SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 1 de diciembre - 1. decembra 2011
OB VOLITVAH
Člani Slovenske škofovske konference so ob bližajočih se državnozborskih volitvah na vernike naslovili sledečo izjavo:
Slovenski škofje želimo pred bližnjimi državnozborski-mi volitvami najprej poudariti, da so volitve najbolj pomemben trenutek v življenju demokratične družbe. Dejansko gre za edino priložnost, ko državljani neposredno odločamo o svoji prihodnosti.
Zato sta udeležba na volitvah ter odgovorna in premišljena izbira pravih kandidatov pomembna moralna dolžnost, ki izvira iz naše soodgovornosti za gmotno in duhovno blaginjo vseh prebivalcev Slovenije. Vse verujoče rojake in vse druge državljane pozivamo, naj se volitev zanesljivo udeležijo in preudarno volijo. Glas vsakega je enako pomemben in enako potreben. Volitev zato ne smemo lahkomiselno opustiti in se odpovedati dostojanstvu svobodnega državljana, ki zna del odgovornosti za širšo skupnost sprejeti tudi nase. Zadnji koncil jasno naroča: »Vsi državljani naj se torej zavedajo pravice, ki je hkrati dolžnost, da uporabijo pri volitvah svojo svobodo v prid skupne blaginje«.
Od zadnjih državnozborskih volitev so se razmere v Sloveniji močno spremenile in poslabšale. Smo globoko v gospodarski in moralni krizi. Tudi zato je zelo pomembno, da skrbno pretehtamo svojo odločitev in damo svoj glas
tisti politični stranki, od katere lahko pričakujemo, da bo spoštovala in uveljavljala temeljne vrednote in ključna izhodišča za našo boljšo prihodnost. To je najprej pravna država, ki bo dosledno uveljavljala načelo pravičnosti in poštenja ter ustvarjala pogoje trdnega gospodarskega razvoja z novimi delovnimi mesti in pravično porazdelitvijo dobrin. Potrebujemo demokratično državo, ki bo spoštovala življenje in človekovo dostojanstvo, ki bo varovala družino, posvečala dolžno pozornost vzgoji mladine za vrednote, na katerih temelji pošteno in srečno življenje, ter skrbela za solidarnost z ljudmi v stiski in preizkušnji ter za zdravo okolje.
Kot katoličani pa bomo pozorni tudi na to, da bomo izvolili poslance, ki priznavajo pomembnost krščanskih vrednot v družbi in so v svojem okolju dokazali, da so vredni našega zaupanja. Tudi tukaj velja Jezusova beseda: »Po njih sadovih jih boste spoznali«.
Na koncu ne moremo mimo znanih in vedno veljavnih besed svetniškega škofa blaženega Antona Martina Slomška: »Še enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro; kakor si boste sami po-stlali, tako boste ležali.«
30-letnica Kulturnega doma
Minister dr. Boštjan Žekš se je v nedeljo, 27. novembra 2011 udeležil osrednje slovesnosti ob 30-letnici delovanja Kulturnega doma v Gorici. Tokratna prireditev, katere se je udeležilo veliko visokih gostov, je potekala pod naslovom »Rokovanje kultur«.
»Z naslovom Rokovanje kultur smo želeli izpostaviti bližino in sodelovanje med tremi kulturami našega mesta, hkrati pa je 'stisk roke' tudi simbol za vlogo kulturne dejavnosti, ki nam lahko pomaga pri pre-moščanju hude družbene in gospodarske krize,« je še pred slovesnostjo povedal ravnatelj Igor Komel. Izpostavil je pomen prepletanja večjezičnosti v kulturnem domu, za katerega pravi, da bo tudi v prihodnje ostal dom kulture celotne Goriške.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici odprtja tega slovenskega kulturnega hrama (19812011) je bila v znamenju večjezičnosti in prepletanja slovenske, furlanske in italijanske
Končno so volitve pred nami. To nedeljo, 4. decembra, bomo Slovenci doma in tudi po svetu odločali o sestavi Državnega zbora za nadaljnja štiri leta. To bodo prve predčasne volitve v dvajsetih letih slovenske države. Po hudi krizi, ki je odnesla vladajočo levo koalicijo, pa vse napovedi kažejo, da bo ponovna priložnost za pomladno vlado.
Zadnji teden poteka v znamenju obtožb, kar je že tradicija na slovenskem političnem prostoru. Nekaj je resnih in dokazanih, veliko pa izmišljenih ali pretiranih. Ankete pa so na dnevnem redu, saj se letos lahko objavljajo tudi zadnji teden.
Vsak medij hoče objaviti svojo napoved. Tako je celo Radio Ognjišče naročil raziskavo javnega mnenja agenciji ODMEV, in napovedal, da bo zmagovalka letošnjih volitev SDS, ki bi jo podprla skoraj tretjina (30,9%) tistih vprašanih, ki se nameravajo udeležiti volitev in so opredeljeni. Sledi ji Pozitivna Slovenija Zorana Jankovica z 19,8 odstotno podporo anketirancev. Na tretje mesto se je nekoli-
Glasovali bomo
ko presenetljivo prebila SD, ki bi jo podprlo 12,2 odstotka anketirancev. Sledijo Državljanska Lista Gregorja Viranta, zanjo bi glasovalo 8 odstotkov sodelujočih v anketi, DeSUS, za katerega bi se odločilo 7,6 odstotka anketiranih, NSi bi ji anketiranci namenili 5,7 odstotka glasov ter SLS, ki bi jo podprlo 4,4 odstotka sodelujočih v anketi. Tako bo NSi prva stranka, ki se v sodobni slovenski zgodovini, po izpadu vrne v parlament.
Zanimivo je, da je revija Mladina napovedala Janši zmago s kar 35%. Ista anketa pa je Novi Sloveniji pripisala 7%. Vsekakor je predsednica NSi izrazila, da pričakujejo 10% podporo. Nedeljski večer bo prinesel dokončni odgovor.
KAJ PA MI?
Tudi slovenski državljani, ki živimo v Argentini, se bomo udeležili volitev. Volili bomo na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu. To nedeljo, med 9. in 17. uro se moramo podati v prostore veleposlaništva na Av. Santa Fe 846 - 6° nadstropje.
Tam nam bodo izročili volilni list. POZOR: dobro moramo paziti, ker so stranke različno oštevilčene v različnih volilnih okrožjih. Ista stranka ima lahko v enem okrožju eno številko, v drugem pa popolnoma drugačno. Zato moramo bistveno paziti na ime, oziroma kratice stranke, da ne bo naš glas izgubljen. Obkrožiti moramo številko kot običajno.
Kaj pa volitve po pošti? Po doslej veljavnem zakonu bi morali vsi slovenski državljani, ki stalno prebivamo v tujini, pravočasno prejeti celotno volilno gradivo. Ob zaključku tega izvoda (torek, 29. 11. ob 17. uri) nismo mogli ugotoviti niti enega prejemka tega gradiva. Argentinska pošta? Nak, to pot ne, ker so nam tako iz Kanade kot iz Avstralije sporočili, da pri njih tudi še niso prejeli volilnega gradiva. Saj bomo potem lahko protestirali. A kaj pomaga po toči zvoniti? Veliko število državljanov ne bo moglo izpolniti te pravice--dolžnosti. Zato je toliko bolj važno, da vsak, ki more, pohiti na veleposlaništvo in izrazi svojo voljo. vsak glas je važen!
vstopili smo v Slomškovo leto
glasbe. Osrednji govornik na prireditvi je bil predsednik Kulturnega doma Boris Peric, ki je v svojem nagovoru poudaril predvsem dejstvo, da je danes Kulturni dom v Gorici kraj srečevanj slovenskih, furlanskih in italijanskih ljudi, da je odprt vsem novim oblikam kulture. Zbrane pa so nagovorili še minister dr. Boštjan Žekš, goriški župan Ettore Romoli in predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Rudi Pavšič.
»Četrtega novembra 1926 so fašisti zažgali slovenske knjige pred Trgovskim domom v Gorici, kar je za nas Slovence bila naša kristalna noč, saj je slovenska prisotnost za dolga desetletja v Gorici obmolknila in je zato odprtje Kulturnega doma pomenilo nov preporod za slovensko narodno skupnost v Gorici,« je dejal Peric. Dodal je, da je v tridesetih letih Kulturni dom postal vitrina slovenske kulture v mestu, a ne samo to, saj se je odprl vsem someščanom in postal kraj srečevanj.
