opereti »La baiadera«
Letošnji poletni operetni festival v soorganizaciji gledališča Verdi in Avtonomne letoviščarske ustanove, se je začel minulo soboto v Rossettije-vem gledališču s Kalmanovo opereto »La baiadera«. Ker je bila ta opereta na programu tudi v lanski sezoni, prostorno gledališče pri prvih treh predstavah ni bilo povsem zasedeno, toda občinstvo jo je sprejelo toplo, morda še topleje kot lani. Razlogi za to gotovo so in če bi jih hoteli iskati v primerjavi med lansko in letošnjo izvedbo, bi jih lahko ugotovili predvsem v večji sproščenosti letošnje uprizoritve, v precej boljšem baletnem zboru in delno drugačni koreografiji, nedvomno pa
Poškodoval je 16 vozil ker je hotel v zapor
Včeraj ponoči je nekdo sporočil policiji, da je v Ulici Carpineto moški, ki načrtno poškoduje avtomobile. Ko so agenti prišli do njega; so ugotovili, da je to njihov stari znanec, 36-letni Roberto Mininel iz Stare istrske ulice 116. Pred njihovimi očmi je zvil radijsko anteno parkiranega taksija, nato pa se je pognal na naslednji avtomobil in z izvijačem poškodoval vetrobran. Policisti so ga blokirali in povabili v izvidniški avto. Mininel se sploh ni branO, mimo je celo priznal, da je že poškodoval druge avtomobile v Ulici Valmaura. Res so agenti ugotovili, da je naredil škodo na šestnajstih vozilih. Na vprašanje, knj ga je vodilo v prekršek, je mirne duše povedal, da si je želel nazaj v zapor, želja pa se mu ni izpolnila: agenti so ga namreč pospremili v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na psihiatričnem oddelku.
Z dostavnim vozilom v vespo
V katinarski bolnišnici šo predvčerajšnjim nudili prvo pomoč 21-letne-mu Alessandru D’Angeriju (Passeg-gio S. Andrea 30), ki se je ranil v prometni nesreči, do katere je prišlo v Ulici San Marco. D’Angeri je sedel na vespi, ki jo je proti Elizejskim poljanam upravljal njegov prijatelj, 21-letni Alessandro Simonetti, ko je trčil vanje z dostavnim vozilom Mario Agnelis iz Ul. Cattaruzza. O odgovornosti so se vsj trije pomenili med seboj, tako da ni bil potreben Poseg policije.
Ob sicer pomanjkljivi organizaciji in v mittelevropskem duhu
V konjušnicah Miramarskega parka odprli privlačno Maksimilijanovo razstavo
Miramarske konjušnice. Ni jih opeval Carducci, niso jih ovekovečili slavni slikarji devetnajstega stoletja. V teh konjušnicah (»monumentalna zgradba, kot je bilo vse, kar si je Maksimilijan zamislil« je podčrtala v svojem govoru nadzornica Ustanove za spomeniško varstvo Bertacchijeva) so se nekaj časa, če omenimo samo zadnje goste, poglabljali v svoje študije raziskovalci miramarskega centra za teoretsko fiziko. Od sinoči pa so te konjušnice postale, vsaj za nekatere v našem mestu, živeči simbol stoletnega prijateljstva, ki veže Italijo s sosed-
njo Avstrijo.
Ah, mittulevropa! Na odprtju monografske razstave o življenju, odkritjih, politiki in ljubezni Ferdinanda Maksimilijana Jožefa, ki so ga v daljni Mehiki proglasili za cesarja, so govorniki še pa še segali po tem izrazu, da bi obrazložili vsem uglednim gostom, kaj pojmujejo kot prijateljstvo in sodelovanje med Italijo in Avstrijo.
Predsednik tržaške pokrajine Gianni Marchio, ki mu je bila Maksimilijanova razstava še posebno pri srcu, je šel najbližje resnici, ko je poudaril, da je vsaka kulturna manifestaci-
ja obenem tudi povod za tesnejša gospodarska sodelovanja. Vlogo slavnostnega govornika na sinočnjem odprtju Maksimilijanove razstave je nato pre-vzel deželni odbornik za kulturo Barnaba, ki je poudaril pomen sodelovanja z Avstrijo v luči devinske lokacije Zavoda združenega sveta . . .
Z morske strani je grmelo. Debele dežne kaplje so hudo motile dame v elegantnih {»letnih oblekah, nekoliko manj pa govornike med katerimi moramo omeniti namestnika ministra Ni-colazzija, podtajnika zunanjega ministrstva Maria Fioreta. Po njegovem mnenju je bil Maksimilijan prežet z »italijanskim« duhom. Velik »revivak pojma mittelevrope in okrnjen zgodovinski oris Maksimilijanovega življenja sta siglirala zaključek Fioretove ga govora, medtem ko so se uglednim gostom (županom, občinskim, pokrajinskim in deželnim odbornikom, novinarjem in vsem damam) že udirale pete v še svežem dvoriščnem betonu.
Ko so že vsi prisotni sledili zanimivemu mimohodu delavcev, dunajskega godalnega kvarteta, ki se ni in ni znal odločiti, kako in kdaj zaigrati na svoje inštrumente, je spregovoril tudi prvi tajnik avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve Hinteregger, ob katerem je stal tudi avstrijski ambasador v Rimu Fruchlchsthal.
tudi v novi pevki naslovne vloge, sopranistki Tiziani Sojat, ki je nekoliko manjšo žanrsko verziranost krepko nadoknadila s svojim lepim, kultiviranim in operetnemu petju prilagodljivim sopranom, ne nazadnje tudi s prijetno pojava.
Kalmanova opereta »La baiadera« (beseda pomeni indijsko plesalko) se skoraj enakovredno uvršča ob druga bolj popularna operetna dela tega madžarskega mojstra melodij, kot so na primer »čardaška kneginja«, »Ciganova violina«, »Grofica Marica« in druge. Nastala je leta 1921 in v kratkem času doživela 475 ponovitev. Libreto zanjo sta mu pripravila J. Brammer in W. Grumvald. Zgodba se odvija kot predstava v predstavi in govori o ljubezenski zgodbi »bajadere« — mlade francoske pevke Odette Darimond, ki na odru igra zgodbo, ki se ji tudi v resnici dogaja, z indijskim princem Radjami-jem, ki se po raznih peripetijah seveda srečno konča. Ob vodilni vsebinski niti te dvojice se odvija vzporedno zgodba med viveurjem Napoleonom de Saint-Clochejem in zdolgočaseno damo iz boljše pariške družbe Marieto in njenim možem Luigi-jem Filippom La Tourettom v nekakšnem komičnem »zakonskem trikotniku«, v katerem se tudi vse konča po »predpisih«. Seznam nastopajočih dopolnjujejo še osebe iz prinčevega in Odettinega enturaža, pa ljudje iz gledališča in še vse tisto od gledaliških gostov do plesalk in plesalcev, lakajev, natakarjev in policistov z detektorji (še kar precej neumestna aktualizacija), kar pač k vsaki operetni predstavi sodi.
Režija Giorgia Pressburgerja bi bila lahko zgledna, če bi poskrbela za krajšanje nekaterih razvlečenih prizorov, glasbeno vodstvo za pultom Verdijevega orkestra je dobro opravil madžarski dirigent (kateri drugi bi ga lahko bolje?) Janos Sander, koreografijo je zasnoval in baletni zbor dobro uvežbal znani mojster Gina Landi, zbor pa je tokrat pripravil Marco Ghiglione. Lepi tudi kostumi.
Ob že omenjeni nosilki naslovne vloge Odette (La baiadera) Tiziani Sojat, je vlogo princa Radjamija pevsko imenitno podal tenorist Max Rene Cosotti, subretsko dvojico sta i-grala, plesala in pela nenadkriljiva in simpatična Daniela Mazzuccato ter tržaškemu občinstvu priljubljeni Sandro Massimini, ob njiju pa še nadarjeni komik Riccardo Peroni (ob Tiziani Sojat druga novost v tokratni zasedbi), pa še drugi, med katerimi velja zaradi dobro tipizirane figure angleškega kolonialnega polkovnika Parkerja, omeniti vsaj še Gian-franca Saletto.
Spevne melodije v mnogih ponavljajočih se variacijah, v katerih se prepleta ezotika z madžarsko ljudsko osnovo in modernizmom takratnega časa, so ob dobrem petju in glasbeni opremi prijetno valovile z odra in oživljale čas, ki ga že davno ni več. (jk)
• V torek zvečer so sprejeli na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice 57-letnega uradnika Alda Sentierija, ki živi v Argentini. Moškega je med prečkanjem Korza Italia zbil z avtom Marcello Di Sinizio iz Ul. Levrier. Zdravniki so ugotovili, da je utrpel večkratni zlom stegnenice in nosnih kosti. Okreval bo v 40 dneh.
V novi vrsti posvetovanj komisije Sklada za Trst
Včeraj pogovori s sindikati in z združenjem industrij cev
Z bogatim in pestrim programom
V Boljuncu se danes prične festival Unita in Dela
Natrpan program srečanj, ki so se začela v torek na sedežu vladnega komisariata, naj bi do začetka prihodnjega tedna izkristaliziral dokončno namembnost zajetnih sredstev, ki so se zbrala v blagajnah Sklada za Trst po normalni poti refinansiranja jn z izrednim dotokom iz zakona št. 26 ali paketa za Trst in Gorico. Pod vodstvom predsednika komisije za Trst Gianfranča Carboneja, so se njeni člani, med katerimi je tudi deželni svetovalec KPI Boris Iskra, že srečali s predstavniki nekaterih gospodarskih ustanov, stanovskih organizacij — med katerimi je bilo vče-raJ na vrsti tudi združenje tržaških mdustrijcev Associazione industriali Po prvi seriji posvetovanj spomla-dr letos, je komisija Sklada za Trst na osnovi zbranih mnenj sestavila finakzirani program uporabe sredstev (n ga izrazila v predračunu za tekoče leto, o katerem teče beseda te dni. Sindikalni predstavniki so na včerajšnjem srečanju potrdili nekatera svoja stališča in sugestije, ki so jih že izrazili ob prvem krogu posvetovanj, na osnovi včerajšnjih pogovorov pa bodo v teku tedna dni sestavili nov, enoten dokument
Gospodarske spodbude iz paketa za Trst so bile tudi predmet prvega sestanka novega pokrajinskega tajništva sindikata UIL, na katerem so poudarili potrebo po racionalni, u-sklajeni in finalizirani uporabi sredstev v funkciji gospodarskega razvoja pokrajine, povezani z občutnimi u-godnostmi, ki jih ima Trst na področju prevozov in mednarodne industrijske kooperacije. Prav zato so v tej zvezi podčrtali potrebo po čimprejšnjem priznanju statusa obmejne dežele EGS Furlaniji-Julijski krajini, ki je pogoj za ponovno uveljavitev gospodarske vloge Trsta tako v ita-lijanskem, kot v mednarodnem okviru. Ob zaključku so se tudi kritično izrazili o polemiki, ki se je razvila v mestnih političnih in tudi sindikalnih krogih glede vprašanja, ali reševati le obstoječe, ali pa se u-smeriti izključno v nove iniciative. »To mesto, ki živi v družbeni skupnosti, polni globokih družbeno-eko-nomskih sprememb,« je rečeno v tiskovnem sporočilu UIL, »se ne more po eni strani nazadnjaško boriti za zaščito vloge, ki že pripada zgodovini; toda, prav tako ne more izbrisati svoje naravne vloge
Danes se bo v Kulturnem centru »France Prešeren« v Boljuncu pričel tradicionalni Festival Dela in Unita. Gre za sklop glasbenih, filmskih, poučnih in zabavnih večerov, ki jih organizira dolinska sekcija PCI-KPI. Program se bo danes pričel ob 20. uri z »Glasom harmonike.« Kmalu nato bo na sporedu v prostorih gledališča »Prešeren« film »Cristopho-ros«. Večer se bo nadaljeval s plesom ob zvokih ansambla »Akordi« in z loterijo. Prisotni si bodo lahko o-gledali tudi razstavo slikarjev amaterjev iz Brega. Razstava bo na o-gled vsak dan, do zaključka festivala, prav tako pa bo mogoče vsak večer poizkusiti srečo na »velikem srečo-lovu«. Nagrade so precej bogate; srečni dobitniki bodo lahko prejeli tudi eno izmed slik, ki so izpostavljene na likovni razstavi.
V petek se bo ob 20. uri pričela okrogla miza na temo: »Viri energije po Černobilu«. Srečanju bo predsedoval Stojan Sancin. Uro kasneje bo na velikem platnu v gledališču v Boljuncu na sporedu film »Wartime«. Takoj nato se bo pričel zabavni del večera s plesom in srečelovom. V
soboto bo zanimivo in za zamejski prostor aktualno predavanje »Skupni slovenski in skupni italijanski prostor: kje in kako utripa?« Okrogli mizi bo predsedoval Edvin Švab, sodelovali pa bodo razni predstavniki o-beh kultur: Giorgio Rossetti, Silvano Sau, Matjaž Kmecl in Klavdij Palčič. Ob 20. uri bo nato na vrsti nastop gojencev plesne šole KD »France Prešeren« iz Boljunca, nato pa prosta zabava. V nedeljo bosta ob 18. uri nastopila pihalna orkestra iz Brega in iz Ricmanj, ob 20.30 pa je na vrsti srečanje z Aleksandro Devetak, članico kontrolne komisije KPI in Robertom Viezzijem, deželnim tajnikom KPI. Zabavni del večera pa bo s svojo glasbo dopolnil ansambel »Pomlad«. Festival Unita in Dela se bo zaključil v ponedeljek, 7. julija. Ob
20.30	je na sporedu koncert mladinske skupine »Pinko Tomažič«, kmalu nato pa se bo pričela okrogla miza z naslovom »Kaj se spremeni z obnovo delovnih pogodb«. Srečanju bo predsedoval Germano Švara, sodelovali pa bodo Roberto Treu in Dario Tersar. Ob 21. uri bo v gledališču Prešeren na ogled film z naslovom »Splav meduze«.
•	Sporočamo, da bo pogreb
naše drage mame in none
Valerije Mahnič vd. Preši
jutri, 4. julija 1986 ob 11. uri iz župne cerkve v Bazovici.
SVOJCI
Bazovica, Barkovlje, Koper, 3. julija 1936
Ob 1. obletnici smrti naše drage
Dorke Deško por. Vodopivec
se je z ljubeznijo spominjajo vsi v družini.
Boljunec, 3. julija 1986
V soboto in nedeljo veliko srečanje za mir in enakopravnost med narodi v Bazovici
V soboto in nedeljo bo v Bazovici Srečanje za mir in enakopravnost med narodi, ki ga pod pokroviteljstvom VZPI-ANPI prirejata Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič in Mladinska skupina P, Tomažič.
Bili smo na sedežu TPPZ v Bazovici, kjer smo našli člane obeh zborov pri pripravah na to prireditev.
"Predvsem poudarite," so nam rekli, "da bo ta praznik posvečen 40. obletnici ustanovitve italijanske republike, ki se je rodila in zrasla iz odporništva. S tem praznikom smo želeli dati pomen tej obletnici, kot smo na primer pred dvema letoma posvetili naš že tradicionalni julijski praznik v Bazovici spominu na začetek delovanja krematorijske peči v Rižarni in 40-letnici izhajanja partizanskega dnevnika, lani pa je bilo vse osredotočeno na praznovanje 40. obletnice zmage nad nacifašizmom in osvoboditve."
Začetek praznika bo že v soboto. Na prireditveni prostor na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici bodo okrog 20. ure prispele štafete miru in bratstva, to je skupina mladih iz vseh treh obmejnih dežel.
