poitnina piacana v kovini Leto LVIII.	V Ljubljani, v torek, dne 29. aprila 1930 Št. 97	1. izdaja st. 2 oin
Naročnina
Dnevno lardajn
» kraljevino Jugcslmllo mcieCnu O In polletno 130 l)ln celolclno 300 Din
za inozemsivo
mcieCno 40 Din ne(lci;»kn Izrialn celoletno vJugo-llovljl IZO Din, zu inozemsivo 1401>
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov . stolp, pclll-vrolo moli oglasi pol'3< > ■ii2I),vcC|U»|'iii. nad 45 mm viiint po Din 2-30, vcllk.1 po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrsllcn i)(i 1«> Din n Pri vernii) c) iiorocnu popu.v
Izide ob 4 zlulro'
razan pondelJKa li; dneva po p.-n:;n!Ku
Jrednlšlvo /c v Kopllar/cvl ulici il. C/lil Rokopisi so nc vrača/o, nelranklrana pismu sc ne nprclema/o Uredništva (ele/on .41. 20.10. upravnlS/va it. 2092
Informativen list za slovenski narod
Uprava /e vK.opln.riv.vi nI. Al. O (.cknuiil račun: L/ulti/ana Slev. IOMSO in IO.M9 so Inscralc, SaralKvoil.7Sti I, /< itf.it il. .1'J.Oll, Vraga In nuna; hI. 2-1.707
Italija povečuje svojo mornarico
Trst, 28. aprila. Danes jc bilo spuščenih v morje 5 novih italijanskih pomorskih vojnih enot in siccr križarka »Fiumc« v Trstu, luižarka »Giovanni dcllc Bandc nerc« v Casteliaraare, križarka »Albcrlo d i Giussano« istotam, križarka »Zara« v Spczziji in podmornica »Delfinom v Tržiču.
Pri spuščenju križarke »Fiumc« v morje jc bila botrica najmlajša hči kralja, princesa Gio-vanna. Se bolj slovesno pa sc je obhajalo spu-ščenje križarke »Zara« v morje; botra sla bila sam princ Umbcrto in princesa piemontska.
»Zara« in »Fiumc« imata vsak 1U.1G0 ton
vsebine in sta ladji posestrimi »Trento« in »Tri-este«.
Tema bosta sledili še dve križarki, ki sc v kratkem spustita v morje: »Bolzauo« in »Gori-zia«.
Po tipu »Giovanni delle Bande nere« in »Alberto di Giussano« so pa v gradnji še 4 križarke in siccr: »Bartolomeo Colleoni«, »Alberico da Barliano«, »Cadorna« in »Diaz*. Te križarke bodo imele vse po 5.250 ton s hitrostjo 37 vozlov v uri, ki pa bo pri vožnji dosegla najbrž 40 vozlov, kar bi značilo največjo dozdaj doseženo hitrost.
Tako bi imela italijanska mornarica koncem
leta 1931 nanovo šest najmodernejših križark velikega in šest križark malega tipa.
Ob priliki spustitve omenjenih pet vojnih enot v morje, piše tržaški »Piccolo>, da »ima fašistična Italija za program mir na vsem svetu, da pa nc sme biti materijalno in moralno nepripravljena, kakor je bila Italija Ivana Giolittija v zgodovinskem trenutku, ko sc je odločala usoda Evrope leta 1914.« — »Italija ima,« pravi dalje ta list, »zgodovinsko poslanstvo v Sredozemskem morju, da služi kot jamstvo ravnotežja in zaščite malim narodom, ki ob tem morju prebivajo in vsak dan bolj čutijo potrebo, da z nami zopet zavežejo vezi preteklosti.«
Bojkot angleškega blaga v Indiji
Karahi, 28. aprila. A A. Splošni bojkot inozemskega blaga jo bil otvorjen z obhodom po uiestu, ki se ga jo udeležilo 8000 oseb. V sprevodu so vozili Iri vozove z inozemskimi bla-govi, ki so jih »vefer sežgali.
Madras, 28. aprila. AA. Včeraj so izbruhnili v mestu veliki nemiri. Množica je napadla policijo ft kamenjem in ranila več policistov. Policija jo odgovorila s streli in ubila dva demonstranta. Mesto jc sedaj mirno.
Pariz, 28. aprila. AA. »Ha vas« poroča iz Jjalalpura, da jo Gandhi prispel v vas šar-lohom in da je Iu izjavil, da je v tamošnji okolici 23 stražnikov zapustilo svoja mesta in da mu slede. Prcbivalci nekaterih vasi so sklenili, da ne bodo več plačevali davkov.
I.jndon, 28.apr. n. V Modrasu stn bili včeraj pri demonstracijah po policiji ubiti dve osebi, tri pa ranjene. Tudi ver policistov jo bilo f. kamenji ranjenih. Gandi namerava, ker se vladn trajno obotavlja, aretirati gn, prisiliti svojo aretacijo s tem. dn hoče direktno napasti državno zalogo soli v Darasani.
Seipel ne prevzame več vodstva stranke
Dunaj, 28. apr. d. Neki ponodeljski list poroča, da jo dr. Seipel ua prošnjo vodstva stranke, da bi zopet prevzel mesto načelnika, odgovoril s tem, da mu zdravstveno stanje tega nc dopušča.
V Rusiji delavstvo — štrajka
Moskve, 28, aprila. AA. V državnih meta- . lurgičnih tvornicah v Stalingradu so delavci začeli stavkati, ker prejemajo premalo hrane. Stavku joče delavstvo zahteva ponovno dopustitev privatne prodaje živil.
Veliki izgredi v Španiji i
Madrid, 28. apr. u. V zadnjih dveh tednih je jc politični položaj ;::>p-3t poostril. Govorico o krizi nočejo potihniti. Pri neki manifestaciji
umnestiranega glavnega obložene« katalonsko zarote, ki .i" leta 1925 pripravljal v Bc.rce-ioni atentat nn dvorni vlak, Jc policija rabiln orožje ter je bilo mnjer.ih 3b demonstrantov, med njimi osem težko. Voditelj reformisiičae stranke Alvnrcz jo včeraj na nekem shodu octro napadel kralja, češ, du je glavni krivce , in soodgovoren zu diktuturo, du jo on bolj kot vsnkdo drugi kršil ustavo. Njegov govor so prisotni viharno odobravali. Na shodu jc bilo ve- , čina občinstva iz najboljših družabnih krogov, j Alvurcz je tudi zahteval v zmislu programa strnnke, da sc skliče ustavodajni parlament.
Splošna zadovoljnost z dogovorom o vzh. reparcijah
Pariz, 28.upr. n. Preden jc češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš odpotoval v Ženevo, jo izjavil, du ima sklenjeni dogovor o vzhodnih voparacijnh velik političen potnen za Srednjo Fvropo. Pogajanja /. madjursko delegacijo so sc vodila lojalno s trdno voljo, dn sc nasprotstva poravnnjo, preteklost pozabi in najdejo pola zn sporazum v svrho sprave in sodelovanja Srednje Evrope. Madjarski delegat Kornny je izjavil, dn je s tem dogovorom vojna končnove-Ijavno zaključena in tla je Mndjnrska postalo svobodna država.
Budimpešta, 28. npr. n. V poučenih krogih so pričakuje, da bo madjarski parlament ratificiral vzhodne reporacijske dogovore tekom dveh tednov. Prva razprava, nn kateri bo govoril tudi ministrski predsednik grof Bethlen bo v parlamentu že jutri.
Dunnjskn vremenska napoved: Severne Alpe: Bolj oblačno Toplo. Morda nevihte — Ju/ ne Alpe: Večinoma oblačno. Včasih dež. Toplo Morda nevihto.
Schohrovti pot v Pariz m London
Ugodni komentarji francoskih listov
Dunaj, 2S. npr. AA. Korbiro javlja: Avstrijski zvezni knncclnr dr.Schobcr je odpotoval včeraj popoldan v Pariz v spremstvu francoskega poslanika nn Dunaju CIausela. Na postaji so se poslovili od knncclurja nngleški poslanik na Dunaju ter osebje angleškega in francoskega poslaništvu. 1/. Pariza odpotuje namreč g. dr. Schobcr v London.
Dunaj, 28. npr. AA. Vsi avstrijski listi po-natiskujejo članke francoskega časopisja, ki pozdravlja prihod dr. Schobra danes popoldnn v Pariz. »Journal des Debnts« piše. <ln je dr. Schobcr s svojimi potovanji v zadnjem času po Evropi prepričal državnike o iskrenosti av-slrijske politike in o njenem pravem prijateljstvu. >Matin< prinaša razgovor svojega dopisniku z avstrijskim poslanikom v Berlinu, ki pravi, da Avstrija želi zgraditi prijateljske odnose z vsemi sosednimi in ostalimi evropskimi državami.
Pariz, 28.apr. AA. »Eclio de Pariš« pravi v posebnem članku o avstrijskem kancelarju dr. Schobru, dn je imel prav pri svojem delu za cilji, ki so splošno simpatični, in da je Francija močno zainteresirana na uspehu Avstrije. List veli nadalje, da vežejo francoski in avstrijski narod vezi prijateljstva, ki bo še poglobljeno z interesi med obema državama in dn bo delo v prid Avstrije obenem delo za svetovni mir.
Pariz, 28. upr. n. Avstrijski zvezni knncclnr dr. jtichbhcr jo danes dospel v Pariz. Olieiozn: listi ga pozdravljajo zelo prijuzno ter navajajo med drugim, du dr. Schobrov obisk ui samo akt vljudnosti, temveč dn zasleduje tudi konkretni cilj, da se prijateljske vezi med Francijo in Avstrijo še bolj utrdijo in poglobijo. »Jonmule izjavlja, dn Schobrov obisk načenja ves problem politične stabilizacije v Srednji Evropi. Za Francijo obstoja ali samo pametna politika obnove, gospodarskega in političnega ravnotežja v donavski kotlini, ali pa priključitev Avstrije k Nemčiji. Papirni veto proti priključitvi ne zadostuje. Priključitev mora priti, če sc Avstriji nc da možnost življenja. Nagnenjc Avstrijcev za priključitev se jc v zadnjem času pač nekoliko ohladilo, |>osol>no, ker dr.Schobcr v Berlinu nI dosegel pričakovanih trgovsko-po-litičnih koncesij. Ni samo slučajno, da jc |>o-toval dr. Schobcr v Pariz v istem času, ko so pripravlja nova Briondova nota o l>odoči organizaciji Evrope.
(V Schobrov! iniciativnosti zrejo Francozi nekako garancijo, da so nu misli nu Anschluss, proti kateremu jc Francija zelo odločno. Razumljivo, da francoski listi simpatično pozdruv-ljajo vsako gesto, ki si jo morejo tolmačiti v tem zmislu. da vodi Avstrija samostojno državno politiko. — Op. ur.)
Sovj eti si osvajajo evropski it g
V Italiji se že občutno čuti ruska konkurenca
Trst, 28. aprila, r. Sovjetska Rusija jc otvorila rosno kampanjo proti knictskim produktom evropskih držav. Italija je ena izmed držav, ki jo je sovjetska Rusija vzela na muho. Sovjcti dovažajo jajca, maslo, les, suho satlje, na evropsko tržišče, in siccr po tako nizkih cenah, da noben evropski prodajalec ne more konkurirati. Nakano ruske vlade najbolj kaže način, kako je organiziran izvoz ruskega vina. V poslednjem času se je raztovorilo v Trstu, na Reki in Hamburgu 40.000 hI vina. V tem slučaju količina viua ne prizadeva nobene skrbi, ker bi mogla ena sama italijanska Irgo-govir.a dobaviti to količino. Toda skrb povzročajo metode, llusi namreč neprestano znižujejo cene, in dovoz se vrsti za dovozom in ustvarja kaos v cenah. Ker domači uvozniki opažajo
Mednarodna protiverska fronta
Zveza brezbožnikov, kakor poroča >Ti-mes<; iz Rige, je sovjetski vladi izrazila nezadovoljstvo povodom »neumestne nepristrano-sti, ki je otežkočila protivelikonočne prireditve«. V Kremlju in mestu sicer ni bilo dovoljeno — menda prvič v ruski zgodovini — velikonočno zvonenje. Predstave po kinematografih. in gledališčih so se nadaljevale do 4 zgodaj, da bi zadržale čim več občinstva. Iz islega vzroka so bili nenadno povabljeni, da nastopijo kazen vsi poprej samo pogojno obsojeni duhovniki. Tu in tam so opolnoči po trgih sežgali s slamo nagačenega »Kristusa in apostole«. Toda izostali so morali vsi proti-verski sprevodi in parade, >ki bi lahko motile javni red«. Cerkve so bile nabito polno, in delavska inšpekcija je nepričakovano proglasila za »izredne industrijske praznike« 19., 20. in 21. april, 8. junij, G. avgust ter 25. december, kar odgovarja cerkvenim praznikom Vstajenja, Trojice, Preobraženja in | Božiča.
Mar se res boji vlada brezzobih prole-! slov in tako zvano verstvo nenadno vnetega kapitalizma? — vprašuje Zveza brezbožni-kov. Sovjetska vlada (to se pravi od nje lie-i tvi-na III- lnternaclonala ozlr. Mednarodna proliversk« zveza) je odgovorila nato z novo proti versko vojno na področju Evrope
zniževanje cen ruskega blaga, tiri naročajo blaga od nikogar drugega kakor od sovjetskih trgovcev.
Zdi se, da vse to vodi ena roka, ki zelo dobro pozna skrivnost svetovnega gospodarstva. Z malimi žrtvami se drugim državam povzroča ogromna škoda. Pri kmetijskih pro-ducentih se v drugih državah širi nezaupanje. Končno se bo vznemirjenost razširila tudi na industrijo in trgovino. Ta ofenziva se ne omejuje samo na Evropo. Iz Buenos Airesa poročajo, da se tudi na tamošnjem tržišču stavljajo zelo nizke ponudbe. Tako se zapirajo vrata evropskemu izvozu. Jasno je, da bo treba tej najnovejši sovjetski akciji v kmetskih državah narediti skupen načrt obrambe.
same, iz.ven mej SSSR. Zadnje številke moskovskega Brezbožnika : so že dolgo napovedovale la izbruh onemogle zlobe. Na Angleškem je cenzura takoj zaplenila surove proti-vorske letake, katere je natisnila neka Skupina rudarske omladine. Odločnejši nastopi v pristnem moskovskem slogu so se odigrali na Nemškem, kjer so se berlinski komunisti z avtomobili podali na deželo, da preprečijo verske prireditve ob velikonočnih dnevih. Klicali so znana gesla: Verstvo je ljudski opij< in »Nihče vas ne bo rešil: ne bog, nc kaiser, ker ju ni. Dosegli boste odrešenja le z lastnimi žulji! Policija jc zaplejrtla zastave in tiskovine slične vsebine.
Seveda so se morali omejiti nemški so-drugi na agitacijo in prigovarjanje, dočim se poslužujejo na Ruskem v sličnih slučajih izzivanja na nasilnosti. Vendar so li dogodki velikega pomena, ker Evropi predočujejo komunistične metode. Vsi, ki so se udeležili protestnega gibanja zoper versko preganjanje na Ruskem, lahko sklepajo iz tega nazornega pouka, da so storili prav. Mari je Evropa padla tako nizko, da si bo dala kdaj prepovedati, kaj naj vsak veruje, koga naj moli in opravlja Hvnje bogoslužje? MisliniO, dn ne. Evropa jo bila vedno zatočišče svobode vesli, vero in vsakega nazora — le v Rusiji, kjer so mogotci skozi vso zgi dovino ljudem /. bičem za p .ve -drvnli tudi lo. kaj smejo verovali in mi liti in uij po. jo mogoč lak režim.
V Evropi za kaj takega ni mesla.
- r	i
Dokumente o borbi
za osvoborenfe
Gcncrulinujor Mux Ronge, zadnji šel »der Nuchrieliteiinbteiluug des ostcrr.-ungar. Arinccobcrkoiiimando^ und des Lvidcnzburcau-, des General'Inbi v jc izdal pred nekaj dnevi v /nuni duna jski založbi .»Aiunlthea«, znamenito knjigo: -Kriegs. und Industric-Spiouagc.
Obsegu v veliki obliki 424 strani /. mnogimi slikami in črteži. Pisatelj jo dunes gotovo edini človek, ki je mogel napisati delo takega obsegu in važnosti za presojo vseh listih momentov v predvojni dobi iu potem med vojno, ki so dovcdli do razsula monarhije in tudi naše svobode. Pisatelj je stal na čelu evidenčnega biroju generalnega štaba od leta 1907 dalje. On je prav zu prav organizator modernega biroju tc vrste, iu skozi njegovo roko so šli neštet-' dokumenti. Iu se tičejo t tuli nas vseh, ki smo stali desetletja v vodilnih vrstah našega naro dn, — Ni priobeeno v tej knjigi vse, kar ta mož vc in bi mogel dokumentarno podpreti, saj san. pravi v predgovoru, da je napisal veliko ob sežnejšo delo, ki ga jc pa moral pred tiskom krajšati. Zato tudi marsikdo v tej knjigi ni — ovekovečen.
\/ tu knjige šele moremo vsi presoditi, v kakšni »evidenci« so bili in živeli vsi narodni delavci že davno pred vojno in posebno med vojno. Posebno veliko pa/n jo so obručnli našim južnim krajem, a Slovenci nismo bili ravno zadnja briga avstrijskih mogotcev.
Uinejc se, du se moramo mi le nasmehniti naivnim pojmom starega avstrijskega nujvišje-ga policaja, kako on sodi delovanje premnogih najbolj zaslužnih mož — ali ravno s tcin iu s podprtimi, dokumenti daje najboljše spričevalo premnogim prvoboriteljem za svobodo svojegn naroda.
Pisatelji naše zgodovine najdejo v tej knjigi premnogo hvaležnega gradiva. In to je vzroka dovolj, da smo temu možu hvaležni za ros velik trud, ki ga je imel, da jc iz ogromnege gradiva svojega bivšega dclokrog.i zbral in priobčil mnogo dokazov o premnogih junaških činih za svobodo našega in češkoslovaškega naroda.
V	podrobnosti sc no Imjiii spuščal. Samo nekaj naj omenjam.
Nekak uvod v svojo knjigo tvori doibu po okupaciji Bosne in Hercegovine. Tu prihaja Srbija v ospredje zanimalija vseh avstrijskih diplomatov in politikov. Omenja Nastiecv bombni atentat na kralja Nikolo iu Friedjungov proces. Pove tudi. kaj vse jc storil takrat Masn-ryk, da jc bil ustvarjen položaj, ki jc dovcl do zmage tožiteljev.
V	tej zvezi omenja (udi zagrebški vcleiz-dajniški proces, ki jo spravil 53 idealnih mož na zatožno klop. Nato pravi: >Bili so obsojeni, toda ponesrečila se jc nakana hrvatskega bana barona Raucha, da bi občutno udaril veliko-srbsko propagando na tej strani Save, o katere obstanku je bil prepričan. Zašel je namreč v mrežo nekega Maksa Kandla alias Kolina, ki um je oskrboval obtežilno gradivo, toda tudi — da bi dokaze podkrepil — lalsifikate, na kar sodišče uiti pristnim dokumentom ni več verjelo.« — To okolnost omenjam zastrun tegu, ker sc la Kundl zdaj ponaša kakor jugoslovanski mučenik iu |)ostopa po Dunaju v glorioli zaslužnega delavca. Radovedni smo, kako bo zdaj ko je Kundl tako strašno razkrinkan v tej za našo politiško zgodovino znameniti knjigi.