V rojstnem kraju blaženega škofa Antona Martina Slomška -na Ponikvi - se je v soboto, 26. Novembra, začelo Slomškovo leto. Pod geslom Svetost prenavlja svet bo potekalo v spomin na 150. obletnico njegove smrti. Med slovesno sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Marjan Turnšek, je vernike nagovoril celjski škof Stanislav Lipov-šek.
Po besedah škofa Stanislava Lipovška želi Slomškovo leto v prvi vrti poživiti našo molitev, da bo Slomškovi beatifikaciji kmalu sledila tudi njegova kanonizacija. »Pobude Slomškovega leta nam želijo tudi pomagati, da v naših srcih, po naših domovih in družinah, po naših župnijah ter po cerkvenih in družbenih ustanovah močneje zažari svetniška podoba blaženega škofa Antona Martina Slomška. Prav tako naj zažari njegova karizma, ki jo v odlični meri povzema njegovo škofovsko geslo Vse v večjo čast Božjo in v zveličanje duš,« je še zaželel škof Lipovšek.
Program Slomškovega leta bo sicer osredotočen
predvsem na ohranjanje žive zavesti pomena njegovega življenja in dela. Kot je povedal mariborski stolni župnik Marko Veršič, namreč svetnik ni postavljen za čas v 19. stoletju, ampak nam v 21. stoletju. »Zavedati se moramo, da vsak blaženi na Slovenskem ni obogatitev za svojo škofijo. Je obogatitev za vso Slovensko Cerkev. Je znamenje te naše povezanosti, te naše možnosti, da živimo v vsej tej širini. Zato Slomšek kot blaženi mora ostati blaženi nas vseh in Bog daj, da se mu čim prej pridružilo čim več naših blaženih, ker bo mogel vsak najti kakšno točko v življenju vsakega, da ga bo posnemal, in to je ena tistih želj in idej, ki jih želimo v bodoče, tudi na Slomškovem grobu, udejanjati s priprošnjami,« je še povedal.
Med dogodki, ki se bodo zvrstili v Slomškovem letu, je mariborski stolni župnik poudaril predvsem molitve za Slomškovo kanonizacijo. Vsak mesec bodo izpostavili tudi posamezno, za blaženega škofa Slomška značilno vrednoto, ki je aktualna tudi danes. To so vera, edinost, kultura, družina, vstajenje, Cerkev, domovina, duhovništvo, Marija, vzgoja, delo in narava.
Za zgodovinski spomin
V Sloveniji so dobili leta 2005 tri državne praznike, ki pa niso dela prosti dnevi. Tako je 17. avgust postal Dan združitve Prekmurskih Slovencev, 15. september Dan vrnitve Primorske k matični domovini, 23. november pa Dan Rudolfa Maistra. Ti prazniki želijo spomniti na pomen zgodovinskih dogodkov, ki so prispevali pomemben delež k sedanji podobi Slovenije. Ob dnevu Rudolfa Maistra je potekala posebna slovesnost v Slovenski Bistrici, kamniški rojaki pa so jo imeli že pred tem.
General Maister je 23. novembra 1918 po razorožitvi nem-
ških brambovcev prevzel oblast v Mariboru. S to akcijo je Maister skupaj z Narodnim svetom postal gospodar mesta in okolice, razmejitvena črta z Nemško Avstrijo pa se je oblikovala na črti Radgona, Šentilj in Kozjak. V spomin na ta dogodek, ki je pomemben za utrditev naše severne meje, je 23. november državni praznik - Dan Rudolfa Maistra.
Državne proslave zaradi varčevanja letos ni bilo. Najvišji predstavniki države pa so šli v Slovensko Bistrico, kjer je bila osrednja proslava. V Kamniku, rojstnem mestu generala Maistra so že pra-
znovali. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina nanj. Prejeli so jih: prostovoljno gasilsko društvo Unec, ki neguje spomin na Maistra že od njegove smrti leta 1934, Nikolaj Pinterič za ustanovitev in vodenje Društva general Maister Kamnik in odvetnik Rudi Vouk za prizadevanja ob postavitvi 71-tih dvojezičnih tabel na južnem Koroškem. V nagovoru, ki ga je imel ob tem, je zbranim predstavil razmere, v katerih živijo rojaki na avstrijskem Koroškem in kompromisno rešitev glede dvojezičnih napisov.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Abu Sabu ali Don Kihot?
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Če pravim, da se 90 let izpolni le enkrat v življenju, ne odkrivam mokre vode. Zorko Simčič je dočakal svojih prvih 90 let. Mislim, da nisem prav zadel: ni jih do-
čakal, ampak doživel, dosegel, kot doseže gornik vrh visoke gore. Dosežka s(m)o vsi veseli, zato je bilo kar nekaj javnih znakov tega veselja.
Srečanje na Mohorjevi v Celju in v Ljubljani, pri Svetovnem slovenskem kongresu na njegovih Večerih izza kongresa in še kje; tudi uredniki dnevnikov, tednikov, štirinajstdnevnikov so polnili strani svojih publikacij z intervjuji, kjer je slavljenec z njemu dano živahno besedo govoril o pisateljevanju, domobranstvu, izseljenstvu, slovenstvu - o vsem svojem življenju.
Zelo prisrčna pa je bila nič slovesna slovesnost, ki mu jo je pripravila družina. V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani je maševal dr. Robert Petkovšek s še ne-
katerimi znanci-duhovniki, medtem ko so znanci in pri-jatelji-laiki napolnili cerkev. Tako pri maši kot njej sledečemu srečanju v dvorani Vincencijevega doma je ubrano prepeval oktet Deseti brat. Nastala je dolga vrsta, saj je vsak hotel izraziti svoje veselje in čestitke tako njemu kot ženi Minki in vsakemu se je zdelo, da so njegovi predstoječi kar preveč gostobesedni pri voščilih. Dokler ni sam prišel do njega; takrat je bil pa čas prekratek, da bi mu izrazili vse, kar nam je ležalo na duši. Kaj se hoče!
Dvorano je krasila simpatična risba Zorka v donki-hotski opravi, kako se bojuje s številko 90. A to pot je Don Kihot zmagovalec!
Zorko Simčič je do te okrogle, visoke obletnice prišel tudi po zaslugi in prizadevanju ljubeče družine, predvsem žene. To prizadevnost je pri maši dr. Robert Petkovšek tudi poudaril, saj je obče znano, da navadno za vsakim velikim možem stoji velika žena. Seveda se ta veličina ne meri v centimetrih, ampak predvsem v srčni kulturi (in obratno: za vsakim majhnim možem se lahko pojavlja še manjša žena. - Bo kar držalo! Op. GB)
Osebno sem Zorkovo obletnico proslavil še s spomini in z branjem njegovih meni najbolj zanimivih spisov. Ne drame, ne Človek na obeh straneh stene - pač pa sestavki o mislecu, ki fizično nima nobene podobnosti z Zorkom - z njegovo stvaritvijo Abu Sabu! Vsakič me v teh sestavkih preseneča enostavnost in hudomušnost, pa globoka prisebnost pri načrtovanju in iskanju vživlja-nja v novo stvarnost, ki jo je takrat moral najti slovenski emigrant v Argentini. Dva sestavka sta izšla v zgodnjih zbornikih SvSlo 1951 in 1952, zdaj pa sem zvedel, da je izšel še eden leta 1956 v reviji Novi časi. A ne samo to: da je v rokopisu, neizdan, tudi četrti del!
Zorko Simčič je kot gornik dosegel visoko goro, a vse kaže, da ne najvišje. Želim mu, da bi ga videli tako mladostnega še na koti 95, 100 ...!
GB
Gospodarsko sodelovanje s Slovenijo
Iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je prispelo pismo, ki ga v krajši obliki posredujemo bralcem. Podpisuje ga dr. Zvone Ži-gon, ki je zdaj v okviru dela na Uradu zadolžen za vzpostavitev in krepitev sodelovanja na področju gospodarstva med Slovenijo in Slovenci po svetu:
Pozornost Vlade RS se je že pred časom usmerila v izrazito spodbujanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja oziroma v uveljavljanje in zaščito interesov slovenskega gospodarstva v tujini.