"Tako pričakujemo, da se bodo s svojimi transparenti udeležile tega pohoda okrog vasi skupine iz Sežane, Celovca, Kopra, Radovljice, Buj, pa še naše domače skupine. Predstavnik vsake skupine bo imel kratek pozdravni govor, nakar bomo vsem skupinam podelili posebne plakete."
Sledil bo nato nastop Mladinske skupine Pinko Tomažič, ki bo zapela 13 pesmi, nekaj narodnih in revolucionar-
nih, tudi v španščini, italijanščini, angleščini in še južnoafriška borbena pesem je vključena v program. Zbor, ki šteje okrog 35 mladih pevcev, vodi Pia Cah.
V	nedeljo popoldne bo stekel drugi del praznika. Slavnostna govornika bosta narodni heroj Stane Bobnar za Zvezo združenj partizanov Jugoslavije in senator Henriguez Agnaletti, izvoljen kot neodvisni kandidat na listi KPI. Vsebina govorov bo posvečena miru, bratstvu in enakopravnosti med narodi, boju proti jedrskemu oboroževanju, potrebi utrjevanja prijateljskih vezi med Italijo in Jugoslavijo in seveda boju za globalno zaščito Slovencev v Italiji, na katerega čakajo Slovenci že vsa povojna leta.
V	kulturnem programu bosta nastopila Tržaški partizanski pevski zbor z devetimi pesmimi iz ciklusa »Revolucija in glasba«, vodil ga bo Oskar Kjuder in godba na pihala iz Postojne, ki jo vodi Leander Pegan.
Na koncu bosta zbor in godba skupno zapela oziroma zaigrala tri pesmi »Spomin na osvoboditev« Bojana Adamiča, »Brigata Garibaldi« Rada Simonitija in prav tako njegovo »Vstajenje Primorske«.
V	soboto in nedeljo bo v večernih urah družabna prireditev. "Napišite še," je dejal Oskar Kjuder, "da vabimo na ta praznik vse bivše borce, aktiviste, mladino, kulturnike, vse antifašiste s to- in onstran meje."
Oba večera bo udeležence zabaval ansambel Akordi.
Obisk v laboratoriju za restavriranje raznih starinskih slik, kipov in fresk
V velikem podstrešnem prostoru v Ulici Canalpiccolo 2 ima svoj sedež laboratorij Scatola - Sfreddo, ki se ukvarja z restavriranjem vsakovrstnih umetnin, od slik, do kipov in stenskih poslikav - fresk. Študij sta lastnika pred kratkim obnovila in ga opremila z najnovejšimi tehnološkimi pripomočki, ki so za dober potek takšnega dela nujno potrebni.
Seveda ima laboratorij, ki se ukvarja s takšnim delom, veliko naročnikov. Poleg privatnih lastnikov raznih umetnin, slik v olju ipd., so hvaležni odjemalci predvsem razni muzeji, cerkve in zbiralci umetniških del. Veliko naročil dobiva laboratorij Scatola -Sfreddo tudi iz drugih italijanskih mest, kot npr. iz Bočna ali Verone. Seveda takšno delo gotovo ni lahko, saj zahteva izredno točnost pri delu, poznavanje vseh tehnik, stilov, načinov poslikave, pa tudi pravo umetniško ži-
lico. Večkrat se namreč zgodi, da je treba sliko skoro v celoti ponovno »ustvariti«, če jo je zob časa uničil že do toliškne mere, da so na njej spoznavni le še medli obrisi nekdanje umetnine. Poleg tega je restavriranje sjarih umetnin precej zamudno delo. Že za obnovitev slike je potrebnih vsaj petnajst dni, da se barve in razne druge kemijske snovi popolnoma posušijo.
Cene za restavriranje so visoke, čeprav sta mi lastnika, zakonca Scatola Sfreddo zagotovila, da obnavljajo umetnine v laboratoriju po precej konkurenčnih cenah, ki so precej zlahka dostopne tudi zasebnikom. Obenem se je ta študij za restavriranje povezal s Tržaško hranilnico. Laboratorija se bodo torej lahko poslužili prav vsi lastniki starih umetnin, saj bo privatnikom ta bančni zavod dodelil posebno posojilo brez obresti.
Lastnika laboratorija sta posebno ponosna na obnovitev svojega delov-
nega prostora, ki sta ga opremila z najnovejšimi tehnološkimi dosežki. Pomembno je poudariti, da se sedaj pri svojem delu poslužujeta računalnika, kar se je izkazalo predvsem koristno za velike umetniške zbirke. Posebno občudovanje pa zasluži posebna delovna miza, ki so jo izdelali po načrtu Sfredda. Dejansko gre za mizo, ki je primerna za vsakršno delo, saj jo je možno prilagoditi, oz. »programirati« za najrazličnejše funkcije. Obenem pa je studio, v katerem je vedno veliko starih umetnin, ki imajo veliko vrednost, nujno opremljen z odličnim alarmnim sistemom, ki je povezan z bližnjo tržaško kvesturo.
Ko sem se poslavljala, sta lastnika že nadaljevala s svojim delom. Na mizi je namreč dragocena slika že čakala umetniško roko. Zanimalo me je še, če lahko lastnik kake stare umetnine delno sam »obnovi«. Marsikdo namreč trdi, da lahko poživimo barve oljnate slike s tem, da jo rahlo prevlečemo s čebulo, ali kako posebno mastjo. Lastnika laboratorija sta bila izrecno nasprotna takim nestrokovnim posegom, saj je njihov učinek le trenuten, potem pa se prah na sliko še bolj »prilepi«.
Ob koncu sem si ogledala razne fotografije pod steklenimi panoji, majhno fotografsko razstavo, ki sta jo lastnika pripravila za slavnostno otvoritev novoopremljenega laboratorija. Pri teh fotografijah se obiskovalec lahko res zave, kako težko in pomembno je delo restavratorjev. Marsikatera slika ali freska, na kateri ni bilo prej mogoče razločiti kaj več kot le medle obrise, je pod roko umetnikov Scatola -Sfreddo zopet »zaživela«.	hj
razne prireditve
Od 16. do 31. julija 1986 organizirata KD I. Gruden in SD Sokol v Nabrežini 6. POLETNI ŽIVŽAV (za otroke od 3. do 12. leta starosti). Starši, ki želijo vpisati svoje otroke v poletno središče, lahko telefonirajo v popoldanskih urah na št. 040/299795 ali na št. 040/200927.
razna obvestila
VZPI-ANPI, Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinska skupina P. Tomažič priredijo ob 40-letnici italijanske republike v Bazovici 5. in 6. julija ob
16.30	SREČANJE ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI IN NARODNOSTMI. V soboto, 5. julija, ob 20. uri prihod štafete miru in bratstva; govornika Stane Bobnar in senator Henriguez Agnaletti. V kulturnem programu nastopajo: TPPZ in Mladinska skupina P. Tomažič ter Godba na pihala iz Postojne. V nedeljo, 6. julija, ob 17. uri osrednja proslava. Oba večera bo zabaval ansambel AKORDI. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec obvešča vse simpatizerje in vaščane, da bo danes, 3. t. m., ob 18. uri odprtje partizanskega kluba.
Grafična delavnica ATELIER — Nabrežina prireja intenzivne tečaje grafike v juliju in avgustu. Za informacije pokličite vsak ponedeljek od 16. do 19. ure, ob četrtkih in petkih od 17.30 do 19. ure na tel. št. 040/200085.
Kmetijska zadruga v Trstu vabi kmetovalce, člane in odjemalce na ogled poskusnih polj podjetja Semencoop v Cese-no, ki bo v nedeljo, 6. t. m. Zainteresirani naj se zglasijo na sedežu zadruge III. Tras. Est, industrijska cona, tel. 040/817325.
KD Slovan prireja danes, 3. 7., ob 18. uri v Kraljevem skednju URO PRAVLJIC z Giuliano Sosič.
ŠPORTNI TEDEN GAJE
Danes, 3., in jutri, 4. 7.: ob 18.
uri nogometni turnir 4 : 4; ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
V	soboto, 5. 7.: ob 16. uri mladinski teniški turnir; ob 18. uri finale nogometnega turnirja 4 : 4; ob 21. uri nočni tek; ob 21. ples z ansamblom TAIMS.
V	nedeljo, 6. 7.: ob 8. uri mednarodni balinarski turnir; ob 10. uri finale mladinskega teniškega turnirja; ob 20. uri nagrajevanje; ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
_______________izleti_________________
Krožek za rekreacijo podjetja IRET
prireja 5. in 6. julija izlet k Plitvičkim jezerom. Izlet je odprt tudi nečlanom, za-nje je cena 125.000 lir. V ceni je všteta vožnja z avtobusom, kosilo, obisk naravnega parka, prenočevanje, zajtrk in kosilo. Informacije in prijave na tel. št. 827281.
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer
priredi enodnevni izlet 6. julija v Baško na otoku Krku. Vabimo vas na ribe. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 040/61011, razen ob sobotah. Zadnja prostora.
SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo delovne akcije v koči na Krnskem jezeru, ki bo 5. in 6. t. m. Zbirališče udeležencev bo na trgu v Sesljanu v soboto, 5. t. m., ob 7. uri. Vse informacije so na razpolago pri Mariju Miliču , tel.040/229258.
SPDT prireja v nedeljo, 13. t. m., izlet na srednjo Pončo, 19. in 20. t. m. na Hoc-hstad v lienških Dolomitih. Vse podrobnosti bodo že objavljene.
________gledališča_____________
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 Do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIA-DERA, LA ČASA DELLE TRE RAGAZ-ZE in AL CAVALLINO BIANCO.
Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«. Ponovitve v soboto, 5. 7., ob
20.30,	v nedeljo, 6. 7., ob 18. uri, v soboto, 12. 7., ob 20.30 in v nedeljo, 13. 7., ob 18. uri. Dirigent Janos Sandor, režiser Gior-gio Pressburger. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
čestitke
Dragi DIMITRIJ VEKJET! Iskreno ti čestitamo ob opravljeni maturi in ti želimo še mnogo uspeha v nadaljnjem študiju nona, nono, stric, teta, Ingrid in Igor. ^
ZSKD obvešča, da deluje urad Zveze s sledečim urnikom:
vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16.30 do 19. ure.
OBVESTILO
Generalni konzulat SFRJ v Trstu obvešča, da bo v petek, 4. julija 1986, ob državnem prazniku Dnevu borca, zaprt.
kino
ARISTON - 21.30 La rosa purpurea del Cairo, ZDA 1985, r. Woody Alen, Mia Farrow, Jeff Daniels, Danny Aiello LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 II gioco del falco, dram., r. J. Schlesinger, i. T. Hutton, S. Penn EX-CELSIOR II - 19.00, 22.00 Amore ba-lordo, r. Andrzej Zulawski, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Love you, er. dram.; r. John Derek, □ □ NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina inibition, porn. □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Protector, r. J. Glickenhaus, i. J. Chan, D. Aiello, R. Chiao, V. Arnold
EDEN - 15.30, 22.00 Fluif le cugine mali-ziose pom., □ □.
PENICE - 18.45, 22.15 Rue Barbare, r. Gilles Behat; i. Bernard Girardot, Mic-hel Auklair, □ □
EXCELSIOR I 17.30, 22.15 Excalibur, pust., r. John Boorman; i. Nigel Terry, Helen Mirren.
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Landis, i. J. Belushi, Dan Aykroyd, □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Signori, il delit-to e servito, kom., ZDA 1985, 97'; r. Jonathan Lynn, i. Eileen Brennan, Tim Curry
ALCIONE - 16.30, 22.00 Ritorno dalFin-ferno, r. Hal Bartlett; i. Michael Lan-don, Moira Chen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 18.00, 22.00 Led Zeppelin -The song remains the same, ZDA
1976.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Vog-lia di guardare, r. Joe D Amato, □□ RADIO - 15.30, 21.30 Apparenze, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
_________mali oglasi_________________
PRODAM plastični čoln (trimarano) z motorjem MACH 7 po ugodni ceni. Tel. od 8. do 14. ure na št. 766721.
GLASBENA SKUPINA s sobo za vaje išče klaviaturista za nastope. Pisati na naslov: Franco, Ul. Aleardi 2, 34134 Trst.
OSMICO je odprl Pepi Žerjal - Mlekarjev iz Doline 161.
GOSTILNA išče sposobno natakarico. Tel. na št. 040/226112.
ODLETELA je od hiše v Cankarjevi ulici v Doberdobu govoreča papiga sive barve z rdečim repom. Hvaležni bomo vsakomur za informacije. Franko Fer-folja, Cankarjeva 12, telefon 78077.
PRODAM hišo v Boljuncu z dvoriščem in garažo. Tel. 040/228390.
PRODAM 1.800 kv. m zemljišča na Mon-tebellu, primerno za športno igrišče s pomožnimi objekti, opremljeno z vodovodom. Tel. 040/228390.
PRODAM prenovljeno stanovanje, 64 kv. m, pri Sv. Jakobu: kuhinja, dve sobi, kopalnica in hodnik. Na željo tudi opremljeno z novim pohištvom. Tel. 040/228390.
NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in izredno čistočo. Informacije po telefonu na št. 040/820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali po 21. uri.
PRODAM stanovanje 72 kv. m na Opčinah. Tel. vsak dan od 19. ure dalje na št. 040/211256.
PRODAM zemljišče 4.000 kv. m v Mav-hinjah. Tel. 040/413271.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku 34. Toči belo in črno vino.
PRODAM v Prebenegu vinograd, 3.000 kv. m. Tel. na št. 040/817974.
JADRALNI KLUB ČUPA prodaja po zelo ugodnih cenah jadralne deske (250.000 lir) in jadrnice FJ (350.000 lir) ter motorni čoln rio 410 z vgrajenim motorjem (2.000.000 lir). Ogled in informacije na sedežu v Sesljanu.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. V prodaji ima tudi sortirano ustekleničeno vino.
STROJEPISKA z večletno prakso išče zaposlitev pri odvetniku. Tel. 040/761698.
V BLIŽINI AMBULANTE živinozdravni-ka na Proseku se je izgubila muca be-losive barve z rumenimi očmi. Tel. 040/421933.
razstave
V galeriji Cartesius je na ogled skupinska razstava 36 slikarjev naše dežele. Razstava bo odprta po običajnem umiku do sobote, 12. julija.
V prostorih PD Kolonkovec-Ženjan 46 je odprta razstava starega pintarskega orodja do nedelje, 6. t. m., od 19. do 20. ure.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 3. julija
TOMAŽ
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.47 — Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 18.05.
Jutri, PETEK, 4. julija
URH
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 25,2 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb ustaljen, veter 4 kilometre na uro zahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Stanisci, Daniel Zorzenon, Dennis Petronio; Ilaria Di Micco, Daniel Visintin, Erika Rebula, Alessio Pintus.
UMRLI SO: 85-letna Giuseppina Sturm, 51-letna Aurora Giurco, 79-letni Rodolfo Humar, 85-letna Rosa Miclavcich, 83-let-na Eufemia Rovis, 93-letni Francesco Polli, 58-letni Giuseppe Bubnich, 79-let-na Rosa Tognan, 80-letna Vittoria Chez-zoli, 87-letna Maria Luisa Caselli, 55-let-na Silvana Pascot, 81-letna Antonia Sto-covaz, 73-letni Angelo Gilbert, 60-letna Antonia Salomone, 77-letna Elena Ste-pancich, 80-letni Francesco Poles, 97-let-na Lucia Coslevaz, 88-letni Luigi Rama-ni, 95-letna Giuseppina Toncovich, 87-letna Anna Drozina, 78-letna Mafalda Rosada, 82-letni Ilia Raugei, 88-letni Luigi Tassotto, 66-letni Silvio Ralza, 82-letna Maria Robba, 67-letna Rosa Frida Spag-noli.	__________
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. junija, do sobote, 5. julija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje), Trg Oberdan 2, Ul. Tizia-no Vecellio 24.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________prispevki________________
Ob smrti tov. Pepija Germanija iz Ses-Ijana izreka sekcija KPI Devin—Nabrežina globoko sožalje svojcem in daruje
50.000	lir za Sklad Dela.
