ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV O DELOVANJU V SZDL
Krajevne skupnosti je treba napolniti z življenjem
V torek, 17. februarja, so se odzvali vabilu predsednika občinskega komiteja ZKS Ivana Kuharja aktivisti SZDL in čiani ZK, ki delajo v organizacijah in organih SZDL in se udeležili razgovora, s katerim je občinski komite ZKS nekako zaokrožil javno razpravo o delovanju članov in organizacij ZK v socialistični zvezi, ki je v organih in organi-zacijah ZKS, nekoliko pa tudi v socialistični zvezi, tekla vse od objave osnutka stališč CK ZKJ v glasilu Komunist.
Na tem razgovoru aktivistov ZK v SZDL so ob tem temelj-nem gradivu spregovorili še o ugotovitvah in pripombah iz javne razprave do tedaj, ko jih je občinski komite zbral in pripravil za oceno javne razprave na seji občinskega komiteja ZKS, ki je bila dva dni kasneje, 19. februar-ja. O tej seji bomo poročali v pri-hodnji številki, ki bo izšla čez 14 dni (11. marca), danes pa osta-nimo pri aktivu aktivistov v SZDL, ki so člani ZK, saj je bil ta zanimiv kljub temu, da je bilo tu slišati predvsem že stara spozna-nja in ugotovitve. Vsekakor pa
moramo že na začetku zapisati, kot je v kratkem uvodu na razgo-voru povedal tudi Ivan Kuhar, da s tem aktivom in sejo komiteja razprava o zvezi komunistov in socialistični zvezi še ne bo kon-čana. O tem bo treba spregovo-riti še mnogokrat in šc v preneka-terih organih in zlasti v številnih društvih in drugih frontnih delih socialistične zveze. Pa sevcda ne zato. dabi »odkrivali« nekaj no-vega, saj imamo spoznanj že do-volj, gre predvsem za to, da bi ta spoznanja uresničili.
Kako spoznanja uresničiti pa je osrednje vprašanje, ki je naj-
težje, najbolj zavozlano in eno z drugim pogojeno, hkrati pa po-vezano z drugačnimi oblikami dela, ki zahtevajo več znanja, več polnosti in vsebine. Pomenijo pa tudi slovo od lagodnega forum-skega dela. ko se je dalo odločati za Ijudi brez ljudi, v varnem za-vetju, predaleč od vsakodnev-nega življenja.
Zveza komunistov ni izpeljala ustavne zasnove SZDL, saj ta danes komaj seže do občinskih organov SZDL, predvsem pred-sedstva in v nekaterih KS prav tako. Pa šo to je tako zelo pogo-jeno s kadrovsko zasedbo v po-sameznem mandatu. Hkrati pa ugotavljamo, da ZK premaio ko-risti možnosti za uresničevanje politike in ciljev ZK v okviru SZDL in njenih frontnih druž-benopolitičnih in družbenih or-ganizacijah, samoupravnih or-ganih KS, delegacijah, dru^tvih ter ostalih oblikah množičnega delovanja delovnih Ijudi in ob-čanov.
Res je to zapleteno, toliko imamo dobro napisanega, pa tako malo od tega v vsakodnev-nem življenju brezhibno delujo-čega. Pa v prenekaterih okoljih manjka zelo malo, morda tako kot pri stroju vijak. pa ne deluje in vse znanje in delo vgrajena v
stroju, ne služita nikomur.
Pa vendar bi bilo povsem dru-gače, je bilo ugotovljeno v raz-pravi. če bi se člani ZK ne ome-jevali takft ozko le na delovanje v okolju svoje osnovne organizaci-je, če bi se s svojim družbenim znanjem in oblikovanim odno-som vključevali kot ljudje med Ijudi tudi v kraju bivanja, da bi v svoje stolpnice, ulice, vasi vnesli več življenja, več dogajanj, več možnosti interesnega vključeva-nja ljudi vseh starosti in vseh po-klicev. Da bi se med seboj poz-nali in da bi se krajevne skupno-sti napolnile z življenjem, kajti življenje je socialistična zveza. Potem bi šele lahko deloval dele-gatski sistem in vse drugo, kajti med Ijudmi bi bil vzpostavljen vsakodneven povsem naraven človeški kontakt, ne zaradi zveze komunistov in ne zaradi sociali-stjčne zveze, temveč predvsem zaradi ljudi samih. Do take polne družbeno prekrvavljene kra-jevne skupnosti seveda pot ni lahka, predvsem zato ne, ker bi morale subjektivne sile, zlasti pa zveza komunistov svoje moči v veliki meri preusmeriti v kra-jevne skupnosti, delovne organi-zacije in sindikat pa bi tudi mo-rali številne aktivnosti prenesti v krajevne skupnosti.
V delovnih organizacijah se preveč dogaja, v KS pa premalo, pa vendar bi morali v delovnih organizacijah bolj delati, v KS pa bolj živeti. Zato je bila na po-svetu tudi izrečena misel in ugo-tovitev, da se moramo preprosto organizirati tako, DA BOMO TAM, KJER DELAMO, ŠE BOLJ DELALIIN TAM KJER ŽIVIMO, ŠE BOLJ ŽIVELI. S. GERLICA