V medresorski projekt tako imenovane »gospodarske diplomacije« sodi tudi spodbujanje gospodarskega sodelovanja s slovenskimi gospodarskimi subjekti v zamejstvu in po svetu. V to sta v prvi vrsti vključena Ministrstvo za zunanje zadeve RS ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Načrt na dolgi rok predvideva naslednje dejavnosti: oblikovanje širšega seznama slovenskih poslovnežev, podjetnikov, strokovnjakov na različnih področjih; oblikovanje
ožjega seznama vrhunskih podjetnikov, ki bi v bodoče predstavljali nekakšno posvetovalno telo za sodelovanje s slovensko vlado; spodbuditi oblikovanje IZSELJENSKIH POSLOVNIH ZDRUŽENJ v slovenskih skupnostih po vsem svetu, ki bi dejansko okrepili slovensko mednarodno gospodarsko sodelovanje in bi pritegnili k sodelovanju tudi mlajše, oz. tiste, ki se jim bi zdelo zanimivo, če bi lahko svoje slovenstvo pokazali v obliki poslovnega sodelovanja; oblikovati mrežo takšnih združenj, povezati jih z že obstoječimi; organizirati »vseslovenski gospodarski forum«; itd.
Poslovno sodelovanje za »izseljensko združenje« ne pomeni nujno trgovanja s Slovenijo ali investiranja v njej, lahko gre tudi za na primer: pripravo slovenske stojnice na nekem gospodarskem sejmu v vaši državi; pomoč pri organizaciji obiska poslovne delegacije iz Slovenije; sodelovanje pri gospodarski in turistični promociji Slovenije v vaši državi; itd.
Omenjenih ciljev in načrtov nikakor ne bo mogoče uresničiti brez vaše pomoči in sodelovanja, drage rojakinje in rojaki! Zato vas vljudno prosimo, če lahko na to pismo odgovorite tako, da nas seznanite s trenutnim stanjem, dejavnostmi v morda že obstoječih izseljenskih poslovnih združenjih. Prosimo tudi za vaše mnenje, ali bi v vašem društvu mogoče (in kako) oblikovati takšno »gospodarstvo sekcijo« znotraj društva. V kolikor že imate seznam slovenskih podjetnikov in poslovnežev v vaši državi (mestu, društvu), se priporočamo za informacijo o tem. Seznam bo v prvi fazi zgolj za interno uporabo Urada. Prosimo vas, da med mlajšimi generacijami razširite novico o našem interesu za tovrstno, »gospodarsko« sodelovanje; s svojimi predlogi se lahko obrnejo bodisi na vas bodisi neposredno na Urad.
Če je le mogoče, nam vaše odgovore, komentarje, vprašanja, ... pošljite na elektronski naslov: zvone.zi-gon@gov.si, ali na telefonsko številko + 386 1 230 8011 (Zvone Žigon).
Radio Ognjišče praznuje
Radio Ognjišče že 17-to leto razveseljuje slovenski medijski prostor. Pretekli ponedeljek, 28. novembra je celotna ekipa praznovala 17. rojstni dan oddajanja iz osrednjega studia v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, ki so ga obeležili s slovesno zahvalno sveto mašo.
Vrhunec tudi letošnjega praznovanja je bila slovesna zahvalna sv. maša, ki jo je v kapeli zavoda, daroval provincial kapucinov, br. Štefan Kožuh.
Pred sklepom prazničnega zahvalnega bogoslužja se je urednik zahvalil vsem, ki so se udeležili obletne sv. maše, pa tudi vsem, ki so bili z njimi povezani s pomočjo radijskih valov.
Radijsko jutro in dopoldne je bilo praznično obarvano. Jože Bartolj, Matjaž Merljak in mnogi drugi radijski voditelji, so za poslušalce ustvarjali prijetna presenečenja in
prijazno vzdušje, ki upamo, se bo nadaljevalo tudi v popoldnevu in večeru.
Težko je opisati važnost radia Ognjišče. V sceni medijev, ki so pretežno v službi politične kontinuitete, ali pa puščajo ob strani verske, narodne in sploh etične vrednote, je pojav Ognjišča bistvenega pomena. Razveseljivo važno pa je tudi, da je ta katoliški glas na visoki profesionalni ravni. V medijskem prostoru vedno zaseda prva mesta po-slušanosti in voditelji posameznih programov žanjejo priznanja in nagrade.
Radio Ognjišče pa ima tudi to posebnost, da posveča veliko važnost življenju in delovanju Slovencev po svetu. Poseben program je namenjen tej tematiki, ki potem dobi odmev tudi na spletnih straneh radia. Prav uredništvo našega lista tedensko poroča o dogodkih slovenske skupnosti v Argentini, gradivo ki vedno dobi vreden prostor na radijskih valovih in straneh. Naj gredo torej tudi naše čestitke ob tako lepi obletnici, z željo nadaljnjih uspehov.
Še en teden brez dobrih novic. Le nove napovedi varčevanja, ki se bo odsevalo v odpravi subvencij in povišanju tarif javnih storitev. Vzporedno pa se čuti napetost med vlado in sindikati v času, ko se bližajo pogajanja glede povišice plač.
Kje bo meja? Večkrat neformalni pogovori potekajo še pred koncem leta. Podjetniki in sindikalisti hočejo čim prej zastaviti smer dela v naslednjem letu. Eni morajo vedeti, kolikšen bo vpliv plač na stroške; drugi, kaj lahko pokažejo delavcem, ti pa kako bodo zastavili družinske ekonomije v letu, ki ne kaže prijaznega obraza. Vlada je že potrdila, da bo v boj proti inflaciji vključila neko mejo v povišicah plač. Sama predsednica je v nagovoru podjetnikom izjavila, da bo govor o inflaciji resen in odkrit. Ob tem bi bilo prvo vprašanje: Kaj ni bilo rečeno, da ni inflacije, oziroma, da je majhna in pod kontrolo? Vsekakor, neuradno se iz vladnih krogov širi ukaz, naj povišice plače ne presežejo 18%. Če upoštevamo, da so lani presegle 30% in v nekaterih primerih dosegle tudi 40%, je vidno, da skuša vlada vpliv plač na cene zmanjšati na polovico. Ji bo uspelo? Ta bo eden ključnih dejavnikov v prihodnjih mesecih. Ker vsi resni strokovnjaki postavljajo letošnjo inflacijo nad 25% (statistike provin-cijskih uradov, ki niso pod državno kontrolo, kažejo celo višjo), je razumljivo, da bodo sindikati zahtevali vsaj enako povišico. K normalni podražitvi cen pa je treba dodati še skok tarif. Ker je vlada namenjena, da odpravi večino podpor, bodo te povišice močno vplivale na žepe normalnih državljanov. Kako torej postavljati meje? Za prve mesece prihodnjega leta lahko pričakujemo hudo socialno napetost. Od volje (in zmogljivosti) podjetnikov in ra-zumevajočega postopanja vlade je veliko odvisno. Torej ne moremo pričakovati miru; raje obratno. Sindikati so že jasno povedali, da ne sprejmejo nobene omejitve povišicam.
Jaz varčujem, ti var-čuješ ... Predvsem pa je država tista, ki trdi, da bo varčevala. Obljube je seveda lažje izreči, kot pa potem izpolniti. Ne gre tukaj samo za subvencije javnim storitvam. Celoten državni račun je pod vprašajem. Predvsem pa je pereče področje energije, ki je zašlo v hudo krizo. Vsa leta obeh kirchnerističnih vlad so strokovnjaki opozarjali, da vlada opušča eno glavnih področij vsake uspešne države: energijo. Ni bilo nobene investicije v raziskave
novih energetskih področij. Petrolej, ki bil važen dejavnik razvoja, je oslabel. Plin, ki smo ga izvažali, sedaj uvažamo in drago plačujemo. Država lahko prihrani milijone, ki jih je vlagala v subvencije, a to so končno pesi. Za uvod plina in težkih goriv pa troši dolarje, ki jih že ni preveč. Strokovnjaki računajo, da bo samo za uvoz plina Argentina prihodnje leto zapravila 5.500 milijonov dolarjev. Ob nastopu Kirchnerja smo plin izvažali! Ob vsem tem (deficit, energija, subvencije) pa gospa predsednica govori, kot da bi to podedovala od neke »prejšnje« vlade, ob kateri kot da nima nobene odgovornosti. Da ni prav, da se bogati okoristijo s subvencijami. Ali je bilo vsa prejšnja leta prav? In še bi lahko naštevali v nedogled. Gospa je podjetnikom govorila tudi o »lepi ubranosti« (sintoma fina), ki naj bo vzpostavljena med vladi in kapitalom. Kako naj bo ubranost (ugla-šenost, ujemanje) lepo, če ga izvajata dva rogovileža kot sta Moreno in Echega-ray. Moreno zbija vzporedni dolar s tem, da grozi vsem in vsakemu s posledicami in maščevanjem. Tako mu je uspelo, da je na črni borzi dolar s 4,80 padel na 4,50. A za to ceno ga nihče ne dobi.