Ivanu Hribarju ju posvečenih par poglavij, a dr. Korošec je omenjan na desetih straneh,
Slovenci smo v tej knjigi kaj slabo zapisani. Na mnogih mestih nas opisuje kot nevaren element, ki državo podkopujc, kjer le more. Ne strani 3(>0 pravi med drugim: Korošec jc osrečil svojo rojake, pa tudi vojake nn fronti, z razglednico, na kateri je bilo pod njegovo sliko tiskano: »Glave pokonci, ura osvobojen ja sc bliža!> V parlamentu je kričal — najbrž i/, maščevanja. ker je bil pod obtožbo zaradi agitacije proti državnemu ediuistvu in.vojnim posojilom — v družbi nekaterih slovenskih tovori, šev proti neznosni cenzuri vojnih ujetnikov.c
Dalje omenja, kako je bilo leta 1918 prepovedano pri nas vsako javno pnliliško in narodno delo, to v glavnem nn poročilu dež. pred« sodnika Atlemsa, ali kljub vsemu temu je prišlo na dan is.avgusta \ Ljubljani do veliki slovansko parade pod vodstvom dr. KoroScn, Stanjeka, Glanibinskcgu. Ilibaia — čemur jc slediln kazenska ovadba proti podžupanu <ir Lovni Pogačniku, ki ju tisto zborovanje dovolil.
Skratka: /.namenila knjiga našo zgodovino v najbolj kritičnih časih. Tu «> zbrani dokumenti in dokazi, ki jih bodo naši pisatelji rabili.
Knjiga stane: vezana 27.20 S. broširana pn 22.20 S. Naroča se najbolje po domačih knjigarnah. sicer pa \inalthca-Verlog«. \Vien IV. Argentinierstrasse 28.
A tej založbi je izšla tudi knjiga. »Die K«-tastrophc«. Die Zerlriimiiicrung tJstcrrpich-Un-gurns und dns \Vcrden dur Nnchfolgcslunlen. fCim 15 in IK nemških mark Spjsnl jo je Kd-miind von Glulssu i . v.mhiii Tudi to knjigo priporočani. Marsikaj bo za našo zgodovino.
A. G.
Krščanska internacionata
Zborovanje krščanskih strokovnih organizacij v Berlinu.
Berlin. 'JU. aprila.
Tu v Berlinu sc ob priliki desetletnega obalo jn mednarodne krščanske internacionale strokovnih organizacij vrše '25. in 20. aprila velika zborovanja, ki v vseh krogih \/.bujajo mnogo po- 1 zornosti. Samo ob sebi je razumljivo, <la so zlasti Nemci mnogoštevilno zastopani. Srečujete znane obrazi starih, preizkušenih borcev, ki se že desetletja bore ta uveljavljen je krščanskih delavskih idealov.
Včeraj popoldne, Io je v petek, se je vršilo prvo veliko skupno zborovanje, ki gu je otvoril predsednik krščanske strokovne internacionale g. Jiernhurit Otte. Najprisrčnejšo je pozdravil prijatelje in goste od blizu iu daleč. Poudarjal je v svojem govoru, da živimo v časih, ko bolj ko kdaj-koli stopa izmenjavanje mednarodnih vrednot in misli v ospredje. Tudi za krščanske strokovne organizacijo je mednaroden slik in izmenjavanje idej nujna potreba. V kratkih obrisih je očital govornik nastoj in razvoj krščanske internacionale in končal z. mislijo, da njeno delo služi dobrobiti delovnega ljudstvi in mirnemu razvoju narodov.
Državni delovni minister g. dr. Stegericald je '.nato kot veteran in voditelj nemškega gibanja pozdravil zborujoče. Želel jo zborovanju prav mnogo uspeha in modrosti, da k velikim gospodarskim problemom, ki so odprti, razume zavzeti modro in pravično stališče. G. minister je podal ludl jako jasno sliko o stanju nemškega krščanskega strokovnega gibanja.
Glavni govornik pa ie bil glavni tajnik krščanske strokovne internacionale g. Serrarens i: Vtrerltla, ki je razpravljal o bistvu in hotenju kr-Umske strokovne internacionale. Njegov govor, ki je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem, je v glavnem vseboval naslednje misli: Kar hočemo. je volja in zavest solidarnosti delavstva, solidarnosti narodov ln solidarnosti kristjanov. S to voljo smo stopili pred svet. kateri se je štiri leta tnesariJ v medsebojnem klanju. Kljub politični napetosti srno so mogli uveljaviti bolj in bolj in danes jiji je vrtino več, Ivi priznavajo pravilno zasnovo kronske- interhacltfnale o človeški družbi. — Kaše delo je bilo združeno z velikimi težavami. THasti nim .io deževala delo amsterdamska, to je socialistična iiiteinacionala. Mi nismo delili njene politike. Videli smo namreč, kako so je z bojkotom. ki ga je proglasila nad Ogrsko in Poljsko, osmešila. Zato je tudi visoko precenjevala svoje moči. ko je v znanem črnem januarskem mesecu 1028 nastopila v ruskem vprašanju z grožnjami, ki niso nič zale t;le, ker so jih nihče ni bul. Naše strokovno delo je bilo stvarno in zato so nam bila podobna presenečenja in razočaranja prihranjena. Doprinašali smo svoj del k izmirjenju narodov. V zvezi z drugimi internacionalnimi organizacijami smo pripravili mednarodno konferenco izvedencev za ureditev mednarodnih dolgov, kar je vodilo pozneje do znanega Davvosovega načrta.
Govornik je nato prešel na razvoj kritantke-'.'gu' socialnega gibanja in u goloti!, da zaznamuje ye!o krepek napredek. Danes je v njem združenih nad 2 milijona delavcev. Toda možnost je, da se to število podesetori. Zato pa je treba, da nam delo na krščanski iuternacionali preide v hotenje in mišljenje ter da se vedno zavedamo, da zastopamo in imamo najboljša načela in program, ki sploh more eksistirati. Mi vršimo svoje delo i: ljubezni ifo delavstva, ki bi ga radi dvignili iz pomanjkanja na ono višino, ki jo je delovni človek vreden; svoje delo vršimo iz ljubezni do človeštva, da bi mu svetilo solnce božje pravičnosti in ljubezni; vršimo ga ludl iz ljubezni do Iioga, ki ga hočemo j>onesti na svojih ramah in ustoličiti sredi družbe, da ji bo gospodoval in vladal. Povejmo naravnost, vaša naloga ni nič manjša, kakor da zopel osvojimo zemljo za Boga. Ako delamo na novi ureditvi družbe in gospodarstva, ne delamo lega samo zalo. ker je to naša korist in interes, ampak predvsem '.ato, ker smo uverjeni. da tudi Bog Inko hoče.
Mi se burimo za pratitnosl, ko zfthteVamo, da ima družinski oče tako plačo, da bo mogel sebe iu svojo družino dostojno preživljati. Za pravičnost I ko borimo, ko v imenu iste družine in istega družinskega življenja zahtevamo, da gospodarsko življenje zavzame tako smer, da ne bo treba omoženi ženi in mladoletnim delavcem ln delavkam služiii Bvojega kruha s tovarniškim delom. Za pravico se borimo, ako cd države zahtevamo, da bo delavec v najtežjih dneh svojega življenja, Io je ob času brezposelnosti, užival primerno podporo in da bo preskrbljen tudi za starost. Za pravico se borimo vsikdar, kadar z mednarodnimi pogodbami skušamo razširiti vplivni krog krščanskih idej.
Nikakor ne zadostuje, da bi le izravnavali gubo v sedanjem gospodarskem življenju. Gospodarstvo mora bili iz temelja prenovljeno. To ni malo delo. ki ga morda ustvari kratkotrajno gibanje za boljšanje plač, ampak to je ogromno sivari-toljsko delo, s katerim pripravljamo boljšo bodočnost bodočim rodovom. Za ta novi ved gospodarstva se borimo v imenu pravičnosti, ter vemo, da lo odgovarja resničnim življenjskim potrebam sedanjega časa. Mi odklanjamo razredni boj in hočemo mir v gospodarskem iirljenja. Toda toliko časa miru ne bo, dokler ena stranka, pa naj bo In delodajalec ali delojemalec, s silo skuša uveljavili svoje sla/išče. Po besedah sv. Avguština je mir možen le v Urejenosti.
Govornik je končal s pozivom na delavstvo vseh dežela in vseli (»cklicev. da naj se tesno slr-nejo okrog krščanske internacionale, knjli bliža se dan, ko bo padla usodna odločitev, ali bo svet razpadel v razvaline ali pa si bodo narodi priborili boljše mesto na solncu.
Po tem jako uspelem predavanju so pozdravili zborovanje v imenu svojih organizacij zastopniki Holandske, Francije, Avstrije, Češkoslovaške, švice, Belgije, Jugoslavije in zastopnik mednarodnega urada za delo iz Ženeve. Moški pevski zbor »Cecilija* je zapel nekaj prav lepih pesini. .lulri «e zborovanje nadaljuje.
Sofija. 28. aprila. AA. Po službeni statistiki je v Bolgariji 2703 advokatov. Od teh največ v Sofiji, to ie S44. nato v Plovdivu 213,
Fajetieville, 28. aprila. AA. Pri prireditvi z zračnimi predvajanji je strmoglavilo letalo v gručo občinstva. 7 gledalcev je bilo ubitih, 20 ranjenih.
Priznanje Cvetka Hadzije
Obtoženec priznava, da je sodeloval pri polaganju peklenskega
stroja
krivega. Prešlo se je nu prvo točko obtožnice, ki je naperjena proti njemu. Obtoženec se obtožuje, da je pripadal tajni teroristični omladlnski organizaciji. Obtoženi zanika vsako sodelovanje pri taki
organizaciji, o kateri pravi, da sploh ni vedel, da je obstojala.
V drugi točki obtožnice ga obtožujejo, da je v zvezi z ostalimi pripravljal peklenski stroj z namenom, da bi ga položil na Železniško progo pred odhodom vlaka. Obtoženec priznava, da se je dogovarjal z obtoženci radi položitve peklenskega stroja, da pa so oni nameravali položili bombo tako, da bi eksplodirala pred odhodom vlaka, tako da ne bi bilo nobenih človeških žrtev. To svoje dejanje utemeljuje kot demonstracijo proti nameravani demonstraciji. Njegovi tovariši so smatrali Za potrebno, da bi s lakim dejanjem deniantirali poklonitveno depufacijo.
Z ozirom na (o priznanje so mu posamezni odvetniki kakor tudi sodniki stavljali razna vprašanja, na katera je obtoženec odgovarjal.
Nato se je proces prekinil, zasliševanje obtožencev se bo nadaljevalo jutri.
Belgrad, 28. aprila, k. Zasliševanje Bernardiča se je na današnji razpravi končalo. Obtoženec ni povedal ničesar novega in zanimivega in jc kljub zelo dolgotrajnemu iu napetemu dvoboju, ki ga je imel z državnim tožiteljem, vztrajal pri svojih dosedanjih trditvah in ni šel preko priznanja, ki ga je dal, namreč glede revolverja in glede sestanka. Državni tožitelj mu je stavijal najrazličnejša vprašanja, vendar je obtoženec dosledno vztrajal pri svoji izjavi. Pri tej priliki je prišlo do kratkega ostrega spora med državnim tožiteljem in odvetniki radi njegovih izjav glede teh vprašanj.
Malo pred 10. uro je bilo to zasliševanje dokončano. Takoj nato je bil pripeljan v sodno dvorano drugi obtoženec Cvetko Hadžija, odvetniški pripravnik, kakih 30 let star, zelo slabotne postave iu suh. Njegov odvetnik dr. Hrvoj jc stavil Majprvo par predlogov glede njegovih prič ter obenem prosil. da bi se mu dovolilo razgovarjati se s svojim klijentom. Na to je predsednik pristal. Zagovornik se je podal k obtoženci!. Vsedel se je poleg njega in se z njim tiho razgovarjal.
Na predsednikovo vprašanje je obtoženi Hadžija izjavil, da je obtožnico razumel in da se ne čuti
Škandal Iranc. Rdečega kriza
Nabrani denar se je uporabljat za umazane manipulacije
Pariz, 28. apr. n. V pomožni akciji zn žrtve južnofranroske poplave je včeraj izbruhnil javen škandal. Odbor za narodne darove je odstavil društvo Rdečega križa, ki je do sedaj pripravljalo pomožni fond, in poveril državo •i. nadaljnjo upravo fonda. Društvo Bjflefega kri™ je. namesto da bi GO milj. nabranega denarja nakazovalo žrtvam poplave ali tamkajšnjim lokalnim oblastem, dajalo pomoč V obliki hišne oprave, ki se je dobavljala v c.elih vagonih, še preden so zgrajene nove hiše. Pohištvo sta izdelovali dve pariški tovarni ter je društvo Rdečega križa v tesnih poslovnih- zve-
zah z eno teh dveh Ivnlk. Oddalo pa jc delo tema tovarnama, nc da bi ga javno razpisalo.
Tudi je pohištvo praktično neporabljivo. Razen tega je pomožno akcijo oviralo tudi birokra-ticno postopanje in .šikane. Pristojni državni tajnik Heraud je sedaj izjavil, da je za razdelitev fonda v bodoče pristojna samo poslanska zbornica. Ker pa se je zbornica včeraj odgo-dila do 3. junija, bodo morali poplavljenci čakati na podporo G tednov. Odločitev državnega podtajnika, ki je očividno hotel odvaliti odgovornost od sebe, je tem manj razumljiva, ker nabranih 00 milj. nI državni denar. Poplavljenci so razburjeni in se je bali nemirov.
Zanimiv Coudenhove-Calergijev načrt
Panevrope
Berlin. 28. apr. 11. Ob priliki, ko se je Hrian-dov memorandum o Panevropi razposlal evropskim državam, je sestavil Coudenhove-Cfllergi obširen načrt pogodbo kol podlago zu bodoča pogajanja. Zveza evropskih držav se ima po tem smntrati za ustanovljeno, čim bi evropske države s skupno najmanj 1'20 milj. evropskega prebivalstva ratificirale pogodbo. Začasni sedež evropske zvezo bi bil v kakem evropskem mestu, ki pa ni obenem .narodni centrum. ("'lani evropske zveze smatrajo vsak napad na katerikoli del zveznega ozemlja za napad na lastno državno ozeml> ter se obvezujejo, varovati napadenega zveznega člana politično, gospodarsko in vojaško. Člani zveze se obvežejo, da bodo vse konflikte z zveznimi člani, glede katerih se ne bi dosegel drugačen sporazum, predložil) razsodbi Zveznega sodišča. Zvezno države dovolijo svojim narodnim in verskim manjšinam svobodilo iz-
vrševanje svojega kulla in jeziku v šoli, cerkvi, tisku, pred sodiščem in oblastmi Da se doseže tesnejše gospodarsko sodelovanje, se obvežejo zvezni člani, da v bodoče no bodo obnavljali nobenih pogodb z, največjimi ugodnostmi, ne da bi se vstavila evropska klavzula. Vsi evropski državljani uživajo v tropskih kolonijah evropskih zveznih držav v Afriki gospodarsko enakopravnost. Organi zveze so: zvezni svet, zvezna skupščina, zvezno sodišče in zvezni urad. Zvezni svet tvori prvo zbornico evropskih zveznih držav. Vsaka država je zastopana v njem s po enim zastopnikom s pravico do enega glasu. Financiranje zveze se vrši tako, da bodo zvezno države v svojih pomorskih pristaniščih pobirale zn vse Neevropce takso za pristajanje.
Če bo proračun večj'i, kakor ti dohodki, se bodo države obvezalo, tlu bodo skrbelo z dodatki za financiranje zveze.
Novo zasedanje angt. parlamenta
Liberalci za vlado — V razpravi je bol tlško zavarovanje
London. 28. apr. AA. Jutri se sestane angle&ki parlament po velikonočnih počitnicah lo zasedanje bo trn';alo po sedanjih določbah do konca meseca julija. Spodnja zbornica ima obsežen program Med drugim bo razpravljala o finančnem zakonu, ki ga jo žo pri prejšnjih sejah napovedal znkladni minister Snovvden. Dva dneva lega ledna bosta posvečena proračunski razpravi in kakor se čuje, ho liberalna stranka v vseh v prašanjih glasovala *a vlado.
Jutri bo poročni minister za zdravstvo Arlhur Groenvvood o bolniškem zavarovanju. Na jutrajšnji seji spodnje zbornice je na dnevnem redu razprava
Poljsho-romunska
obrambna zveza
Bukarešt, 28. npr. n. Lupin« pripisuje obisku romunskega šefa generalnega štabu Samsonov ion v Varšavi poseben pomen. Govori se o ožjem vojaškem sodelovanju mod Poljsko in Romunijo in o potrebi, da so zveza med obema državnimi podaljša. Zdi so, tlu bo Poljska zahtevala od Romunijo, da izvede modernejšo vojaško organizacijo slitno, kakršna jo poljska. Govorilo so bo tudi o nekaterih načrtih za vojaške zgradbe. Vse to v svrho boljše možnosti obrambe obeh držav, vendar pa pri tem ni nu nobeni struni agresivnih namenov.
Rusija v Črnem morju
Bukarešt. 28 apr. u. Kakor so javlja iz Odeso. so pričakuje lam prihod dveh novih ruskih bojnih Indij baltiškega brodovja. iu sicer dre-dnuudghlu Mora« in ene križarko. Romunske oblasti dosednj o taki obnovitvi ruskega brodovja v t rnom morju nimajo nobeno vednosti.
Potres v Italiji
Rim. 28. apr. n. V južni Italiji jc bil preteklo noč zopet hud potresni sunek. Posebno so ga čutili v provinci Mollse v Noccri, kjer jo prebivalstvo v s t f« lin zbežalo mi ulice Povsod se vršijo procesije. Potrosili sunki so se podnevi nadaljevali in prestrašili še. bolj prebivalstvo. V Attosaru so j'' |m> pot rosnem sunku zrak stemnil v gosti megli. Podrlo so jc nekoliko stropov, ljudje pa niso bili poškodovani.
o upravi bolniških blagajn. Kakor poročajo, smatra Greehvvood položaj bolniškega zavarovanja za dovolj resen, da uprnvičujfe strogo preiskavo s strani državo stanja zdravniških združenj iu drugih slič-nih ustanov.
Več interesa vzbuja julrajšnja razprava v lordski zbornici o premogovnem Zakonskem načrtu. O leni načrtu bo govoril lord Sankey, ki je bil leta 1019. predsednik kraljeve premogovne komisije. Kakor pričakujejo, ne bo lordska zbornica odklonila premogovnega znkon«kega načrta Pač p« bo odobrila več spremlnjevalnlh predlogov,
„Zeleznl general" umrl
Belgrad, 28. apriln. AA. Nocoj ob 2 je umrl radi vnetja pljuč v 57. letu starosti popularni »železni general«, general v penziji Mihajlo Viškovič. Pokojni je bil vojni minister kraljevine Srbije, za časa aneksijske krize leta 1008. V balkanski vojni je koniandiral četrti armiji, ki je operirala v San-džaku, Za časa svetovne vojne pa je vodil obrambo Belgrada. Nato je sodeloval pri ustanovitvi dobro-voljske armije v Dobrudži.
Strokovni tečaji za železničarje
Belgrad, 28. aprila. AA. S sklepom ministra za promet bodo prirejeni strokovni železničarski tečaji, ki jih bodo morali obiskovati vsi uradniki, katerim je dodeljena dolžnost vodstva ali starešinstva. Tečaji bodo kratkoročni ter trajali od 1 do 6 mesecev, kar bo odvisno od izpitnega gradiva. Detajlni program bo določila strokovna komisija. Da bi sc poduk v teh tečajih čimprej začel, je naročeno upravniku železničarske šole, da tlo L inaja izdela pravilnik. V enem tečaju bo smelo biti največ 25 kandiafov, toda v takeni tečaju se lahko uifanovi več pararelk.
