Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '/•_• leta 50 lir, za V* leta 25 lir, mesečno 9 lir Te TRGOVSKI LIST Številka 36. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava; Gregorčičeva Ul. 27. Tel, 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In “* pHpoS“ Plača in toži se v Ljubljani. nici v Ljubljani št. 11-953. Irlinin vsak torek Liubliana, torek 2. mata 1944 Za 1. maj dvojna mezda Vrhovni komisar na operacijskem področju Jadransko Primorje je za 1. maj 1944 izdal naslednjo naredbo o mezdah z datumom 28. aprila 1944. Cl. 1. Vsem delavcem, ki so dne 1. maja 1944 delali, se za ta dan izvršene delovne ure po vodstvu jiodjetja izplača mezda v dvojni višini. Čl. 2. Višji znesek mezde je prost vseh davščin in odtegljajev. Cl. 55. Ta naredba velja za zasebno gospodarstvo na operacijskem področju Jadransko Primorje in za vse nenemške državljane, zaposlene pri oboroženi sili in organizaciji Todt. Čl. 4. Prekrški te naredbe bodo kaznovani. Iz delokroga Pokrajinske delavske zveze Te dni je bila seja upravnega odbora Pokrajinske delavske zveze, ki izvršuje naloge bivše Delavske zbornice po zakonu o zaščiti delavcev ter po naredbi o preureditvi strokovnih organizacij delojemalcev v Ljubljanski pokrajini. Zveza ima 4 oddelke in 25 ustanovljenih sindikatov, ustanovitev 4 novih sindikatov pa se pripravlja. Zveza je predvsem ščitila koristi delavcev in nameščencev z ureditvijo in uvedbo kolektivnih delovnih odnosov, skrbela pa je tudi za zaščito individualnih pravic delojemalcev. S pobudami je posegala tudi v zakonodajno delo pokrajinske uprave, ki je njeno delo z razumevanjem upoštevala. Pod italijansko upravo je bila Pokrajinska delavska zveza sestavni del pokrajinske korporacijske ureditve in zato poklicana, da sodeluje v gospodarskem svetu pokrajine. Pri tem je imela možnost, da pomaga pri preskrbi prebivalstva z važnimi potrebščinami, v kolikor ni bila ta preskrba avtoritativno urejena od oblasti. Pri urejanju socialnih in gospodarskih razmer v težkih časih ima Pokrajinska delavska zveza velik delež in zaslugo. Iz statistike socialnega zavarovanja Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je izkazal v svojem pregledu za mesec marec 23.901 zavarovanega delavca ali nameščenca. Zavod sam je imel 19.361, TBPD pa 4.540 zavarovancev. Prirastek od februarja je bil 340 zavarovancev. Bolnikov je bilo 997 ali 2.92 %>. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 29.58 (februarja 28.88) lire, skupna dnevna zavarovana mezda pa 706.906 (februarja 680.355) lir. Pri zavarovancih Zavoda je bila povprečna dnevna zavarovana mezda 27.99, pri zavarovancih TBPD pa 36.33 lire. Po strokovnih in delovnih skupinah so zavarovanci razdeljeni takole: trgovina 2504, denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne 1007, svobodni poklici 1513, občinska podjetja 1344, zdravstvena služba 760, grafična industrija 703, visoke gradnje 1052, gradnje železnic in cest 1869, oblačilna industrija 766, gostinski obrati 829, tobačna industrija 555, živilska industrija 752, predelovanje lesa 532, gozdno-žagarska industrija 412, predelovanje kože 514, industrija kože in gume 113, papirna industrija 715, tekstilna Proračun Pokrajinskega gospodarskegasvefa Na podlagi čl. I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 19455, Službeni list št. 273/86—1943, v zvezi s tj 32. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932, Sl. list štev. 581/69—1932 in z naredbo bivšega Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 2. maja 1942, Sl. list št. 213/50—1942, odobrujem proračun Pokrajinskega gospodarskega sveta za upravno leto 1944. z dohodki izdatki L. 3,089.641. „ 3,087.508. 2.133,— torej s prebitkom L. Na podlagi § 1., tek. 6. zakona z dne 2. julfia 1930, Služb, list št. 100/19—1930, sem dalje odobril, da se' v kritje omenjenih izdatkov v poslovnem letu 1944. odmerijo in pobirajo: 1. 15°/»na (petnajstodstotna) doklada na osnovno in dopolnilno pridobnino in na osnovni in dopolnilni družbeni davek ob sledečih spremembah: Davčni zavezanci, ki plačujejo pridobnino pavšalno, plačajo Po- krajinskemu gospodarskemu svetu letni prispevek v znesku L. 25.—, če bi 15% na doklada znašala manj ko L. 25.—. 2. 15 °/ona (petnajstodstotna) doklada na minimalni davek 50 °/o družbenega davka po členu 86. zakona o neposrednih davkih. Ta doklada ne more letno znašati manj ko L. 100.—. Doklade in prispevke predpisujejo in pobirajo pristojne davčne uprave v smislu § 7. zakona o predpisovanju in pobiranju doklad. Doklade in prispevki se plačujejo ob istih rokih kakor davki, po katerih so odmerjeni. Poleg omenjenih davkov in doklad sme Pokrajinski gospodarski svet pobirati takse in pristojbine š tajništva iz naslova uradnih opra-! vil po sočasno odobrenem pristoj-j beniku taks tega sveta. i Ljubljana dne 18. aprila 1944. VIII. št. 3186/6. Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik Prittoihenik takt Pttkraiintkega gospodarskega Na podstavi čl. I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, Služb, list štev. 273/86—1943, v zvezi s § 33. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932, Sl. list štev. 581/69—1932 'in § 14. naredbe bivšega Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 2. maja 1942, Sl. list št. 213/50-1942, sem odobril, da pobira Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani za kritje svojih potrebščin zbornične pristojbine po naslednjem pristo.jbeniku taks Pokrajinskega gospodarskega sveta: I. Potrdila po § 95., odst. 5. zakona o obrtili (dovolitev za izvrševanje obrta): L Rokodelski in ostali obrtniški obrati: lire a) v Ljubljani...................150.— b) zunaj Ljubljane . . 100.— 2. Industrijski in rudarski obrti........................... 500,— 3. Gradbeni obrti................. 500.— 4. Obrti, za katere je potrebna dovolitev; a) trgovinski obrti in trgovinske agenture: na debelo................... 400,— na drobno v Ljubljani . 200.— na drobno zima j Ljubljane ...... 150.— mali trgovski obrati (§ 19/3)......................100,— b) gostinski obrti: I. kat. kot: kavarne, restavracije, bife-avto- rnati....................... 300.— II. kat. gostilne, bifeji . 200,— III. kat. krčne, izkuhi, penzioni itd.................150.— industrija 694, električna podjetja 152, kemična industrija 474, gradnje prevoznih sredstev 221, kovinska industrija 1131, industrija kamenja in zemlje 554, zasebna prometna podjetja 462, javni promet 1013, kmetijstvo 84, uslužbenci v gospodinjstvih 2676. Od skupnega števila zavarovancev obeh zavarovalnih ustanov 23.901 pride na moške delovne moči 14.605, na ženske pa 9.296. c) bančni, menjalski, zavarovalni in Spedicijski in avtobusni obrati . . 