Albin Gerli iz Boršta daruje 40.000 lir za Združenje aktivistov Tržaškega ozemlja.
Marčela daruje 50.000 lir za alpski odsek SK Devin.
V	spomin na očeta Mirka daruje Marčela Briščak 50.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob pok. Mirka Briščaka daruje dmžina Borisa Skerka
15.000	lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob pok. Mirka Briščaka daruje dmžina Bruna Skerka
15.000	lir za SK Devin.
V	spomin na Borisa Starca damjeta Grozdana in Vittorio Cesar 15.000 lir za Skupnost dmžina Opčine.
Namesto cvetja na grob Karla Škabarja daruje Milko Guštin (Repen 14) 20.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Karla Škabarja in Kristine Krt daruje družina Vodopivec-Guštin (Repen 140) 50.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Kristine Purič por. Husel daruje družina Vodopivec (Repen 140) 10.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na pok. Borisa Starca darujeta Cveto in Angel 20.000 lir in Dolenčevi (Devinščina) 30.000 lir za ŠD Kontovel.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 2. 7. 1986
Ameriški dolar ........... 1.485.—
Nemška marka ............... 683,50
Francoski frank .......... 212.—
Holandski florint ........ 606.—
Belgijski frank .......... 31.—
Funt šterling ............ 2.280.—
Irski šterling ........... 2.050.—
Danska krona ............. 183.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.060.—
Japonski jen .............. 8.—
Švicarski frank ........... 837.—
Avstrijski šiling ......... 97.—
Norveška krona ............ 198.—
Švedska krona ............ 209.—
Portugalski eskudo ........ 10.—
Španska peseta ............ 10.—
Avstralski dolar .......... 950.—
Debeli dinar .................. 3,20
Drobni dinar .................. 3,20
I ■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Cm/i o tla
TRST • Ul S Mounzio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
ŠIROKA IZBIRA OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI
PO IZREDNIH CENAH
Ženska in njena stvarnost___________breda pahor
in kazenski zakonik
Spolnost
"Dandanes je skoro splošno osvojeno, da je treba posilstvo obravnavati kot zločin proti osebi. Vendar je bilo potrebnih veliko let, da so nekatere politične sile, kot na primer Krščnska demokracija, osvojile to osnovno resnico."
Tako je še pred začetkom razprave v senatu o zakonskem osnutku proti spolnemu nasilju zapisala komunistična predstavnica Giglia Tedesco. Takrat seveda ni vedela, da bo prav popravek, ki ga bo sama predlagala, ponovno sprožil žolčne polemike in ostro nasprotovanje senatorjev KD. Vendar pa je prav dobro poznala dolgo in težavno pot zakonskega osnutka, ki je že dopolnil prvo desetletje svojega obstoja in nasprotstev, ki so se koalizirali okoli njegove vsebine.
Ko je pravosodna komisija pri italijanskem senatu le izdelala novo besedilo, ki so ga v precejšnji meri osvojili tudi pobudniki splošne pod-pisne akcije, je kazalo, da se bo zapleteni in osporavani iter zakona le zaključil. Sicer so tudi člani te komisije in pa uradni poročevalec novega besedila, ki je socialistična senatorka Elena Marinucci, opozarjali na zelo realistično možnost, da bo v splošni razpravi ponovno prišlo do hudih razkolov. Po zaključku razprave v komisiji je predstavnica PSI izrecno poudarila, da so v ožjem sestavu dosegli sporazume ob zelo pomembnih točkah, ker je prišlo do resničnega dialoga. Kar pa seveda ni mogoče doseči na plenarnem zasedanju, ko prihaja do konfrontacije med strankami, ne pa do osebnega soočanja mnenj.
Sicer pa je ves potek predstavitve in dosedanjih razprav o osnutku, ki nosi številko 996 in čigar naslov se uradno glasi "Novi predpisi o zaščiti spolne svobode", veren pokazatelj kulturne revščine, ki jo marsikatera italijanska politična stranka razkriva na to temo. Najprej so morali pobudniki zakonskega osnutka, med katerimi so bile v pretežni meri ženske, uveljaviti načelo, da ne gre za prekrške nad splošno moralo, temveč za kazniva dejanja nad določeno osebo.
Naslednji korak je predstavljalo zavzemanje, da bi posamezni primeri sploh prišli v javnost; obravnavali pa
bi jih kot kazniva dejanja v odnosu do posamezne osebe, istočasno pa kot žaljiva dejanja v odnosu do vseh žensk. Pri tem so seveda trčila druga ob drugo, na eni strani težnja o "podruž-bljanju" dejanj spolnega nasilja, na drugi strani pa zahteva, da je presoja o obveščanju o takšnih dogodkih strogo v zakupu prizadete osebe. (Takšna interpretacija zakonskih predpisov se sicer bije z načelom, da so dejanja spolnega nasilja prekrški nad javno moralo: neobveščeni namreč ne morejo biti prizadeti).
Med sporna jabolka je nadalje že od vsega začetka sodilo vprašanje, če se more in mora vključiti med primere spolnega nasilja tudi žalostne in večkrat kar odvratne scene, do katerih prihaja v okviru družine. Žensko gibanje je venomer trdilo, da je takšna zahteva upravičena, ker ji dajejo osnovo in jo istočasno krepijo, številna pričevanja žensk, ki jih je med drugimi zbralo posebno Razsodišče 8. marec. Na osnovi tega gradiva je skupina pravnic, ki je sodelovala pri izdelavi prvega osnutka proti spolnemu nasilju, zagovarjala in v okviru senatne komisije tudi uveljavila načelo, da označevanje primerov nasilja ne more imeti te omejitve.
In smo pri vprašanju, ki je v senatu privedlo do ponovnega razkola med strankami: kako opredeliti spolnost med oziroma z mladoletniki in seveda primere nasilja oziroma zlorabe nad njimi. Senatorka Tedesco je sku-
šala doseči, da bi uvedli popravek, ki se nanaša na spolnost med mladoletniki. Točneje, da nikakor ne bi bila kazniva občevanja med mladoletniki, med katerimi starostna razlika na presega štiri leta. Popravek je bil zavrnjen z 11 glasovi razlike, pomemben pa je bil zato, ker bi mladoletnikom dovoljeval določeno mero svobode v spolnosti. (V skladu s sedanjimi predpisi in predlogi so vsa dejanja, tudi prostovoljno ljubljenje, podvržena kazenskemu zakoniku). Takoj nato pa je bil sprejet popravek socialističnega senatorja Vassalija o kaznivosti vseh izrazov spolnosti, tudi brez nasilja, z mladoletniki, ki so stari manj kot 14 let.
Že to priča o nekoerentnem poteku razprave v senatu in o dejstvu, da se nekatere politične sile in pa njihovi predstavniki, odločajo o utemeljenosti popravkov neracionalno. Takšna problematika pa bi zahtevala večjo osebno angažiranost, precej koerence in pa neobremenjene presoje. Zaradi poteka razprave in načina kako nekateri še po desetih letih na eni strani oma-leževalno po drugi strani pa iracionalno napeto gledajo na vse, kar zadeva spolnost, so številne organizacije, ki so podprle prvotni zakonski osnutek, ostro protestirale. Še enkrat so poudarile, da gre za tolmačenje ženske časti in pa za interpretacijo pomena in vloge kazenskega zakonika.
Bob Dylan bo igral v filmu
Bob Dylan je pred dobrimi dvajsetimi leti osvajal mladino z vsega sveta s svojimi melanholičnimi skladbami, katerih besedila so bila prepredena zlasti z uporniškim duhom. Mlajši ljubitelji lahke glasbe ga danes nemara sploh ne poznajo, težko pa je tudi ugibati, ali bi ga vzljubili ali ne, navajeni kot so na hrupno, razbijajočo disco mušic.
Kakorkoli že, Bobo Dylan se bo takorekoč na stara leta preiskusil tudi kot filmski igralec in da ne bi pretirano buril duhov starih privržencev, bo njegov film prav na glasbeno temo. »Hearts of Fire« ali ognjena srca, kot se glasi naslov fila, pripoveduje o glasbeniku, ki slučajno naleti na mladega, talentiranega popevkarja in skuša iz njega napraviti zvezdo, kot se spodobi; kako se bo stvar iztekla še ne vemo. Vemo pa, da bo film režiral Richard Marguand, da ga bo izdala ameriška filmska družba Lorimar in da je Dylan napisal dobršen del glasbene lestvice. Film si bomo lahko ogledali šele junija prihodnjega leta.
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
SOTTO I PONTI Dl NEW YORK - Winterset
Režija: Alfred Santell. Igrajo: Burgess Meredith, Eduardo Cianelli, Paul Guil-foyle, John Carradine, Edvvard Ellis.
RAI 2, ob 16.55.
Pol stoletja stari film je še vedno aktualen primer transpozicije gledališkega dela na filmsko platno. Zgodba se odvija sicer le v dveh prostorih, realiziranih v studiu: na majhnem trgu in v vlažni sobi na bregu reke Hudson. Mio, sirota, skuša odkriti resnico o svojem očetu, ki ga je sodišče po krivem obsodilo na smrt. Sreča se s tolpami gangsterjev in po naključju sliši izpoved pravega morilca, zaradi katerega je Miov oče umrl. Dež in medla svetloba, ki sta značilna za sceno, še bolj poudarjata tesnobo junaka, ki skuša rehabilitirati očeta. Spretno spletena zgodba se primerno Spaja z ambientacijo mračne sodrge, ki skoraj dokumentaristično oriše ustroj najnižjega družbenega okolja.
V televizijski oddaji Un altro varieta, ki jo režira Antonello Falgui, bo nastopila tudi znana brazilska plesalka Iris Peinado s svojo skupino
/
	


I-vl
lil

lil!

1 »Al 1__________________________
13.00	Komorna glasba
13.30	Dnevnik
13.45	Film: II jolly e impazzito (dram., ZDA 1957, r. Charles Vidor, i. Frank Sinatra, Mitzi Gaynor)
15.45	Dok. odd.: II deserto del Namib
16.35	Risanka: Le avventure di Pitfal
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Film: Elmer (r. Christopher Cain)
18.15	Aktualnosti: Spaziolibero
18.35	Nadaljevanka: Canne al vento
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavni program: Hamburger serenade - Incontri folli dal "Bandiera gialla" di Rimini ( r. Pupi Avati, i. N. Novecento, A. Toppetti, B. Macola, G. Agus)
21.30	Film: Un'ombra nel buio (dram., ZDA 1981, r. E. Bianchi, i. L. Ba-call, M. Biehm, M. Stapleton)
22.15	Dnevnik
22.25	Un’ombra nel buio (2. del filma)
23.10	Rim: Književna nagrada Strega
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
rc rai 2__________________________
13.00	Dnevnik
13.15	Film: Saranno famosi: Un pošto speciale
14.10	Otroška oddaja: L' avventura, vmes risanke
16.35	Film: Sotto i ponti di New York (dram., ZDA 1936, r. Alfred Santell, i. Burgess Meredith, John Carradine)
18.15	Iz parlamenta
18.20	Dnevnik - šport
18.30	Nanizanka: Un caso per due -Un ragazzo ingenuo
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Nanizanka: Ouando arriva il giudice - Luomo che sapeva troppo poco
21.30	Nadaljevanka: Cingue giorni a dicembre (1. del)
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Dnevnik - šport
00.05 Dnevnik „
00.15 Film: II guartiere dei lilla (dram., Fr. 1957, r. Rene Clair, i. Pierre Brasseur, George Brassens)
j	RAI 3________________|
15.00	Športni prenos iz VVimbledona: tenis
19.00	Deželni dnevnik
20.00	Informativna oddaja: II bambino degli anni '90
20.30	Dokumentarna oddaja: Geo -L avventura e la scoperta
21.15	Dnevnik
21.40	I giovani incontrano 1'Europa
22.10	Festa delle musiche d Europa
Eriča Blanc In Jean-Luc Btdeau v novi serijski detektivki, RAI 2, ob
20.30.
| {fr RTV Ljubljana
18.20	Poročila
18.25	Spored za otroke: Vijavaja rin-garaja (2. del). Otroška nanizanka je bila posneta pred skoraj dvajsetimi leti, scenarij zanjo pa je napisal pesnik Tone Pavček. Gre za prvo igrano nadaljevanko, v kateri se prepletajo lutkovni prizori, animirani in dokumentarni odlomki in pesmice za otroke. V nanizanki nastopa vrsta znanih slovenskih igralcev.
19.10	Risanka
19.20	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.45	Vreme
19.50	Pogovor z Bogom Gorjanom
20.10	Mozaik kratkega filma
20.30	Nadaljevanka: Goya (3. del)
21.30	Dnevnik
21.55	Vreme ter TV in radio nocoj in jutri
22.05	Dokumentarna oddaja: Kako so drugi videli naš boj
22.50	Zabavnoglasbena oddaja: Popevke ob Gardskem jezeru
@ TV Koper__________________
17.00	Otroški program
18.00	Nadalj.: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
Za današnjo Odprto mejo je koprska redakcija pripravila reportažo o letošnjem mednarodnem srečanju glasbene mladine v Grožnjanu.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Dokumentarec: Velike razstave
20.30	Film: Dixie Dinamite e Patsi Tri-tolo (kom., r. L. Frost)
22.10	TVD vse danes
22.20	Variete: Te lo do io il Brasile, vodi Beppe Grillo
23.30	Nanizanka: Lucy
V današnjem Festivalbaru, ki a predvaja Canale 5 ob 20.30, odo med drugim nastopili: Ge-nesis, D. Ghezzi, S. Morton, Sandra, Righeira, T. Spacer, Bruce & Bongo in drugi.
[	CANALE 5
8.30	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Aliče
9.30	Una famiglia ame-ricana
10.30	Nadaljevanka: General Hospital
11.30	Nanizanki: Love Boat,
12.30	Lou Grant
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 Ualbero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue
19.00	Nanizanka: Kojak
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '86, vodita Claudio Cecchetto in Susanna Messaggio
23.00	Aktualnosti: Protagonisti, vodi Giorgio Bocca
24.00	Nanizanki: Sceriffo a New York, 1.30 Ironsi-de
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: La cavalcata del terrore (1949, dram., r.