Zveza odvetniških zbornic
Belgrad. 28. aprila, k. Včeraj se je vršilo zborovanje zastopnikov odvetniških zbornic, ki so sklenili, da se ustanovi Zveza odvetniških zbornic. Za predsednika (c zveze je izvoljen odvetnik Blagojevič.
London, 28. apr. n. Bo vesloli iz Hoilgkon-ga so morski razbojniki nn kartloPski reki z mino potopili potniški pftrnlk, pri čemer je utonilo nad 100 osebi,
Objava izseljenškega urada
Ljubljana, 28. aprilu. AA. IzseljeniSkl nad zornik v Ljubljani sporoča interesentom i
Zavarovalna družba »Algemelne Mnatsehuppv van Levensverzekering Lijtrente u Amsterdamu«: je likvidirala, Vsled sklepa iipelnr.ijskegn sodišča v 'Amsterdamu z dne 30. oktobra 1920 je Izplačana naši državi gotova vsota za zavarovance iz blvSo Avstrije, ki so sedaj miši državljani. JZHeljenlfiki nadzornik v Ljubljani zbira potrebne podatke onih zavarovancev, ki dosednj šo niso zahtevali svoje odškodnine.
V tozadevnem seznamu je mnogo zuvarovnu-ccv iz dravske banovine, na primer:
Balen S. Celje, Bogovlč L Gor. Radgona, Cer-jak L, Leskovec, Čeme A. Ljubljano, Dobrovoljeu 1. Šenčur, Dlmitrovič, Konjice, Gregorlnčlč Maribor, Gol Maribor, GuZelj A. roj. Deisinger, M. A. Hafner Škofjaloka, Kalan Stara Oslica, Hribar Rožna dolina, Bohinjec I. Maribor, Kačin F. Savodettj, Kramar F. Ljubljana, Klobčič. 1. Trebeljno Klun I. Ljubljana, Oblak M. Smlednik, Ogrizek I. Sv. Katarina, Pausch V. Gornji grad, Pretna F. LJubljana, PetOchar Moste, Petrovčič l. Hotetlršlca, Pirnat L Ljubljana. Puhar L. Sp. Šiška, šivic A. Ljubljana, Škof Maribor, Škulj Ljubljana, šušter.šič J. Ljubljana, Zaje A. Ljubljana, \Viedervvoll Kočevje, Vo-grinec BraslovČe itd.
Prijave naj so pošljejo Izseljeuiškemu nadzorniku Francetu Fink v Ljubljani, ki naj vsebujejo:
Točno ime, priimek in naslov, dan zavarovanja, zavarovana vsota In število polic ter inte ko-ristnikn zavarovanja.
Prijavi naj se priloži tudi polica ali pobotnica o vplačanih prejemkih.
Otroško zavetišče
v Zagrebu
reb, 28. apr. r. Dopoldne ob 11 je bil na .ovški cesll blagoslovljen temeljni kamen za z$<iadbo olroškega dnevnega zaveli-šča. Zgradbo gradi dobrodelno društvo, ki ga je pred 15 leti ustanovil kardinal Ha^llk. Temeljni kamen je blagoslovil nadškof' dr. Bauer. Navzoči so bili ban dr. Silovič, župan dr. Srkulj, msgr. Janko Barle, župnik pri sv. Marku Rittlg, občinski svetnik Peršič in zastopniki društev. Pod vodstvom sester sv. Vin-cencija Pavelskega je bila navzoča mladina, ki ji bo ta zgradba namenjena. Prva je govorila ga Peršičeva, ki je obrazložila zgodovino društva. Ga. Praunspergerjeva je precitala spominsko listino, ki so jo podpisali nadškof, ban in Župan. Nahaja se v kovinski Škatljici, ki jo bodo položili pod temeljni kamen. Obenem bodo zraven položili tudi sliko Majke božje Bistrifke, sliko sv. Jožefa in 1 dinarsk? novec.
Tudi športniki prirede
poklonitveno deputacija
Belgrad, 28. aprila, k. Na konferenci zastopnikov raznih športnih zvez se jc sklenilo, da sc bo vršila manifestacija jugoslovanskega športa v okviru poklonitvene deputacije kralju takole:
2. maja bo velika tenis tekma za Davidsov pokal in sicer med reprezentanco med Italijo ih Švedsko. 3. maja zvečer bo velika akademija. 4. maja bodo nogometne tekme v teku, na katerih bodo sodelovala vsa jugoslovanska društva.
Zastopniki obrtnikov v Belgradu
Belgrad, 28. aprila, k. V Belgrad so prispeli zastopniki obrtniških organizacij iz vse države. V teku današnjega dne so imeli v obrtniški zbornici svoje zborovanje, na katerem so sprejeli predloge k obrtnemu zakonu. O tem zakonu smo že obširno poročali. Obrtniki so mnenja, da objavljeni predlog ni v njihovo korist. Svoje želje izražajo v obširni spomenici, ki so jo iz rotili predsedniku vlade.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. aprila, k. Na zborovanj'u jugoslovanskih dobrovoljcev se je včeraj sklenilo, ds sc bo prihodnje leto v septembru vršila svečana proslava 10 letnice ustanovitve prve jugoslovanske dobrovoljske divizije.
Belgrad, 28. aprila, r. V Oficirskem domu se je danes otvorila razstava načrtov z belgraj-sko katoliško katedralo, ki so bili predloženi v natečaj. Razstava bo trajala več dni. Za njo vlada veliko zanimanje.
Belgrad. 28. aprila, k. Upravni odbor razredne loterije je sklenil, da se bo v bodoče žrebanje razredne loterije pričelo tako, tla se bo vjemalo s pri-četkotn proračunskega leta. Torej se bo pričelo s 1. aprilom.
Belgrad, 28. aprila. A A. Z odlokom ministra zn notranje zadeve šl. 1. 11.450 z, dne 26. aprila 103(1 je prepovedan uvoz in razširjanje v našo državo knjige Leona Trockpgn »Mein Leben, Versueh einer Autobiographie , ki je izšla v založbi S. Fi-scher v Berlinu. Knjiga ima komunistično vsebino.
Dalmatinske vesti
Split, 28. npr. r. Zastopniki vseh frančiškanskih provinc, v naši državi so se sestali v splitskem frančiškanskem samostanu pod predsedstvom o Gugiča. Razpravljali bodo o vprašanju koordiniranja vzgoje rodovnikov v vseh (i provincah.
SpIU, 28. apr. r. Pripravljalna dela za Usla-novitev biološko okeanološkegn instituta v Splitu so bližnjo h koncu. NaleČajna dela za naČrfe, ki jih izvršuje po en arhitekt iz Belgrada. Zagreba, Ljubljane in Splita, dobo v Split prispela v začetku I majn. Začasno se postaja nahaja v nekem petizio-' mitu. Norveški profesor Mjulman Brodi iz Osla bo pričel z deli in bo vodil tu naš institut.
Nova sekfa v Rusiji
Moskva, 28. aprila. AA. »Brezbožnlk« poroča, dn se je v Usmanskem okrožju sredi Rusije pojavila
nova sekta takozvanih nlasalovccv. Voditelj' nove sekte so pretili s smrtjo vsem zagovornikom in pristašem komunističnega kolektivnega gospodarstva na podeželju. Oblastva so polovila vse elavne agitatorje nove sekte.
Razstava umetnin s Primorja
Otvoritev „Kulturne izložbe Julijske Krajine" v Belgradu
Belgrad, 27. aprila.
Razstava kulturnih dokumentov slovenskega in hrvatskega življu v Julijski krajini, ki se je danes otvorila v Belgradu po zaslugi Organizacije Jugoslovanskih emigrantov, ima svoj globok in posvečen pomen. Ne glede na dejstvo, da je to prva pokrajinska kulturna razstava pri nas, je važno poudariti, da sc je vršila baS v Belgradu in da so v častnem razstavnem odboru udeleženi najuglednejši kulturni delavci naše prestolicc.
Razstava, ki obsega umetniška dela na teritoriju Julijske krajine rojenih slikarjev, kiparjev in deloma turdii umetnostnih obrtnikov aa oni strani, publicistično in knjigoizdajatelj-sko delo v Julijski krajini na drugi strani, — je nameščena v dveh velikih dvoranah krasnega, lani dograjenega umetniškega paviljona društva »C vije te Zuzorič« nn Malem Kalemegdanu.
Z brzovlakom v nedeljo zjutraj je prispelo v Belgrad lepo število članov Organizacije Jugoslovanskih Emigrantov iz Ljubljane ter »Akademskega Istarskegu klulm« iz Zagreba, ki so biLi prisrčno sprejeti in pozdravljeni na kolodvoru po zastopnikih akademske belgraj-ske mladine.
V razstavnih prostorih so se ob istem času še z mrzlično naglico vršile priprave za otvoritev razstave, kajti v soboto do poznega popoldneva so se v razstavnih prostorih nahajale še umetnine društva »Lada«, ki je istega dne zaključilo svojo razstavo. Aranžma kulturne razstave Julijske krajine se je torej izvršil ponoči s požrtvovalnim trudom aranžerjev dr. Ivana M. Čoka. advokata, predsednika belgrajske Organizacije jugoslovanskih emigrantov, dr. Lava Čer mer I ja, akad. slikarja prof. Gojmira Antona Kosa ter nekaterih članov organizacije. Treba je priznati aranžerjem. da so kljub izredno pičlemu razpoložljivemu času umeli namestiti pregledno in vrlo okusno ogromno gradiva — tako z umetniškega kakor publicistično književnega, kakor zgodovinsko dok umen tu ričncgn.
O pestrem razstavljenem gradivu — treba je pomisliti, du je razstava teritorialna ter v nobenem pogledu ne more pokazati kake enotne umetniške smeri, ter da je zlasti za veliko število listov in knjig, meri njinri dra-goceniih redkosti, prostor vendar le pri vsej svoji obsežnosti premajhen — torej o tem gradivu in o vtisih, ki jiih razstava napravijo na Belgrajčane, napiše podrobno oceno in poročilo stalni belgrajski solrudnik »Slovenca«.
Okrog enajstih je začelo prihajati v razstavne prostore občinstvo in km a hi je zavladalo živahno razpoloženje, iz katerega je bilo razbrati, da so posetniki presenečeni radi nepričakovane obilice gradivu ter njega kvalitete. Opazili smo med obiskovalci najuglednejše belgrajske kulturne čiuitelje, univerzitetno profesorje, ter gospoda rektorja Čedomira Mi t rov ič o, okrog katerega se je zbrala takoj akademska mladimi. Nadalje so bili prisotni zastopniki raznih korporneij. likovni umetniki, književniki ter obilo na (odličnejšega prestolniškega meščanstva.
Nekaj po enajstih je bivši predsednik Narodne skupščine, advokat dr. Ivan Ribar, s kratkim nagovorom prisotnemu občinstvu svečano otvoril razstavo. V svojem govoru je poudaril, da je tu razstavljen le majhen del vsega, kar je Julijska krajina ustvarila, a da so vsa dela in vsi kulturni čini naših ljudi v večni borbi započeti in izpeljani. Kakor je pa bilo vse to delo skromno in mirno, tako naj bo tudi ta razstava skromno in mirno otvorjenn Raz-sta vni odibor je storil, kar jc bilo v njegovi moči, občinstvo pa naj odnese z razstave tisti clojem. ki so ga prireditelji želeli v njem zbuditi.
V zvezi z razstavo Julijske krajine, ki ostane otvorjenn do 7. maja, se ibodo vršile še druge prireditve podobnega značaja: predavanja. konference, koncerti. Razstavni odbor je izdal pri tej priliki tudi dve lični publikaciji: »Julijska krajina« (76 strani velike osmerke, v ciriliicti) ter katalog razstavljenih del z 21 reprodukcijami.	s. š.
84 tet
župnika Jurija Rozmana
Kovor, 24. apr.
V prečudno lepi Kovor pnfvkar prihaja pomlad. A naš župnik odhaja. V pokoj gre: in siccr v svoj rojstni kraj v Irboje pri Kranju. No Jurjevo je godovul in — pomislite! že 85 tič v svojem življenju. Na veliki petek letos je dopolnil svojih častitljivih 84 let. Pa ne mislite, da je že starec, po duhu je še živahen m veder ko mladec.
Duhovščina kranjskega okoliša se je prišla nn njegov god k njemu poslovit. Po konferenci v 1 ržiču je šlo 16 duhovnih sobratov vezovat svojega starosto, župnika Jurija v Kovorju. V imenu vseh je voščil in se poslavljal g. svetnik skerbec, ki jc želel zlatoinnšniku še mnogo srečnih let v zasluženem pokoju.
Župnik Jurij Rozman je bil rojen 1. 1846., duhovnik je postal 1871 in je zdaj že 58. leto v dušnem pasti rstvu. Bil je kot kaplan v Kočevju. kot župnik v Rakitni, zdaj pa že skoro 30 polnih let pase Gospodove ovce v romantično lepem Kovorju. Tekom teh treh desetletij jc doživel že štiri nove maše v svoji župniji. Ljudstvo ga ljubi kot svojega človeka. Marsikomu bo hudo, ko odide, morda tudi njemu samemu.
Kljub svoji izredni starosti župnik Rozman se vedno izvrstno vidi, celo hctbrcjske znake šc vedno zna brati — saj je znano, da zna pri nas malokdo izmed duhovnikov tojiko liebrej-ščine ko on.
Ker vemo, da gre v pokoj, ki p« je dvakrat zaslužil, se bomo ločili laže. Hvala mu za ves trud, v duhu itak ostane pri nas.
Strašen požar
Nova vas pri Rakeku, 28. apr.
Včeraj srno imeli otvoritev razstave drž. hig. zavoda v šoli s 3 predavanji. Popoldne pa so prihiteli gasilci iz Ccrkaice s svojo godbo k nam na Bloke. Godba jc zaigrala par komadov in občinstvo dvignilo v slavnostno razpoloženje.
Okrog 11 ponoči pa jc izbruhnil ogenj pri »podnjam Pctraču. Na muh sta bila hiša in tik nje stoječi hlev v ognju, ki jc šinil visoko v zrak in razsvetlil s svojo grozo skoro vso okolico. Tukajšnji župan g. Stanko Lenarčič, ki je ravnokar prišel domov in, ker je sosed Pctraču, sc je na vso moč potrudil, da je sklical ljudii iz hiš. Ogenj, ki se je bliskovito širil preko Petračcvepa skednja nu Dubčevo hišo in hlev, je hotel zagrabiti tudi kozolec. Ljudi sc je j>oIastila strahotna panika, ker so veliki ognjeni kosmiči letali visoko po zraku in ogrožali bližnje objekte, kozolce, skednje, hiše. kar jc vse večjiael krito s slamo. Vnel se jc tudi žc Kranjčev kozolec, kar pa so ljudje, ki so hitro splezali na strehe, preprečili.
Iz goreče Pretračeve hiše so rešili teto Nežo ravno ob pravem času. G. Stanko Lenarčič je prinesel lestvo, po kateri je hitro splezal v podstrešno sobo tukajšnji orož. komandir g. Jordan, ki jc s prisotnostjo duha, vkljub temu, da jc soba bila žc zajeta od ognja, prijel teto, ki se nikakor ni hotela rešiti s skokom skozi okno. in jo prinesel po lestvi na varno. Oba sta dobila precejšnje opekline. IDcainača motorna brizgal na in dve ročni brizgalni, ena iz Vel. Blok, so neumorno pošiljale vodene curke, dokler niso požara do dobrega udušile.
Škoda je precejšnja, ker je bila Dubčeva hiša pred par leti prenovljena in prezidana. Zavarovalnina ni nikakor tolikšna, da bi krila vso nastalo škodo. Dubčeva luiša je kot nalašč premalo zavarovana, češ da je z opeko krita. Živino in pohištvo so skoro vse rešili. Petrav-čevi teti jc pa vse zgorelo, tako da je sedaj prava reva na staru leta.
O vzroku požara ljudje marsikaj ugrblje-jo, gotovega pa ničesar ne vedo. Pri vsej nesreči je bilo to doibro. da je bila noč nenavadno mima in da je bila naša burja saj krotka in neznatna. Vendar šc vedno dovolj nevarna, da bi bila, čc bi bila močnejša, vsej Novi vasi lahko postala strahotna. To so vsi navzoči soglasno uvideli in sc zavedali položaja. Zuto pa so delali, kar so mogli, da so požar v kratkem ukrotili.
Rudarja podsuto
Trbovlje, 28. aprila. lJancs dopoldne okoli 10 je v jami podsulo «ia vzhodnem obratu rudarja Kurnikn Ivanu, doma od Sv. Marka nad Trbovljami. Mož jc bil zaposlen pri tesarenju in postavljanju lesnih opor, ki pa niso zdržale, ter se nanj vsul materijal ter ga podsul. Podsutcga Kurnikn so njegovi tovariši, ki so brž pritekli, še živega potegnili izpod zemlje. Jc pa preko oprsja močno pritisnjcn in čuti velike bolečine. Rešilni voz ga jc prepeljal v bolnišnico.
Smrt 4 letnega lantha pod avtom
Celje, 28. aprila.
Julijana Zdovc iz Petrove je šla na belo | nedeljo na obisk k svoji materi v Tremerjc. S seboj je vzela tudi svojega 4 letnega sinčka i Stanka. Vesela se jc hotela s sinčkom jx> kon-j čnncm obisku vrniti proti Celju v Petrovče. Pn je naletela pred gostilno Lipovšek v Trcmerjih na znance. Ob cesti so stali in se pričeli jvogo-varjati. mali Stanko pa je živahno skakal in se igral ob cesti. Naenkrat sliiši mati avtomobilsko lnrpo in za kliče: »Stanko, beži!« Mali Stanko ni pogledal okoli snbc, temveč se zagnal preko ceste, v tistem hipu pa tudi že obležal mrtev z razbito lobanjo in prelomljenim stegnom. Kako sc je mogla nesreča pripetiti?
V Celju dobro znani in izvrstno izvežbani šofer g. P. je vozil ta dan — bilo je okoli pol 5 popoldne — proti Laškemu. Pri Trcmerjih jc vozil z običajno hitrostjo 35 km na uro. Ko je privozil blizu kraja nesreče in opazil gručo ljudi, je takoj dal znamenje s hupo in nikakor ni mogel mislit«, da mu bo deček tik pred vozilom skušal še preteči cesto. Čeprav je šofer vozil na predpisani desni strani, je ob dečku še vseeno zavil močno na desno, tako da si je ob obcestni hiši polomil desni blatnik. Levi blatnik pa jc šc vedno zadel v malega Stanka in povzročil smrt. šofer je takoj naložil ponesrečenca na avto in ga v diru odpeljal v celjsko bolnišnico. kjer pa je okrožni zdravnik dr. Hočevar mogel ugotoviti le smrt. V družbi s plakajočo in vso obupano materjo je še nato sinčka prepeljal v mrtvašnico pokopališča v Žalec.
Po mnogih pričah jc .položaj oi> nesreči ]hi-polnoma pojasnjen. Splošno mnenje je, da šoferja ne zadene nobena krivda. Poleg tega jc 1 šofer znan kot jako previden in inteligenten : vozač, ki vozi že mnogo let in nima zaznamovati niti ene nez.godc. Dogodek se Je v nedeljo bliskovito razširil po mestu in vzbudil vseobče sočutje z nesrečno materjo, pa tudi s šoferjem.
V boju z divjimi lovci — smrt
Brcžicc, 26. aprila.
52 letni Rešetar Janko jc bil kot nadzira-telj lova uslužben pri Braunsclipergcrju v Grdajncih pri Samoboru. Ker jc bil vesten v službi, niso mogli priti na svoj račun razni divji lovci, katerih sc tu ne manjka, in so ga seveda zasovražili. Posebno dva iz Grdajncev sta mu večkrat grozila, da ga bosta.