Nova doba. Prihodnjega 10. decembra se bo za Argentino začela nova doba. Oziroma, naj bi se začela. Nekateri si netijo upanja, češ, gospa bo izvajala zadnji ustavni mandat, in bo gotovo bolj pazila na zunanjost a tudi na uspešnost, kot doslej. To naj bi se razbralo tudi ob njenem naporu, prikupiti se podjetnikom. A to ni tako lahko. Po eni strani je v zadnjih osmih leti oblasti ta vlada dokazala, da rada kaže lepe ustnice, a potem uporablja ostre zobe. Po drugi strani pa bližanje kapitalu pomeni oddaljevanje od sindikatov. Nevarno je. Treba je splošnega soglasja. A še druge odtenke ima ta teorija. Da je neka vlada uspešna, mora imeti sposobne strokovnjake. Doslej smo pa videli, da teh ni. Boudou? Moreno? La Campora? Primer državne letalske družbe jasno kaže, da so ti mladeniči v isti meri naduti kot nesposobni. Pa vendar jim je gospa predsednica izrazila vso podporo. Čas beži. Potrebne ukrepe bi bilo treba takoj uvesti. Pa se niti v zadevi subvencij niso na jasnem, kako naj to izvedejo. Vsem se mudi, pa se v tej naglici zaletavajo in spotikajo. Če se bo to nadaljevalo, slabo kaže. Opozicija pa se še vedno izživlja v notranjih prepirih.
SAN JUSTO
SOLSKI IZLET
Mladika je bila letos - mednarodna
Najbolj pričakovani dan!
Folklorni skupini Mladika je v letošnjem letu uspelo potovati v sosednji Urugvaj. Na povabilo članov prekmurskega društva Primera Sociedad Eslovena Transmurana smo obiskali sloven-
Po sveti maši, skupna slika s p. Miranom Žvanutom
ske rojake v soboto 13. in nedeljo14. avgusta. Pridružil se nam je tudi zbor Zveze slovenskih mater in žena Našega doma.
V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali v pristanišču plovne družbe Buquebus in odpluli z ladjo Silvia Ana proti Coloniji v Urugvaju. Dvainsedem-deset članski skupini se je pridružil tudi jezuitski duhovnik p. Miran Žvanut, ki je želel obiskati sorodnike v Montevideo.
Vozili smo se ves dopoldan in do cilja prišli ravno opoldan, da smo skupaj kosili. Sobotni popoldan smo namenili ogledu urugvajskega glavnega mesta. Vodiča sta nam bila ga. Susana in g. Hugo, člana tamkajšnjega slovenskega društva.
Nedeljsko sveto mašo smo imeli kar v hotelski dvorani. Daroval jo je naš gost p. Miran, ki je k opravilu povabil tudi sorodnike. Mladi so sodelovali z branjem uvodov, beril in prošenj. Fantje so imeli s seboj tudi kitare, da smo ob spremljavi, vsi ubrano in doživeto peli. Prav za vse pa je bilo verjetno najbolj ganljivo, ko je p. Miran v svojem nagovoru povedal svojo življenjsko zgodbo in opisal trenutek, ko se je lahko srečal s sorodniki na tej polobli sveta.
Sodelovali smo pri nedeljski polurni radijski oddaji. Na kratko smo predsta-
Carlos Jantol. Po prisrčnem pozdravu nam je domači zbor Slovenija posvetil dve pesmi. Sledile so narodne pesmi in plesi v izvedbi zbora Zveze slovenskih mater in žena ter folklorne skupine Mladika. V dveh skupinah in v ustreznih nošah smo zaplesali ljudske plese iz Gorenjske, Razkrižja, Rezije in Prekmurja. V dvorani, med publiko in nastopajočimi je vladalo tako lepo vzdušje, da smo za konec še vsi skupaj zapeli dve pesmi. Sledilo je okusno kosilo. Ob slovesu, pa še zahvale in podaritev spominčkov. Iskreno se zahvaljujemo Slovencem v Urugvaju za lepa doživetja. Prav posebej g. Jantolu in ge. Teresiti Raibar, ki je bila stalno v stiku z nami in na razpolago za vse kar je bilo potrebno.
Ob tako lepem sprejemu smo bili vsi zadovoljni. Gostovanje je obogatilo prav vse. Spoznali smo, da ves trud in delo pri ohranjevanju slovenstva nista zaman. Pri urugvajskih rojakih smo tudi začutili, da je vredno, da z drugimi delimo bogastvo in vrednote, ki smo jih deležni kot aktivni sodelavci slovenske skupnosti.
Vsi zadovoljni in srečni smo se v nedeljo zvečer vrnili v buenosaireško pristanišče, kjer so nas že pričakovali sorodniki.
Meseca septembra smo mladikovci zastopali Slovenijo na Dnevu imigran-
Zbor Zveze slovenskih mater in žena Našega
tov v Palermo. Organizirala ga je občina mesta Buenos Aires. Zaplesali smo belokranjske plese. Ves dan smo na stojnici nudili informacije o Sloveniji in domačo slovensko hrano.
Na povabilo hrvaške skupnosti pa se je folklorna skupina predstavila na Kulturnem večeru v soboto 5. novembra. Sodelovali smo z dvema skupina-
Vsi plesalci na odru ob zaključku programa
vili slovensko skupnost v Argentini in naše delovanje. Veliko poslušalcev se je potem z zanimanjem odzvalo povabilu na srečanje.
K rojakom, v društvo smo bili povabljeni na kosilo. Pred obedom je bil kratek a prisrčen program. Dobrodošlico nam je izrekel predsednik g. Juan
ljudske
ma Hrvatov. Predstavili smo plese iz Rezije in Prekmurja.
Zaključujemo delovno dobo z zadovoljstvom nad lepimi doživetji. V zavedanju pomembnosti ohranjanja slovenskih vrednot smo vložili veliko dela, truda, volje in veselja. Privoščili si bomo počitniški oddih! MLADIKA
Učenci iz osnovnošolskih tečajih slovenskega jezika v Buenos Airesu so uživali jasen sončen dan v Glewu v soboto, 5. novembra 2011. Dan pred izletom je bil siv in deževen, bali smo se, da bi se načrti o prelepem izletu zrušili in bi se morali »učit«. Ves popoldan je lepo lilo, a prošnje so bile uslišane. Saj res, Boga smo prosili za lepo soboto, o petku se pa nismo nič zmenili. Tako smo proti večeru lahko na nebu opazili nekaj zvezdic in to je dalo upanje, da bo sobota kar »po naročilu«.
Najljubši športi za starejše otroke so bili: nogomet, med dvema ognjema in odbojka. Turnirji ali prosto podajanje žoge je veselilo prav vse otroke. Mlajši so tekali, se lovili, skakali in se razveselili po velikem travniku, za mizo so pridno barvali ter tudi na peskovniku prebili nekaj ur.
Vroče je bilo. Kremni ali vodeni sladoled je hitro prišel na vrsto. Razne dobrote so se našle tu in tam, še posebno na »učiteljski« mizi.
In res. Zgodaj zjutraj je bilo treba od doma s hrano, pijačo, kremo proti soncu, kratkimi hlačami in nekaj denarja za sladoled. Vsaka šola je poskrbela za avtobuse in tako smo vsi srečno prišli na pristavo očetov lazaristov »Maria Reina«. Kdo smo vsi? Otroci in učitelji, pa nekateri starši, iz Baragove, Balantičeve, Jurčičeve, Jegličeve ABC (prvič so prišli v Glew!), Prešernove, Rožmanove in Slomškove šole.
Dan smo pričeli s sveto mašo, ki jo je daroval g. Jože Bokalič. Med drevjem, ki nam je nudilo senco, smo se Bogu zahvalili za prelepi dan in se priporočili naši nebeški materi Mariji. Ker smo že bili vsi skupaj, smo uporabili priložnost in se slikali. Nato pa tekli k igrišču. Nekateri so se spomnili, prej ali slej, na kosilo.