500,— il) ostali....................... 200,— 5. Potrdilo pri preselitvi obrta: v mestu...........................75 — na deželi.........................50. - Taksa se pobira za vsak prijavljeni obrat, ki je zgoraj naveden. Ako potrebuje potrdilo javna trgovinska družba, delniška družba, družba z omejeno zavezo, gospodarska zadruga ali komamlitna družba, se taksa za potrdilo podvoji. Pri otvoritvi podružnice podjetja, ki ima sedež na območju sveta ter'ob postavitvi poslovodje se pobere polovična pristojbina. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se pobere polna taksa. Za registracijo začasne ustavitve obrata L. 20.—. II. Za posebne gospodarskemu svetu poverjene posle se pobirajo naslednje pristojbine: A. Za nakazila tehničnega materiala: 1. bencina, rafiniranega špi- lire rita, za liter..................i,— 2. petroleja in denaturiranega špirita, za liter . . . . . 0.50 3. karbida, za kg..................0.50 4. kleja, za kg ..... . 0.50 5. mastnih kislin in mila . . L— 6. lanenega olja. za kg . . 2.— 7- škroba, za kg ..... 1.- 8. firneža, za kg..................3,— 9. šelaka, za kg .................5'...... 10. za nakazilo pnevmatik, od Komada zračnico ali plašča Ubil. za nakazilo termoforov . . 5,— 12. vinski destilat, za liter . . 3,— 13. strojno olje,-od kg .... 3.— 14. tovotna mast, od kg . . . 2,— 15. steklo, od nč....................2,— 16. porcelan.........................2°/oo 17. raznih drugih surovin ali pomožnih sredstev ali izdelkov, lr,i so pod zaporo in se nakazujejo, od nabavne vrednosti ....... 2°/im toda najmanj L. 3.— za nakazilo. Ce se porabnik predhodno pismeno obvesti o nakazilu, znaša pristojbina L. 4.-. B. Za izdajo nakupnic ali nabavnir za tkanine in pletenine; do 99 točk...............................4.— od 100 do 199 točk .... 6.— od 200 do 499 točk .... 8.— od 500 do 999 točk .... 10.— za 1000 in več točk za vsakih .pričetih 1000 točk še . . . 2___ overitev inventarja oz. registra 10.— lire 3 — 2,___ 3 — o____ .).— o,___ ib— 2 — 3,- I °/o lire 3,- 4,— 1 Vo 1 Vo za sukanec: do 10 točk . . . 3.— od 51 do 100 točk...................5.— od 101 do 200 točk..................10.— za vsakih nadaljnjih pričetih 100 točk po........................5.— več. Beguncem in dobrodelnim ustanovam se dovoli na to tarifo 50°/oni popust, C. Za nakazila za kurivo: 1. za industrijo, javne zavode in obrate ter poslovne prostore, od vsakih 1000 kg premoga: do 20 ton mesečne porabe nad 20 ton mesečne porabe 2. za domačinstva, od prvih 1000 kg ........ in od vsakih nadaljnjih 1000 kg..................' . 3. za dovoljenja za nabavo drv iz lastnega gozda: do 5q . za vsaka nadal jnja 2 <| . . 4. za nakazilo oglja: do 3q . za vsak nadaljnji q . . . 5. dodelitev kuriva trgovcem, za vsak »vagon ..... 6. prevozna dovoljenja za pre- % voz premoga v Ljubljano. za vsak vagon.................. 7. spremnice za prevoz premoga v mestu, za vsak vagon .............................. I). Zn nakazilo kož in usnja: 1. za nakazilo surovih kož strojarjem........................ 2. za nakazilo strojene kože kupcem............................ 3. 