■Dne 24. aprila je bil Rešetar Janko pri svojem bratu Štefanu v Dubrovi. Proti večeru se je vračal domov. Blizu doma sta ga napadla Kos Štefan in Vapnar Alojz. Rešetar, kateri jc imel s seboj puško, je ustrelil v zrak da ju oplašii in prepodi. Toda onadva videč, da i strelja v zrak sta se navalila na njega in mu i vzelu njegov lovski nož. Razvil sc je med njimi pretep, med katerim jc Kos zabodel Rešc- | tarja z nožem v trebuh.
Ranjenega Rešetarja so ponoči prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer je kmalu nato imkI-lcgel poškodbi.
Rajni zapušča ženo in 5 šc nepreskrbljenih otrok.	1
Shod
kočevskega delavstva
Kočevje, 27. aprila.
V nedeljo 27. aprila je sklicala Jugoslovanska strokovna zvezo shod kočevskih rudarjev in tekstilnega delavstva. Shod se je vršil ob enajstih dopoldne v prostorih gostilne Beljan. Dvorana je bila £olnn delavstvu. Shod je otvo-ril predsednik JSZ v Kočevju g. Struna. Za j voditelja shoda je bil izbran tov. Kovačič, ki je uvodoma pozdravil vladnega zastopnika srezkega podnačelnika dr. T. Č u š n . zastopnika JSZ iz Ljubljane tov. Lombardo in vse navzoče. Nato je govoril strokovni tajnik tov. Lombardo ki je v svojih izvajanjih objasnil položaj, , v katerem se danes delavstvo zlasti pu rudar-j sko z ozirom nn zadnjo rndarsko krizo nahaja. ] Delavstvo je ravno ob tej krizi videlo, na koga : in na kaj lahko zida. Treba je samopomoči, ki j je delavec najde samo v jnki iii močni organizaciji. Za njim je govoril akad. Boje Vil-I ko, ki je ožigosal zlasti kočevske delavske raz-! mere in zadržanju kočevskih podjetnikov napram svojim uslužibencem. Sramotno nizke plače, ki jih ima delavstvo zlasti v novi tekstilni tovarni, vpijejo po energičnem koraku in ta korak mora kočevsko delavstvo storili samo s tem, da si osnuje tu močno organizacijo tekstilnega delavstvu, ki bo lahko ^poslovala za delavstvo zvišanje tuko mizernega zaslužka. Po tem govoru in debati, ki sc jc nato lazviila, je predsednik zaključil shod s pozivom na skupno delo za skupne delavske interese.
Hrošč postaja nevaren
Kočevje, 28. aprila.
Letos jc hroščevo leto. Te golazni se kmet lioji že vsa leta, ker jo jc po vsakem liroščevem letu čezdalje več. Letos jih bo po izpovedi starih ljudi toliko, kot dosedaj šc nikoli. Na sadnem drevju se doslej še niso prijeli, ker šele brsti, pač pu v toliko večji meri na gozdnem, zlasti na mecesnih, bukvah, brezah in hrastih. Tu bodo hrošči uničili in obžrli vse brstiče. Čisto jasno je, da se bodo z gozdnega drevja, ko bo sadno ozelenelo in zacvetelo, preselili nu sadno drevje. Češnje, ki so že v cvetju, so žc vse uničene. Zvečer o mraku človek ni varen več pred to nadlogo. Hrošči lete v silnih množinah po polju, sc zaletavajo v človeku, da jih prinese vse polno domov. Kmetje tožijo upravičeno, da se bo zarod hro-ščev tako razmnožil, da bodo plodovi in s tem zlasti krompir prihodnja leta vsi razjedeni od Črvov. Obračamo sc na občine in tudi na šolska oblastva, da začno kategorično zatirati hrošče, kot se jc to že prejšnja letu vršilo. Zlasti ljudskošolsku mladina se je v pokončavanju tegu škodljivca našega sadnega in gozdnevn drevja pa tudi naših polj zelo dobro obnesla.
Zobobol
zahteva večkrat par sekund učinkujočo trenutno odpomoč proti bolečinam, ki so prav pogosto naravnost neznosne. Če imate v tem slučaju v svoji hiši steklenico pristnega
DSANA
francoskega žganja
Vam ni treba že naprej z grozo mislit' na noč. Ako vlijete par kapljic tDiana« francoskega žganja na čisto vato in jo vtaknete v boleči zob, ali pa nadrgnete z njim meso okolu dozdevno zdravega zoba, bote takoi občutili polajšanje in bolečina bo kmalu izginila. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah — Cena: mala steklenica Din 10'-, srednja steklenica Din 26"-,
velika steklenica Din 52'-, Pazite na ime »Diana« in varujte se
manjvrednih ponaredb. Ako v lekarni ali v drogeriji ne bi dobili »Diana« francoskega žganja, pošljite Din 50'- in prejeli bodete z obratno pošto poštnine prosto 5 malih steklenic od
glavne zaloge za Jugoslavijo: JUGOFARMACIJA D. D. - ZAGREB
Strah na starem pokopališču
Vlom v kapelico nn starem novomeškem pokopališču.
Novo mesto.
V soboto ob 4 zjutraj jc v kapelici na starem (»kopališču strašilo, tuko zares strašilo, do so tisti novomeški ponočnjaki, ki so ob tem času kolovratili neprespani okrog, cvrli domov, da sc jc kar kadilo zu njimi prahu in strahu. Strašilo pu jc takole: Neki Janez Ru-gelj iz Mirne je vlomil v kapelico. Čevlje, vrečo in 6 Din je pustil pred glavnimi vrati pokopališča ter šel do kapelice, tam razbil veliko okno nad vratii in splezal v kapelico, kjer je odtrgal pokrov pri nabiralniku za inilodare, u ili nič dobil. Med tem delovanjem ga je zasačil stražnik, ki jc šel mimo pokopališča in videl ležati pred vrati čevlje in vrečo. Misleč, da je morda kak samomorilec to pustil, je šel na pokopališče in začul ropot v kapelici. No, g. stražnik sc ni nič bal iti jc stekel takoj tja in videl, da jc nekdo notri. Pozval je dotičnika, naj gre ven. Ker sc mu oni notri ni odzval in ni hotel ven, jc stražnik onemu notri za strah enkrat ustrelil v zemljo, u tudi to ni pomagalo. Zato sc je stražnik zaletel v vrata in jih šiloma odprl. Vlomilec se je pa med tem skril pod klop, kjer gn jc stražnik kljub temu našel in ga zopet odločno in glasno pozval, naj gre ven. Ker vlomilec ni hotel od i tli z njim, ga je hotel udariti s pendrekom, a možakar Je zagrabil za pendrek in za stražnikov« nogo. Začcia sta se ruvati. Vlomilce jc zagrabil stražnika tudi za vrat, nakar se je tudi stražnik poslužd'1 istega sredstva. Stražnik, ki ga na notieii način ni mogel spraviti izpod klopi, je pričel klicati na pomoč ljudi, ker jc videl, da gre nekaj ljudi po cesti, naj mu gre kdo pomagat. Sedaj prihaja pravi strah: Ko jo stražnik zaklical in so ljudje zaslišali krik. so pričeli bežati. Seveda: v kapelici straše mrliči, ki so prišli nazaj! Končno je prišel mirno neki poštar, ki se ni nič bal. in je priskočil stražniku na pomoč, da sta spravila ziikovca na stražnico. Vlomilec, ki ni dobil v kapelici ničesar, sicer pa napravil škodo, ker je razbil dve okni, jc pričel simulirati norca. Omenjenega ptička so l>aje malo prej pregnali železničarji na kolodvoru, kjer je stikal okoli vagonov.
Ali je nemščina na naših srednjih šolah
potrebna?
Smofren in lep
je profil Continental obročev. Tu sla združena visoka sigurnost kretnje in elegantna oblika.
1
IX.
Značilno dejstvo, da sc to vprašanje kar ne da spraviti z dnevnega reda. nas jasno opozarja, da glede jezikovnega pouka na srednji šoli nismo na pravem potu.
Duhovnu |K>dlaga, na kateri je gradila naša prejšnja gimnazija, je z redukcijo obeh klasičnih jezikov (mislim tkzv. realno gimnazijo) »podnesena. Prej smo ob učenju teli jezikov spoznavnli življenje in njega duha obeh starih narodov ter srkali iz njih, kar blaži čustva in' srce. V novih razmerah, ki v njih igra glavno vlogo le račun, realnost, gospodarstvo, zavzemajo prvo mesto modemi jeziki in sicer od praktične strani, t. j. priuče-nje jezika.
Je pač usoda malega naroda, du mora govoriti več jezikov, ako se hoče uveljaviti ter braniti in obvarovati svoje pozicije. Stisnjeni med dva velika kulturno mogočna naroda moramo poznati njuna jeziku predvsem iz gospodarskih razlogov. Tisočere niti prepletajo in vežejo naše gospodarstvo to- in onkraj ineic. Članek, ki je poročal o razširjenju ljubljanske električne centrale, je vedel jvivcdati, kaj vse smo naročili v Nemčiji od nemških tvrdk in inženjeriev in le malenkostna dela smo oddali doma. Axo čitatc hrvatske, pa tudi srbske liste, opazite oglas za oglasom, s katerimi sc iščejo nemške služkinje in vzgojiteljice. Diktat vsakdanjega življenja!
Nemščina nam pa ni nujno |>otrcbuu samo z gospodarskega stališča, temveč tudi od duhovne plati. V vseh smereh delujemo na to, du se ne bi več ponovila katastrofa iz let 1914 do •
1918. Važna komponenta tega stremljenju ]e poznavanje tujega naroda in njegovega jezika. Saj vendar ne smejo biti prazen zvok navdušene besede, ki se govore o priliki raznih po-setov tujerodnih delegacij!
Prod leti se je bil v tem pogledu boj, ki so vanj posegli odlični možje in navedli tehtne argumente za pouk nemščine na naših srednjih šolali. Žal, da so zmagali neki namišljeni politični razlogi. Nikar ne slepomišimo! Na šolah rabimo učne pripomočke nemškega izvora, na višjih zavodih so prav dobrodošle nemške knjige in cclo |x> učne moči za visoke šole grem« med Nemce. Nekatere panoge v znanstvu imajo tako minucijozno in detajlno literarno obdelane, da moremo le tam iskati sveta in pomoči.
Predlagam, naj bi se v vprašanju, kateri jezik, nemški ali francoski, jc za nas važnejši, dala pravice odločitve staršem. Tu na štajerskem opazujem, da plačujejo starši ne le t mestih, temveč celo v manjših krajih učitelji, ah učiteljico za nemški ]>onk. pošiljajo (ne nemškutarski, temveč zavedni slovenski star ši!) otroke v nemške vrtce, govore z njimi
,, ■ .—v:, .... .	" "Ji""
(loma nemški m jih pošiljajo čez	počitnice
Avstrijo, ker čutijo in vedo. " "	" v prid.
Nikar nc izruvajnio nasilno korenin, ki S' dovajale in Se dovajajo sokove našemu dre vesu! Ako govori srce (ali pn drugi razlogi) zs francoščino, nam veleva zdrava pomet, d« » jc v našem interesu treba učiti nemščine.
Profesor Fran Alič.
Jugoslovanska Matica — razpusčena
L j u b I j a 11 a . 28. maja.
Ljubljanska policija jo včeraj popoldne izvršila," v prost -«rili društva Jugoslovanska Matica hišno preiskavo ter nato na podlagi preiskave zapečatila društvene prostore.
Na podlagi izida preiskavo je danes oblast izrekla, da ie društvo Jugoslovanska Matica razpušfeno
Cigan na cigana s sekiro
M. Sobota. 27. aprilu.
Danes predpoldne sta pripeljala na vozičku brat iu žena cigana Horvat Ignaciju i/ Gornje Lendave, kateremu je neki cigan s sekiro prebil glavo. Napadalce jo briisnč. Ker je vedno hodil okrog po poslu, je imel služkinjo. Ta služkinja — neku I" letna ciganka — je pred nekaj dnevi vzela brusni kamen in je odšla domo\. Brusa«.'« je to razkačilo. Iver kamnu ni mogel dobit) ua/.aj. je prklržal obleko, ki jo je dekle pri odhodu pustilo pri njem. Ko jc i.l starega ne dobi obleke, je odnesla kamen nazaj, ni omehčalo. Obleke ni je • •hi zaprosila stricu, se je res napotil k bru-njegn pridržano obleko, med obema ciganoma ui
služkinja \ idcla, dn c ako kamna ne vrne. Starega |*u tudi to hotel vrniti. Ciganka dn l>i posredoval. Ta saču. da bi dobil od Kuj se je odigralo
znano natančno ker pravih očividcev ni bilo. Ranjenec pripoveduje, da je popolnoma nedolžen. Prišel je do brusaPeve hiše. Ko ga je brusu P zagledal, je prišel ven in se je postavil k veznim vratom. Desno roko je skrival za hrbtom. On se je mirno približal in ga prosil, naj mu izroči obleko. Oni mu ni odvrnil ničesar. marveč jo dv ignil roko. /ubliskulu se je sekira, toda preden je mogel cigan odskopiti. ga je močan udarec podrl na tl i. Napadalec s tem še ni bil zadovoljen. Pokleknil mu je nu prsi in g« je /.ačel - pestmi obdelovati, dokler ni popoln: ma zgubil zavesti. Ko se je bru&ač izdivjul i:i je pred seboj videl svojo žrtev oncsvcSčeuo in \ mlaki krvi. se je ustrašil svojega dejanju iu je /.bežal, tako <la ga še sedaj niso našli.
Ranjenec je oče peterih otrok. /. družino /:vi v velikem pomanjkanju in je v sredo
nameraval oditi v sezonsko delo Zločinska roka mu je lo preprečila, kajti mine mnogo časa. preden bo mogel /.noustiti bolnišnico.
Koledar
Torek. "JS. aprila: Peter, 111 učenec, Robert,
opat.
Osebne vesti
Pri tvrdki B. MOTO H
Ljubljana, Vodnilkov lrg5
se podiflišii prodaja kave z velikonočnimi darili (oglašeno v časo isu 13. IV.)
do S.
—	Poroka. V nedeljo <iae 27. t. m. se je poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Anton H o bo I, giv.siak na Zduši pri Kamniku, z gdč. Olgo Tram te. posestnico v Kamniku.
V višjo skupino je napredoval dr. Josip Povalej, finančni direktor v Ljubljani.
—	V nase državljanstvo sia sprejeta Franjo Reling iz Nove Cerkve in Anion Borce, učitelj z Viča. '
Iz vojaške sluibe. Imenovani so bili za vojnega hidro-apozovatca poročnik bojnega broda 2. razr. Boris >lavik; z a diplomiranega hidro-pi-lota pednarednik jioniorsko-zj-akoplovne stroke Anton Jakopič; za diplomiranega hidro-pilola poročnik korvete Otmar Krepel in poročnik fregate Val-ter Kure in /,i opazovalca 7. zrakoplovnega polka zrakoptevni poročnik Zdenko Ulepič. Po službeni potrebi je odrejen za vršilca dolžnosti poveljnika S. čete 50. pešpelka peh. poročnik Josip Pletikosa.
Novi grobovi
-f V l.jabljani. Stritarjeva ulica 7, je umrl znani meščan ljubljanski in bivši gostilničar g. Anion Zabnkovec. Pokopan bo danes ob 4 popoldne.	. . ,
-J- 1'inrl ie v mestnem zavetišču v .laplievi ulici g. Jožef (jiostič. vpokojeni kurjač drž. železnice. star 70 let. Pogreb bo v torek ob 2 popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa.
+ V Stožicah je umrl g. Andrej P e rs in. Pogreb bo v sredo cb 4 popoldne.
+ Umrla je učiteljica gna. Iva O r 1 o v a v Leonišču. Pogreb bo v sredo ob 2 popoldne.
N. v m. p.l
Mala kronika
it Nov slovanski molitvenik. G. župnik A. Mrkun je izdal nov, skoro 350 strani obsegajoč molitvenik. Naslovil ga je >Slovanski svetniki«, in si- | cer zalo, ker prvih 100 strani opisuje življenje 20 . slovanskih svetnikov in blaženih. Poleg že poznanih velikih osebnosti nam slika n. pr. takoj od kraja Čehinjo bi. Zdislavo, ruskega meniha in škofa svetega Efrema, češko kneginjo in opatinjo Mlado, hčerko kralja-morilca Boiesiava t. Srečamo tudi dalmatinskega kralja s. Ivana Vladimirja, potem ruskega kneza sv. Vladimirja in njegovo babico sv Olgo, hrvatskega škofa sv. Avguština Gažotiča, Poljaka sv. Hiacinta, sv. Janeza Kentskega itd. — Drugi del vsebuje molitve. Prava bisera med njimi »ta dve celotni staroslovenski maši v izvirniku sv. Cirila, vzeti sta iz najnovejše izdaje starosloven-skega misalji, katero je z denarno pomočjo naše države v letu 1927. oskrbela sv. stolica. Prva maša je v čast presv. Trojici in obsega s slovenskim prevodom 70 strani, druga krajša je pa za verne duše. Koliko gorkote in prisrčnosti veje iz tega svetega besedila, iz jezika naših davnih pradedov! Knjižica sc dobi v vseh knjigarnah. Z veseljem jo bodo pozdravili in rabili vsi naši slovansko čuteči katoličani.
:k Novi odbor SPI). Na občnem zboru SPI) v sobulo zvečer je bil izvoljen odbor: Za predsednika je bil soglasno izvoljen z vzklikom dosedanji predsednik dr. Fran TominSek, 7. listki pa je bil izvoljen la odbor: prof. Janko Mlakar, Hrovattn, Jeretina, PodkrajSek, Knafeljc, inž. Škof. Šabec, dr. Tičar, Marzel;;. PodkrajSek. Vitliar, Cesar, dr. Vovk, Vrlačnik in Kveder. Med temi odborniki jili je pel. ki so kandidirali na lisii opozicije.
-fr Privatne otroške negovalke. Vzgoja sester pred prevratom v naši državi ni bila razvita. Naš slovenski narod pa tudi jugoslovanski narod ni imel svojih lastnih sester, ki bi v privatnih ustanovah in družinah našega ljudstva negovale in vzgajale otroke v slovanskem duhu. Navezani smo bili na I n je sestre, ki niso razumele in ne morejo razumeti nase ljudstvo in naš narod tako, kakor ga moramo razumeti mi sami. V' Ljubljani v »Zavodu ia zdravstveno zaščito mater in dece ie pod vodstvom predstojnika zavoda v oktobru 1920 končalo 11 privatnih otroških negovalk šestmesečni tečaj s prav dobrim uspehom. Po preteku |>ar dni po zaključenem izpitu so vse le absolventinje dobile krasno službo bodisi v privatnih zavodih, bodisi v
privatnih družinah. Mnoge od teh prejemajo večjo mesečno plačo, kakor marsikatera uradnica, ki služi več let. Ce pomislimo, da dekle z 18 leti, ki kuuča ta šestmesečni tečaj /.vezan z malimi stroški ,z ozirom na bodočnost in prejemke, hrano in vse drugo, zato lahko rečemo, dn je eksistenca sijajna. Pogoji za šolsko izobrazbo za privatne negovalke niso tako strogi. Zadostujeta 2 razreda meščanske šole in dekle je.preskrbljeno. Pelo je pa sicer te- j žko, vendar pa odgovarja najbolj nalogi žene — materinstvu. Tako smo,torej lansko leto dobili prve slovenske otroške, negovalke, ki so nam v ponos, družinam na korist kot zdravstveno kontrolni in zdravstveno vzgojni faktor. Našemu ljudstvu pa, ki |>oši!ja v te tečaje svoje hčerke, smo preskrbeli no.vi vir zaslužka, ki ga hčerka v kratkem času doseže. Kolikor vemo, se dne 7. maja prične novi šestmesečni lečaj zn otroške negovalke, ki stane s hrano, stanovanjem in vso drugo preskrbo samo 40tKi Din, katera vsota velja za vseh (5 mesecev in katero vsoto hčerka svojim sorodnikom v kratkem času službovanja hitro povrne v mesečnih obrokih.