R. Rowland, i. T. Mit-chell)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Laura, She-Ra
14.15 Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: Zum zum zum -La canzone che mi passa per la testa (kom., 1969, r. B. Cor-bucci, i. L. Tony, I. Sa-vona)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre damore
20.30 Nanizanke: Colombo, 22.15 Matt Houston, 23.10 Shannon, 24.00 Vicini troppo vicini, 0.301 Ropers
1.00 Film: Criminali sull -asfalto (dram., 1957, r. R. Thomas, i. A. Steel, O. Versois)
fg> IT ALI A1__________
8.30	Nanizanka: Daniel Bo-one
9.30	Film: 7. Cavalleria (pust., 1956, i. B. Hale, R. Scott)
11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30
Due onesti fuorilegge, 13.30T. J. Hooker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Fantasilandia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Nanizanka I viaggia-tori del tempo
20.00	Risanka: Occhi di gat-to
20.30	Film: Sua eccellenza si fermo a mangiare (kom., 1961, r. M. Mat-toli, i. Toto, U. Tognaz-zi, V. Lisi)
22.20	Film: Anni ruggenti (kom., 1962, r. L. Zam-pa, i. N. Manfredi, G. Červi)
0.15 Filmske novosti: Premiere
1.10	Nanizanka: Hec Ram-sey
"kmMtei-epapova^
12.00	Nanizanka: Andrea Celeste
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
17.00	Nanizanka: Tivulan-dia
18.00	Risanka: Supertivu-landia
19.30	Nanizanka: Ouattro in amore
20.00	Risanka: Mademoisel-le Anne
20.30	Nanizanka: La grande lotteria
21.30	Film: Savage (1973, r. S. Spielberg, i. M. Lan-dau, B. Bain)
23.30	Film
1.00 Nanizanka Missione impossibile
[ ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Un egui-paggio tutto matto
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Nanizanka
19.30	Dnevnik
20.00	Poročila v nemškem jeziku
20.30	Dryvin
21.15	Nanizanka: Padre e figlio investigatori speciali
22.15	Dnevnik
22.45 Film
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30—	13 00 Pisani listi; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor;
15.00	Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: XVI. mladinski pevski festival v Celju;
18.00	Četrtkova srečanja: Biser v školjki: Londonski memorandum; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila;
4.30—	8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.50 Rezervirano za ...;
11.05	Znano in priljubljeno,- 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.10—15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Lahke note; 18.30 Komorna glasba; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Četrtkov večer domatih pesmi in napevov;
21.05	Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ve-
černa podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk; 0.05—5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00—13.00 Val 202;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o ...; 17.35 Zamejska pesem.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik,- 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Glasba; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash-back; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Toto Cotug-no; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski glasbeni program,- 14.45 Edig Galletti; 15.45—18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper;
18.45	Poje Toto Cutugno; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Med Gorico in Novo Gorico
Skupna zavzetost za oživitev gospodarskega sodelovanja ob meji
Predsednik Trgovinske zbornice Bevilacqua v Novi Gorici
Novi predsednik Trgovinske zbornice v Gorici Enzo Bevilacgua je včeraj opravil svoj prvi uradni obisk v Novi Gorici, pri tamkajšnji Medobčinski gospodarski zbornici in Občinski skupščini. Med pogovori z gostitelji so poudarili in razložili nekatere novosti v zakonodaji Jugoslavije in usmeritev obeh zbornic, ki obetajo, da bodo na tem obmejnem območju med Jugoslavijo in Italijo vendarle premostili sedanji zastoj v gospodarskih stikih in potem zagotovili hiter napredek pri izkoriščanju zemljepisnih in političnih možnosti oziroma prednosti novogoriške občine in goriške pokrajine.
Ko je pozdravljal gosta, je predsednik Medobčinske gospodarske zbornice (tudi on je bil nedavno izvoljen na to mesto) Davorin Škarabot naštel pobude, ki jih izvajajo na ravni Jugoslavije, Slovenije in obmejnega območja v Novi Gorici, za razmah gospodarskega sodelovanja. V Jugoslaviji bodo še v tem mesecu sprejeli nekatere do-
polnitve predpisov o vlaganjih tujega kapitala, s čimer naj bi spodbudili investiranje, tudi kapitalov iz sosednjega območja v Italiji, v gospodarstvo in morebitna mešana podjetja v Novi Gorici in drugod. Generalni direktor izvozno—uvozne delovne organizacije »Primorje—export« Aleksander Lovec je gosta seznanil z gradnjo blagovno-manipulativnega središča na mejnem prehodu Vrtojba, ki predstavlja zasnovo nove carinske cone. Naglasil je nadalje, da na ravni jugoslovanske vlade pripravljajo nove predpise o zunanjetrgovinskem režimu, ki naj bi omogočili odpravo sedanjih zastojev in ovir tudi kar zadeva obmejne blagovne izmenjave med obmejnimi območji, v okviru tako imenovanih avtonomnih računov. Pri tem je Lovec kritiziral jugoslovanske omejitve pri izvajanju omenjenih avtonomnih računov, kot tudi omejitve izvoza v Italijo, ki jih je sprejela rimska vlada, v okvi-
ru politike EGS, po jedrski nesreči v Černobilu.
Predsednik goriške Zbornice je naglasil, da bo nadaljeval politiko gos- ' podarskih stikov in sodelovanja s sosednjim novogoriškim območjem, ker je osebno prepričan v pravilnost take usmeritve in tudi zato, ker je takšno sodelovanje ob meji nujno in koristno. Ob tem je dejal, da sta obe obmejni območji na robu svojih držav in tudi ta položaj sili k sodelovanju. Obe zbornici naj bi čimprej pripravili konkreten program skupnih ukrepov in pobud za ponovno oživitev gospodarskih stikov med obmejnimi območji na Goriškem.
Gosta iz Gorice je sprejel tudi novogoriški župan Danilo Bašin s sodelavci. Pojasnil mu je tudi priprave na začetek gradnje tako imenovanih osimskih cest, ki bodo omogočile moderne cestne povezave med državama.
MARJAN DROBEŽ
23 ansamblov na festivalu narodne glasbe v Števerjanu
V	soboto in nedeljo bo v Formenti-nijevem parku v Števerjanu 16. Festival narodnozabavne glasbe. Letošnja prireditev bo potekala v že tradicionalnih okvirih. Prijavilo se je rekordno število ansamblov, kar triindvajset. To pomeni, da festival ohranja vso svojo življenjskost in atraktivnost. Tudi letos pridejo v Števerjan ansambli iz zamejstva ter Slovenije. Na odru se bodo zvrstile že uveljavljene glasbene skupine, ki se z narodnozabavno glasbo ukvarjajo že skoro profesionalno, pa tudi take, ki so komaj na začetku poti. Za nekatere teh so bili dosedanji festivali v Števerjanu prava odskočna deska. Letos ne bo številne prisotnosti ansamblov iz zamejstva.
V	soboto, 5. julija, se bodo predstavili sledeči ansambli: Notranjski odmev iz Rovt, Brane Klavžar iz Celja, Stanko Mikale iz Vojnika, Zreški kvintet iz Zreč, Obzorje iz Železnikov, Bratje Stopar iz Mengša, Viki Ašič iz Celja, Notranjci iz Cerknice, Slavček iz Novege mesta, Objem iz Šentjerneja, Prijatelji iz Gorice, Bratranci iz Maribora, Podkrajški fantje iz Titovega Velenja, Niko Zajc iz Radomelj,
Omizje iz Ljubljane, Kogras iz Zgornje Kungote, Zvone Lipovšek iz Vojnika, Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic, Tone Čuček iz Maribora, Korenčan Jože iz Begunj pri Cerknici, Franci Zeme iz Vojnika, Toni Verder-ber iz Starega trga ob Kolpi in Grosupeljčani iz Grosupelj.
Izločilno tekmovanje se bo pričelo v soboto ob 20.30. Program bo povezoval Marjan Šneberger iz Ptuja. Finale bo v nedeljo ob 17. uri.
V strokovni komisiji so Tomaž Tozon, Lojze Hlede, Franc Pohajač, Nadja Fabris-Špacapan, Brane Golob in Dušan Kobal. Tričlanska komisija, v kateri so Saša Martelanc, Martin Sre-bernič in Tomek Vetrih, pa bo ocenila besedila skladb.
Pol milijona lir nagrade dobi skladba z najboljšo melodijo. Najboljša izvedba bo nagrajena s 400.000 lirami. Najboljši zamejski ansambel dobi 300.000. Nagrada za najboljše besedilo bo 50.000 lir, nagrada občinstva pa bo znašala 200.000 lir. Ansambel, ki bo izvedel najboljšo melodijo, dobi tudi trofejo Lojzeta Hledeta. Skladbe morajo biti izvirne, nalašč pripravljene za ta festival.
V Gorici deluje od včeraj elektronska centrala SIP
Prepoved lova podaljšana do konca meseca julija
S kratko slovesnostjo sta goriški župan Scarano in direktor podružnice SIP v Gorici inž. Piovesana včeraj popoldne predala namenu novo elektronsko telefonsko centralo v južnem delu mesta. Gre za centralo tipa italtel proteo UT 10/3, ki sodi med najsodobnejše elektronske centrale. V goriški pokrajini deluje od oktobra še ena taka centrala v Tržiču.
Nova telefonska centrala je nameščena v poslopju SIP na vogalu med Tržaško ulico in Ul. Trivigiano. Zaenkrat je k njej priključenih 480 uporabnikov, od teh nekaj več kot 300 z območja Rojc, ki so jim zamenjali številke, tako da so jih lahko priključili k novi centrali in razbremenili mestno omrežje. Zmogljivost novih elektronskih aparatur bo s časom dosegla 10 tisoč uporabnikov. Še pomembnejše je, kot so poudarili ob otvoritvi, dabo-do nove elektronske naprave omogočale ne samo pogovore, ampak tudi posredovanje podatkov in nudenje cele vrste novih telefonskih uslug uporabnikom.
Obvestilo IACP
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za .ljudska stanovanja (IACP) obvešča, daje bil 9. junija objavljen natečaj za dodelitev začasnih stanovanj občanom proti katerim je bil uveljavljen sodni izgon. Natečaj velja za območje goriš-
ke občine, prošnje pa je treba predložiti, na posebnih obrazcih, do 9. julija letos.
• Sindikat upokojencev CGIL obvešča, da so na njegovih sedežih v Gorici in Tržiču objavljeni razpisi natečajev za različna delovna mesta na univerzi v Trstu. Posebej opozarja na natečaj za 18 mest postrežnika.
Prepoved lova na srnjad, ki so jo zaradi visoke stopnje radioaktivnosti v divjadi svoj čas določili do konca junija, je podaljšana vsaj še za en mesec, do 31. julija. Ustrezni sklep je te dni posredoval javnosti predsednik Pokrajinskega odbora za lov Renato Cisilin, sklicujoč se na odločitve Deželnega ravnateljstva za higieno in zdravstvo.
O možnosti podaljšanja prepovedi lova je v ponedeljek razpravljal po-
sebni deželni odbor za nadzorstvo nad jedrsko kontaminacijo. Ugotovili so, da so najnovejše analize na srnjakih pokazale tolikšno okuženost, da je potrebno začasno prepovedati lov še do 31. julija. O možnosti sprostitve lova na srnjad po tem datumu bodo odločale analize, ki jih bodo opravili pred koncem meseca.
Do takrat torej pristojni organi ne smejo izdajati nobenega dovoljenja za lov na srnjad, razen na zahtevo službe za zdravstveno fiziko oz. drugih za nadzorstvo nad radioaktivnostjo pristojnih organov, za postreljevanje primerkov, ki bodo potrebni za analize.
Večerno kolesarjenje po goriških ulicah
Kolesarska tekma za 1. memorial Bi-got je v ponedeljek pozno zvečer privabila na ulice mestnega središča precej radovednežev. Promet v mestnem središču je bil seveda prepovedan. Na ulicah ni bilo parkiranih avtomobilov, tako da je bil videz ulic čisto drugačen od običajnega. Dobri dve uri so razne skupine kolesarjev tekmovale. V poletnih večerih je tudi taka prireditev dobrodošla.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
Stari vozovi po mestnih ulicah
Malokdaj imamo priložnost videti na mestnih ulicah stare vozove s konjsko vprego. Še do pred nekaj desetletji je bil to v Gorici običaj. Sedaj je ohranjen voz že prava redkost. Zaradi tega je vzbudila kar precej zanimanja vrsta voz, ki so šli v sprevodu skozi Gorico. Odhod je bil s Travnika, cilj pa Moš, kjer so imeli praznik piva.
V Kostanjevici se je začela pobuda za rešitev borovih gozdov in Krasa pred hitrim umiranjem
Pokrovitelja sta Briška gorska skupnost in Kmečka banka. Med podporniki so razna podjetja. Prireditelja sta SKPD F. B. Sedej in ansambel Lojze Hlede. Na prireditvenem prostoru bo deloval tudi bife, na voljo bodo šte-verjanska vina.
Gibanje prebivalstva v slovenskih občinah
Demografskim premikom v treh slovenskih občinah na Goriškem skušamo slediti v našem dnevniku z občasnim objavljanjem podatkov, ki nam jih posredujejo občinski matični uradi, v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. Tokrat objavljamo podatke, ki so jih vpisali v matične knjige v treh mesecih, od marca do maja letos.
DOBERDOB
Rodili so se Bruno Otgianu, Erik Franceschini in Dalila de Lutti. Umrli so Gizela Leghissa vd. Sobani, Angela Ferletič vd. Jelen, Vladimir Gergolet, Jožef Černič in Giuseppe Atzori. Poročila sta se Sergio Bastiani in Jolanda Prašelj. Oklice so objavili Valter De-vetta in Manuela Leban, Aleksander Marušič in Sonja Jelen, Lauro Passani in Marija Jarc. Obračun preseljevanja prebivalstva je skoraj izenačen, saj se je v treh mesecih priselilo v občino 9 prebivalcev, izselilo pa se jih je 8.
SOVODNJE
Rodila sta se Mattia Milocco in Alessia Monti. Umrle so Štefanija Grilj, Angela Mosetti, Vera Tomšič, Viktorija Butkovič in Helena Vižintin. Poročili so se Igor Pahor in Breda Ber-talanič, David Uršič in Katerina Devetak, Egon Peteani in Mirjam Petejan, Gilbert Tronkar in Graziella Zorzon. Oklice so objavili še Maurizio Nibrant in Manuela Černič, Marko Čaudek in Flavia Komavli, Adriano Malič in Fabiana Furlan. Priselile so se štiri osebe, enako število pa je bilo tudi izseljenih.
ŠTEVERJAN
Odmiranje borov na Krasu dobiva katastrofalno razsežnost. Ponekod je prizadetih že okrog 50 odstotkov dreves, pojav pa se je danes razširil že preko območja tako imenovanega matičnega Krasa. Bori odmirajo že tudi na območju Pivke in Ilirske Bistrice, na obronkih Nanosa in na obrobju Trnovske planote. Gre za pojav, ki je predvsem opozorilo, da je stopnja onesnaženosti ozračja na tem območju prav v zadnjem obdobju dosegla zaskrbljujočo raven. Ogroženi niso samo bori, hrasti, brinje in nekatere druge drevesne vrste. Ogroženo je tudi samo življenje ljudi na tem območju, nezanemarljiva je materialna škoda na stavbah. Na ta in številna druga vprašanja so opozorili v soboto zvečer v Kostanjevici na Krasu, na srečanju za katero so dali pobudo predstavniki tamkajšnje in drugih krajevnih skupnosti z območja Krasa. Podobnih srečanj bo v prihodnjih mesecih po vsej verjetnosti še veliko, saj se je akcija "Rešimo bor in Kras pred umiranjem" šele pričela. Sicer pa bo vprašanje varstva (in ogroženosti) gozdov v Sloveniji v ospredju političnih razprav v prihodnjih nekaj mesecih. Že sredi julija bo o tem razpravljala skupščina SR Slovenije, ki bo morala nujno upoštevati tudi zaskrbljujoče stanje na Krasu.
Na sobotnem srečanju v Kostanjevici, za katero je dala pobudo KS Kostanjevica, vodil pa ga je Jože Spacal, so novinarjem posredovali vrsto podatkov in ugotovitev o stopnji ogroženosti ter domnev o vzrokih in povzročiteljih onesnaženosti okolja.
Tako je Majda Metličar iz novogoriškega zavoda-za planiranje podala zelo izčrpno informacijo o stanju gozdov na območju Gozdnega gospodarstva Tolmin, kjer je "odpisanih" , po zadnjih ugotovitvah, 26 odstotkov bora, poleg seveda jelke, smreke in bukve. Gozdno gospodarstvo Tolmin sicer ne upravlja z gozdovi na Krasu, zato pa je bila toliko bolj neposredna informacija, ki sta jo dala sodelavca Zavoda za pogozdovanje Krasa iz Sežane, Silvo Čehovin in Pavel Vrtovec. Z ugotavljanjem vzrokov odmiranja borovcev se ukvarjajo že od leta 1984, vendar so do zdaj ugotavljali le bolj posledice in obseg pojava. Šele v zadnjem času so, kot je bilo slišati, v teku podrobne analize o kislosti tal, prisotnosti žveplenih in drugih škodljivih snovi v iglicah in v prsti. Lani, avgusta in septembra je Zavod opravil natančen popis stanja, nov popis opravljajo prav te dni in bo mogoče s primerjanjem podatkov ugotoviti, v kolikšni meri se je stanje poslabšalo v približno letu dni.