7.a mesečna nakazila usnja čevljarjem: do 400 naročnikov .... od 400 do 600 naročnikov . z več ko 6(X) naročniki . . 4. za nakazilo .jermen za pogon strojev....................... 5. za izvoz oziroma uvoz kož, usnja in kožuhovine . . . 6. za stroške kontrole izdelovanja in komis, ionalnega prevzemanja čevljev plača trgovec...........................I °/o M. Za nakazilo tehničnega lesa: 1. za odobritev nabave teh- lire ničnega lesa, za m3 . . . 2,— 2. za odobritev predelave surovega lesa, za m3 . . . . I. - 3. za prevozno dovoljenje z vozom ali tovornim avtomobilom: do 1 tone..........................3,— nad 1 tono in za vsako nadaljnjo tono.................1,— 4. za prevozna dovoljenja po železnici, za m3 . . j . . 0.20 5. izvorna izpričevala za izvoz tehničnega lesa iz pokrajine, od izvozne vrednosti . 3°/ vrednosti predmeta 3“00/ z naslednjimi izjemami: lire 1. Za pošiljke do vrednosti L. 100.-.......................3.— od L. 100.— do L. 1000.— . 5,— 2. za selitveno blago do vrednosti L. 5000,—.................5.— nad L. 5000.—.................. 20.— 3. za rabljene predmete, ki jih nosijo potniki s seboj, do vrednosti L. 500,— . . . 3.— 4. za vidiranje zapadlih izvornih izpričeval po komadu . 5.— 5. za izvršitev popravkov in podaljšanje veljavnosti uvoznih in izvoznih dovoljenj . 10.-- 6. za pošiljke, ki jih prejemajo znanstveni zavodi oziroma humanitarne in dobrodelne ustanove za lastno uporabo kakor tudi za pošiljke rabljenih 'predmetov, ki 'jih te pošiljajo, dalje za * pošiljke .monopolnih ustanov sorodnim zavodom SP plača pavšalna pristojbina . . . 5.— Pristojbina 3°/oo se računa zaokroženo navzgor. G. Ostala potrdila. 1. Potrdila za dosego davčnih in carinskih ugodnosti, od Preis - Cena L 0‘B0 fakturne vrednosti . . . l°/oo najmanj pa L. 20.—. lire 2. Potrdila za udeležbo na licitacijah ..........................20.___ 3. Legitimacije imetnikov obratov in trgovskih potnikov .................................10.— 4. Potrdila o obstoju, obsegu, registraciji obrata in splošna potrdila..........................20.— vsak duplikat ali kopija potrdil ........................3,— 5. Za overovitev: a) faktur in primernosti cen 10.— b) prodajnih registrov za kurivo in tehnični les . 10.— c) prodajnih registrov za destilate, tekstilno blago in ostalo..............................5,— II. Končne določbe. Pristojbine se stranki povrnejo, od-števši L. 20.— za manipulacijo, ako se povrnitev zahteva v roku 2 mesecev potem, ko je bilo zaprošeno dovolilo ali pooblastilo pravnomočno odklonjeno, prijava obrta pri pristojnem oblastvu umaknjena, vloga za uvoz ali izvoz ali katera koli druga vloga, za katero je bila pristojbina plačana, v roku 2 mesecev umaknjena ali pravnomočno odbita. Ce se prošnja ne reši, se taksa ne povrne. 'fakse do L. 20.— se ne vračajo. Ljubljana dne 18. aprila 1944. Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik Oddaja odrezkov živilskih in tobačnih nakaznic Mestni preskrbovalni urad bo odrezke nakaznic vseh racionira-nih živil in tobaka za mesec april prevzemal v sobi št. 8 v 1J. nadstropju Mestnega doma, tako da pridejo med uradnimi urami od 8 do 10 dopoldne in od 15 do 17 tudi popoldne (razen sobote popoldne) na vrsto prodajalci po naslednjem redu: Peki z začetnicami A do J dne 2. maja, z začetnicami K do Pi dne 3. maja in peki z začetnicami Pl do Ž dne 4. maja. Trafikanti z začetnicami A do Km dne 5. maja, z začetnicami Ko do Pi dne 6. maja in trafikanti z začetnicami Pi do Ž dne 8. maja. Trgovci z začetnicami A do Be pridejo na vrsto dne 9. maja, z začetnicami BI do F dne 10. maja, z začetnicami G do l dne 11. maja, z začetnicami J do Ka dne 12. ma- • ja, z začetnicami Ke do Ko dne 13. maja, z začetnicami Kr do Lo dne 15. maja, z začetnicami Lu do Ma dne 16. maja, trgovci z začetnicami Me do konca te črke pa pridejo na vrsto dne 17. maja. Nadalje pridejo na vrsto trgovci z začetnicami N do Pe dne 22. maja, z začetnicami Pi do Re dne 23. maja, z začetnicami Ro do še dne 24. maja, z začetnicami Šk do U dne 25. maja in naposled trgovci z začetnicami V do Ž dne 26. maja. Občni zbori »Elektroindustrija«, d. d. v Ljubljani ima 13. redni občni zbor v soboto 13. maja ob V2I2 v družbeni pisarni, Gosposvetska 13.. Delnice je treba založiti najkasneje 6 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni. Kavčukaste ceste Dočim so Amerikanci in Angleži v največji stiski, ker jim primanjkuje kavčuka, ga imajo Japonci toliko, da skoraj ne vedo, kam z njim. Najprej so začeli delati »kavčukaste ladje«, ki so jih potem na Japonskem demontirali in uporabili dele ladij kot surovino. Sedaj pa delajo na Javi poskuse, da bi tlakovali s kavčukom ceste. Kavčuku se primeša smola in les. Baje so se take ceste že obnesle. Stran 2, »TRGOVSKI LIST«, 2. maja 1944. Štev. 36. Gostilničarski vestnih Oddaja živilskih nakaznic l*o gostinskih obratih nabrane aprilske odrezke bo mestni preskrbovalni urad prevzemal v sobi št. 9 v II. nadstropju Mestnega doma tako, da pridejo na vrsto 2. maja obrati z začetnico A, 3. maja z začetnico B, 4. maja z začetnicama C in Č, 5. maja obrati z začetnimi zlogi Da do De, 6. maja z začetnimi zlogi Do do konca črke, 8. maja z začetnicama K in F, 9. maja z začetnico G, 10. maja z začetnico H, 11. maja z začetnicama I in J, 12. maja z začetnimi zlogi K do Km, 13. maja z začetnim zlogom Kon do konca te črke, 15. maja z začetnico L, 16. maja z začetnico M, 17. maja z začetnicama N in 0, 22. maja z začetnico P, '23. maja z začetnico K. 24. maja z začetnico S, 25. maja z začetnico Š, 26. maja z začetnicami T, U in V ter naposled 27. maja gostinski' obrati z začetnicama Z in Z. Vsi odrezki morajo biti žigosani s štampiljko trgovca ali gostilničarja. Vsi naj se natanko ravnajo po tem razporedu, obenem jim pa priporočamo, naj ta razpored izrežejo in shranijo, da ne l>o zmede in nepotrebnih potov. Izmena sekvestra pri zavarovalni družbi »Union« Namesto sekvestra com. rag. Su-raceja Franca je imenoval p rezident pokrajinske uprave div. gen. Rupnik za novega sekvestra pri zavarovalnici Union-incendie-vie v Ljubljani bivšega zavarovalnične-ga ravnatelja Pavliča Antona. Izmena sekvestra pri TPD Prezident pokrajinske uprave div. gen. Rupnik je imenoval za novega sekvestra pri Trboveljski premogokopni družbi namesto odvetnika Teobalda Zennara ravnatelja Trboveljskih rudnikov v Ljubljani dr. Odona Pretnerja. Nadzorstvo nad zalogami tekstilnega blaga na Madžarskem Ker se je na Madžarskem močno razvila ilegalna trgovina s tekstilnim blagom, so izvedli v Budimpešti in drugih mestih preiskave v zialogah