Urini kazalci se niso počasneje premikali in kmalu je bila ura za vrnitev. Hitro smo pospravili vse, se poslovili od prijateljev drugih šol in se z veselim obrazom vrnili domov z željo, da se bomo prihodnje leto ponovno vrnili na to čudovito letovišče.
BARAGOVA ŠOLA
Obiskale so nas Ragle
Nekateri otroci so bili že prejšnji večer v dvorani Hla-dnikovega doma in jih slišali. A, ker ni bilo priložnosti za otroško interaktivnost, so želele obiskati naslednji dan, v soboto, 29. oktobra, še našo šolo.
Malo pred deseto smo jih sprejeli in skupaj zajtrkovali. Ko se je odmor končal smo se preselili v dvorano in se kar takoj postavili v krog. Najprej je voditeljica šole pozdravila in predstavile otrokom skupino Ragle. Nato se tudi one predstavile in takoj otrokom pokazale raglje in pojasnile, zakaj se tako imenujejo. »Veste kaj pomeni 'ragljati'? ... Klepetati, in tako je nastalo ime,« je razložila ga. Zvonka Rot, ker so one samo klepetale, ko so skupaj prišle.
Otroke so naučile, kaj je delala neka pekarica, ko je morala zamesiti kruh in kako je ves teden delala in delala, da bi zamesila kos kruha. Končno je v nedeljo sama vse pojedla. Otroci so takoj ponavljali refren in se zabavali z mimiko.
Nato je prišla na vrsto neka igra otroških let. Tu smo se pa učiteljice takoj spomnile, za kaj gre. Bila je »Potujemo v Jeruzalem«, in vrteli se v krogu. Mnogi na žalost sploh ne poznajo več teh iger, ker veliko časa preživijo pred televizijo, računalnikom in drugimi zasloni.
Tedaj smo se pa razdeli-
li v manjše skupine; v vsaki skupini je bila ena učiteljica. Vsak otrok je vzel deskico v roke in zapeli smo po ritmu. Ritem je naraščal in deskice so se morale hitreje vrteti in jih podajati drug drugemu. Tako se je ritem stopnjeval in tisti, ki sta mu ostali dve deski, je zgubil igro. Šel je iz kroga in ostali so znova začeli v počasnem ritmu. »V šolo jaz ne grem ...«; tako se je glasila pesem, zato so jo pa otroci navdušeno prepevali.
Navodilo se je spremenilo. Sedaj smo morali zopet v velik krog. Znova so oživeli spomini učiteljic, ko je ga. Zvonka povedala, kaj se bomo igrali. Nekdo je šel ven in ona je vzela prstan v roke, ga skrila in podajala po otroških ročicah in seveda nekomu ga izpustila. Med tem smo prepevali »Zlat prstan 'mam pa noben'mu ga ne dam«. To igro smo večkrat ponovili in otroci res ugibali, kdo ga sploh ima.
Ura je hitro minila, ker vemo, da kjer je lepo
in veselo dogajanje, čas hitro mine.
Pred poslovilnimi besedami nam je ga. Zvonka pokazala glasbila, taka narejena z naravnimi stvarmi, čisto pre-
prosta. To glasbo, ki so man podarili je občudovanja vredna, ker s tem nam približajo igre in petje naših prednikov, ki niso zapisane v knjigah in pesmaricah. Pustila nam je tudi mnogo idej, da bi se lahko zabavali in igrali. Otroci so bili seveda tudi presrečni, ko so dobili sladkarije in spo-minčke. Učitelji smo pa dobili vsak svojo ragljo in košček
domotožja iz otroških spominov.
Zelo hvaležni smo bili za njihov obisk in upajmo, da bo tudi še kdaj drugič!
LvS
SLOVENSKA VAS
Zanimiva delavnica Ragel
VELEPOSLANIŠTVO
Razstavlja Irena Žužek
Že v 45. številki je Svobodna Slovenija poročala o izredno kvalitetnem nastopu skupine »Ragle« v Hladnikovem domu v petek 28. oktobra.
Pevke, ki imajo neprecenljive zasluge za ohranjanje pristne narodno glasbene dediščine, so pred tem že potovale po Argentini, z uspelimi nastopi v mestih Parana in Mendoza, v naslednjih dneh pa so zaključile svojo turnejo in se vrnile v Slovenijo.
Pavle in Antonija
Rot, vod i te l j a tega projekta, sta za nekaj dni podaljšala svoje bivanje med nami, kar je omogočilo delavno srečanje s skupino upokojencev iz Slovenske vasi v sredo 9. novembra popoldne. V neformalnem družab-n e m razpoloženju sta po kratki obrazložitvi nastanka in načina delovanja skupine začela brskati po spominu udeležencev.
Na dan so prišle že večinoma opuščene navade in z njimi povezane pesmi, ki so bile živo prisotne v prvih letih v vasi in morda še posebej na »Urbančevini«.
Gosta sta skrbno posnela vse kar se je iz daljnih spominov in ne brez napora dalo prenesti v petje in pripovedovanje.
Poslovitev je bila s prijetnim občutkom, da se na tak način le reši pozabe katera skrita
dragocenost naše bogate kulturne dediščine.
F.S.
Apetit v La Nacionu
dicionalnih evropskih okusov je bila restavracija Apetit, Vivod.
Čestitamo za tako izreden uspeh.
evropa naj ustvarja
Evropska komisija je predstavila nov program na področju kulture, ki ga bopredlagala za proračunski okvir obdobja 2014-2020.
Program Ustvarjalna Evropa bo zagotovil podporo vsem, ki delajo na področju kinematografije, televizije, scenskih umetnosti in kulturne dediščine. Na voljo naj bi imel 1,8 milijarde evrov proračunskih sredstev. S programom želi Evropska komisija spodbuditi kulturno in ustvarjalno industrijo, ki je pomemben vir zaposlovanja in rasti v Evropi. Komisija je predlagala tudi dodelitev več kot 210 milijonov evrov sredstev novemu finančnemu jamstvenemu instrumentu, ki bi malim izvajalcem omogočil dostop do bančnih posojil v skupni višini do milijarde evrov. Okoli 60 milijonov evrov pa naj bi bilo namenjenih za sodelovanje na področju politik, za inovativ-ne pristope k privabljanju občinstva in nove poslovne modele.
Predlog komisije naj bi zagotovil finančna sredstva za 300.000 umetnikov in zaposlenih na področju kulture ter za vsaj 2500 evropskih kinodvoran,
ki bi omogočale, da bi bila vsaj polovica predvajanih filmov evropskih. Program bi podprl tudi distribucijo več kot 1000 evropskih filmov.
Program predvideva tudi podpr-tje prevodov več kot 5500 literarnih del ter omogoča usposabljanje številnim kulturnim organizacijam in strokovnjakom. Projekti, ki bi prejeli finančna sredstva iz programa, naj bi dosegli vsaj 100 milijonov ljudi. »S to naložbo bomo pomagali tisočim v kulturnem in avdiovizualnem sektorju, da čim bolj izkoristijo enotni trg in pritegnejo novo občinstvo v Evropi in zunaj nje. Brez te pomoči bi bil vstop na nove trge zanje težaven ali celo nemogoč. Ustvarjalna Evropa spodbuja tudi kulturno in jezikovno raznovrstnost ter pomaga uresničevati cilje na področju zaposlovanja in trajnostne rasti iz strategije Evropa 2020,« je povedala evropska komisar-ka za izobraževanje, kulturo, večje-zičnost in mlade Androulla Vassiliou. O predlogu se bosta posvetovala Svet EU in Evropski parlament, ki bosta sprejela dokončni sklep o proračun-
Pod geslom »Dobri vetrovi za kulturo« (»Dobri vetrovi, ki prinašajo navdih slovenskim umetnikom«) Veleposlaništvo Republike
brana predstavitev njenih del in umetniškega opusa, izpod peresa druge naše umetnice, Tilke Močnik.
Naslov razstave je »Claro de mi alma« (Jasa moje duše). Irenine stvaritve so bistveno abstraktne, s čudovitimi kombinacijami barv in oblik, ki v ljubitelju umetnosti vzbujajo enkratne in soustvarjalne občutke.