•fc Pevski i bor Glasbene Matice ljubljanske v Novem mestu. V nedeljo, dne I. inn.nika I. 1. bo j koncerti lal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v novomeški sokolski dvorani pod vodstvom svojega ! zborovodje, ravnatelja Mirka Poliča. Izvajal se bo | isti koncertni program kakor ga je izvajala Malica i n i svoji tralicoski turneji Nastopi (10 članov in j članic zbora. Predprodaja vsjopnic se vrši v trgovini Josipa Koširja na Glavnem Irgu v Novem mestu. Opozarjamo vse Novomeščane in novomeško okolico na ia izredni koncert v njihovi meiropoii.
ic Greh rntli greh. Iz Brežic, 20 aprila: Kakor smo poročati, je dne 2-1. t. 111. v Brezovici na Bizeljskem Jane/, v nekem prepiru doma zabodel svojega očeta Janeza v desno rebro in ga nevarno poškodoval. Ko je videl, kaj je naredil in ker je bil prej nekoliko pil, je zbežal na skedenj in se zabodel trikrat v trebuh. Tu ga je nezavestnega našla sestra. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer se sedaj zdravita oče in sin. Končno bo pn uredilo zadevo sodišče, da zopet spravi očeta in sina.
ic Natečaj. Y topniško podčastniško šolo v Ču-priji bo lelos sprejetih 70.'» gojencev. Kandidati morajo bili naši državljani in ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Podčastniška šola je enakopravna z nižjo slrokovno vojno šolo in traja 2 leti. Ostali pogoji za sprejem so razvidni iz službenega vojnega lista od 23. aprila t. 1., ki je interesirnncem na razpolago pri pristojnih jiovelj-stvih voinih okrožii in na vseh orožniških postajali.
•fc Dva zgod 'a čebeina roja. Posestnik Franc .|u.nez iz Zahribn pri Vačah, je dobil 22. aprilu prvi roj dne 25. uprila pn drugi roj.
Divjega petelina je ustrelil g. Vladkp Berdajs s Save v svojem lovskem revirju v bližini Svete gore pri Litiji. Petelin je bil star okrog 4 letu in je tehtal 4 kg
+ Hrošči v litijski okolici zvečer brenčijo kakor bi čebele rojile, l menite. golazen.
-fc- Prevažanje pošte v Polhov Gradec. Direkcija pošte in brzojava v Ljubljani oddaja v zakup" prevažanje pošte na progi Polhov gradeč—Dobrova —Vič—Ljubljana 1. za dobo enegn leta ali za dobo treh let, počenši od 1. julija 1030. — Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani j vabi na občni zbor. ki se vrši dne 30 aprila 1930 J ob jx)l 8 zvečer v restavraciji »Zvezda.- s sledečim dnevnim redom: 1. Spremembe pravil. 2. Volitev predsednika, odbora in revizorjev. 3. Določitev članarine. 4. Slučajnosti. Člani društva se naprošajo, da se sigurno udeleže tega občnega zbora.
jLfgihlfutfio
Kai bo danes?
Drama: Ljubimec svoje žene.: Red I).
Opera: llasanaginica«. Red C.
Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Leuslek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24.
*
0 Pastoralna konferenca za Ljubljano bo danes oli 1(1 v semenišču.
0 Javna seja občinske uprave bo v sredo ob 5 popoldne. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
0 Stolna Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja v Ljubljani vabi vse svoje delovne člane ter člane vseh ostalih ljubljanskih konferenc, da se udeleže v sredo 30. aprila ob 7. uri zjutraj v stolnici slovesne maše zadušnice za blagopokojnega družbenega predsednika Frana Lavtižarja.
0 Izvencerkvcni sestanek ima jutri v sredo 30. aprila ob osmih zvečer v družbeni pevski sobi v Križankah ondolna moška in inladeniška Marijina družba. Razgovor o družbinem glavnem prazniku iu bližnjem celodnevnem izletu.
O Dobrotniku, ki je poklonil namesto venca na krsto blagopokojnega nadzornika Fr. Lavtižarja 100 Din, se škofijsko društvo za varstvo sirot naj-iskrenejše zahvaljuje.
• Magoličeva umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu bo odprta še do ponedeljka 5. maja. Doslej se je prodalo 51 slik. Nekaj slik je prodanih v Celje, Novomesto in druge slovenske kraje. Z obiskom in prodajo ie dosegel Magolič rekord, dasi se pogreša med obiskovalci in kupci še prav mnogo odličnih imen, ki bi nc smeli prezreti te kulturne "rireditve. Magoličeve slike splošno uuaiaio in se obiskovalci o njih zelo pohvalno izražajo. Das; autodidakt, obvladuje tehniko, zlasti z lopaiko uprav
•k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu. preobilici želodčne kisline, glavobolu, ruz-draženosti, tesnobnosti, splošnem slaho-poPiitju in utrujenosti pospeši naravna Franz-Josef« grenčicn brez napor« in bolečin lahno izpruz-nenje črev vseh neprebavljenih ostankov iu v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodlične jši zdravniki stoletja so v porabljali Fran/.-Josel vodo /, najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Frnnz-Josct. grenčicn se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
mojstersko. Njegove slike so pestre v barvali in vendar niso vsiljive. Olobočina in plastika nekaterih pokrajin je čudovita. Ker so cene slikam zelo
zmerne in plačilo event. tudi na obroke, si lahko okrasi svoje domove z originali tudi manj jiovoljno situiraha inteligenca. Vse slike, tudi že prodane,
ostanejo v razstavi do zaključka.
. Hišnim posestnikom ljubljanskim in okoliškim. Z ozirom na razglas davčnih uprav v Ljubljani obveščamo hišne posestnike iz Ljubljane, Viča, Most in Zg. Šiške, da je Prvo društvo hišnih po-setnikov v Ljubljani preskrbelo prepise razporeda zgradnrine za lelo 1030 in da sc ^obc od danes dalje vsa |»trebiia pojasnila v društveni pisarni Salendrova 6.
• i Razmere v ljubljanskih Icinoglediillščih. Pišejo liani: Nedeljski pozni v kinu Ljubljanskem dvoru , o loiterel je poročal Slovenski list , da prav resno misliti. Saj je bila le arečn, da h? je to pripetilo popoldne ln da je bilo v kinu le 00 oseb — po večini otrok, ki niso niti uganili, kaj se godi v operaterski kabini. Knj bi bilo, če bi se ta nesreč« pripetila prt večerni predstavi In pri polni dvorani? ' Katastrofa s človeškimi žrtvami hi blln neizogibna. Kes je, da odgovarja kino .»Ljubljanski dvoi" še najbolj vsem predpisom med ljubljanskimi kinogledališči, vendar so potrebne tudi tu reme-dure, v drugih kinih pa še bolj. Saj gre za varnost človeških življenj iu menda ne bo Ljubljana čakala velike katastrofe, o kakršnih tolikrnt čujemo i/, sveta, da bi posegla vmes. Pregledajo naj se vsi aparati! Kateri aparat — aparat v kinu : Ljubljanski dvor je ui imel — nima varnostne zaklopke, ki so takoj zapre, ko se vnaine najmanjši del filma in zgori le nekaj centimetrov filma pred lučjo, naj se takoj odstrani u operaterskih kabin. Pregledajo naj se vsi izhodi; če so ti preozki in če jih je premalo, naj se prepove uporaba kinogledulišča, dokler ne bodo zgrajeni novi izhodi. Iz bližin opora-terekih kabin naj se odstranijo vsi sedeži. V kinu Matici so tik ob kabini lože za gledalce. To je proti v.-em predpisom. Koncesija za to kinogledališco je bila oddana že pred leti. Sedaj, ko je Ljubljana s požarom v kinu Ljubljanski dvor dobila resen opomin, naj se tu izvede energična revizija. Kino Matica Ima tudi premalo izhodov. Naj tu nastane panika — koliko se jih bo Se rešilo iz nje'.' Sedaj, ko -o bo vršil komisijonelni ogled ljubljanskih kiuogledališč. naj uradna komisija, brez ozira n« Petra ali Pavla, energično odpravi vse kričeče ne-dostatke v ljubljanskih kinogledališčih.
•) Zavetišče na Gradu. Zudevu z nujno potrebnim otroškim zavetiščem nu Gradu je dozorela v toliko, da si je komisija nicsiiiegn magistrata /e ogledala prostore in sklenila, du se lo zavetišče čimprej otvori. Kakor kažejo stvari, se bo zavetišče otvorilo najbrže ob pričet k u velikih počitnic, ko bo mladina prosta ;ole in bo v nadlogo domu. V zavetišču pa bo grujsku mladina na varnem.
0 Strog režim v mestni ogrevalni« i. Toplo pomladansko vreme je sicer odpravilo potrebo IK> ogrevaInici za revne brezdomce, ni jin odpravilo potrebe po a/ilu. to je kraju, kjer najdejo reveži primerno prenočišče. V tem a/ilu pn ji- zadnje čase lavliidul zelo strog režim, pravu diktatura mestnega socialnega urada in policije. Izvršena je bila namreč perlustrucija. ki je odstranila i/ azila vse zdrave delomržne-/e. \ n/.il so pripuščolii sedaj suino resnično potrebni, laki. ki ne najdejo zaslužka ali pa ne morejo delati.
0 Stavbne nasvete, načrte za novogradnje in adaptacijo. Tehnični biro »Tehua , Ljubljana. Mestni trg 25; 1. Telefon 25-80.
svrho razjasnitve skrivnostnega slučaja temeljite poizvedbe v okolici.
□	Mv. inaša v grajski kapeli bo stilno vsako s,'bot:> v mesecu ninju in Juniju ob jkiI sedmih zjutraj,
□	QiIcum|Up tnndein... Notico, ki je izšla pod tem naslovom v št. SO linšegu lista /. dno 17. aprilu 1950. popravl jamo spričo netočnih informacij v toliko, da ometi jena natakaric« Ko-toRIcn-Slovcuku ni bila od lastnikov kavarno odpuščena, ampak du je šla prostovoljno Iz službe.
1 ] V sezoni... Avtomobilske in druge prometno nesreče se pričenjajo. V nedeljo so jo peljala manjša družb« i/. Muribora z. avtomobilom na Izlet v Gradec; pri povratku se jo avto v trenutku, ko je prehiteval nekega kolesarja. prev rnil in si je pri tem zlomil tukajšnji trgovec z železnim* t. Kuru/iju levo nogo. — Nu cesti Sv, Ožbult—Brezno pn jc na nevarnem, ovinku iu v trenutku, ko je počila nneviiuitlkii, zdrknil v obcestni jarek avto, v katerem sta se vozila n letni Franc l.orbek, ix>slovodju pri trgovcu J. skrbi nek u v Ribnici, ter 31 letni trgovski potnik Junko Jenko iz Muribora. Prvi si je zlomil lev i nogo ter ztidobil težke notranjo poškodbe, Jenko pa je zadobil občutne jKJŠkod-be nu glavi.
□	V splošni bolnišnici je umrla v siarosii 40 lel saprogu upokojnogu uradniku državnih železnic Neža Grubiuiijeva. Pogreb ho jutri oh IG iz mrtvašnice ua mestnem pokopališču v Poli rež j ti.
Mariborski šport. Poročilo v včerajšnjem Slov. listni o izidu obeh tekem Maribor (rala-<lin«) : Železničar (mladimi) spopolnjujemo v toliko, du je Železničar pri prvenstveni tekmi zmagal s i : 0, ker Maribor ni nustopil; pr; prijateljski tekmi med obema mbulinamu pa je zmugal Maribor /2:0.
□	Iz nezgodne beležiliec. 29letni opoknr-niški delavec Ivan Topolovoe, uslužben v Der-vuškovi opekarni, je pri delu prišel z desnico v stiskalnico ter si jo pri tem zdrobil. — Spletni brc/miselni urtist Frane Kmetic je pri eksploziji bencinskega aparata zadobil težke <rj)ekli-ue na ievi roki. Oiui ponesrečenca sc zdravita v tukajšnji bolnišnici.
□	Pod lokomotivo jc prišel "5 letni ninček železničarja i/. Slivnice b\ Nesreču se je. zgodila okrog 16. ko se je ta deček igral v bližini siv niške jiostaje ob tračnicah. Lokomotiv« mimo drvečega vlaka ga je zgrabila in vrgla ob tla, pri ceaner je dobil točke notranje poškodbe, razen tega pu tudi zunanje. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Mulo verjetno je, da bo ostal pri življenju.
□	Motoclklističiia nesreča se je pripeti!« včeraj popoldne v bližini Slivnice. 25 letni Kram Steni i/ Račja pri Mariboru se jc, vozeč n« nintociklu. nu ostrem ovinku zalete! v jarek, pri čemer je dobil težke zunanje poškodbe nn celem telesu. Pri peljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Moto-kolo je popolnoma razbito.
Celje
Marfhor
□	Belgrajska opereta v Mariboru. Včeraj so jirispeli v Maribor člani znane belgrajsko operejo; popoldne so si ogledali nekatere mestne znamenitosti, /večer pn so nastopili z velikim uspehom v Narodnem gledališču s Cirkuško prineesinjoc; drevi bo drugo gostovanje s
( n i jev ičeiiic. v sredo |>u tretjo z opereto »P«-ganiui«. V glavnih vlogah nastopu jo Jesieeva iu Komnrovskijeva ter gg. Trbuliovič, Gorski. Dobrič. Klenn'ii«iič in Očič. Publika se jc nastopajočim oddolžila za odlično igro s toplim priznanjem.
□	Z motornim čolnom po Dravi. A nedeljo nu vse zgodaj ji' zbudil stanovalce ob Pristanu nenavaden šum in ropot, ki jc prihajal i/. Dr«vinc smeni. Po Dravi se jc pomiKul motorni čoln, v katerem sla poizkusila svojo srečo podjetna Mariborčana, kii ne liiaratu biti imenovana. Taki in slični poizkusi bodo si-<laj spričo bližnje otvoritve kopališč« na 1'Vlberjevem otoku v sebol j nu <liievnem rodu. Je to seda j drugi poizkus te vrste v zadnjih litih: pred leti se je omenjeni por/kus ra<li preslabega motorja ponesrečil. \ toliko dopolnjiijeino tozu-<lcvno včerajšnje poročilo v Slov. listu«.
□	častitljiva Kolaričevn trta — žrtev lahkomiselnih 1'nntalinov. Znana je Kolaričevn tntu, ki se razprostira ob hiši v Vojušiiiški ulici i št. 8. Najmanj 150 lel je že stara ter je -Ilustrirani Slovenec« pred leti že prinesel njeno sliko: do 3000 grozdov je zorelo na čustitljivi trti. ki je pravo čhdo prirode. se pred nedavnim se je zanimal /u omenjeno trto prof Francoščine na zagrdrškii univerzi R. W«niier, ki sc je ob, priliki svojega predavanja v tukajšnji Ljudski univerzi mudil \ Mariboru. V nedeljo pn so |)ii->tunskii jroredniki streljali tam okoli s flober-tovko in prestrelili trto. ki je obsojena na počasno usihanje, škodn. ki'jo je rd-cli tega utrnel g. Kolnrič. je nepov ručljiv a. Flobertovce pa bi bilo treba ekseinplarično kaznovati.
□	Za •felbernino« so krstili novo vstopnino, ki se bo pobirala od vsakega, ki bo stopil na otok. brez ozira na to. ali bo deležen kopa- i liščnc blugodati ali ne. Z uvedbo :>felbernino«, I ki bo znašala /u vsako osebo I Din, so lxtdo poprečni kopališki stroški zvišali na b Din ob delavnikih. Če bo tozadev ni predlog glede ko-puliščniiie obveljal, je pričakovati vsaj ob <lc-ittviiikih bolj slabe frekvence.
□	Izjemoma: Predstavi belgrajsko operete se tudi danes in .jutri pričneta ob pol 21.
□	Kakor ua divjem /.upadu. Ko je v nedeljo zvečer stopil 18 letni viničarski sili Alo jzij Peklu r iz Spodnjega Duoloka iz domače hiše nn prosto, je opazil kakih pet korakov od hiše sumljivega moškega,' ki se je brž potuhnil v temo. Ko ga je Peklar jel zasledovati, je nenadoma izza nekega grmiču v bližini počil strel, ki je šel Peklar ju skozi zapestje leve roke, ki jc bila takoj vsa v krvi. Peklar, ki so go |>re-pel juli v tukajšnjo bolnišnico, ne ve izpovedati, kdo bi mogel biti nez.llunec. Orožiiištvo vrši v
^fi bodalo zalogo vseh vrst ku-
5J hinjske posode, razne stroje za čiščenje jedilnega orodja in še drugo v to stroko spadajoče biago pri tvrdki
$8anS$o TEortanClC. LiublEona
'.mr
Sv. Petra ccsta 38 Točno >n Huliilno poslrc2')al
nr Uradni dan Zbornice zu T01 v Ljub. liani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgov cev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje iu njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne (5. maja 1930 od 8—12 v posvetovalnici gremija trgovcev Celje. Raz I aerov a ulica 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katero zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, ila se pri njem v določenem času /.glase.
& Cerknem« in prolmia umetnost. Prevzamem na novo, kakor ludi popravljanje, pozlnčenje, barvanje, oltarje, kipe. reljife. razpela, okvirje itd. po zelo ugodni ceni. Joško LbiiuI, kipar in pozlatar, Celje, Zavodna 38._
Cerkveni vestnih
Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo imelr
svojo mesečno pobožnest v četrtek dne 1. maja v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša. ob pol 0 pridiga in po pridigi — ob 0 — bo sveta maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se irdeleže evharistifne pobožnosti v uršulinski cerkvi.
Iz društvenega žtvUenia
Pevski zbor v Rokodelskem domu pod
vodstvom g. prof. M. Bajuka bo imel vajo danes ob 8 zvečer. Vsi pevci naj sc zanesljivo udeleže današnje vaje.
Na klavirskem koncertu Karmele Kosovelove je zastopan nemški romantik Schuman s svojo simfonično eiudo, ki je napisana v formi va-rijacije in je vsaka varijacija zase mala, prelepa simfonična pesnitev. V lo svoje klavirsko delo je položil Schumann dve svoji naturi: prva je ^strastnega, ognjevitega značaja, druga pa nam kaže njegovo mehko in sanjavo naravo. Cela oluda je pisana popolnoma v orkestralnem slogu in kaže vso velikojioleznost Schumannovega duha. Na izvajalca samega pa slavi v tehničnem pogledu naravnost ogromne zahteve, sa.i je to najbravuroznejse Srhu-mannovo delo. Klavirski koncert Karmele Kosovelove bo v petek, dne 2. mejnika ob 20 v Filharmonični dvorani.
Pevski /.bor slovenskega učitolistva se Je pred nedavnim časom vrnil s svoje znamenite turneje po češkoslovaški. Pr » niegov koncert po povratku iz tujine v domovino se vrši v Ltubliani. in sicer v soboto, dne 10. maia cb 20 v Unionski dvorani. Poleg redne"« večernega koncerta bo priredil zbor tudi še mladinski koncert, in sicCr v nedeljo, dne 11. mainika ob pol 11 dopoldne v veliki Unionski dverani. Opozarjamo na tn dva koncerta veiezaslužnega učileijskega zbora in vabimo na
obisk.
Občili zb^r Zyeze urii'lniškili vdov in sirot« se bo vršil v petek, dne 2. maja 1930 ob 1P v ?AlojzijevlSCu. na Poljanski .cesti. — Odbor.
Poizvedovanji*
Moški dežnik je bil pomotoma vzet na magistratu .1. stopnice štev. 27. Naj se ga odda prt vratarju splošne bolnišnice;
Izgubljen je bil na belo nedeljo damski klobuk na potu s Sv. Jošta do Kranja. Pošten najditelj naj blagovoli sporočiti na upravo -Slovenca« pod štev. 10.