tekstilnega blaga in izdelkov, zdaj pa se te preiskave nadaljujejo po vsej deželi. Odkrili so že precejšnje zaloge neprijavljenega tekstilnega blaga. Samo v Debreczinu so našli takega blaga, ki je še iz murne dobe, za 1 milijon pengo. Odslej ' odo vse zalogie, tekstilnega blaga pod strogo kontrolo oblasti. Preselili smo pisarniške prostore iz Pražakove ul. &-I v Ulico 3. maja ll-l OR. TH. & G. BOHME LJUBLJANA Odpiranie in zapiranie obratov Sprememba dosedanje naredbe Na podlagi člena L naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943 št. 4, Službeni list št. 273/86 iz 194;? v zvezi s členom 47. ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju obratov z dne 16. aprila 1929, Uradni list št. 284/66 iz 1929 in § 428., odst. 1., toč. 14. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931, Službeni list št. 572/76 iz 1931, odrejam: Clen 1. — Naredba Visokega komisarja o času za odpiranje in zapiranje trgovin, obrtnih in industrijskih obratovalnic in [jotoval-nih pisarn z dne 12. septembra 1942 šl. 174, Službeni list št. 330/74 iz 1942, se dopolnjuje takole: 1. V točki 2. pod I. A. člena 2. se na koncu besede »mesecih« vejica nadomesti s podpičjem in se dodaje: »trgovine z racioniranimi živili ostanejo ob četrtkih popoldne za občinstvo zaprte,«. 2. Za točko 7. pod I. A. istega člena se dodajei nova točka: »8. prodajalnice pogonskih goriv in olj: neprekinjeno od 7. do 19. ure.« 3. Na koncu člena 2. se dodaje novo poglavje: »Č. Denarni zavodi. Denarni zavodi obratujejo od 8. do 14. ure, za stranke pa od 8.30 do 12.30 ure. Popoldan je vsakemu zavodu dano na izvoljo, da ima dveurno dežurno službo, za katero določi čas in število potrebnega osebja.« 4. Za točko 9. pod a) člena 4. se dodaje nova točka: 10. prodajalnice )K>gonskih goriv in olj neprekinjeno od 7. do 19. ure;«. Člen 2. — Naredba Visokega komisarja o delovnem času za denarne zavode z dne 18. novembra 1941 št. 156, Službeni list št. 528/94 iz 1941, se razveljavlja. Clen 3. — Ta naredba stopi v veljavo tretji dan po \objavii v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani (t. j. 2. maja). Ljubljana dne 21. aprila 1!M4. Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik Modernizacija čebelarstva na Jugovzhodu Gospodarske vesti Proizvodnja lesa na Madžarskem S priključitvijo Severne Sedmo-graške in Karpatske se je gozdov-je Madžarske povečalo za 1.28 milijona ha. Večino teh gozdov tvorijo iglavci. Najvažnejšo vlogo ima sedmograška lesna industrija, velik del lesne proizvodnje pa prevzema vojaška uprava. Za sečnjo so napravljeni načrti tudi za dobo 30 do 50 let. Letos bodo pridobili t milijon kubičnih metrov lesa od iglavcev, 0.3 milijona pa od listov-cev. Na Sedmograškem obratuje okrog 500 žag, vsa ta podjetja pa ima v rokah Zveza sedmograških lesnih producentov. Švedsko ladjedelništvo Na Švedskem je 15 velikih ladje delnic, ki so tudi lani uspešno obratovale. Izdelale so 31 trgovinskih ladij s tonažo 115.000 BRT in 128.000 HP, v promet pa je prišlo iz teh ladjedelnic 43 ladij s tonažo 151.000 BRT in 171.000 HP. Leta 1942. je bila skupna tonaža novih ladij trgovinske mornarice 134.000 BRT, v zadnjem letu pred vojno pa 210.000 BRT. Ko je postala v zadnjih letih Nemčija glavni odjemalec meda, je oživelo zanimanje