Lepa udeležba slovenskih in argentinskih gostov je spremljala otvoritev. Razstava pa je odprta za obisk še do 12. decembra, vsak delavnik od 10. do 17. ure.
Slovenije v Buenos Airesu od oktobra dalje odpira vrata enemu izmed v Južni Ameriki živečih in delujočih slovenskih umetnikov, tako dobro uveljavljenim kot novim talentom. Cikel se je pričel s fotografsko razstavo Oskarja Moleka. 15. novembra pa je bila otvoritev druge umetnice, nam že znane in priznane Irene Žužek.
Razstavo je pričel veleposlanik g. Tomaž Mencin, ki je poudaril važnost ciklusa in predstavil umetnico. Irena Žužek se je nato zahvalila prisotnim za obisk, nakar je bila pre-
SDS ARGENTINA
Letna konferenca
V uglednem bue-nosaireškem jutranjiku La Nacion je v prilogi Moda & belleza, z datumom četrtek, 17. novembra 2011 bil objavljen poseben članek pod naslovom »Ramos Mejia, tisoč občutkov«. Novinarka je seznanila bralce z alternativnimi ponudbami v centru ramoškega mesta na področju oblačil, dek--predmetov in okusov. Predlog za možnost tra-katere lastniki so bratje
V soboto, 5. novembra 2011 ob 17. uri je v Slovenski hiši v Buenos Airesu potekala letna konferenca odbora SDS Argentina.
Po ugotovitvi sklepčnosti in sprejemu dnevnega reda, je predsednica pozdravila navzoče odbornike in člane. Za zapisnikarja je bil izvoljen Andrej Grilc.
Sledilo je branje poročil. Predsednica je prebrala splošno in tajniško poročilo.
Podpredsednik in blagajnik Damijan Ahlin, je prebral blagajniško poročilo, zahvalil se je za prostovoljne prispevke in sporočil, da se je sklenilo, da bo letna članarina
za leto 2012 $ 60, za upokojence pa $40. Podpredsednik Andrej Grilc, je podal komentar o zaskrbljujočem ekonomskem položaju v Sloveniji.
Sledil je razgovor o pomladnih strankah in o kandidatih novo nastalih strank.
Predsednica je poročala o Slovenski demokratski stranki, ki je edina močna alternativa padli levičarski vladi.
Stranko SDS, njenega programa in predsednika Janeza Janšo, je vrh Evropske ljudske stranke v Bruslju v celoti podprl ter pozival slovenske volivce naj se pridružijo njihovi podpori.
Dodala je še »Pri vsaki krizi, se potrebuje močnega voditelja in trdno koalicijo, ki bo delovala enotno in združevalno, in to danes potrebuje Slovenija«
Poudarila je še, da je nujno potrebno, da se v čim večjem številu udeležimo volitev, saj bodo lahko te prelomne volitve.
Konferenca se je zaključila ob 19. uri, nakar so se vsi navzoči udeležili sv. maše za člana Antona Gradišarja, Ro-zalijo Klemenčič in za žive in rajne člane Slovenske Demokratske stranke.
Andrej Grilc
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Naša mladina
Vsak človek, že zato, ker je človek, je lahko zdravo in pravilno ponosen na samega sebe in mora isto priznati tudi svojemu bližnjemu. Vsakdo ima svojo vrednost in to prav zato, ker je človek, in kot tak naj bo koristen vsej človeški družbi.
Veličina človeka je v tem, da je ustvarjen po božji podobi in sličnosti. To mu je dal sam Bog in mu tega bogastva nihče ne more vzeti. Niti največji zločinec ne izgubi te odlike. Jo sicer lahko umaže, kot to stori vsak greh in neubogljivost Boga, ni pa zato izbrisan iz božje družine.
Isto lahko in moramo reči o naši mladini. Nanjo smo ponosni. Oni gredo za nami. Zavedajo se svojega poslanstva na tem svetu in v današnji človeški družbi. Delo starejših, naše žrtve in molitve, naši Domovi, šole, pevski zbori in vse ostalo, ni bilo izgubljanje časa in v njih so korenine globoko pognale.
Delali in vzgajali smo pravilno. Zato smo na to in nanje lahko ponosni. Oni bodo nadaljevali naše delo, ko nam roke obnemo-rejo. To nam pokažejo že sedaj. Oni čutijo svojo odgovornost pred Bogom in pred slo-
venskim narodom. Vzgajali smo jih za dobre katoličane, za božje otroke in za potomce slovenskega naroda. Dajali smo jim zglede, ki naj jih posnemajo. Z delom, z idealizmom za dobro skupnosti, z molitvijo in z vsem, s čemer smo mislili, da jim moremo pomagati.
Oni sami nam to priznajo in so nam tudi hvaležni. Mi pa smo ponosni, da smo izvršili naše dolžnosti. V njih gledamo sebe in v njih smo koristili tudi sebi.
Vidimo jih, mlade, v vseh slovenskih Domovih in v osrednji hiši v Buenos Airesu. Oni sestavljajo različne pevske zbore in igralne skupine. Oni pripravljajo in izpeljujejo naše spominske proslave in narodne praznike. Oni, mladi, učijo naše otroke v sobotnih šolskih tečajih. Vidimo jih na odrih naših dvoran in jih slišimo, ko govorijo ali berejo v slovenskem jeziku in pojejo slovenske pesmi. In še in še ...
Ponosni smo nanje. Govorijo in delajo po našem zgledu. Mi smo izpolnili našo dolžnost in na to smo ponosni. Imamo pravico do tega. V njih gledamo sebe in oni v nas najdejo sebe.
Bog naj nam vsem da moči, da bomo vztrajali do konca. Oni pa so slovenski narod po svetu.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PO SVETU
MISLI OB izseljenski nedelji
Prva adventna nedelja je v krščanskem svetu posvečena izseljencem. Namen tega praznovanja v državah, ki imajo izseljence, je vzbuditi zanje zanimanje pri rojakih, med izseljenci samimi pa ima namen doprinesti jim novo zagotovilo, da domovina nanje ni pozabila, v njih samih pa okrepiti voljo do dela za slovensko izseljensko skupnost ter njeno ohranitev.
Slovenija je bila že pred prvo svetovno vojno dežela, ki je poznala izseljensko vprašanje. Saj so njeni sinovi odhajali na delo v razne zahodne evropske države, pozneje v Združene države Amerike, Kanado in pozneje, tudi v južnoameriške države, zlasti v Argentino in Brazil. V ti dve državi zlasti primorski Slovenci ...
Po drugi svetovni vojni smo dobili Slovenci tudi politično emigracijo. Demokratski Slovenci, ki so med drugo svetovno vojno doma nastopali proti komunističnemu nasilju, so se umaknili v svobodni svet. Danes žive skoro na vseh kontinentih sveta. Največ jih je v Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji. Nekaj jih je ostalo v evropskih državah ...
Politična slovenska emigracija v prekomorskih državah si je pa po 2. svetovni vojni v svobodnem svetu ustvarila Slovenijo v malem. Ima najrazličnejša društva, organizacije, izdaja politični tednik, verske liste, kulturne revije in cela vrst knjig priča, da je to rod, ki noče umreti
slovenci v Argentini
OSEBNE NOVICE
Poroke. V Mendozi sta se 18. novembra t.l. poročila s poročno mašo naslednja para: Stane Snoj in gdč. Marija Božnar. Za priči sta bila: nevesti njen oče Pavel Božnar, ženinu pa Lojze Sedej; ter Pavel Malovrh in gdč. Jelka Božnar. Nevesti je bil za pričo njen oče Pavel Božnar, ženinu pa njegov brat Albert Malovrh. Oba para je poročil slovenski dušni pastir v Mendozi g. Jože Horn, med mašo je pel Slovenski pevski zbor v Mendozi pod vodstvom pevovodje prof. Boža Bajuka. V Ituzain-gu sta pa v soboto 25. novembra stopila pred oltar Metod Mavrič in gdč. Marjetica Šabič. Za priči sta bila nevesti: prof. Vinko Logar, ženinu pa Lado Lenarčič. Mladi par je poročil ženinov brat g. župnik Marko Mavrič, ki je imel tudi poročno mašo.
V ADROGUEJU BOMO GRADILI
Pred desetimi leti je škof dr. Rožman priključil semenišču v Adrogueju še dijaški zavod, ki naj bi dal slovenski emigraciji kader slovensko in katoliško zavednih inteligentov, zlasti še duhovniških kandidatov. Prostori za zavod so bili tedaj urejeni tako, da so vsaj za silo mogli služiti svojemu namenu.