Seveda je bil v razpravi govor tudi o bližnjih in bolj oddaljenih povzročiteljih onesnaženosti zraka. Res je, da pri obravnavi tega vprašanja je bilo doslej občutiti pomanjkanje znanstvenega pristopa in bo treba razmere šele podrobno raziskati. Eden od vzrokov za odmiranje borov in druge vegetacije je v tako imenovanem daljinskem prenašanju onesnaženosti, vendar bi utegnil biti glavni onesnaževalec v samo nekaj kilometrov oddaljenem Tržiču. Termoelektrarna na premog,
ki menda po neuradnih podatkih obratuje brez čistilnih naprav, spušča v ozračje vsak dan od 35 do 40 ton žveplovega dioksida. Pred dvema letoma je imela jakost 600 megavatov, zdaj je zmogljivost za petdeset odstotkov višja. Izrazitejše odmiranje bora pa se je pričelo prav v obdobju zadnjih dveh, treh let.
Na srečanju, kjer so pripravili tudi obsežen dokument z vrsto ugotovitev in zahtev, je bilo posebej poudarjeno, da je treba vprašanje varstva Krasa obravnavati celovito, saj gre, ne glede na državno mejo, v bistvu za zaokroženo celoto, z istimi ali enakimi značilnostmi.
V dokumentu je na prvem mestu zahteva, da se odpravijo domnevni vzroki onesnaževanja z namestitvijo čistilnih naprav na termoelektrarni v Tržiču, dalje,'da Jugoslavija čimprej ratificira mednarodno konvencijo o onesnaževanju na dolge razdalje, da se postavi računalniški sistem za meritve onesnaženosti, da se v prihodnjih razpravah na medrepubliški in mednarodni ravni glede gradnje novih termoelektrarn (Milje in Plomin) upošteva že obstoječa obremenjenost Krasa. Pobudniki akcije za rešitev Krasa postavljajo tudi zahtevo, da se sproži postopek za razglasitev Krasa za regijski park.
Rodila se je Elisabeth Mikluš. Umrla sta Ignacij Buzzinelli in Alenka Černič. Poročili so se Marko Šuligoj in Marija Terpin ter David Mučič in Marta Koren. Oklice so objavili Giuseppe Feroletto in Manuela Paola Cozzatti ter Jožef Terpin in Serena Pi-eroni. Priselilo se je pet novih prebivalcev, izselil pa se ni nihče.
Našemu Glauku se je rodil sinček ANDREJ
Srečnima staršema in bodočemu domovcu vošči obilo sreče
Športno združenje Dom Gorica
_____________kino_______________
Gorica
VERDI Zaprto do 6. julija.
CORSO 18.00 - 22.00 »Sotto il vestito ni-ente«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA Zaprto do 14. julija.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00-21.00 »Pojdi, pridi«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
f
1
informacije SIP uporabnikom
%
Družba SIP obvešča, da bo danes, 3. t. m. menjala telefonsko številko približno 2.300 abonentom občin Tržič, Doberdob, Ronke, Škocijan in Štarancan. Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka je objavljena v novem telefonskem imeniku 1986/87, ki je te dni v razdeljevanju.
Novo številko dobite tako, da zamenjate prvi dve številki 41 s 798 in prvi dve številki 47 s 79, kot v naslednjem primeru:
stara številka	nova številka
41000	798000
470000	790000
471000	791000
Za en mesec je na razpolago nova avtomatska telefonska služba, ki daje uporabnikom ustrezne napotke.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
mšSfP
G RUP PO IRI ŠTET
Societa Itakana per FEsercizio NSNSV detle Tetecomunicazioni p.a.
1
I
Celiberti in Palčič razstavljata v prostorih srednje šole
Kako trda je pot človeka v sodobnem svetu
V zelo prostorni veži špetrske šole so v petek, kakor smo že poročali, odprli bogato razstavo dveh znanih likovnih mojstrov. Gre za razstavo v okviru že skoraj tradicionalne kulturne manifestacije »Srečanja - Incontri«, ki pade nekako v sklop kulturnih prireditev, med katerimi je tudi slikarski ex tempore, ki se je zaključil prav te
dni. Pri letošnji prireditvi »Srečanja -Incontri« sodelujeta furlanski likovni mojster Giorgio Celiberti ter tržaški slovenski umetnik Klavdij Palčič. Celiberti je sicer prvenstveno kipar, vendar se tokrat predstavlja izključno kot slikar, enako tudi Klavdij Palčič.
Celiberti in Palčič se torej predstavljata enotno, a sta »umetnika dveh
kultur«, kot je na odprtju razstave podčrtal umetnostni kritik prof. Milko Rener, ki pa je hkrati tudi poudaril, da se kljub omenjeni različnosti »njuno sporočilo ujema v globljem poudarku človeškosti«.
In zares se ta globlji poudarek človeškosti kaže v obeh delih razstave oziroma v delih, ki sta jih dala oba
mojstra na ogled. Giorgio Celiberti, ki »je zrasel in se izoblikoval v umetnika pretežno v kulturnem prostoru, iz katerega izhaja«, a dozoreval in se dopolnjeval tudi na svojih pogostih potovanjih po evropskih in izvenev-ropskih metropolah, izraža v svojih delih, v mnogih svojih stvaritvah veliko tenkočutnost do vsega, kar ga ob-
daja. In v sedanjem času, ko čedalje ostreje prihaja do izraza človeška nasilnost, se v njem »čedalje bolj utrjuje prepričanje o neizogibnosti vesoljne bridkosti, ki prevladuje v dvoumnem in sovražnem svetu«, kot je rekel na odprtju razstave prof. Rener, ki pa je koj dodal, da »v tem zmedenem in tesnobnem življenju je edino tolažilo človeška vzajemnost, se pravi ljubezen do človeka«.
In zares, taka občutja prevevajo človeka, ko se zamišljen ustavi pred Celibertijevimi deli, predvsem njegovima dvema velikima platnoma v veži špetrske srednje šole, kjer na pr. veliko temno zasnovano olje tako mračno, rekli bi celo turobno deluje na gledalce. In ne veliko veseleje vplivajo na človeka njegova dimenzionalno manjša polimaterična dela z raznimi črteži, zarisi in reliefi.
Klavdij Palčič, ki je zrasel in se razvil v povsem drugačnem okolju, črpa svojo umetniško zavzetost »iz svojega notranjega nagiba ter iz etičnega imperativa umetnika, ki se zaveda svoje odgovornosti glede sporočila, ki je namenjeno v prvi vrsti kot prispevek likovne kulture k duhovni bogatitvi prostora, v katerem živi slovenska manjšina, ki pa utegne zadobiti mnogo večjo razsežnost in postati univerzalna vrednota«, kot je rekel med drugim prof. Rener. In v tem smislu »obravnava Palčič človekov problem v pretresljivi aktualnosti današnjega časa«, ko naj bi človek bil »ponovno središče vesoljstva«, v stvari pa »igra vlogo tragikomičnega protagonista, vlogo nazavedne, nespametne, bedne, a napihnjene prikazni«.
In v tem smislu si moramo na primer tolmačiti njegovega velikega »Ikarusa« v veži špetrske srednje šole, Ikarusa, ki ni več simbol davne mitološke figure, pač pa je to današnji člo-
vek, ki se skuša povzpeti čim višje, ki , s svojimi poleti skuša doseči neke visoke cilje, a se mu to pogosto ne posreči, pač pa stalno beleži obetavne vzpone, pa tudi pogostne padce, kar hkrati postaja tudi zelo nevarna igra. K podobnim razmišljanjem nas sili .tudi njegovo največje delo na razstavi, velikansko zeleno drevo, ki na prvi poglad zavede gledalca, da pomisli na nesrečno atomsko »gobo«.
Čeprav Palčič v svojih delih, treh velikih trgankah ter kakih devetih sitotiskih, govori o mnogih protislovjih, v katerih sodobni človek živi, o protislovjih, ki si jih je sam ustvaril s tem, da je mnoge svoje ustvarjalne posege in podvige skvaril s tem, da
ni bil dovolj pozoren na vzporedno kontaminacijo, se iz mnogih njegovih del kaže težnja po novem in hkrati lepem, težnja po kreativnosti, ki ti prinaša užitek. Človek v današnji dobi čuti potrebo po razvoju, po naglem napredku, po novih možnostih. To skuša Palčič nakazati in v tem je tudi njegova umetniška angažiranost, da beleži, kar je pozitivnega in žigosa vse negativno, da njegovo delo ne bi bilo le registriranje dogodkov. Njegovo slikarstvo torej ni neprizadeto beleženje današnjega stanja. In s svojo veliko slikarsko sposobnostjo ter ob izredni tenkočutnosti mu to uspeva v visoko veljavno umetniško izraznost.
(Fre)
Zaključni nastop pevskega zbora »Milan Pertot«
Barko vij ani ponosni na svoj zbor ki je v tem letu pokazal lepe uspehe
Čas počitnic, konec šole, lepo vreme... vse to vabi že v naravo in rie več v zaprte prostore.
. Barkovljanski pevski zbor "Milan Pertot" se je kljub vsemu odločil z_a svoj zaključni nastop v društvenih prostorih, ki je bil v ponedeljek zvečer. Občinstvo mu je bilo kot vedno zvesto, in tako so se pevci, čeprav v močno okrnjenem številu (vojaščina, počitnice, službeni opravki) predstavili s celovečernim programom, ki je obsegal 12 pesmi, pesem Zdravljica pa so na koncu, na splošno željo poslušalcev še dodali.
"Ob tem nastopu se predstavljamo s programom, ki smo ga naštudirali letos," je na začetku povedala pevovod-kinja Aleksandra Pertot, ki je povezovala tudi ves program. Res je bil program dobro in smotrno izbran, tako da so se pevci predstavili že na začetku s tremi zahtevnimi skladbami: Clemen-sa "Dona vobis pacem", Carla Orffa Odi et amo", in anonimnega španskega skladatelja "Ay linda amigo". Vse tri skladbe, ki zahtevajo, poleg pravilne izgovarjave latinščine in španščine, je zbor odpel ubrano, svečano, tretjo pa z vso milino, ki jo pesem polna ljubezni in čustev zahteva.
Sledili sta dve "Soudaški" domačega avtorja Milana Pertota, ki jih barkovljanski pevci še posebno radi izvajajo. Če zna kdo do potankosti izvajati to, kar je želel Milan Pertot v svojih pesmih povedati, odkriti barkovljansko dušo, njegove želje in hotenja, potem je to prav gotovo barkovljanski zbor, ki se je pod vodstvom svoje izvrstne pevovodkinje razživel in zapel tako, da se je skupno zlil v celoto, ki je navduševala in osvajala.
S prav takšnim žarom, glasovno ubranostjo, svežino in dobro interpretacijo je nato zbor zapel pesem Marija Kogoja "Stoji mi polje", ki jo je skladatelj, katerega 30 let smo počastili prav letos, priredil po ljudski pesmi. Sledila je Merkujeva "Sonce ljubo", ki jo je skladatelj priredil za mladinski zbor, barkovljanski zbor pa jo je izvajal v Mihelčičev! priredbi za mešani zbor.
Zelo je navdušila Rezijanska pesem v priredbi Srebotnjaka, ki jo je zbor zapel z žarom, temperamentom in s poudarkom ritma z značilnim tepeta-njem z nogami, kot je to v navadi pri rezijanski glasbi.
Zbor se je tudi tokrat predstavil z dvema partizanskima skladbama: Pjesma slobodi" istrskega skladatelja Ronjgova, v kateri je prišla do veljave istrska motivika, ki je značilna za njegove skladbe in večno lepa in priljubljena "Bilečanka" Ubalda Vrabca.
Zbor je lahko s svojim zaključnim nastopom zadovoljen. Ponosni pa so lahko tudi Barkovljani, da imajo zbor, ki tako dobro deluje in od nastopa do nastopa glasovno in interpretacijsko napreduje. "Če bi dobili še več mladih pevcev," nam je ob koncu dejala Aleksandra Pertot — duša in gonilna sila zbora, "bi lahko načrtovali še več nastopov in začeli misliti tudi na kakšno tekmovanje, ali na še zahtevnejše nastope." Zbor ima vse kvalitete in mož-
nosti, da to tudi doseže. Zato bi mu, poleg zasluženih počitnic zaželeli, da bi začel prihodnjo sezono s prav tolikšnim navdušenjem, z vsemi pevci, ki so se med seboj glasovno izredno dobro ujeli, pod vodstvom temperamentne in sposobne Aleksandre, pa še z novimi močmi.
Na koncu seveda ni manjkala družabnost, ob kateri so se ponovno izkazale domače kuharice, pevci pa so izven programa dodali še vrsto pesmi.
N. L.
Božidar Jakac razstavlja v Ilirski Bistrici
Da so nam dela Božidarja Jakca že kdaj prirasla k srcu, je potrdila množica ljudi, ki je prišla na otvoritev razstave njegovih grafik v Mali likovni galeriji v Ilirski Bistrici. Njena vrata so se uradno odprla s kratkim kulturnim programom moškega zbora Dragotin Kette. Bogdan Pogačnik je v lepem govoru predstavil življenje in delo priznanega slovenskega likovnika, ki je s svojimi risbami, grafikami, slikami »...zaustavil tudi najbolj burne trenutke naše zgodovine.«
»Jakec nam je dokazal, da je svet čudovit in mi se nenehno navdušujemo nad njim,« so v vabilu zapisale knjižničarke iz knjižnice Makse Samsa, ki so umetnika povabile. Njegovi grafični listi pričajo o ljubezni do dežele, v kateri živi - govorijo slovensko, in vendar so razumljivi vsem.
Otvoritve se je udeležil tudi Jakac sam. Zahvalil se je za lepo predstavitev in obljubil nabrežinskemu županu Bojanu Brezigarju, da bo kmalu obiskal tudi Nabrežino.
Razstava v mali likovni galeriji bo odprta do 13. julija; in kot kaže, bo tudi prodajno izredno uspešna.
Danes predstavitev knjige o Miramarskem parku
Drevi, ob 18.30, bodo v Krožku za kulturo in umetnost predstavili knjigo Miramarski park včeraj in jutri. Knjigo bosta predstavila arh. Gianni Pir-rone, ki poučuje na Univerzi v Palermu umetnost parkov, in arh. Marco Pozzetto.
Knjiga o Miramarskem parku prinaša vrsto prispevkov, ki govorijo o različnih aspektih parka: od botaničnih tja do zgodovinskih in estetskih. Avtorji zajetnega dela pa so: Pozzetto, Dorsi, Cucchi, Poldini, Millo, Vremec,
Sgaravatti, Fabiani in De Rosa. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami in raznim zgodovinskim materialom.
Sam naslov publikacije Miramarski park včeraj in jutri jasno kaže, da so se znanstveniki lotili interdisciplinarne študije tudi v perspektivi, da bi Miramarski park ohranili bodočim rodovom. Vsi vemo, da gre za pravi biser s pomembnim zgodovinskim ozadjem. Bogat pa je tudi z botaničnega in drugih vidikov.