Darovi
Vincencijevi konferenci za Vodmat. Solo, Moste je daroval g. R. Strnad z družino 100 Din. nameslo venra na krslo pok. Lavtižarja.
Franr/mlci dan so priredile ljublj. osnovne šole dne 14. aprila I. 1. s predavanji o Franciji in o vezeh te naše velike prijateljice ?. Jugoslavijo, Ob lej priliki je v prid poplavljencein v Franciji nabrala osnovnošolska mladina 8510.05 Din. Tn znesek je bil s seznanil darovalcev jio šolali jvoslan {lavnemu odboru Rdečega Križa v Belgradu.
Gospodarstvo
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Union, holtlska in slnvblnnka <i. d. v Ljubljani izkazuje v I. 1020 donosn t.34 (1//7) milj. čistega dobička 0.211 (0.21«) milj. Din. Pri alavt.icl 3.8 milj. »o upniki narasli od 1.32 na LOS milj. Din. Kakor za 1. 1028 tako znaša IikII za 1020 di-videmda 50 Din na delnico ('>%)■
Kolln.-ka (orani« hranil, il. <1., Ljubljana Izkazuje nekoliko maiv-šl donos v 1. 1020; 4.0 (5.0) milj., zaradi istočasnega znižanja stroškov pa jo čisti dobiček (brez p mi osa) naraste! od 45.182 Din na 08.784 I »in, kar so porabi deloma za dotacijo rezerv, deloma prenese na nov račun. Hi lonca izkazuje povečanje premični'! in strojev od 0X38 na D.76 milj. Povečali so se lu^ii dolžniki od 0.0» nn 0.0 milj. Din pri l.itočs ■ i.m zmanjšanju upnikov <xl 2.755 nn 1.87 milj* Din.
Keramična 'ndostrija, d. d. v Zagrebu, ki ima podjetja v Sloveniji, Izkazuje zn 1020 pri glavnici 1.4 milij. izgul>e <>.565 (0.534) milij. Din. Upniki so se zvišali od 7.8 na 8.2 milij. Din.
šlpnd, <> kuterem smo poročali, da »e bo fuziontrol z Diirmitorjern. katerega vse delnico itn«, izkazuii' povHunje čistegn dobička <«l 9.1 nu 12.5 milj. Donos sc je povečal od 2t,1 na inilj. Upniki «o se znižali od 36.3 nu 42.2 milj.
GH>unje Irgovstvn v Ljubljani. Po podatkih premij« trgovcev v Ljubljuni je, bilo od t. jnn. 1930 do 23. aprilu 1930 prijavljenih 38 novih otbrtov, odjavi jenih (ni (m.
Novosadska berza. Poslovanje razsodišča se je povečalo: tožbene vrednosti rešenih stvari so znašale 11.9 (9.0) mili. Din, Tudi so dohodki razsodišču narasli od 0.5 na 0.7 milijonov. Skupno so lani znašali dohodki 1.1 (1.5) mili. 1«23 je znašala izguba 0.175 milj., 1929 pa je imela borza 0.31 milj. Din prebitka. Lastna glavnica znaša 2.4 milj., upniki pa so se zmanjšali od 2.4 na 2.15 milj. Din. Nepremičnine znašajo 4.-15 milj. Din.
Odprata konkiirza: Traun Anica, Maribor (ni kritja za stroške postopanja).
Ceika Union banka jc prevzela paket delnic Splošnega bančnega društva Zagreb-Belgrad in bo zastopnna tudi v upravnem svetu. Olavna delničarja te družbe so slejkoprej Wiener Bankvereln, Banquc Belge pour Petranger in Baseler Handelsbank.
Gospodarska literatura. »Gospodarske Novine« v Zadrebu so izdale zopet novo brošuro za kmetovalce, ki bo zanimala tudi naše ljudi: >20 kokošaka zemljoradnika« od Leva Bajkova, upravnika dvorskega perutninarstva. — Katarska knjižnica, ki jo ureja dr. V. Mandekič, pa prinaša svoj 0. zvezek: »Strojevi za sijanje« od ravnatelja nižje kmetijske šole v Križcvcih And. štiglica. Cena vsaki knjižici je le 5 Din.
Zadružna Zveza v Gorici ie zašla pod vodstvom poslanca Cacccseja v težko krizo in je pričela zavlačevati izplačilo vlog. Inž. Caccesc se je le dni mudil v Rimu, da bi od vlade izposloval pomoči. V poljedelskem ministrstvu se je vršilo posvetovanje o reorganizaciji primorskega zadružništva pod fašističnim praporom. Sestanka so sc udeležili še likvidator Tržaške Zadružne zveze dr. Taniaro, puljski prefekt in fašistični tajnik. Na dnevnem redu je bila tudi likvidacija Zadružne zveze v Trstu. Z likvidacijo so bile namreč zadete posojilnice na Tržaškem in na Goriškem, ki so naložile denar pri Zvezi in jim zdaj likvidator ponuja nekaj nad polovico vložene vsote. Samo vloge goriških zadrug pri Zadružni Zvezi v Trstu so znašale okoli 4 milijone lir. Mnogo zadrug je zašlo v krizo radi likvidacije tržaške Zveze.
Znaki gospodarske krize v Italiji. Po uradnih podatkih je znašal promet na italijanskih železnicah v prvem četrtletju 1930 13,242.265 ton, lansko leto v istem času 13,446.089 ton. V mesecu marcu tekočega leta je bilo priglašenih 1.118 konkurzov (lansko leto 362). število meničnih protestov je doseglo v marcu 80.250 (lansko leto 73.876). Izdelki kovinske industrije v prvih treh mesecih tekočega leta so tehtali '264.689 ton, (lansko leto 324.191), proizvodnja litega ž;leza je znašala v istem času 126.617 (lani 169.870), proizvodnja jekla pa 430.962 (lani 540.775). Radi izredno dobre žitne letine se je primanjkljaj trgovinske bilance v prvem četrtletju znižal na 1.397 milijonov lir (lansko leto 2.294); vendar pa je Italija letos v tem času izvozila blaga v vrednosti le 3.095 lir, lansko leto pa 3.388 milijonov lir.
Dobave. Ravn. rudnika Kukanj sprejemu do T. maja ponudbe glede dobavo 500 kg grafi-tirnnc masti. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejemu do 8. maja ponudbe glede dobave 13.(MM) kilogramov tračnic ter glede dobave raznih vijakov. — Dne 14. iiiuju se bo vršila pri inten-ilnntu krude. Drav. drv. obl. v Ljubljani licitacijo glede dobave živil (riž. zclrob. testenine, fižol, olje, kis, ješprenjček, čuj, sladkor, c,i-korija).
Oddaja zakupa prevoza izklndnnja in nn-klndanjn monopolskegn blaga so bo v ršihi potom ustmcnc licitnc-ijc dne 3. maja pri skladišču soli v Ljubljani.
Borza
DENAR
28. aprila 1930.
Devizni promet je bil srednji, največ ga je bilo v devizah Praga, Berlin in Dunaj. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah.
Ljubljana (v oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2275.50 bi.. Berlin 1348.25—1351.25 (1340.75), Bruselj 789.37 bi., Budimpešta 986.50— 089.50 (088), Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 795.50—798.50 (707), London 274.87 bi., Nevv-vork 56.415 bi., Pariz ^20.79-2,22.79 (221.70), Praga 167.(Hi—1 (j7.SC (107.46), Trst 206.22 bi.
Zagreb. Amsterdam 2275 bi., Berlin 1348.25— 1351.25, Bruselj 787.37—790.37, Budimpešta 987— 990, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 795.50—798.50. London 274.47—274.27, Newyork 56.315—56.515, kabel 56.425-50.625, Pariz 220.79-222.79, Praga 167.06-167.86, Trst 295.175--297.175.
Belgrad. Berlin 1348.25-1351.25, Bruselj 787.87—780.77, Budimpešta 487— 690, Curih 1094.40 —1097.40, Dunaj 795.50—708.50, London 274.47— 275.27, Ne\vyork 56.3150-56.5150, Pariz 220.79-222.79, Praga 167.06—167.86, Milan 295.10—297.10, Bukarešta 335.5—340.5.
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.60, Atene 6.70, Berlin 123.15, Bruselj 72.-, Budimpešta 90.20, Bukarešl 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.75, London 25.07875, Madrid 64.20, Ncwyork 515.80, Pariz 20.235, Prag 15.28. Sofija 3.74, Trst 27.035, Kopenhagen 138.10, Stockholm 138.65, Oslo 138.10, Helsitigfors 13.-, Varšava 57.85.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Državni papirji so ostali čisti pri skoro nespremenjenih tečajih. Tudi bančni papirji kakor Miduslrijski so v glavnem nespremenjeni. Edino Outtmann je slabejši.
Ljubljana. Bler. pos. 97..)() bi.. 7% Bler. pos. 86.50 bi.. Celiska pos. 160 den., Ljublj. kred.
120 den., PraSledionft 905 den., Kred. zavod 105 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kuie 260—270.
Zagreb. Dri. pap.: 7% inv. pos. 87—87.50 (87), agrari 54—54.50, vojna škoda a v. 421—422 (421), kos dolto (421), 5. 431—422.50, junij 421.50 —425), 12, 426—426.50 (42«), 8% Bler. pos. 97— 07.50, 7% Bler. po*. 85,50—80, 7% po*. Drž. hip. banko 84—80. — Bančne delnico: Hrvatska 50 d. Katollčka 33d, Poljo 58-58.12, Kreditna 06-100, ' Union li.fi—108 (108-196), Jugo 81-82, Lj. kred. 120 d, Medjunarodmi 60 d, Nnrodna 8500 -2780, Obrtna 36 d, PraŠlediomi 900—010, Etno 170 b, Srbska 178-182 (180), Zemnljttka 446—148 (146). — Industrijske delnice: Nar. Suni. 20 d, Outtmann 168—175 (175-170), Slaveks 70-74), Slavonija 200 —205, Nailce 1500 b, Danica 110 d, Pivara Sar. 150—185, Drava 270—320, Sečerana Osje k 370—380, Nnr. ml. '20 d, Osj. Ijev. 170 d, Urod. vag. 110 d, Union 196—108, Vevče .125 d, (sls 30-40, Rngusea 140—447.50, Ocean ln 200 b, Jadr. plov. 502—525, Trboveljska 482—487. Skupen promet brez kompenzacij 8.97 milj.
Belgrad. Narodna banka brez interesa, 7% inv. pos. 86, agrari 55—55 50, vojna škoda 426—427, termin brez posla 5. 428 -420, 7% pos. Dr. hip. banke 84—85.50, Jzv. I 720, Brod. dr. 850~8f.0.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.31, Wiener Bank-verein 19.80, Creditanstalt 51, Escompteges. 169, Union 24, Aussiger Chemische 202, Ruše 36, Alpine 32.16, Trboveljska 60.25, Rima Mtirany 94.70.
Žito
Danes i;e bil žitni trg tako na svetovnih kakor ludl na našem domačem tržišču nekoliko slabejši ter je jioložaj miren. Izprememb v cenah ni niknkih, promet je srednji. Pri kupcih ni opaziti veliko veselja do kupčije, toda tudi prodajalci niso voljni oddajati jiri sedanjih cenah zlasti ne boljšega bluge.
V	Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Notacije so ostale neizpremenjene. Promet: pšenica 24 vagonov, oves 2 vagona, koruza 21 vagonov, moka 5 vagonov, otrobi 12 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta: Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: marec: 20.15—20.30, zaklj. 20.22 do 20.24, junij: 20.52—20.70, zaklj. 20.62-20.04, oktober: 19.56—19.73, zaklj. 19.68-19.09. — '»ž: maj: 10.55-10.70, zaklj. 10.52—10.54, junij K.93, okt. 12.33—12.53, zaklj. 12.48—12.50. — Koruza: maj: 11.30—11.80, zaklj. 11.98-12.—, julij: 12.07—12.28, zaklj. 12.27—12.28, transit maj: 11.30—13.63, zakli. 11.62—11.65, transit julij: 11.73, zaklj. 11.72—11.73.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona hrastovih pragov, 1 vagon desk smreke in 1 vagon borovih desk. Tendenca neizpremenjena.
Povpraševanje je za deske smreka, jelka 12, 18, 28, 38 mm, smrekove deske 24 mm I m, 16 —40cm. Ponuja pa se: t vag. desk smreka jelka 18 mm 4 cm med. 22—23 cm, večja množina tesa-nega lesa (deske, late), 200 kom. smrekovih anten 12—18 eni. 18 in 20 min deske 4 in, 50ma smrekovih desk 12 mm 4 in, med 20 cm, KM borovih plohov 50 mm 4 in od 26 cm naprej, 12 cm' borovih moralov 8X8 cm 4 m.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky et Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 1583 goved, od teh iz Jugoslavije 152. Na konturnačnem trgu pa jc bilo 672 romunskih goved. Cene so bile: za vole najboljše 1.90—2, za I. 1.50-1.85, II. 1.30-1.40, III. 1.10-1.20, za krave L 1.10-1.35, 11. 1—1.10, za bike 1.15—1.50, za klavno živino 0.70—0.90. Promet je bil slab. Cene za prvovrstne vole so bile za 5 grošev dražje, za bike 5 grošev cenejše, sicer pa nespremenjene.
Nedeljski spori
ProSlo nedeljo je prvenstveno tekmovanje doseglo svoj višek v srečanju Ilirije in Pri mor ja. Ta dva kluba, ki pripadata naši ekstraklasi , privabita vselej veliko gledalcev, več kakor marsikatera mednarodna tekma. Oba kluba se tega dejstva v polni meri zavedata in njih moštvi pokažetn v redkih medsebojnih srečanjih višino našega nogometa. Zadnje srečanje res ni bilo tako zanimivo, saj je bilo žc v jeseni več ali manj odločeno prva-štvo v korist Ilirije. V lej igri je šlo bolj zn prestiž enega nli drugega, zato pa tudi rezultat 2 : 2 jKipolnoiua odgovarja. Večje tehnično in taktično znanje Ilirije so Printorjaši parirali z odločno in požrtvovalno igro. Goli, ki so padli v korist Ilirije, so bili skrbno pripravljeni, medlem ko so goli Pri-morja padli radi odločne igre napadalne vrste. Že pred tekmo smo zapisali, da bo zmago v tej tekmi dosegla boljša napadalna vrsta. Tako bi se tudi kaj kmalu zgodilo, kajli v napadalni vrsti Prirnor-ja je pet nevarnih strelcev, v ilirijanski pa samo dva in sicer Oman in Doberlel. Ta dva sama pa ne morela tako ogrožali gol kakor pot napadalcev Pri-morjn. V tem znamenju se je vršila cela tekma. Pretnoč, ki jo je Ilirija imela v nekaterih odlomkih igre, ni napad mogel izkoristiti. Nikdar pa ni bila napadalna vrsta Ilirije tako nevarna, kakor Primerja. V splošnem je ta tekma (»kazala kaj znata naši vodilni moštvi, vendar bi eno ali drugo moštvo lahko zaigralo še bolje, da ni bilo že v naprej odločeno prvaštvo. V kolikor smo lahko zadovoljni z igro kot iako, v loliko nas je razočaral >nevtralec Ružič iz Belgrada. Ne moremo mu očitati neobjek-tivnosti, kajti tekmo je vodil vseskozi korektno, vendar ni pokazal nič več znanja kakor ga imajo naši sodniki. Tako ne bi smel tekme voditi nobeden izmed domačih sodnikov, kajti občinstvo bi izžvižgalo njegove odredbe. Na igrišče je pa prišel s tem, kar našim sodnikom manjka, lo je avtoriteta, in le zaradi tega je obvladal igro. Naj bo jia to jasen dokaz onim, ki kliče čez naše donmče sodnike. in jim očitajo, da ne znajo soditi.
Ilirija ima sedaj prvenstvo ljtibljnnskcgu okrožja s tremi točkami prednosti m razliko v golih 32 : 9.
Tudi drugorazredni derby med Slovanom in Grafiko ni jirinesel odločitve. Tekma je ostala s 2 : 2 neodločena.
V	Celju se je vršila druga semifinnlna tekma, ki je končala s 4 : 3. S to zmago nad Celjem si je Maribor priboril v finale, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Mariboru. Tudi v tej tekmi Maribor ni igral tako kakor ponavadi.
Vršili sia se še lega ene bazenski tekmi. Dru-ž.lua Atena je mlade ambieijozne Celjanke naravnost pregnzibi in dosegla zmago s 28 :3 Rezultat Je malo previsok in ga pridno igrajoče Celjanke iiiso zaslužile. Družina Ilirije je j>a Savo v Sevnici premagala s 21 : 5.
Službeno iz LNP. Danes, v torek ob 20 seja upravnega odbffr.i v Delavski zbornici. — Tajnik, i
ste še ravne tafio lepi aRo se odkrijete $
■ r vi"
1
Ali se bojite vzeti klobuk z giave — a!i radi storite to, da pokažete svoje lepe lase? Na vsak način je to odvisno oq tega kako so negovani Vaši lasje. Ako boste za umivanje las rabili vedno le Eiida Shampoo boste brhkejša in lepša, kakor ste bili kedaj popreje. Elida Shampoo bo napravil Vaše lase mehke kot svila ter ohlapne, lahne kot puh, zdrave in lepe. Vi boste vedno rada razoglava, ako bodo Vaši lasje dosledno negovani z Elida Shampoojem.
ELIDA SHAMPOO
Ptuj
Toča. V nedeljo popoldne ob treh sc jc nenadoma stemnilo nebo nad Spuhljami iu tja do Mo-škanjc. Vsula se jc toča in povzročila precej občutne škode na žitu in sadnem drevju. — Pač v nenavadni sezoni, že zgodaj taki dogodljaji. Prosimo Boga, da nas obvaruje takih nezgod.
Občni zbor. Redni občni zbor Protituberku-lozne lige bo v petek, dne .3. maja ob 20 v Zupančičevi gostilni. Ker so na dnevnem redu važne zadeve in ker je v interesu ljudstva, da se liga čimbolj otrdi in podkrepi, jc dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora sigurno udeleži.
Knjižnica Prosvetnega društva. Knjižnica društva jc v zadnjem času pod spretnim vodstvom zelo napredovala. Danes ima vsake poljubne knjige svetovnih pisateljev, leposlovne in gospodarske vsebine in povesti ter romane. Pred dnevi ie knjižnica spet sprejela večje število novih knjig. Naslovi ter imena avtorjev so razvidna v izložbenem oknu trgovca g. Brezovnika na Minoritskem trgu, kjer se inore vsakdo prepričati o bogato založeni knjižnici. Izposojevanje knjig je vsako soboto od 16—19 in ob nedeljah od 8—12. Knjige se izposojajo za prav malo ceno in med izposojevanjem igra radio ter jc vsakdo lahko posluša konccrt. Pohitimo in segajmo po knjigah, ko se nam nudi taka lepa prilika. Končno si dovoljujemo pripomniti Prosvetnemu društvu, da bi bilo umestno, če bi se razven slovenskih in nemških, tudi srbo-hrvatske knjige nabavile za knjižnico.
Novo mesto
Trojni jubilej. Dne 21. aprila je praznoval g. Janko Leban, vpokojeni šolski upravitelj in skladatelj, trojni jubilej, in sicer 75-letnico svojega rojstva, 60-letnico literarnega tlela in 03-letnico, odkar jc nastopil kot organist. Starček je še čvrst in zelo vedrega duha. Bog ga ohrani še mnogo let! Na njegovo izrecno željo ne priobčimo daljšega poročila o njegovem delovanju.