Prevelika skromnost sedanjih prostorov, važnost zavoda za našo emigracijo v tem času in njegov pomen za še nekaj bodočih desetletij so trije osnovni razlogi za gradnjo. Ne gre za razkošne naprave pri načrtih: gre za enonadstropno lepo poslopje, kjer bo dovolj prostora, zraka in svetlobe za okoli štirideset gojencev. ...
Svobodna Slovenija, 30. novembra 1961 - št. 47
RESUMEN DE ESTA EDICION
ŠE pomnite, nekdanji študentje?
Okoli dvesto aktivistov gibanj 15O in Mi smo univerza že ves teden zaseda Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Med drugim zahtevajo polno financiranje študija, konec bo-lonjske reforme, demokratizacijo univerze in štipendije za vse. V »osvobojenih predavalnicah« imajo svoj program, na nekaterih plakatih pa je videti stisnjeno pest in rdečo peterokrako zvezdo.
KNJŽNI SEJEM NA PAPIRJU IN ELEKTRONSKI OBLIKI
V Cankarjevem domu je bil vsem ljubiteljem knjig na ogled 27. slovenski knjižni sejem. Na več kot 1300 kvadratnih metrih razstavnega prostora se predstavlja 100 razstavljavcev, organizatorji pa so tudi letos poskrbeli za bogat obsejemski program. Nekatere slovenske založbe v sklopu sejma predstavljajo svoje prve korake na poti k e-založništvu.
NESKONČNO DOLGE ZAPUŠČINSKE OBRAVNAVE
Finančni odbor držav naslednic nekdanje Jugoslavije se je na sestanku v Zagrebu dogovoril, da bodo naslednice skupaj prijavile svoje terjatve do podružnic Jugobanke in Beogradske banke v New Yorku, mešanih bank, v katerih so bila deponirana sredstva nekdanje centralne banke SFRJ, Narodne banke Jugoslavije. Argentinski tango poje: dvajset let, to ni nič ...
KAZINO ZA EN EVRO
Neverjetno je slišati, da bi kazino propadel. In vendar se tudi to dogaja, čeprav ne dobesedno. Predstavniki Kada in Soda (državni ustanovi,ki naj bi »bdeli« nad državnimi deleži v mnogoterih podjetjih) so se namreč dogovorili, da bodo svoj delež v družbi Casino Portorož za en evro prodali občini Koper. „Prepričan sem, da bodo državni organi dovolili prenos lastništva," je povedal koprski župan Boris Popovič.
POMOTNI NAPAD?
Pakistanska vojska je prepričana, da je bil sobotni napad zveze NATO na pakistansko vojsko ob meji z Afganistanom nameren, ne pa pomota. Natove predstavnike so namreč takoj ob začetku obstreljevanja nemudoma opozorili, kaj se dogaja, a se je obstreljevanje kljub temu nadaljevalo. V sobotnem helikopterskem napadu Isafovih enot je bilo po navedbah pakistanske strani ubitih 24 vojakov. Zveza NATO je že napovedala preiskavo dogodka.
PALESTINSKE VOLITVE
Palestinski predsednik Mahmud Abas je po srečanju z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem na Dunaju napovedal, da bodo palestinske splošne volitve 4. maja. Kot je ob še dejal Abas, naj bi za pripravo volitev poskrbela vlada narodne enotnosti, v katerih bodo tehnokrati tako iz vrst Fataha kot Hamasa. Prav splošne volitve naj bi prinesle konec razkola med obema palestinskima frakcijama. Palestinci so vse od leta 2007, ko je Hamas prevzel nadzor nad Gazo, razdeljeni med obema stranema. Hamas nadzira Gazo, Abasovo gibanje Fatah pa Zahodni breg.
KOSOVO
Sile Kfor so v ponedeljek na severu Kosova v kraju Ja-gnjenica pri Zubinem Potoku odstranile barikado. Pri tem je prišlo do spopada s kosovskimi Srbi; več kot 10 ljudi je bilo ranjenih. Razmere so se že umirile. Kosovski premier Hashim Thaci je sicer izrazil pripravljenost za pogovore s Srbi na severu Kosova. Uradna Priština s Srbi na Kosovu namreč ni v sporu, je dejal. Iz Zagreba pa prihaja vest, da je umrl zadnji predsednik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije Ante Markovic. Politično kariero je končal decembra leta 1991, ko je odstopil s položaja zveznega ministrskega predsednika in se podal v gospodarstvo.
PODNEBNA KONFERENCA
V	južnoafriškem Durbanu se je v ponedeljek začela letošnja osrednja podnebna konferenca. Globalnega podnebnega sporazuma na njej ni pričakovati, prav tako pa v zraku ostaja tudi nadaljevanje kjotskega sporazuma. Med razlogi za pesimizem je tudi nepopustljivost Kitajske in ZDA glede emisij. Državi, ki ustvarita več kot 40 odstotkov izpustov toplogrednih plinov na svetu, se namreč upirata pravno zavezujočim standardom znižanja emisij, pri tem pa s prstom največkrat kažeta ena na drugo.
VOLITVE V EGIPTU
V	Egiptu se dobrih devet mesecev po padcu dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka državljani podajajo
na prve svobodne volitve. Za 508 sedežev v parlamentu se poteguje več kot 11 tisoč kandidatov iz več kot 50-ih strank. Dve tretjini poslanskih sedežev naj bi zasedli kandidati s strankarskih list, tretjino samostojni kandidati. Volitve bodo v treh stopnjah potekale do sredine januarja, prva mineva v vzdušju strahu, tesnobe in negotovosti, saj državo znova pretresajo krvavi protesti.
Fundador: miloš stare / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR buenos aires - argentina Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Tatjana Modic, Lucijana Servin Čeč, Franci Sušnik in Andrej Grilc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
ELECCIONES
Este domingo, 4 de diciembre, se realizaran las ele-cciones parlamentarias eslovenas. Todos los ciudadanos eslovenos, residentes en la Argentina, pueden emitir su voto en la sede de la embajada, Av. Santa Fe 846 - Piso 6°, de 9 a 17 horas. Se vota trazando un drculo alrederor del numero correspondiente al partido de nuestra elec-cion. Tambien estana la opcion de votar por correo, pero hasta el momento de cierre de esta edicion no tenemos noticias de que alguien haya recibido el material para tal efecto. (Pag. 1)
MLADIKA: EL FOLKLORE DE GIRA
El grupo folclorico Mladika fue invitado al vecino pafs del Uruguay para presentarse con algunos bailes, por la Primera Sociedad Eslovena Transmurana el 13 y 14 de agosto de este ano. Junto con ellos viajo tambien el Coro de la Liga de madres de familia de Naš dom, San Justo. El numeroso grupo llego a la hora del almuerzo y luego recorrio Montevideo. El domingo se presentaron en el centro esloveno uruguayo donde su presidente, Juan Carlos Jantal, les dio la bienvenida. El coro local "Slovenija" interpreto dos canciones. Siguieron las canciones del coro de Naš dom y los bailes de dos de los grupos de Mladika. Todos compartieron un momento muy agradable, unidos por la cultura eslovena. En el mes de septiembre, repre-sentaron a Eslovenia en la Fiesta de las colectividades en Palermo. El 5 de noviembre, por invitacion de la colecti-vidad croata, se presentaron en una noche cultural, con dos bailes. (Pag. 3)
RAGLE EN LANUS
El grupo Ragle visito el sabado 29 de octubre al curso esloveno Baragova šola en Lanus. La noche anterior habfan ofrecido un concierto en el Centro, pero no tuvieron oportunidad para compartir tiempo con los ninos. Por eso el sabado les ensenaron juegos y canciones tradici-onales de Eslovenia. Algunos, los docentes los conodan, otros fueron ofdos por todos por primera vez, pero rapi-damente aprendieron la letra y a traves del juego y las melodfas se divirtieron y conocieron parte del patrimo-nio cultural de los antepasados. El grupo Ragle se presen-to con exito en las ciudades de Parana y Mendoza. Las cantantes volvieron a Eslovenia, pero los directores del proyecto Pavel y Antonija Rot regresaron a Lanus para encontrarse el 9 de noviembre con el grupo de jubilados y juntos buscar por la memoria aquellas tradiciones y las melodfas ligadas a las mismas que estuvieron presentes en los primeros anos de la villa eslovena en Lanus. Los invitados grabaron todo lo que pudieron para recolectar estos preciados tesoros de la cultura. (Pag. 3 y 4)
EL REGALO POR TANTO ESTUDIO
Los alumnos de todos los cursos de idioma esloveno de Buenos Aires tuvieron su excursion anual a Glew. El dfa elegido fue el sabado 5 de noviembre. El dfa anterior pareda que los planes se aguaban por la lluvia, pero feliz-mente el sabado amanecio despejado. El sol acompano a los alumnos de los cursos de Carapachay, Castelar, Ci-udad de Buenos Aires, Lanus, Ramos Mejfa, San Justo y San Martrn. Tras agradecerle a Dios por la excelente jornada todos disfrutaron de los juegos y buscaron la forma de divertirse bajo la arboleda. La hora de la vuelta a casa vino muy rapido, pero hubo tiempo de despedirse de los amigos de los otros cursos y mantener la promesa de re-gresar el ano que viene con mas ganas de pasarla espec-tacular. (Pag.3)
ARTE EN LA EMBAJADA
En el ciclo "Buenos Aires para la cultura" que promu-eve la embajada eslovena en el pafs, se inauguro la se-gunda muestra. En este caso la artista invitada es Irena Žužek con su serie "Claro de mi alma". La exposicion de pinturas se podra visitar desde el 15 de noviembre al 12 de diciembre de 2011 en los salones de la Embajada de la Republica de Eslovenia en Buenos Aires, abierto de lu-nes a viernes de 10 a 17 horas.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265
zdravniki
Dr. Klavdija V . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
SOBOTA, 3. decembra:
Zaključek Slomškove šole, ob 18. uri in nato prihod sv. Miklavža v Ramos Mejii.