SPORED PIRANSKIH GLASBENIH VEČEROV
v Križnem hodniku
V petek, 4. julija SLOVENSKI KVINTET TROBIL
ob 21. uri: (Purcell, Farnaby, Arnold, Krek, Homes, J. S, Bach);
v petek, 11. julija KONCERT BAROČNE GLASBE
ob 21. uri, nastopajo: VERONIKA, IGOR in CIRIL ŠKERJANC ter ANDREJ JARC (Vivaldi, Corelli, Haendel);
v petek, 18. julija CHOPINOV VEČER ob 21. uri: KEMAL GEKIč - klavir;
v petek, 25. julija ARCADIA TRIO (klavirski trio) ob 21. uri: (Šoštakpvič, Beethoven, Schubert);
v petek, 1. avgusta NARODNE IN UMETNE PESMI ob 21. uri: Slovesnki oktet;	'
v petek, 8. avgusta JUGOSLOVANSKA GLASBA 15. IN 16. STOL. ob 21. uri: ARS NOVA - ansambel za staro glasbo;
v torek, 12. avgusta — MIHA POGAČNIK (violina) in EINAR-STEEN NOKLEBERG (klavir) ob 21. uri: (Brahms, Bartok, Beethoven);
v petek, 29. avgusta DUNJA SPRUNK (sopran), TOMAŽ LORENC (violina), MAKS STRMIČNIK (orgle)
v stolni cerkvi — (Frescobaldi, Fesch, Purcell, Marc Antonio da Bologna, Haendel, J. S. Bach, Stamiz).
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU
DOBRO POZNAN
TENIS: po včerajšnji zmagi proti Indijcu Krishnanu
Živojinovič
LONDON — Slobodan Živojinovič je včeraj dosegel enega največjih u-spehov jugoslovanskega tenisa, saj se je z zmago proti Indijcu Krishnanu uvrstil v polfinale’ vvimbledonskega turnirja. S tem je ponovil prestižno u-vrstitev Piliča, ki se je pred 19 leti prav tako uvrstil v polfinale tega turnirja. V polfinalu se bo 23-letni Živojinovič, ki je trenutno na 36. mestu svetovne lestvice, pomeril s trenutno prvim na tej lestvici, čehoslovakom Ivanom Lendlom.
Živojinovič je včeraj dobro začel, saj je prvi set zmagal s precejšnjo lahkoto, v drugem pa je tudi slavil, vendar na razliko. Tretji sett je prepustil nasprotniku, v četrtem in odločilnem pa
polfinalist v
je pokazal vso svojo nadarjenost.
V drugem četrtfinalu je Francoz Leconte potrdil, da je trenutno v
Wimbledonu
dobri formi, saj je odpravil Avstralca Pata Casha, čigar žrtev je bil med drugimi tudi Šved Wilander. S precejšnjo lahkoto si je nastop v polfinalu zagotovil lanski zmagovalec v Wim-bledonu. Zahodni Nemec Becker (na račun Čehoslovaka Mecira). Precej pa se je moral potruditi Lendl, predno je strl odpor Američana Mayota.
IZIDI ČETRTFINALA: Lendl (ČS SR) - Mayotte (ZDA) 6:4, 4:6, 6:4, 3:6, 9:7; Živojinovič (Jug.) - Krishnan (Ind.) 6:2, 7:6 (7:4), 4:6, 6:3; Leconte (Fr.) - Cash (Avstral.) 4:6, 7:6 (9:7), 7:6 (7:5), 6:3; Becker (ZRN) -Mefcir (ČSSR) 6:4, 6:2, 7:6 (7:5).
POLFINALNA PARA: Becker - Leconte, Živojinovič - Lendl.
kratke vesti
Mazza in Udinese
VIDEM — Predsednik Udineseja Mazza je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da bo verjetno ostal pri vodstvu videmskega prvoligaša, potem ko je propadla možnost, da bi kupil Fiorentino. Dejal je tudi, da se je znova vrnil Dal Cin, vendar le kot svetovalec. Ekipo, ki bi jo znal okrepiti Avstrijec Schachnetr, bo še naprej vodil De Sisti, ki pa še ni podpisal pogodbe.
Ostr< ukrepi
portugalske nogometne zveze
LIZBONA — Portugalska nogometna zveza je sklenila, da osem igralcev ne bo več obleklo državni dres. To so Bento, Carlos Manuel, Diaman-tino, Andre, Joao Pinto, Jaime Pa-checo, Jose Antonio in Sobrinho. Kot znano, je med igralci in nogometno zvezo prišlo do ostrega spora med nedavnim mundialom (v zvezi z nagradami)
Simac ni več sponsor
MILAN — Simac ne bo več sponso-riziral milanskega košarkarskega prvoligaša »Pallacanestro Olimpria Milano«. Dogovor o sp>onsorizaciji je trajal tri leta.
Jutri start 73. Toura
S predetapo na kronometer se bo jutri pričela 73. kolesarska dirka po Franciji, ki se bo po 23 etapah za skupnih 4.100 km končala 27. t. m. na Elizejskih poljanah v Parizu. Od 21 ekip, ki bodo nastopile, bodo tudi tri italijanske, in sicer Carrera, Gis Gelati - OECE in Malvor - Bottecchia.
KOŠARKA: pred SP v Španiji (5. - 20.7.)
Doslej SZ in Jugoslavija osvojili največ kolajn
Po pomembnosti in odmevnosti še zdaleč ne dosega istoimenskega tekmovanja v nogometu, kljub temu p>a je svetovno prvenstvo v kbšarki, ki bo od 5. do 20. t. m. potekalo v Španiji, prav gotovo pomembna športna prireditev, s svojo zgodovino, ki obsega vrsto zanimivih p>ojavov, presenečenj in nepredvidenih zapletov, ki so se zvrstili skozi posamezne izvedbe košarkarskega »mundiala«, ki se je doslej le enkrat odvijal v Evropi (leta 1970 v Ljubljani). Letošnja španska bo deseta izvedba svetovnega košarkarskega prvenstva, ki mu opazovalci in sredstva množičnega obveščanja doslej niso odmerili pretirane pozornosti zato, ker so se za kolajne doslej potegovale v glavnem evropske ekipe (levji delež imata pri tem SZ in Jugoslavija) in tudi zato, ker so ZDA na tovrstno tekmovanje (z izjemo SP v Portoriku) pošiljale zelo poprečna, če že ne slaba moštva. Od južnoameriških predstavnikov izstopa Brazilija, ki je osvojila kolajne na šestih od devetih dosedanjih tekmovanj.
Španski mundial pa bo po oceni izvedencev precej drugačen od prejšnjih predvsem po kakovosti. Poleg tega, da je španska prireditev jubilejnega značaja, da se je udeležuje največje število ekip doslej (24), bo kvalitetna vrednost letošnjega prvenstva znatno višja od vseh predhodnih. Prvi razlog naj bi bil ta, da bodo Američani po dolgem času spet poslali močno selekcijo boljših vseuči-liških košarkarjev, drugi razlog pa je dejstvo, da bodo ob njih prisotne tudi najboljše ekipe iz Evrope in Južne Amerike, saj je bilo prav v tem pogledu na vseh dosedanjih svetovnih prvenstvih precej okrnitev, predvsem zaradi političnih razlogov.
Vsi pravijo, da bo špansko prvenstvo predstavljalo spopad med dvema košarkarskima velikanoma SZ in ZDA,
ki bosta zanesljivo tekmovala za naziv najboljšega »amaterskega« moštva na svetu. Ob njiju vlada veliko pričakovanje za predstave domačinov, ki sodijo v krog favoritov za osvojitev ene kolajne. Tu so še Jugoslavija, Italija, Brazilija, Kanada in Portoriko, medtem ko je Kitajska zaenkrat še popolna neznanka.
Na letanjem prvenstvu sodeluje 24 moštev, ki so porazdeljena v štiri skupine. V A skupini igrajo Španija, Francija, Brazilija, Južna Koreja, Panama in Grčija; v B skupini so Avstralija, Kuba, Urugvaj, Izrael, SZ in Angola: v C skupini nastopajo Italija, Kitajska, ZDA, Slonokoščena o-bala, Portoriko in ZRN; v D skupini pa Argentina, Nizozemska, Jugoslavija, Nova Zelandija, Kanada in Malezija. Kvalifikacije bodo v Zaragozi (skupina A), El Ferrolu (skupina B), Malagi (skupina C) in v Tenerifu (skupina D). Tri prvouvrščene ekipe iz vsake skupine se bodo uvrstile v polfinale (za A in B skupino v Barceloni, za C in D skupino v Oviedu). Finalni del tekmovanja bo v Madridu od 17. do 20. julija.
Veliko zanimanje vlada tudi za posamezne košarkarje, ki se bodo potegovali za naziv najboljšega igralca mundiala. Najbolj favoriziran v tem smislu je seveda sovjetski center Ar-vidas Sabonis, ki je v Evropi brez enakovrednih tekmecev, tako kot Dražen Petrovič, ki mu na bekovski poziciji v Evropi ni para. V ta boj posameznikov se bodo vrinili še drugi košarkarji, npr. Grka Gallis in Fa-zoulas, domačina Martin in Sibillo, Brazilec Oscar, ki ga v Italiji dobro poznamo, Kanadčan Triano ter italijanski reprezentant Riva. To so vsi odlični košarkarji, ki so jih tudi a-meriški profesionalni klubi že kon-taktirali v bližnji preteklosti.
V dosedanjih izvedbah svetovnega prvenstva je Sovjetska zveza osvojila tri zlate, eno srebrno in dve bronasti kolajne. Sledijo Jugoslavija (2, 3, 2); Brazilija (2, 2, 2); ZDA (1, 3, 1); Argentina (1, 0, 0); Čile (0, 0, 2); Filipini (0, 0, 1).
VIUNDOBASKET
ESPANA86
Odbojkarski turnir v Sovodnjah
Po sklepu disciplinske komisije UEFA
Roma bo lahko igrala
KOLESARSTVO: lep uspeh Adriinega člana
I. Doljak deželni prvak
ZuRICH — Roma bo lahko igrala v pokalu {»kalnih prvakov: tak je sklep disciplinske komisije evropske nogometne zveze UEFA, M je tako delno sprejela priziv italijanskega društva. Prvotno je UEFA namreč sklenila, da Rome letos ne bo na mednarodnem prizorišču, potem ko so ugotovili, da je njen predsednik Dino Viola skušal podkupiti francoskega sodnika Vautro-ta ob polfinalnem srečanju pokala prvakov med Romo in škotskim Dundee-jem aprila 1984. Priziv je slonel na trditvi, da društvo ni vedelo za početje svojega predsednika in torej ne more biti neposredno odgovorno za morebitne goljufije.
Kot smo dejali, je UEFA tako razlago sprejela in je izključitev spremenila v denarno kazen. Roma bo morala namreč plačati globo v znesku 200 tisoč švicarskih frankov, kar je okrog 166 milijonov lir.
Potrdila pa je kazen za Dina Violo,
ki je bil glede vseh uradnih manifestacij v zvezi z UEFA suspendiran z mednarodnega prizorišča vse do junija 1990. Ugotovili so namreč, da je Viola res skušal podkupiti sodnika. V ta namen je nekemu Landiniju izročil 100 milijonov lir, ki naj bi šli Vautro-tu. Viola je sicer od vsega začetka zatrjeval, da je s tem denarjem hotel le razkrinkati »neko pomembno o-sebnost«, ki naj bi bila kriva za korupcija, ki pretresajo italijanski nogomet. Te trditve pa očitno niso prepričale evropskih sodnikov (komisiji je predsedoval Švicar Zorzi, sestavljala pa sta jo še Zahodni Nemec Claessen in Norvežan Yorum).
Italija bo v novi sezoni tako zastopana v treh evropskih pokalih: pokal prvakov: Juventus; pokal pokalnih prvakov: Roma; pokal UEFA: Napeli, Fiorentina, Torino in Inter. Žrebanje prvega kola za vse tri pokale bo v kratkem, in sicer že 10. t.m. v Ženevi.
Ivo Doljak, član lonjerske Adrie, je novi deželni prvak cikloamaterjev v kategoriji seniorjev. Naslov si je priboril v nedeljo v Špetru pri Čedadu, kjer je v izredno borbeni dirki vozil
odlično, saj je bil v ospredju od prvega do zadnjega kilometra.
Doljakovo zmagoslavje sta dopolnila še druga dva lonjerska predstavnika in sicer Dario Zerial, ki je bil 4. med juniorji in pa Toni Cerasari kot 6. med gentlemani, kjer se je dobro obnesel tudi četrti član Adrie, Adriano Macarol.
V nedeljo pa bodo cikloamaterji nastopili na 15 kilometrov dolgi dirki na kronometer iz Bazovice do Opčin in nazaj. Dirka je veljavna za 10. trofejo Agraria Močilnik, prireja pa jo lonjerska Adria. Start bo ob 10. uri.
(R. Pečar)
Kolesarstvo: mladinsko
SP v Casablanci
CASABLANCA (Maroko) — Svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo (za tekmovalce do 18. leta starosti) bo od 5. do 12. t.m. v Casablanci, kjer se bodo za sedem naslovov potegovali predstavniki iz 45 držav.
V okviru proslav ob 30-letnici ŠD Sovodnje se je včeraj pričel ženski odbojkarski turnir, na katerem nastopa osem ekip. Včerajšnji izidi:
MLADINKE: Sovodnje - Miren in Bilje 2:0 (15:13, 15:12); Bor - Dom Agorest 0:2 (7:15, 10:15); ČLANICE: Mercator Nova Gorica - Libertas Kr-min 2:1 (13:15, 17:15, 15:11); Sovodnje - Torriana 1:2 (15:5, 13:15, 14:16).
DANAŠNJI SPORED:
MLADINKE: za 3. mesto ob 18.00 Bor - Miren in Bilje; za 1. mesto ob 19.00 Dom Agorest - Sovodnje; ČLANICE: za 3. mesto ob 20.00 Sovodnje - Libertas Krmin; za 1. mesto ob 21.15 Mercator Nova Gorica -Torriana.
Burruchaga ostane
PARIZ — Pri francoskem prvoligašu Nantesu so včeraj zanikali, da bi argentinski nogometaš Jorge Burruchaga nameraval zapustiti društvo. Govorilo se je, da bi prestopil k Na-poliju. Kot so povedali pri Nantesu, pa Burruchago veže triletna pogodba.
Miniodbojka: včeraj pričetek trofeje Topolino
Na Šentjakobskem trgu je nastopala tudi Gorica 1, ki so jo sestavljali igralci
štandreškega Vala
Na Trgu Unita in na Šentjakobskem trgu v Trstu so se včeraj začela srečanja za 8. trofejo Topolino v miniodbojki, v bistvu državni, finale, na katerem nastopajo zmagovalci pokrajinskih delov.
V ženski in moški konkurenci skupno nastopa 96 ekip. V moški vrsti zastopata goriško pokrajino dve ekipi, Gorica 1 in Gorica 2, ki ju sestavljajo igralci štandreškega Vala oz. Soče. Izidi:
Gorica 1 - Citta di Castello 0:2 (12:15, 2:15), Gorica 1 - Ravenna 2:0 (15:0, 15:3), Gorica 1 - Citta di Castello 1:1 (15:12, 8:15), Gorica 1 -Ravenna 2:0 (15:0, 15:2); Gorica 2 -Piša 1:1 (15:9, 5:15), Messina - Gorica 2 0:2 (3:15, 11:15), Piša - Gorica 2 1:1 (8:15, 15:6), Gorica 2 -Messina 1:1 (8:15, 15:12).
Obe ekipi sta v svoji skupini zasedli drugo mesto. Danes se bodo vsa srečanja nadaljevala na Trgu Unita, kjer se bo pomerilo 12 skupin s 4 ekipami vsaka. Pričetek bo ob 16. uri.