Nesreča s patrono. Stanko Gazvoda, učenec ljudske šole iz Birčne vasi, je našel v šolo grede staro patrono. Doma je p>oteni udaril s sekiro po njej. Patrona je eksplodirala in ga poškodovala na roki in obrazu.
Nesreča pri delu. Obcrč Anton, avtomehani-ški pomočnik pri g. Alojziju Škedelj v Kandiji, je dne 26. aprila popravljal neki avto, kateri se je pri tem nagnil, mu zvil roko in jo zlomil v zapestju.
Občni zbor S. K- Elana se je vršil v četrtek, dne 24. aprila. Ustanovila se je lahkoatletska sekcija, za katere vodjo je izvoljen g. J. Paulič, knjigovodja na kmetijski šoli na Grmu. Izvoljen je bil tudi novi odbor z dosedanjim predsednikom g. ing. Medicem na čelu.
m v • v
Trztc
Zares lepo akademijo je priredila na belo nedeljo naša Vin encijeva konferenca s svojimi varovanci iz sirotišča in zavetišča. Ljubki otroški prizori so nudili |)rvovrsten užitek. Dvorana je bila nabito polna. Na ta način so se kaj prisrčno oddolžili vsaj malo otroci svojim številnim dobrotnikom in priporočili so sc tudi za bodočnost. Pa je res marsikdo tudi ostrmel, ko je pri skupinski sliki videl, koliko otrok vzdržuje in podpira tržiška Vin-cencijeva konferenca. V stalni oskrbi jih je sedaj v sirotišču čez 50, v zavetišču pa še tudi vsak dan čez 30. Vsako leto se število veča in odbor konference se mora že resno baviti z mislijo o povečanju prostorov za sirotišče in zavetišče. Kolikim družinam pomaga naša konferenca satno z otroškim skrbstvom, da ne omenjamo še posebnega njenega doma za rokodelce in vajence ter skrbstva za siromake po hišah! Bog blagoslavljaj plemenito delovanje in ohranjaj številne dobrotnike!
Pokojnega g. Frana Lavtižarja se je ob smrti spomnila tudi prav lepo naša Vincencijeva konferenca. V uri, ko so se njegovi Častilci zbirali v Ljubljani k pogrebu, se ga je v toplih besedah spominjal predsednik naše Vincencijeve konference g. župnik Vovk, ki je ravno tedaj govoril na akademiji konference. V ponedeljek zjutraj je pa predsednik konference bral za pokoj njegove duše sveto mašo v kapeli sirotišča in zavetišča, pri kateri so
glasno molili otroci iu številni prijatelji dobrodelnosti.	v
Jurjeva nedelja je privabila lelos izredno mnogo ljudi k prijazni cerkvi sv. Jurija nad Bistrico. Tudi na god sam jc imela ta cerkev polno obiskovalcev. Jc pa to tudi pomemben svetnik. Možakarji, ki iinajo doma konja v hlevu, gredo k temu svetniku ob godu gledat njegovega konja, naši plan-šarji mu pa radi prinašajo tudi surovega masla, da je potem celo ieto sreča tudi pri goveji živini.
Za pedenj bližje imajo že v sosednjih župnijah pomlad, (ako kaže rast na jjolju in ua vrlovih, ki je pri nas kar malo zadaj. Imamo pa pri nas zato bližje delo in zaslužek, za katerim v zadnjem času hodi zopet toliko tujih povpraševalcev.
ftočevie
Stavbna akcija. Letos kakor je razvidno iz občinskih prijav se ne bo veliko zidalo. Vodstvo tek-stilane je sklenilo, da dvigne še uekaj industrijskih poslopij, pri čemer bo vodil delo ing. Dedek. — Svojo enonadstropuo hišo z mansardo bo dozidal v najkrajšem času na cesti Ivana Cankarja usnjar g. Karel Braune. V Ozki ulici je podrl doslej starinsko hišo čevljarski mojster g. Zurl. Na istem mestu bo zgradil novo delavnico. — Majhno enostano-vanjsko hišico je zgradil sredi polja delavec Naglič.
Trbovlje
Trboveljski gasilci proslavijo letos sv. Flori« jana, svojega patrona na dveh krajih. Rudniški gasilci gredo na sv Planino, kjer imajo ob 10 sveto mašo, trški imajo pa v žtipni cerkvi ob istem času sv. opravilo, popoldne pa gasilsko akademijo v Društvenem domu, kakršne Trbovlje še ti i bilo deležno videti. — Florjanska procesija k sv. Katarini bo pa v nedeljo 11. maja.
Šmarnice v mesecu inajniku. Ker so se med prebivalstvom pobožnosti večernih šmarnic zelo priljubile, iu se je cerkev navadno zvečer tudi skoro vedno napolnila, se bodo v majniku vršile te pobožnosti ne samo zjutraj ob pol 6 nego tudi vsaki dan zvečer ob pol 8. Prepeval bo na koru zopet mladinski zbor.
Zvonovi za Relje. Prijazna cerkvica Refje, ki leži nad rudnikom, dobi 2 nova bronasta zvonova, ki se bosta v nedeljo ob pol 10 potegnila v zvonik, poprej )5a še blagoslovila. Zvonova se bosta vozil.'' iz trboveljskega kolodvora čez kolonijo Žabja vas, Dobrno v nedeljo ob zgodnji uri. Igrala bo pri opravilu tudi rudniška godba.
Slovenjgradec
Himen. Poročila se je v Smartnem pri Slovenj-gradcu gdč. Marica Rotovnik, hči obče znanega veleposestnika v Legnu z gosp. Josipom Žagarjem, žandarinerijskim narednikom iz Sremske Mitrovice.
Cigani prihajajo. Pretekli teden sta jjrišla s 6 vozovi dve družini ciganov in si postavili svoje šotore na nekem travniku v Trobljah. Ker pa so svoje konje kar križem pasli ]x> travnikih ondotnih posestnikov in s tem napravili precej škode, jim je oblast odvzela dovoljenje za bivanje na teritoriju tukajšnjega okraja ter jih eksplodirala v Medmurje.
Šoštanj
Nesreča pri delu. Tesarski mojster Bcrzclak Ferdinand iz šmartna ob Paki se je pri tesanju hudo poškodoval. Pomoč mu je nudil g. dr. Korun.
Šmarnice, priljubljena majska pobožnost, se bodo tudi letos vršile vsak večer v mestni podružni cerkvi. Upamo, da bodo ti večeri miru, posvečeni majski Kraljici, privabili meščane in druge v tako lepem številu kakor lani!
Igro >Za pravdo in srce «uprizori Prosvetno društvo v nedeljo, 4. maja ob 3 popoldne. Igra je ena najlepših in največjih, kar jih je dosedaj igralo imenovano društvo. — Vabljeni 1
Na nogometnem igrišču domačlta kluba se je vršila 21. t. m, tekma med S. K. Žalcem in S. K. Šoštanjem. Zmagali so domačini s 4:2. V nedeljo. 27. aprila pa je rezerva S. K. Atlelik iz Celja porazila domače kombinirano mošlvo s 4:1 (1:0).
Ob izbruhu bodoče vojne
Angleški prestolonaslednik v srednji Afriki. Prva slika z lovske ekspedicije princa VValeškega (na desni) skozi srednjo in vzhodno Afriko, s katere so jc pravkar vrnil na Angleško.
žs svete Terezije
Deteta Jezusa
Prv s praške atelje
za zvočne filme
200 kilometrov daleč, katerih konstrukcija je popolnoma mogoča; saj so Nemci že med vojno imeli top, s katerim so iz daljave 120 kilometrov obstreljevali Pariz.
Strašno sredstvo bodoče vojne ho brez dvoma plin, še mnogo strašnejše, kakor je bilo v svetovni vojni. Najnovejše iznajdbe na polju strupenih plinov omogočajo uničiti v nekaj minutah cela mesta, ln potem pa še tako zvani »smrtni žarki«, s pomočjo katerih se na gotovo razdaljo ubije lahko vsako živo bitje. Proti plinskemu napadu se je mogoče ubraniti le s plinskimi maskami. Pa tudi te so še pomanjkljive. Zanimivo je, da je Češkoslovaška leta 1928. napravila poskus, da bi vse civilno prebivalstvo opremila s plinskimi maskami.
V svetovni vojni so v vseh poklicih na vojno odišle moške nadomestovale ženske. V bodoči vojni pa bodo šli v tem oziru še dalje: ženske se bodo morale udejstvovati tudi na bojnem polju zlasti Rusija je v tem oziru zelo »napredna«.
Posebno poglavje zase tvorijo trdnjave, ki so, kakor tudi konjenica, dobilo popolnoma drugo lice. Važne bodo dalje v bodoči svetovni vojni ceste, zlasti gorske.
Najstrašnejše on žje bodoče vojne lio pa letalo, ki ga bodo upravljali s pomočjo električnih valov, kakor so že pred kratkim delali poskuse. V letalu bo sedel mehanični človek, robot«, ki bo vodil letalo kakor živ pilot.
Prihod novega papežega nuncija v Berlin. Berlinski škof dr. Schreiber pozdravlja novega berliaskega papeževega nuncija msgr. Orseniga (levo), naslednika sedanjega kardinala Pacellija.
Angleški parnik »British Orenadier«, ki je zadel ob nemški parnik »Bremen« in se pri tem močno poškodoval. Nesreča se je pripetila radi goste megle ob angleški obali.
Revija »Aunales de Sainte Therese de Lisieux« poroča v zadnji številki o nekaterih izrednih čudežih sv. Terezije Deteta Jezusa v zadnjih letih: Grof Henri de Biderau iz Be-randa je popolnoma ohromel. Njegov sin, si-naha in štirje nečaki so neprestano molili sv. Tereziji za njegovo ozdravljenje. Nekega dne so bili pri njem zbrani zdravniki in du-licnik in so od trenutka do trenutka pričakovali njegove smrti. Nenadoma pa je začutil grof, ki je bil že več dni brez zavesti, kako gn je po čelu pogladila neka roka in neka tajin-stvena sila mu je zopet vrnila moč, da se je lahko gibal. Tisti trenutek je po sedbi petih navzočih zdravnikov popolnoma ozdravel.
15 letna deklica Juliette Lanone iz vasi Les Epesses (pokrajina Vendeo) je obolela na vnetju možganske drene; zdravniki so jo smatrali za izgubljeno, hoteli pa so poskusiti še z operacijo. Njeni starši so pričeli z devetdnev-nico na čast sv. Terezije. Drugega dne devet-dnevnice »bi se imela vršiti operacija. Bolnica je bila previdena z zakramenti za umirajoče. Ko se je duhovnik oddaljil, je nenadoma pri svoji postelji zagledala sv. Terezijo. Prikazen ji je dejala: »Ozdravila sem te; zopet boš mogla dvigniti svojo glavo. V dveh ali treh dneh pa boš zopet vstala. Ko je prišel zdravnik, je ugotovil, da operacija ni več potrebna, Juliette Lanone je bila ozdravljena.
V Sarajevu vzdržujejo sestre sv. Detinstva v svojem domu na stotine zapuščenih otrok in starčkov. Poslopje pa je bilo že tako razpadlo, da je bilo pričakovati, da se zruši. Denarja za popravo pa ni bilo. Sestre so priredile devetdnevnico na čast sv. Tereziji, nakar jim je bila od neznane oseba poslana večja vsota denarja, ki je potolažila vse njihove skrbi.
Bivši protestant Theodore Bjorksten, Šved po rodu, poroča, da se ima za svoj prestop v katoliško cerkev zahvaliti sv. Tereziji. Neki duhovnik ga je poučeval o naukih katoliške cerkve, toda on je zavlačeval prestop. Nekega dne mu je duhovnik dal brati knjižico »Življenje bi. Terezije Deteta Jezusa«, ki jo je spisal msgr. Laveille. Vtis, ki ga jc dobil od življenja blažene, je bil tako silen, da je takoj sklenil prestopiti. Dejal si je: »Zemlja in Drevo, ki sta rodila tako čudovit sad, morata biti čista in enostavna resnica ... Katoliška cerkev, ki je vzgojila take duše, ki se ne dado z nikomer primerjati, mora biti ludi moja cerkev!«
k I
Iz Prage poročajo, da je tamkajšnja filmska družba AB uredila prostore za snemanje zvočnih filmov. Največ zvočnih filmov bodo snemali v češkem jeziku.. V Evropi so dosedaj tonfilinski ateljeji v Londonu, Parizu, Berlinu, Monakovem in sedaj v Pragi. Berlin jih ima devet, Pariz pa štiri. Zadnje čase so tudi v Rimu pričeli urejati prostore »a snemanje zvočnih filmov, ker je Mussolini prepovedal, da bi se v Italiji igrali zvočni filmi s tujim jezikom. Snemanje zvočnih filmov v Pragi se bo vršilo po sistemu Tobis-Hang. Med prvim; zvočnimi filmi, ki jih bodo snemali v novem ateljeju, je film Slovanske melodije«, v katerem bo igral glavno vlogo slavni češki vijoli-nist Kocian. Potem bodo snemali film »Avstrijski feldmaršal« s slavnim češkim komi« kom Vlastom Burianom, potem film »Filozofska zgodovina po povesti nedavno umrlega slavnega češkega pisatelja Alojzija Jiraseka. Ta dva zadnja filma bodo snemali v češkem in nemškem jeziku.
Patol, predsednik indijske narodne skupščine, j« poslal podkralju pismo, v katerem 11111 sporoča, da v znak protesta proti postopanju Angležev z indijskimi ujetniki odlaga svoje mesto.
Maščevanje za mrtve
Upor v Columbusu.
Pred nekaj dnevi smo poročali o strašni požarni katastrofi v jetnišnici v Columbusu v državi Ohio, ki je zahtevala toliko smrtnih žrtev. Po zadnjih poročilih vlada med kanjenci zelo napeto stanje. Te dni se je več kakor polovica kaznjencev uprla in zahtevala takojšnjo odstavitev guvernerja, ki jo po njihovem mnenju vsega tega kriv.
Uprava kaznilnice se resno boji upora in je zato na eni strani podvzela gotove varnostno meje, na drugi strani pa tudi ugodila razni 111 zahtevam kaznjencev. Med drugim je bila na zahtevo kaznjencev nekemu kaznjencu spremenjena smrtna obsodba v dosmrtno ječo. Tudi je bilo ugodeno želji kaznjencev, da se jim razdeli večja množina tobaka, da si pomirijo radi požara razburjene živce.
Koliko na Češkem pokade
Poraba cigaret v Češkoslovaški raste iz leta v leto. O tem priča statistika čcškoslo-škega državnega monopola. V prvih treh mesecih letošnjega leta so češkoslovaški kadilci pokadili 2 milijona 756 milijonov cigaret, to je za 196 milijonov komadov več, kakor v istem času preteklega leta. Ravno tako se je dvignila poraba cigar, dočim ie poraba tobaka v zavojih padla.
Prapraml Radm-ljufollana 1
Torek, 20. aprila: 12.30 Reproducirana glas« ba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz domačih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Ing. Lado Bevc: Prosvetno delo v sokolstvu. — 19.00 Dr. Stanko Leben: Italijanščina, — 19.30 Dr. Preobra-ženskv: Ruščina. — 20,00 Prenos iz Zagreba. — 22,00 Časovna napoved in poročila. — 22,15 Radio-orkester.
Sreda, 30. aprila: 12CO Plošče. — 13 Časovna napoved, borza, ploščo. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Konceri lladio-orkestra. — 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka. — 19 Drago Ulaga? Kako dvignili slovenski spori. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. — 20 Prenos iz Prage: Dvo rak: Rekvijem (zbor, orkester, soli). — 22 Časovn* napoved in poročila.	4
Drugi programi i
Sreda, 30. aprila.
Belgrad: 17.30 Koncert čeških pismi. 20 Prenos iz Prage: A. Dvofakov Requicm. — Budimpešta: 12.05 Koncert vojaške godbe. — 17.30 Koncert gojencev Glasbene akademije. — 19.45 Ogrske narodne pesmi. — 21 Priložnostna glasba. — 22.10 Koncert operetne glasbe. — Dunaj: 20.05 »Srajca iz raševine«, ljudska igra, nato koncert zabavne glasbe. — Milan: 19.15 Večerni koncert Radio-orkestra. — 20.30 Zabavna glasba. — 21 »II gigolo d' Ali'«, muzikalna komedija. — Praga: 20 »Re-quiem (A. Dvofak). — I^angenherg: 20 Koncert zabavne glasbe. — 21 Simfonični koncert. — Rim: 21.02 Veliki simfonični koncert. — Berlin: 21 Da-rins Milhaudov večer. — Katovicc: 20.30 Konceri solistov. — Tonlonse: 18.35 Malo glasbe. — 19.8C Večerni koncert. — 20.25 Koncert zabavne glasbe — 21 Večerni koncert. — Stuttgart: 16 Popoldanski koncert. — 19.30 Leharjev večer. — 21.30 Koncert nvropske glasbe. —
Novodobne vojne priprave se bodo od prejšnjih v marsikaterih točkah razlikovale: Pehota bo v bistvu ostala ista, konjenica pa se bo v bistveno izpremenila. Sestavljena bo iz konjenikov, kolesarjev, oklopnih avtomobilov in lažjih tankov, na trenskih vozovih pa bo vozila s seboj topništvo, pionirje in telegrafske čete. Italijani imenujejo tako urejeno in opremljeno konjenico Hitra telesa , Fran-
cozi pa Lahke divizije«. Topništvo in tehnične čete bodo v glavnem izgledale tako kakor pred vojno, le s toliko razliko, da bodo daleč itreljajoči topovi in razstreljevalne čete igrale večjo vlogo kakor v svetovni vojni. Mornarica je pridobila kot novo bojno sredstvo letalo, ki se dvigne z ladje in lahko prinese hitra poročila; dalje je pridobila tudi z matičnimi ladjami za letala, ki so velike po 20 ali več tisoč Ion in ki lahko sprejmejo na krov precejšnje število letal.
Poleg tega pa bo, lahko rečemo, najvažnejšo vlogo igralo letalstvo. Nebojna letala bodo služila za pojasnitev raznih pdročil, če treba tudi z vpadom v sovrašno ozemlje. Lovska letala imajo nalogo, da ne puste sovražnika v domače ozemlje. Bombarderska letala pa tvorijo topništvo zraka: metala bodo bombe do 50 kilogramov teže, dočim napovedujejo Američani bombe težke 1000 do 1500 kilogramov. Končno so Se bojna letala, ki podpirajo boj na zemlji s strojnimi puškami in topovi lažjega kalibra.
Med svetovno vojno so letala nastopala v večjem številu le na zapadni fronti, v manjšem številu pa na italijanski fronti. Po vojni pa so tudi Italijani znatno okrepili svoje letalstvo. Italijanski vojaški letalci so doslej napravili mnogo daljših poletov, ki so vsi uspeli in minuli brez večjih nezgod. Tako je letelo 64 letal iz Rima v Španijo in preko Marseillea v Rim nazaj. Ob priliki poročnih svečanosti italijanskega prestolonaslednika je italijanska zračna divizija, ki šteje 300 letal, izvajala nad Rimom izredno spretne in drzne vojaške manevre. Zračni napadi so postali v zadnjem času precej nevarni, zakaj novi metalni aparati za bombe omogočajo zelo natančen met bombe.
Novo bojno sredstvo bodo daleč streljajoči topovi. Francoski generalni topniški inšpektor Herr zahteva topove, ki.streljajo na daljavo 70 do 75 kilometrov, da bi se mogle obstreljevati tudi daleč za vojno črto stoječe sovražnikove rezerve. Vse večje vojaške države pa skušajo zgraditi topove, ki bi nesli
Cecile Sorel, najboljša sodobna francoska gledališka igralka, se je na avtomobilski vožnji hudo i ponesrečila.