Zaključek Rožmanove šole, ob 18:30 in nato prihod sv. Miklavža v San Martinu.
Veselica narodnih plesov, ob 20. uri na Pristavi.
Teološki odsek SKA vabi na predavanje dr. Andreja Pozniča, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 4. decembra:
Predčasne volitve v Sloveniji. Veleposlaništvo bo odprto od 9. do 17. ure (Av. Santa Fe 846, 6 nadstropje)
Zaključek Balantičeve šole, ob 17.30 uri in nato prihod sv. Miklavža v San Justu.
ČETRTEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo
PETEK, 9. decembra:
»Delavnica za uspešno delovanje« dr. Aleksandra Šinigoja, ob 19. uri v Našem domu San Justo.
NEDELJA, 11. decembra:
Pristavska Zveza slov. mater in žena vabi na avdiovi-zual o papeževem srečanju z mladimi v Španiji, ki sta ga pripravila Aleks in Pavel Grohar, po sv. maši.
ČETRTEK, 15. decembra:
ZSMŽ iz San Martina bo imela svoj mesečni sestanek ob 16. uri v Domu. Imeli bomo božičnico; duhovno božično misel bo imel dr. Jure Rode. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 17. decembra:
Božični koncert v priredbi »Ex- corde«, pevski zbor Slomškovega doma in zbor Slomškove šole v Slomškovem domu.
ZSMŽ iz Slovenske vasi predstavlja igro »Plešasta pevka«, ob 20. uri.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
30. november 2011
1 EVRO 1,33 US dolar 1 EVRO 1,37 US dolar 1 EVRO 5,69 ARG peso
poravnajte NAROČNINO!
Teološki odsek Slovenske kulturne akcije
Vas prisrčno vabi na predavanje
dr. Andreja Pozniča na temo
VERNIK MED PETROM IN PAVLOM
V soboto, 3. decembra ob 20. uri v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši.
Podjetniki, profesionalci, rojaki Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
Ko je jezus videl, da Natanael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Glejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače« (Jn 1,47).
Na prvi adventni ponedeljek je odšel prihajajočemu Gospodu naproti gospod
v
Janez Škulj
(Pirniče, 6. 9. 1938 - Buenos Aires, 28. 11. 2011)
Med poslušanjem nebeških oratorijev čaka vstajenja na pokopališču Memorial.
Žalujoči:
Sestre: Majda por. Galanes, Marjana por. Polak, Eca por. Iglesias in dr. Marjetka por. Perea, Buenos Aires, ter brat dr. Edo, župnik v Škocjanu pri Turjaku, ter ostalo sorodstvo.
KAKO V BRAZILIJO 2014?
Slovenska nogometna reprezentanca bo prihodnje leto kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2014, ki bo v Braziliji, začela doma proti Švici, zatem pa bo gostovala na Norveškem. Tako so se predstavniki zvez dogovorili na sestanku v Zürichu.
OSEBNE NOVICE
Nova diplomantka
Na Državni univerzi v Buenos Airesu (UBA) je 22. novembra dokončala študije Maria Eugenia Santana Smersu in prejela naslov ^Licenciada en nutri-cion. Čestitamo in ji želimo obilo uspehov!
Smrt
V Clevelandu je umrl dr. Milan Pavlovčič (95), v Buenos Airesu Janez Škulj (73) in Manica Cvetko vdova Omahna.
Naj počivajo v miru!
Slovenija se bo v skupini E za uvrstitev na SP 2014 ob Norveški in Švici merila še z Albanijo, s Ciprom in z Islandijo.
Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je objavila novo lestvico reprezentanc. Na njej je Slovenija pod vodstvom novega selektorja Slaviše Stojano-vica pridobila eno mesto in je zdaj 26. V slovenski kvalifikacijski skupini za SP 2014 je najboljša Švica, ki je pridobila eno mesto in je 17., Norveška je eno izgubila in je zdaj tik pred Slovenijo na 25., Albanija je nazadovala za štiri na 75. mesto, Islandija je pridobila štiri in prišla na 104., medtem ko je Ciper zdrsnil na 126. mesto.
ZMAGA NA DUNAJU
Slovenska reprezen-tantka Tjaša Vozel je na močnem mednarodnem mitingu na Dunaju osvojila zmago na 100 prsno. Plavalka, ki trenira pri kranjski Zvezdi, je dvakrat popravila osebni rekord, v
velikem finalu pa po dramatični končnici in dosežku 1:08,22 za vsega dve stotinki premagala Turki-njo Guyadin Buse.
ZMAGA MINE
MARKOVIČ IN KOLAJNE PLEZALCEM
Mina Markovič je svetovni pokal v športnem plezanju v težavnosti končala tako, kot ga je začela, z zmago, s katero je potrdila že pred enim tednom v Kranju osvojeno prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Slovenija je v pokalu narodov letošnjo sezono svetovnega pokala v težavnosti končala na tretjem mestu pred velesilama tega športa Francijo in Avstrijo. Markovičeva je osvojila zlato kolajno še v kombinaciji. Kolajn pa sta se veselila tudi Vidmarjeva in Bečan. Vidmarjeva je v Barceloni ubranila prednost ter osvojila bron v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti, Bečan pa je osvojil bron v kombinaciji.
»Nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi...« sv. Avguštin (Izpovedi I,1)
V večernih urah 14. novembra je Bog poklical v večnost našo dobro in plemenito pokojnico, gospo
Manico Cvetko vdovo Omahna
Vdana v božjo voljo je sprejela težo zadnje ure z močjo in tolažili svete vere, ki sta jo skrbno posredovala oba farna gg. duhovnika Gustavo in France Urbanija. Tudi v bolnici so bili vsi izredno pozorni, da je lažje prenašala telesno in duševno stisko; nam pa v veliko uteho, tolažbo ... Bog naj povrne vsem!
Berazateška božja njiva je njen začasni dom. Tja smo jo pospremili naslednji dan in se poslovili z ganljivim mašnim obredom in besedami č. g. F. Urbanija ter s pesmijo Marija, skoz življenje v lepi pokopališki kapeli.
Toplo jo priporočamo v naše vsakdanje pogovore z Bogom in Marijo, h katerim se je ona vedno obračala in priporočala mnoge ...
Žalujoči:
sin Miha z ženo Kristino, hčerka Janika, sestra Brigita vdova Vidmar, brat Mirko z ženo Meri, vnukinji Erika in Micaela, nečakinji Gabriela in Valeria, nečaka Andrej in Tine z družinama in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Berazategui, Rovte, Žiri Argentina, Slovenija