V okviru športnega tedna ŠZ Gaja
Stekel nogometni turnir
ŠZ Gaja je v okviru Športnega tedna organiziralo nogometni turnir 4:4. Tudi letos se je vabilu odzvalo veliko ekip, skupno 16, razdeljenih v štiri skupine.
SKUPINA 1: Gaja 1, Ta slabši, Trebče 1 in Persi.
SKUPINA 2: Gaja 2, Pekarna Marc, Passereta in Piperji.
SKUPINA 3: Gaja 3, Pekama Peric. Kante in Zarja L
SKUPINA 4: Gaja 4, Starc šport, Laifcar in Bar Marino.
Ekipe se bpdo pomerile vsaka proti vsaki. Ekipa, ki bo zbrala največ točk v svoji skupini, se bo uvrstila v polfinale. Prvega dne so odigrali šest tekem, od katerih so se kar tri zaključile z neodločenim izidom.
IZIDI PRVEGA DNE
Trebče - Persi 2:2, Gaja 2 - Pekarna Marc 2:2, Zarja 1 - Kante 4:1, Gaja 3 - Pekama Peric 3:3, Gaja 1 -
Ta slabši 10:1 in Gaja 4 - Bar Marino 1:0.
IZIDI DRUGEGA DNE Starc šport - Laifcar 1:1, Ta slabši -Persi 1:5, Gaja 3 - Zarja 1 2:4, Pekama Peric - Kante 0:2, Piperji -Passereta 1:1, Gaja 1 - Trebče 4:2.
Andreotti: prepoved tujcem nezakonita
RIM — »Prepoved (tudi delna) tujim igralcem, da nastopajo v Italiji, je že danes, točneje, je že deset let nezakonita.« Tako meni zunanji minister Andreotti, ki poudarja, da se vsak zasebnik lahko pritoži proti restrikcijam, ki veljajo za tujce. Andreotti je pojasnil, da je bilo že leta 1976 sklenjeno, da je dejavnost nogometašev, profesionalcev ali polprofesionalcev, gospodarske narave in torej imajo pravico, da se zaposlijo v katerikoli od držav EGS.
KOŠARKA: od jutri do 9. t. m. v Orvietu v kategoriji dečkov
Borovci na državnem finalu
Od jutri, 4., do 9. t. m. bo v Orvietu potekal državni finale košarkarskih moštev, ki so letos tekmovala v kategoriji dečkov. Prvič v zgodovini zamejske košarke se bo državnega finala udeležilo tudi slovensko moštvo. To bodo dečki Bora Adriaimpex, ki so premočno zmagali na pokrajinskem nivoju ter nato osvojili tudi naslov deželnega prvaka (vse brez poraza). Varovanci Luke Furlana se bodo za naslov italijanskega prvaka v svoji konkurenci potegovali z zelo močnimi nasprotniki.
Državnega finala se bo udeležilo šestnajst moštev, ki so razdeljena v štiri štiričlanske skupine. Ekipe iz ene skupine bodo najprej tekmovale vsaka proti vsaki, v drugi fazi pa bo tekmovalni sistem naslednji: zmagovalci posameznih skupin se bodo med sabo pomerili za prva štiri mesta, drugouvrščene ekipe za uvrstitve od petega do osmega mesta, tretjeuvrščene za plas-man od devetega do dvanajstega in četrtouvrščene iz vsake skupine pa bodo igrale za uvrstitve od 13. do 16. mesta. Soorganizatorja letošnjega finala sta italijanska košarkarska zveza in italijanska vojska. Slednja bo udeležencem omogočila brezplačno bivanje v svojih objektih, tekmovanja pa bodo potekala v športni palači v Orvietu.
Bor Adriaimpex bo startal v močni skupini, ki uvršča še lanskega italijanskega prvaka Marr Rimini, Mobilgirgi iz Caserte, ki baje razpolaga z dvo-metrašem (ne pozabimo, da tekmujejo v tej kategoriji trinajstletni fantje) in Polisportiva Foggia. V drugih skupinah je tudi nekaj visoko zvenečih imen (Berloni Turin, Granarolo Bologna itd.), tako da bo konkurenca kar se da neizprosna.
Borovi dečki bodo naleteli na resne težave že na samem začetku, ko se bodo spopadli z bolj renomiranimi vrstniki iz Riminija in Caserte. Že uvrstitev v državni finale predstavlja izreden uspeh, glede na razširjenost in množičnost košarke v naši državi. Tudi ni izključeno, da nam bodo Furlanovi varovanci pripravili novo dodatno presenečenje in posegli po višjih mestih, saj so na pokrajinskem in deželnem nivoju že dokazali, da nimajo enakovrednega tekmeca, o kakovosti ostalih udeleženk pa nimamo podrobnejših informacij.
Prvo tekmo bodo »plavi« odigrali v pelfek, 4. julija, proti moštvu Polisportiva Foggia (ob 11.00).
SKUPINA A: Atomo Palermo, Stefa-nel Treviso, Simac Milano, Scavolini Pesaro.
SKUPINA B: Panapesca Montecati-ni, Pallacanestro Ciampino Roma, Ginnastica Torino Berloni, Partenope Napoli Mulat.
SKUPINA C: Cestistica Foggia, Bor Adriaimpex, Mobilgirgi Caserta, Marr Rimini.
SKUPINA D: Virtus Bologna Granarolo, Panda Palermo, Allibert Livorno, Annabella Pavia. (Cancia)
KRUT ima dokaj pestro rekreacijsko dejavnost
Tekmovanja doma in
Skupina KRUT na gostovanju v Ilirski Bistrici
V naš šport spada v vedno večji meri rekreacija. Ta je lahko dvomljive vrednosti, ko gre za mlade ljudi pri polnih telesnih močeh, ki bi raje terjale tekmovalnost, dobi pa polno vrednost pri starejših članih naše skupnosti.
KRUT (Krožek za rekreacijo in udejstvovanje Trst) je kolektiv, ki združuje bivše borce in aktiviste, sedaj upokojene. Krožek je nastal leta 1981 in o njegovi dejavnosti nam je nekaj več Povedal Rudi Jančar, ki je pri krožku izrecno zadolžen za balinarsko dejavnost.
»Predvsem bi omenil, da delovanje Kruta ni omejeno le na balinanje. Več naših članov tudi redno šahira in veliko zanimanja bi bilo tudi za streljanje, le da za to panogo nimamo za sedaj nobene prave možnosti.«
Kako pa je organizirano balinanje?
»Sam Krut kot samostojna ekipa ne obstaja, ker nismo izrecno športno društvo in nismo pod tem imenom včlanjeni v balinarsko zvezo. Redno balina kakih 14 naših članov in delovanje se odvija pri Sv. Jakobu tako na stezah gostilne Jadran kot na tistih pri Pavanu.«
So tekmovanja pogosta in obstajajo stiki s sorodnimi organizacijami iz Slovenije?
»Včlanjeni smo v balinarske družine Visus, S. Giusto in Neven in z njimi redno tekmujemo v Trstu. Na tekmovanjih po Sloveniji nastopamo z našim imenom. Igramo navadno v Kopru, Izoli, Postojni, Novi Gorici, na Škofijah in v Ilirski Bistrici. Vsega opravimo kaka štiri gostovanja na leto. Z le-temi ohranjujemo tudi stara prijateljstva in seveda navezujemo nova. Igramo res za razvedrilo, vendar je naš cilj vedno zmaga.«
v Sloveniji
Kakšen je zemljepisni izvor članov, ki se ukvarjajo z balinanjem z ozirom na razdrobljenost Slovencev v samem mestu?
»Jedro je od Sv. Jakoba, tretjina pa jih prihaja od Sv. Ivana in iz samega središča. Že večkrat smo si zamislili lastne balinarske steze na stadionu 1. maj. Pri tem objektu so bile vzete v poštev že razne variante, prednost pa so doslej imela druga dela. Z načrtovanim razvojem celotne strukture bomo morda le prišli do balinarskih stez, ki bi ovrednotile 1. maj tudi iz družabnega vidika. Kljub temu da je večina naših članov od Sv. Jakoba in sedaj igra dejansko doma, bi bila lastna igrišča verjetno zadosten razlog, da bi hodili vsi k Sv. Ivanu. Mimo tega bi se tam našli novi člani.«
Na stadionu 1. maj vadi skupina žensk, članic Kruta. Katere so še vaše dejavnosti?
»Telovadbo smo organizirali tudi na Opčinah, zelo važna pa se mi zdi naša poletna dejavnost, ki predvideva kopanje pri Domu invalidov v Strunjanu. Tja se vozimo enkrat na teden s posebnim avtobusom. Nabere se nas po 45. Ob kopanju tam tudi telovadimo pod vodstvom fizioterapista in na razpolago imamo tudi zdravniške nasvete.«
Krut je torej živa skupina, ki v mejah naravnega okvira, vendar z lastnimi pobudami in močmi uresničuje optimalen cilj telesne vadbe od otroštva do starosti. Z zadoščenjem lahko ugotavljamo, da je na Tržaškem v okviru športnih društev še nekaj takih »krutov«. (Bruno Križman)
Prebediva tako celo noč, zjutraj se sumljivi ljudje kmalu razidejo in porazgubijo. Zaživi dnevno življenje in končno si upava sprehoditi se malo naokoli. Že sredi dopoldneva se odpeljeva z avtobusom. Najin cilj je dolina Vosemite v gorovju Sierra Nevada, do tam pa je več 300 kilometrov. Prek velikega železnega mostu zapuščava mesto nebotičnikov, ogromnih zgradb, ki bi si ga bilo prijetno ogledati, a za kaj takega nimava denarja. Kmalu nato se vozimo že po gričevnati pokrajini, tudi naselja, sprva še zelo pogosta, postajajo sčasoma vse redkejša. Odpira se bogata dežela Kalifornije, prostrana polja, prerije pa ogromni nasadi sadja, predvsem sliv, fig in breskev. Kalifornija je znana po sadju, tu se pridelajo največje količine suhih sliv na svetu. Tam, kjer ni sadnega drevja in se na vse strani odpirajo široka polja in travniki, pa se pasejo velike črede govedi, tu in tam pa so posejana posestva ali ranči. Ko se sonce pričenja spuščati že proti zahodni strani neba, ogledava pred seboj prvo hribovje, travnato stepo pa postopoma zamenja najprej grmovje, nato pa vse bolj strnjen gozd. Pokrajina postaja gričevnata, vozimo se gor in dol, nato pa smo presenetljivo hitro v izraziti dolini, ki se vije ob reki Merced. Navdušena slediva naglim spremembam, na obeh straneh doline vzraščajo vse večje gore, pojavijo se že tudi prave skalnate stene, zgoraj po grebenih pa se svetlika sneg. To je že Yosemitska dolina in vsa ta okolica spada v nacionalni park, ki je velik skoraj toliko kot pol Slovenije in se prav tako imenuje Vosemitski narodni park. Navdušenje se nama stopnjuje in napeto gledava skozi okno, kdaj se bo prikazala največja stena, ena najbolj mogočnih podob, kar jih poznajo plezalci, stena El Capitana. Toda pozabim, da smo v A neriki, da so razsežnosti veliko večje kot pri nas in še dolgo se vozimo, preden se velikan končno le pokaže. Ogromna, gladka in povsem navpična stena El Capitana je tu, tik nad nama. Toda hitro se vozimo in Capitan kot nekakšen privid v hipu mine. Pokrajina pa je resnično čudovita, levo in desno se odpirajo novi in vse lepši pogledi na gore, stene, jezera, gozdovi so poraščeni z rdečkastimi sekvojami, duglazijami in smrečjem. Nato, ko že povsem v osrčju doline izstopiva, saj je ceste konec, se nama na zgornjem koncu prikaže še Half Dome, zaradi odmaknjenosti manj obiskana, a po svoji obliki zelo lepa, skoraj čarobna gora. Podobe, poznane le iz slik in sanj, so zdaj tu pred nama.
Vožnje je konec in po začetni evforiji naju čaka konkretno delo. Umestiva se v taboru Sunnyside, ki se mu po
domače pravi Čamp 4, kjer taborijo alpinisti, plezalci ali pa tudi navadni turisti, ki so navajeni na bolj skromno življenje. Ravno do večera uspeva postaviti šotor, da pa bo življenje tu pestro in zanimivo, že takoj ugotoviva, saj se okrog miz in šotorov podijo številne veverice in cel kup najrazličnejših, pisanih ptičev. Nekaj metrov nad zemljo je na več mestih napeta žica med dvema drevesoma. Na teh žicah pa so obešene številne vreče s hrano. Ko Lidija radovedna vpraša, kaj to pomeni, nama razložijo, da je to zaradi medvedov, ki se ponoči pri-tepejo v tabor in potem stikajo za hrano. Neki domačin, ki je že dlje časa tu, nama tudi priporoča, da je nimava v šotoru, hrane namreč, saj so v tem primeru medvedi lahko tudi nevarni.
Ne da bi povsem verjela tem govoricam, tudi midva večji del hrane obesiva na vrv, nekaj pa je kljub temu pustiva kar v šotoru. Mogoče res pricepeta zgodaj spomladi kaka zverina do tabora, toda to so najbrž le slučaji. Tako sva mislila prvi večer, že kmalu pa sva se prepričala, da ti medvedi niso je izmišljotine.
Že v mraku, ko sva si pripravljala šotor in spalni vreči, pa nama je mlad fant priskrbel še prijetno presenečenje in nama plezalno moralo kar malo potrl. Za trening, verjetno je bil odličen alpinist, se je na drogu ob bližnjem drevesu z lahkoto dvigoval na dveh prstih. To so pa res ta pravi norci, ga je pohvalila Lidija. Še dobro, da sem utrujen in me nobena stvar ne zanima več, brez spanja sva skoraj že petdeset ur.
Dolina Vosemite v Kaliforniji je priljubljen cilj plezalcem iz vsega sveta. Tudi midva z Lidijo sva tjakaj pripotovala z namenom, da se poskusiva v tistih gladkih granitnih stenah in čim več splezava. Seveda je namen potovanja vedno širok in večnamenski, človek želi spoznavati tuje dežele in kraje, ljudi in njih običaje, da bi se učil in si lažje ustvaril pogled na svet. Toda ko se aktivno ukvarjaš z alpinizmom, kar pa prav tako velja, če se ukvarjaš s kako drugo stvarjo, si želiš predvsem čim več sten preplezati, da bi tako ne bil le zgolj pasivni opazovalec, ampak da imaš tudi občutek, da si nekaj neredih Tisto, kar mine gladko in brez težav, ne more zapustiti občutka kreativnosti ali ustvarjalnosti. Tako sva si tudi midva že doma zastavila cel kup ciljev, predvsem pa nama je bilo pomembno, da se poizkusiva v eni izmed najtežjih sten na svetu, v steni El Capitana.
Dolina Vosemite in gora Half dome
Trim liga priložnost
za utrjevanje prijateljskih stikov
Pred nedavnim se je končala letošnja novogoriška Trim liga v košarki. Letos je v ligi nastopilo kar deset ekip, med temi pa so bili prvič tudi domovci. Igralo se je kar šest mesecev, saj so prva srečanja bila na sporedu decembra, zadnja pa v mesecu maju. Po pričakovanju so slavili igralci KPK (Klub prijateljev košarke) iz Nove Gorice, toda močno so se morali potruditi, da so strli odpor odličnih igralcev Salonita iz Deskel. Na tretje mesto so pristali mladinci KK Nova Gorica, na četrto pa "depandansa" KPK, oziroma Nunci. Zmagovalci v letošnji ligi so le dvakrat klonili, in sicer prvič proti moštvu mladincev KK Nova Gorica, drugič pa po podaljšku proti Salonitu. Enako, število zmag je imelo ob koncu tudi društvo iz Deskel, zato je bilo potrebno odigrati še dodatno tekmo, ki bi odločala o končnem zmagovalcu. V tem srečanju je KPK brez boja odpravil Salonit z rezultatom 2:0, saj se igralci iz Deskel nepričakovano niso predstvili na igrišču.