za čebelarstvo tudi na Jugovzhodu. Pogoji za dobro razvito čebelarstvo so tn-di v jugovzhodnih deželah dobri. Vendar pa je čebelarstvo v teh deželah večinoma še slabo razvito in tudi donosnost je zelo različna. Od enega panja se dobi 1 l/a do 12 kg medu, večinoma pa povsod dosegajo le spodnjo mejo. V zadnjem času skušajo razne države čebelarstvo modernizirati. Na čelu med proizvajajočih držav Jugovzhoda je Bolgarska, kjer se je posrečilo dvigniti število rojev na 600.000. Povprečno se pridobi na Bolgarskem na leto 2 milijona kg medu ali 3.5 kg od panja. Bolgarske zadruge si zlasti prizadevajo dvigniti čebelarstvo ter dajejo v ta namen čebelarjem moderno orodje in panje. Na drugem mestu je glede' čebe-loreje Madžarska, ki ima 570.000 panjev, katerih vzdržuje 65.000 čebelarjev. Na Madžarskem gledajo zlasti na to, da dobe čebelarji dobre roje, da skrbe čebelarji za zimsko krmo in da uporabljajo moderne pripomočke. V zadnjih letih so pridobili na Madžarskem letno povprečno 400.000 kg medu ali le 0.7 kg od panja. Računajo pa, da bi se mogel donos z lahkoto dvigniti za polovico. Od 450.000 rojev v Romuniji je po mnenju strokovnjakov komaj polovica dobro gojena. Tudi v Romuniji si prizadevajo, da bi se če-beloreja modernizirala. Slovaška je imela ob izbruhu vojne približno 160.000 panjev, iz katerih je pridobila na leto 250.000 kg medu. Od tega medu je doma potrobila 180.000 kg, 70.000 kg pa ga je Slovaška izvozila. Slovaška čebelarska zveza, pri kateri so včlanjeni vsi čebelarji, je dobila svoje dni monopolsko pravico za nakup in razdeljevanje čebelnega medu. Sedaj gledajo na Slovaškem zlasti na to, da bi se nabavili moderni panji in vzgojili dobri roji. Za čebelarstvo ima zaradi svoje klime zelo ugodne pogoje tudi Hrvatska. Letno povprečno proizvodnjo na Hrvatskem cenijo na 300.000 kg. Hrvatska vlada pospešuje sedaj ustanavljanje čebelarskih zadrug, prireja poučne tečaje ter skrbi za nabavo .čebelarskih potrebščin. V Srbiji cenijo število rojev na 100,000. Najbolj je razvito čebelarstvo v Banatu, kjer je doseglo res visoko stopnjo. Z novo naredbu nemškega državnega komisarja za cene se morajo s l. julijem vidno označiti cene vseh predmetov, ki se prodajajo v detajlnih trgovinah in ne samo cene najvažnejših konstimnih predmetov. Policijska direkcija v Zagrebu je odredila, da morajo vsi hišni lastniki in hišni upravitelji v Zagrebu takoj prijaviti vse v njih hišah nahajajoče se trgovsko blago in brez ozira, če je to blago vskladiščeno v skladiščih ali kje drugje. Turška vlada je s posebno naredbo prepovedala vsak uvoz luksuznega blaga. Tipizacija v madžarski industriji vedno bolj napreduje. Dočim so prej izdelovali na Madžarskem 1000 vrst žebljev, jih izdelujejo sedaj samo 100. V stavbeni industriji se kaže tipizacija zlasti v izdelovanju enotne opeke in strešnikov. V Budimpešti je bila potrošnja bele inoke za peko drobnega peciva omejena na polovico. Peki sinejo v aprilu dobavljeno moko porabiti le na polovico, drugo polovico pa smejo uporabiti šele v maju. Zaradi zapore židovskih trgovin na Madžarskem je bilo samo v Budimpešti zaprtih 18.000 trgovin. V vsej Madžarski je bilo od 110.000 trgovin 40 tisoč v židovskih rokah. Tudi v Romuniji so 1. majnika obratovala vsa industrijska in trgovska podjetja. Turško kmetijsko ministrstvo pripravlja potrebne ukrepe, da bi se začel v Turčiji izdelovati umetni kavčuk. Francoske trgovinske zbornice so se sedaj razdelile na trgovinske in industrijske zbornice ter veljajo odslej kot javne ustanove. V vsakem depurt- inimu mora ibiitii najmanj po ona trgovinska in industrijska zbornica. Mesečni mesni obrok v Švici je bil znižan na polovico. Španska vlada je razglasila, da se bo morala sedanja bencinska kvota zaradi žetvenih del še hoJij omejiti. Vlada priporoča lastnikom motornih vozil, da preurede svoja vozila na pogon z ogljem. španska živinoreja se je v zadnjih letih zelo dvignila in je skoraj dosegla stanje pred državljansko vojno. Po štetju iz 1. 1943. (v oklepajih številke za I. 1935.) je imela Španija 4.1 (4.2) milijona glav goveje živine, 5.0 (5.15) milijona svinj, 23.5 (17.3) milijona ovac, (J.1 (4.7) milijona koz, ().(i (0.8) milijona konj, 1.1 (i .2) milijona mezgov in 0.8 (1.5) milijona oslov. Portugalska je uvedla racioniranje potrošnje kruha, kar se je že nekaj casa pričakovalo. Raciotniranje je precej ostro. Angleški finančni minister sir Anderson je predložil parlamentu svoj prvi državni proračun, ki predvideva več ko 6 milijard funtov za vojne po-Irebe Vel. Britanije. Lanski proračun je znašal le 5700 milijonov funtov. Od leh je krila vlada z dohodki 2760 milijonov, za 2750 milijonov funtov pa se je morala zadolžiti. Irsko poštno ministrstvo jo objavilo, da so vse zračne pošiljke ustavljeno. »o konca februarja je bilo v znova priključenem karelijskem ozemlju Finske 20.830 poslopij na novo sezidanih, 16.733 pa je bilo popravljenih. Še približno 100.000 poslopij pa je tretrn obnoviti. Celo na konferenci dela v Philadel-idiij i se je pojavila anglojameriška ri-valiteta. Švedski listi pišejo da ni izključeno, da se bo konferenca razcepila v dva tabora. Argentinska vlada je odredila se-kvestracijc' od Angležev kontrolirane /plinske družbe v Buenos Airesu. Denarništvo in zavarovalstvo Nemška Osrednja zadružna blagajna, vrhovna institucija za podeželske in obrtniške zadruge izkazuje za I. 1943. zvišanje bilančne vsote od 4.62 na 6.75 milijarde mark, in »icer zaradi povečanja vlog. Za novega generalnega direktorja Madžarske narodne banke je bil imenovan dosedanji vodja bančnega oddelka Iwan Balating, ki je 46 let star in se je udeležil prve svetovne vojne kot frontni vojak. L. 1929. je vstopil v narodno gospodarski oddelek banke, od 1. 1939. pa je vodil bančni oddelek. Švedske vžigalice za Turčijo Švedski 'vžigalični ‘koncern je sklenil pogodbo, po kateri bo dobavil Tu rdi ji 14.000 zabojev ali okrog 70 milijonov škatlic vžigalic. Med vojno se je potrošnja vžigalic v Turčiji močno povečala, domačim tovarnam vžigalic pa primanjkuje lesa j fr. p. Zajec \ DIPLOMIRAN OPTIK ijubdana ? ULICA 3. MAJA E. Slkljana — Stritarjeva ulica štev. 5 priporoča se tvrdka Jurčič S ŠPECERIJSKO IN KOLONIALNO BLAGO P r i poroča se A. JANEŽ delikatesna trgovina Ljubljana, Ulica 3. maja ♦ Fttr das Konsortium »Trgovski liste als Verlag Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriltleiter — Urednik: Aleksander Železnikar Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar MihaJek. — Alle — vsi v Ljubljam. Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. —