Kako pa bi lahko ocenili nastop do-movcev? Naši so osvojili sedmo mesto, ko bi zmagali še v povratni tekmi proti skromni ekipi Elektre, bi lahko bili peti. Vsekakor pa so "belo-rdeči" nekoliko razočarali, saj so sodili pred pričetkom prvenstva v ožji krog favoritov za najvišja mesta. Glavna hiba naših pa je bila ta, da so v večini srečanj nastopili v okrnjeni postavi. Ne glede na rezultat pa mislimo, da je bilo najbolj razveseljivo dejstvo prav to, da so naši nastopili v novogoriškem prvenstvu. Na ta način so lahko utrdili že dobre stike z novogoriškim življem, ki so pogoj za bodoče skupne prireditve in srečanja.
Stopili smo do Stojana Skubina, igralca KPK in pa odgovornega organizacije lige pri OBZTKO Nova Gorica ter ga prosili za kratek intervju.
Ali bi nam lahko nakazal nekaj zgodovinskih podatkov o košarkarski trim ligi?
"Trim liga je pravzaprav nadaljevanje poletnega turnirja v košarki, ki ga je še do nedavnega prirejala Komisija za košarko Nove Gorice. Pred tremi leti pa se je pri OBZTKO porodila ideja, da bi lahko organizirali daljše pr-
Posnetek s tekme Brdo-Dom
venstvo, ki bi se odvijalo v zimskem času, in sicer od prvih dni decembra pa do konca aprila. Prvo leto se je tako vpisalo v ligo šest ekip, naslednje leto je število naraslo na osem, letos pa smo dosegli rekordno število desetih moštev. Po prvih dveh letih, ko sem sam skrbel za organizacijo in pravilen potek prvenstva, je letos prevzel vajeti Harij Uršič, ki je tudi član zveze košarkarskih sodnikov Nova Gorica."
Sam igraš tudi z ekipo KPK, ki je letos osvojila prvo mesto. Kako bi ocenil potek in rezultate letošnjega prvenstva?
Po lanskem prvenstvu, ko so lovoriko najboljšega osvojili igralci ŠD 13. maj (tedaj so nas premagali v dodatnem srečanju), nam je letos le uspel podvig. Po prvih srečanjih, ko nam igra ni šla preveč od rok, smo v nadaljevanju s serijo zmag dohiteli ekipo Salonita, ki smo ga v dodatni tekmi sicer brez borbe premagali. Mislim, da se je lige udeležilo več kvalitetnih
ekip, nekatere peterke pa so bile očitno prešibke. Dobrodošla osvežitev je bil gotovo nastop Domove ekipe iz Gorice, ki pa ni pokazala vsega, kar zna. Po kvaliteti je sodila med boljša moštva, žal pa je prevečkrat nastopila v okrnjeni postavi."
KONČNA LESTVICA
KPK
Salonit
Mladinci KK
Nunci
13. maj
Gostol
Dom
Renče/Dorn.
Brda
Elektra
18 16 2 1667:1233 34 18 16 2 1581:1352 34 18 12 6 1453:1209 29 18 12 6 1395:1207 29 18 8 10 1205:1200 26 18 8 10 1039:1183 26 18 7 11 1388:1411 25 18 6 12 1142:1401 23 18 2 16 1148:1460 20 18 2 16 964:1316 19
DOMOVI STRELCI: Coretti 247, A. Nanut 208, U. Dornik 123, Kristjančič 107, M. Dornik 89, Ziani 84, Orzan 80, Uršič 55, Košuta 38, Čubej 33, Semolič 32, Cej 27, Golob 26, G. Nanut 19, Corsi 15, Kocjančič in Battello 7, Čubrilo 6, Terčič 4.	(M. Čubej)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
3. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan i,aliian8k#
in tiska V' ■'■I Trst	IHISll zveza čaaoPianih
T	^	njlip založnikov FIEG
Razburljiva razsodba ameriškega ustavnega sodišča
Nekatere oblike spolnega občevanja protizakonite tudi med štirimi zidovi
NEW YORK — Včerajšnji sklep ameriškega vrhovnega sodišča, "da so homoseksualni odnosi protizakoniti in da imajo oblasti pravico, da jih preganjajo", je v ameriški javnosti dvignil veliko prahu. Razsodba, ki jo je vrhovno sodišče sprejelo sicer samo z 1 glasom večine (5 sodnikov je glasovalo za, 4 pa proti), potrjuje, da je ameriško vrhovno sodišče vse bolj pod vplivom konzervativnih idej.
Samo vprašanje časa je na primer, kdaj bo vrhovno sodišče na zahtevo konservativcev razveljavilo tudi pravico do splava, čeprav jo je komaj pred dvema tednoma znova potrdilo, vendar samo z 1 glasom večine.
Glede na to, da je homoseksualnost v ZDA izredno razširjena in da so vsaj v nekaterih predelih, predvsem v New Yorku in v San Franciscu homoseksualci v zadnjih letih "stopili na plan", pomeni včerajšnji sklep velik udarec za zelo razširjeno in vse bolj vplivno gibanje ameriških homoseksualcev, ki zahteva odpravo vseh Oblik diskriminacije.
Preteklo nedeljo so bile na primer v New Yorku, San Franciscu in po drugih krajih ZDA "tragikomične" manifestacije, na katerih so stotisoči, če ne že milijoni ameriških homoseksualcev, zahtevali priznanje državljanske pravice. Na njihovo zahtevo je na primer nedavno mesto New York sprejelo sklep "da homoseksualci zaradi svoje spolne privrženosti ne smejo biti diskriminirani na delavnih mestih".
Ta sklep, ki ga je gibanje ameriških homoseksualcev štelo za pomembno uveljavitev svojih pravic, pa je bil le kratkega daha. Sekretariat za pravosodje, ki je pod upravo republikanskih konzervativcev, je na primer sprejel odlok, ' da lahko delodajalci odpustijo bolnike, ki so oboleli za AIDS, če to po njihovem mnenju ogroža okolico".
Omenjeni sklep, s katerim lahko delodajalci odpustijo približno 21.000 bolnikov, ki so za to boleznijo oboleli v ZDA (večinoma za AIDS obolijo homoseksualci), utegne povzročiti tudi velike socialne probleme. Večinoma so bolniki za to boleznijo namreč že doslej umirali v veliki revščini.
Odmor
Proti temu sklepu federalnega se-kretarjata za pravosodje je nastopilo tudi ameriško zdravniško združenje, saj ustvarja vtis, "da se AIDS prenaša z običajnimi stiki", kar je, kot poudarja izjava ameriškega društva, popolnoma v nasprotju z znanstvenimi dokazi.
Do 1961. leta sta bili homoseksualnost in sodomija v ZDA prepovedani, po tem letu pa so ju postopoma dovolili v 26 ameriških državah. Za omenjeni prekršek je v nekaterih ameriških državah predpisana huda kazen, v Georgiji lahko dobi obsojenec do 20 let težkega zapora.
Včerajšnji sklep vrhovnega sodišča, ki razglaša "homoseksualnost za protiustavno dejanje", je med ameriškimi konzervativni naletel na veliko podporo. Vodja gibanja za moralno večino, protestantski pridigar Jerry Faldwell je na primer izjavil, da v ameriškem sodstvu končno zmagujejo tradicionalna moralna načela, ki bodo odpravila najhujše grehe".
Sklep ameriškega vrhovnega sodišča, "da je kakršnakoli oblika spolnih stikov med ljudmi istega spola nezakonita", je doslej najhujši udarec za gibanje ameriških homoseksualcev, ki je postajalo doslej vse bolj glasno. Dejstvo, da bodo morali homoseksualci v bodoče znova v ilegalo, utegne po mnenju centra za kotrolo AIDS, zavreti tudi napore proti širjenju te bolezni, saj je ena izmed najbolj učinkovitih metod za njeno zatiranje, po mnenju predstavnikov te ustanove "spodbujanje stabilnih in dolgotrajnih odnosov med homoseksualci".
Uroš Lipušček
• VARŠAVA — Na 12 in 15 let zapora so obsodili tatove kipa sv. Adalber-ta, zaščitnika Poljske, v cerkvi v Gnjeznu. Kip je iz srebra in so ga tatovi obsekali s sekiro, da so ga lahko odnesli iz cerkve.
Umetnina sodi v nacionalno zakladnico.
Proslave 100-letnice kipa Svobode
NEW YORK — Ob 100-letnici postavitve kipa Svobode bodo slovesnosti, katerih se bodo udeležile tudi številne velike jadrnice iz raznih držav. Na sliki vidimo norveško jadrnico Sorlandet, ko pluje v bližini velikega kipa, ki je bil za takratne čase res simbol svobode in napredka, danes pa ljudje v svetu, zaradi stališč, ki jih imajo ZDA, nanj gledajo z mešanimi občutki.
Ugotovitve na podlagi raziskave javnega mnenja
Po umoru Palmeja in Černobilu je Švedska doživela največjo krizo svoje identitete
Hkrati so jih udarila štiri zla: terorizem, aids, sevanje in zagonetne podmornice
STOCKHOLM — Švedi so izgubili svojo tradicionalno varnost. Zapustil jih je prijeten občutek, da se jih veliki zlobni svet ne more dotakniti. Kriza jih je obšla po umoru predsednika Palmeja in Černobilu. Palmejev umor 28. februarja jim je zlezel pod kožo, dasiravno so za morilcem začeli pregon, kakršnega ne pomnijo v tej državi. Iz Černobila je 26. aprila prišlo na Švedsko več sevanja kot v Kijev.
Neodvisni in najbolj razširjeni Dagens Nyheter je zapisal: »Švedi so odkrili novo stanje: zaskrbljeni so in negotovi. Naši politiki ne obljubljajo več varne Švedske. Že dolgo država ni bila tako blizu krize.«
Eden izmed najbolj uglednih diplomatov, poslanik Sverker Astroen,izjavlja: »Švede so udarila štiri zla, vsa skrita, zagonetna in plazeča. Spominjajo me na biblijske apokaliptične jezdece. Ta zla so terorizem, aids, sevanje in zagonetne podmornice.«
Palmejev naslednik Ingvar Carsson je po raziskavah javnega mnenja najbolj priljubljen predsednik vseh časov. To odliko si je zaslužil zato, ker je postal simbol stabilnosti in varnosti.
Po prvih 100 dnevih svojega vladanja je Carlsson prišel na televizijsko oddajo v živo in odgovarjal na vprašanja o posledicah predsednikovega umora in Černobila. Carlsson je rekel: »Počutim se nemočnega. Sem zaskrbljen, toda nisem v nevarnosti. Prve znake obupa sem pred nekaj leti opazil pri študentih. Pogubno bi bilo, če bi se obup ukoreninil v nas: znašli bi se nad prepadom. Ko sem sodil, da smo najhujše preboleli, smo doživeli dva udarca: umor in sevanje.«
Konservativni politik Carl Bildt, glasnik obrambnega in zunanjega ministrstva, dodaja: »Pomanjkanje varnosti sem občutil leta 1981, ko je sovjetska
podmornica nasedla na čereh pred oporiščem vojaške mornarice. Tista podmornica v naših vodah je spremenila naše mišljenje.«
Švedski vojaki so zadnjikrat streljali v žive tarče 1814. leta. Od takrat dalje so se izognili vsem mednarodnim spopadom. To je dosežek, na katerega so državljani ponosni. Toda danes se počutijo ranljive in negotove. Napad ne bi prišel kot strela z jasnega. In ali je sploh "jasno švedsko nebo", kadar po njihovih vodah plujejo tuje podmornice in kadar tuji reaktivci preletavajo njihov zračni prostor.
Švedi, ki so znani po tem, da se znajo obvladati, jih po Černobilu 30.000 ni prihajalo na delo: tolikšne odsotnosti na delu doslej niso še ugotovili. Na ministrstvu za obrambo trdijo, da je to znak šoka zaradi Černobila. Predsednik republike Carlsson k temu ni rekel drugega: »To je razumljivo, je skoraj narav-
Sonja Martin je na Dunaju živeča filmska igralka, ki v tem času za nemško firmo v Izraelu snema Mlade zaljubljence. Med snemanjem enega in drugega kadra si je privoščila ohladitev v morju 50 km od Tel Aviva.
Nova odkritja židovskega kongresa
Waldheim baje zasliševal britanske vojne ujetnike
NEW YORK — Zadeva Waldheim se z izvolitvijo Kurta Waldheima, bivšega predsednika OZN, na položaj predsednika republike Avstrije sploh ni pomirila. Mnogi Avstrijci se danes sprašujejo, zakaj so v večjem številu kot bi sicer glasovali zanj, in si odgovarjajo, da so to storili v glavnem zato, ker je bil socialistični kandidat neznana osebnost. V najbolj občutljivih sektorjih življenja, v bančništvu, kjer se najprej meri gospodarski utrip, nekatere že boli glava: kažejo se prvi znaki bojkota. Ni izključeno, da Judje, ki so vodili in še vodijo kampanjo proti VValdheimu, usmerjajo svoje posle proč od Avstrije.
Medtem se je spet oglasil Svetovni judovski kongres (WJC). Sporočil je, da bo po vsem svetu iskal štiri britanske vojne ujetnike, ki jih je v Grčiji zasliševal štab nemškega polka, v katerem je bil takratni polkovnik Kurt VValdheim.
Kongres je s poizvedovanji začel na podlagi v VVashingtonu najdenega arhivskega gradiva, po katerem so Nemci 6. maja 1944. leta v kraju Arsakli, kjer je bil VValdheim, ujeli in zaslišali štiri britanske vojake. Zapisnik o tem zaslišanju kakor tudi 19 drugih podobnih zapisnikov je podpisal VValdheim.
Po izjavi kongresa to gradivo izpodbija dosedanje VValdheimove trditve, da ni bil nikoli neposredno in niti posredno vpleten v zasliševanje ujetnikov ali partizanov.
Glasnik kongresa je sporočil, da so celotno gradivo, vštevši osebne podatke o ujetnikih, poslal Grevillu Jannerju, članu britanskega parlamenta.
SOLUN — Včeraj smo objavili novico, da je na gori Atos v severni Grčiji, kjer je 20 samostanov pravoslavnih grških menihov, hud škandal zaradi homoseksualnih odnosov med 14 menihi. Ker so jim nadrejene cerkvene oblasti sporočile, da jih bodo izganale, so menihi zagrozili, da bodo poslopje zažgali. Posrečilo se nam je dobiti sliko samostana Vatopedi, ki jo objavljamo zgoraj. Objekt je policija zastražila, da med pripadniki različanega gledanja (in ravnanja) ne bi prišlo do spopadov.
Kot zanimivost naj navedemo, da menihi, oblečeni v črne halje, nosijo dolge, pogostoma v kito spletene lase, ki jih zvijajo pod pokrivalom, ponavadi cilindrom. Ta skupnost ne šteje več kot 1.500 moških, ženskam je namreč vstop prepovedan (prav od tod tudi škandal), živi v dvajsetih, tisoč let starih bizantinskih samostanih, katerim po "Listini svete gore" ne smejo prizidati nobenega več. Poleg teh samostanov je na področju kakšnih 300 kv. km, kjer živi ta skupnost, nekakšna teokratska država, še kakšnih sto naselij, obljudenih s puš-čavniki.
MAC. MISUIŽ, DA BO PUSTIL lASE ČASTI KRALJEVSKEGA SODNIKA in pkiSel 2ive:t med kmete
NA SUS3EDGCAD ALI STUBICO?
DALEČ OD TOD, PR.I BATORJU...