Kako je bil izpuščen prvi vatikanski kaznjenec
Te dni je bil iz vatikanskega zapora izpuščen na svobodo prvi kaznjenec Giuseppe de Paolis, ki je bil v februarju obsojen na tri mesece zapora, ker je izpraznil nabiralnik na oltarju bazilike sv. Petra. Preden so ga izpn- j stili, so ga peljali še pred upravnika provizo- | ričnega zapora, ki ga je nagovarjal, naj opusti lopovski poklic in naj postane vreden član človeške družbe. De Paolis se je zahvalil upravniku za lepo ravnanje, češ, da jim je morda kot kaznjenec delal težkoče in obljubil, da ne bo več prestopil praga jetnišnice. Nato je v spremstvu švicarskih gardistov zapustil vatikansko ozemlje. Takoj pa, ko so se za njim zaprla tako zvana »švicarska« vrata, je De Paolis že opazil, da ga čaka italijanska policija. Moral je namreč odsedeti še dva meseca radi neke prejšnje tatvine. De Paolis se je hitro obrnil in pričel tolči po »švicarskih« vra-| tih, da bi se rešil italijanske policije. Vrata J so se takoj odprla in De Paolis je bil z eno nogo že na vatikanskem ozemlju, ko ga je za-' grabila roka italijanskega policista. Tako je moral zopet romati v zapor.
Razstava Julijske Krajine
Ideja o skupni, do mogoče mere reprezentativni izložbi umetniškega ustvarjanja Julijske Krajine jo padla že lansko leto. Za razstavno mesto je bila prvotno izbrana Ljubljana, vendar do razstavljanju ni prišlo. Sedaj je pod pokroviteljstvom »Organizacije jugoslovanskih emigrantov- Orjem priSlo do široko zasnovane iu umetniško kakor tudi narodno kulturno potrebne razstave v prestolnein Belgradu. V naslednjem hočemo spregovoriti samo par •besedi specijelno o razstavi.
Velika dvorana umetniškega paviljona je priletno izpolnjena s slikami ln skUlpturaml v Julijski krajini rojenih umetnikov. Razstavlja jili al. Slikarstvo je v vidni premoči. Razstavil sainn se deli »a dva dela: na strogo Umetsko :>slikarsko-klp»fskk lil na kulturni (publikacije Julijske krajine od 10. stoletja pa do danes).
častno mesto na pročelul steill zav/eina portret »Goričaiiu« Josipa Toni i ncu. ki je najskri-tejše dota i 1 no ill nekako voščeno izdelan. Ob tej priliki naj spomnim, da je bil Tominei: za svojo dobo (1790 do 1800) dober in v Evropi precej znan poftretisl. Meti drugimi ie slikal tudi očeta »Gorskega vijencac, vladiko Njegoša.
Med starejše spada šo Anion Z e b e y , zastopan z dvema oltarnima slikama Iz Moravč, ki sta po svoji liričnosti specifično slovenski.
Najmočnejši in marjavinsko svojstveni ustvarjalec je debelopotezni impresijonist Albert Sirk. Posebno je v njegovih delih originalnosti in barvo-prlkupnosli obenem. Skoraj vsa njegova platna so 8io višku, pa naj si bodo manjša portretska (»Mati«, fcŽena iz tržaške okolice«) ali večja krajinska (»Beg pred nevihto , Trsk, »Kraške hiše«)' Najboljša stvar, ki jo razstavlja v Belgradu, je zame nlko-liolno-tipični »Kraški pijanec .
Takoj za Sirkom bi bil po izraziti svojstve-nosti in notranji ustvariteljski moči Ivan Čargo, ki je razstavil celih 25 del. Prevladujejo grafike, med katerimi so posebej zanimivi portreti skladate! lev Bravničarja, Ukmarja, Kogoja in opernih pevcev Kovača in Betetta. Od njegovih olj me je najbolj impresijonirala bolestna jarkovtska »Istikla vojska«. »Idrijska rudarja« sta vrednost za se. Izraz strupenosti jima leži v obrazu in čez lica prihaja na celo j>ostavo. Ozadje jo jiogrebniško. še ena njegova stvar je, ki jo moram omeniti, stilizirani portret »Študenta z bolestjo in vizijonarstvom v očeh in mavrično meglo za okni.
Milim K lem en o ič je izrazito naraven v večini platen skoraj romantičen. lzv*»l bi njegovo »Aleksandrovo (Dalmatinsko letovišče), problem nenadnih oblakov.
Stanovanjsko dekorativen je Adolf Lapaj-n e. To je namreč glavna odlika njegovih dalmatinskih krajin (lanskih). Mimogrede omenjam so dve njegovi sarajevski miljejnl muslimanski gra-likl.
Franc S t 1 p 1 o v š ek je srednje zastopan. »Tlhoiitjo II. me je spomnilo sprva Živorada Na-
Cerhven koncert v Kočevju
Cerkveni kor mestne župue cerkve v Kočevju je priredil pod vodstvom svojega neumornega or-uanista in pevovodje g. N. Lobode prvi cerkveni koncert v naši mestni župni cerkvi. Na izrecno povabilo našega kora se je odzval iz Ljubljano mojster orgel g. Stanko Premrl.
Namen vsega koncerta je bil, da se. pokažejo •naše orgle, ki so ene najlepših in največjih v nasi državi, v vsej svoji moči. Vendar je bilo poleg čisto orgelskih točk ludi petje, in sicer solo pelje sopranistke ge. dr. Rothel-Nostis in damsld kvartet. Na orglali smo topot slišali Kberlinovo: Lokalo, Rcgcrjev lnterinezzo. Občinstvo je uživalo zlasu 0b tihi Guilinantovi: Meditaciji. Silno lepa pa je bila predvsem AVagnerjeva: Zadnja večerja. Mojster Premrl je na naših orglali izvajal vse točke s tako dovršenostjo, da je bilo občinstvo naravnost presenečeno. Polnost glftsov piščali in močan odmev velike cerkve je stvoril svečano razpoloženje občinstva. K temu je zlasti še pripomogla žem-jalna solistkn ga. dr. ROthlova-Nostis. Njen sopran, l;i jo v višinah neizpremenljivo močan, je vplival nn poslušalstvo kot rajsko pelje. Zapela je poleg drugih šc Webrovo: Leise, lelse, fronime VVeise. Silno je vplivala Mascherronova: Ave Maria in Mozartova: Alleluja. Občinstvo, ki je že dali časa pogrešalo jievko sopranistko go. dr. ROthel-Noslis, je po koncertu izjavljalo oduševljeno, da si želi umetnico še večkrat predse. Damski nemški kvartet je zapel pod vodstvom g. Lobode Schubertov: 23. Psalm. Lepo se je odražal visoki sopran gdč. Engeletove in močni alt gdč. Bartelmetove.
Koncert je bil v vsakem oziru na višku. Žal fnoramo ob tej priliki javno pribiti dejstvo, da po krivdi slovenskih pevcev na koncertu ni nastopil tUdI slovenski zbor. Gospodje, ki so napravili ho-matije in vsled svojega osebnega prepričanja preprečili nastop slovenskega cerkvenega zbora, so lahko prepričani, da In njih nastop ni bil umesten ne iz slovenskega še manj pa iz čisto glasbenega stališča!	Boje Vilko.
stasijeviča. »Cerkevt pa je zelo vplivala po Italijanu Carrau.
Saša Šaulel »e je ludi lopot izkazal za uspelega portret ista s čisto akademsko gesto. Od njegovih olj bi poudarjal »Vodnikov trg v Ljubljani«.
Omenjal bi šo Cvetka Ščuka (Mlatev ), dalje obe š a n 11 j o v i (»Henrika , »Soča pri Bovcu«), Elda P i š č a n 8 o v a (solnčni »Rab« ), Niko P i r n a I (grafika »Volkovi«), Gojiiilr Anton K o s (topli »Portret ge. G. z otrokom« je ena boljših stvari na razstavi). Avgust Pite i g (portreti) in Gvidon P i r o 11 a, ki je pa ponekod čisto v ma-niri Van Gogha. Od Hrvatov je lstran Ivan Bati-jan razstavil dva jiortreta.
Skulptur je manj. Originalen je »Godec« Niko P i mat a in »Otročja glava: Ivana S a jo vi ca
Umetniška višina razstave (slikarske) Je zado-voljujoča, duši ne bi bilo škoda, te bi se par ne-karakterisllčnlh del odstranilo. Par umetnikov pogrešam (Veho Pilonli, Mirko Bambič, Avgust Črni-gotj, Alojzij Spacapan), Poudariti moram dejstvo, da razstavo nosijo mlajši.
Kulturni del razstave je obsežen iu zanimiv. Na dveh mizah so izležene vse dostopne publikacije pred in po vojni, Id so izšle na ozemlju Julijske krajine. Tu so narodne noše iz tržaške okolice, stare cerkvene knjige, letniki »Edinostir, »Notranjca«, »Soče:, »Goriškega listu , .Primorca: ln drugi vezani letniki vseh mogočih revij in časopisov, muzi-kalije in knjige, razdeljene po založniških, album narodnih noš in idrijskih vezenin in še toliko drugega. Tu so zastopani tudi istrski Hrvatje.
Vzporedno z razstavo jo izšel ličen katalog s jjosrečinimi reprodukcijami nekaterih del ter pomembna brošura »Julijska krajina« s članki dr. Lava Cermolija, dr. Valterja Bohinca, dr. Kosu, Vinka Zortnana, dr. Joža Luvrenčlca (književni pregled), Ivana Mihovileviča, Davida Doklorlda (glasba) in dr. Mesesnela (lokalna umetnost).
Še eno besedo moram povedati, dasi je težka Prestolnlško časopisje jc razstavo čudno ignoriralo. Na razstavni dan ni noben časopis spregovoril, dasi je to pri drugih daleč manj jiomembnih razstavah vedno v navadi. Te dni jo bila ruska razstava (»Krugc). ki je j>o vrednoett malenkostna in so belgrajski lisll delali zanjo veliko reklamo, dočim so o slovenski uporno molčali.
Ob koncu naj še omenim, dn je izvršilni odbor Julijsko krajinsko izložbe danes sprejel brzojavne čestitke od predsednika bistreč dr. Ražma iz Zagrebu, dalje od pesnika Kataliniea Jeretova iz Splita, od »Jadranske straže-: in »Jugoslovanske matice;:, Razstava je zelo obiskana.
Podjetnim oranže,jem moramo bili samo hvaležni, du so priredili tako naporno in obenem notranje tako visoko vredno manifestacijo slovenske umetnosti.
Belgrad, 20. aprila 1930.
Tone Potokar.
Znanstveno delo naših akademij
V Bruxelle3u obstoja Mednarodna unija akademij znanosti, katere namen jc osredotočevanjo znanstvenega dela vseh znanstvenikov sveta. Tudi naši dve akademiji (zagrebška in belgrajsku) sta včlanjeni pri lej uniji. Zadnjo soboto se je vršila v Belgradu konferenca članov zagrebške Jugoslo-venske akademije in belgrajske Akademije nauka. Prisotni so bili: predsednik zagrebške akademije dr. Gavro Manojlovič in dr. Marko Kostrenčič; belgrajsko akademijo sla zastopala dr. Jovan Ra-donjif in dr. Nikola Vulif. Predsedoval jc dr. Gavra Manojlovič. Jugoslovanski znanstveniki nameravajo naslednja dela pfedloilll Mednarodni uniji akademij znanosti: zagrebški unlv. prof. dr. Ludmil Ilauptman pripravlja latinski srednjeveški slovar, ki je pismi večinoma na osnovi hrvaških latinskih spomenikov do konca 11. stoletja. Pfidejat bo še beneški in zadrski arhiv, dr. Tlo-filer (Zagreb) bo sestavil zbirko predzgodovin-skih vaz, po večini s severozahodnega ozemlja naše države; znani splitski arheolog dr. Vulič je pripravil za tisk cel atlas starih vaz iz sarajevskega in vršačkega muzeja. Poleg tega pripravlja dr. Vulič še zbirko rimskih napisov, ki so jih našli na našem ozemlju. Tako bo jugoslovanska znanost častno zastopana v britxeilski Mednarodni uniji akademij znanosti.	T. P.
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostojšega modela, izdelujejo so tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" r B. L.. tovarna dvokoles in Otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4.
Od Soče m Jadrana
Nove aretacije
V	Gorici je bil aretiran upokojeni |>olinijski uslužbenec Ivan Čer no iz Volčjedtuge. tz zapora je bil izpuščen Ludvik Štrukelj Lucije, ki je bil pred nekaj tedni aretiran /. bratoma Viljemom in Francetom! brala stu še ostala v ječi. V zaporu so še: dr Sfillgoj n sestrama Drago in Doto, Zorko Jelinčič, učitelja Butar in Logar iz Corice, učiteljica Butar iz Tolmina, Slavko Bevk iz Cerknu, dijak Kosmač s Slapa, ter trgovec s kolesi FrunceŠkln in njegova ženu iz Corice,
Mnogo aretacij jc bilo izvršenih v Trstu in v tržaški okolici. Aretirani so bili med drugimi: 2> letni I. Obuti, orgnnist v Zgoniku, neki Španger s Preseka, stok s P r oseka. Alojzij Va-Icnčič s Knežaku. trgovski pomočnik Uclovie od Sv. Ifiitia pli Trstu, Škcrjunc tudi od Sv. Ivanu, Kocjuiifliič iz Trstu Miloš Anton, uradnik v Trstu ter Mariišlč, uradnik pri Bauco d"Ame-ric-n. Poleg tega je tržaška policija zaprla okoli 50 mludili funtov v tržaški okolici Mnogo izmed teh je žo na prostem.
V	Pazinu je policija /uprlo osinošolcu Gašperja Banko iz kringej dijak bo najbrže kontinuiran. V Istri je vse polilo ljudi pod ključem.
Kraljičina Ivanu je. prisostvovala splovitvi križni ke »Fiume« v Trstu.
V Trstu jc umrl dr Evgen Gusiina, ravnatelj mestne bolnišnice. Pokojnik je bil znan kot eden izmed najboljših tržaških zdravilikov. Rojen je bil v družini Gužiinovih bilten Boke Kotorske.
Književna razstava v Benetkah. Te dni so
odprli v Benetkah Dalmatinsko književno razstavo«. Beneški lusti poročajo, da so sc vsi italijanski založniki odzvali vabilu iu poslulii na razstavo knjige o Dalmaciji »Razstava je prava plebiscit, ki so sc ga udeležili veliki italijanski misleci s leni, da so poslali pozdrave in izrazili svoja mnenju, ki kažejo ljubezen do Dnlinatincev. Namen razstave, je navajati Italijane k proučevanju dalmatinskega vprašanja.«
Ljubljansko gledališče
Drama:
ZaCetek ob 20 zvečer.
28.	aprila, ponedeljek: PRISEGA O POLNOČI. — Igra dramska sekcija Jadranu . Izven.
29.	aprila, torek: UUBIMEC SVOJE ŽENE. Red D
30.	aprila, sreda: VDOVA KOŠL1NKA. Red B.
1.	maja, četrtek: KONEC POTI. Red E.
2.	maja, jietek: VIHAR. Red C.
Opera:
ZaCetek ob pol 20 zvečer. 28. aprila, ponedeljek: Zapito. 21). aprila, torek: I1ASANAGIN1CA. Red C. 30 aprila, sreda: Zaprto.
1.	maja, četrtek: ČRNE MASKE. Red A.
2.	maja, petek: Zajirto.
Mariborsko gledališče
28. aprila, jionedeljek, ob K'21: CIRKUŠKA PRIN-
CEZA. Gostovanje belgrajske operete. 20. aprilu, torek, ob >421: CARJEVIČ. Gostovanje
belgrajske operete. 30, aprila, sreda, ob >421: PAGANINI. Gostovanje
belgrajske operete. 1. maja, četrtek, ob 20: ADIEU M1MI, Ab. C.
Mirna stranka (trije odrasli gospodje) išče
stanovanje
treh event. štirih sob z vsemi jiriliklinami, pritličje ali 1. nadstropje, v lepi, šolnini legj sredine mesla. za avgust. - Pismeno ponudbe poti: »Stanovanje« št. 4877 upravi »Slov.« do fi. maja t, 1.
Gozdna semena
Saša Stare Mengeš
Otvoritveno naznanilo
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na Poljanski cesti št, 15 (v novi mestni hiši) moderno in higijenično urejeno
trgovino s špecerijskim blagom, delikatesami in zajutrkovalnico!
O nizkih cenah, prvovrstnem blagu in solidni postrežbi se blagovolite prepričati. Priporočam se z odličnim spoštovanjem
Pavel Erzin
m
s v**,;rwm.■ mmmmm*
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naš dobri, ljubljeni oče, stric in tast, gospod
Anton Zabukovec
tpešč"^ ljubljanski in bivši gostilničar
dne 27, aprila 1939 ob 19, po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano umrl.
Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v torek dne 29. aprila 1930 ob 4 popoldne od doma žalosti, Stritarjeva ulica št, 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28, aprila 1930.
Globoke žalujoči ostali.
Meslni pogrebni »aved v Ljubljani
pM
V7.
iT
41
jgjjiig itfsSi«
hlaSo
^gčgS
Maurice Constanlin Weyer:
17
« > S <t s
iSN?a
a »o N
M i Q00
s 1
■J« i
•i uiQ H iž> a -O ^
hiaJl
a«
L? M 00 .S I
Človek se shtan:a čez svojo preteklost • • •
Tako utrjen po naukih prifodo sem čutil, dn mi nesrečna bližina Hanne ni lako nevarna, kadar sem zvečer prihajal na njen dom.
Pisali smo že mesec september, m do trde noči je bilo slišati odkod s polja neprestano ropotanje mlatil niče. Ce si prišel nenadoma po kakem ovinku, S sj jo tudi zagledal — vso posuto z žitnim prahom, ki so ga poševni solnčni žarki zlato obsevali. V svojih praznih vozovih sloje so se kmetje vračali s pipatni i v ustih, potem, ko so bili raztovorili snope cim bliže pri stroju,
Neskončnih poletnih prepirov do grla siti, so se sosedje znašli zopet pri skupnem delu v vrlem tovarištvu. Mac Pherson, Grant in Campbell so pomagali 0'MoIloyu zvoziti žetev do mlatilnlce, metati snope, zajemati zrna v vreče in spravljali jih v kašče. Medlem so imele gospe 0'Molloyeva ln njeni hčeri polne roke dela, cla bi bilo kruha, mrzle pečenke ln slaščic zmerom dovolj pri roki za lačne želodce. Jaz sem bil prevzel zaupno delo prevzemanja, tzpraznjevnnja, štetja in zapisovanja vreč v kašč-i, kar bi naj bilo za kontrolo stroinikovc poštenosti.
Pod pretvezo, da je moje delo posebno truda-polno. sla prišli Hannah in Madge, spodrocani, najmanj dvajsetkrat dnevno, dn ml prlneseta hrane ali košček mallliove potice, ali potice t rozinami, alt časo | čaja! Čudno! Da ni bil Archer zaradi tega prav me 1 nejevoljen? Ali ic morda mislil, da za Hanntno pri-
vlačnost nimam pravega očesa? Ali sem ga imel? Sklenil sem, da si izprašam vest.
Na vozu, s katerim sva sc peljala domov, sem dejal Paulu Durandu, da se zdaj takoj odpravim na svojo vsakoletno pot na sever.
Za trenutek se je nehal čohati — po vsem telesu naju je namreč grizel žilni prah, kako sem se že veselil, da se bom mogel umiti! — in me je vprašal, v čem da obstoja prav to zagonetno potovanje.
Danes si očitam, da sem tako navdušeno pripovedoval o deželi velikega belega molka . A čim težave prestanejo, so žo pozabljene. Ostane le siromih na severno krasoto, ki ji zares ni para.
Nastal je daljši odmor. Ta čas sem sam pri sebi v naprej, s pomočjo spominov, okušal slast doživetja, ki me je čakalo. Paul Durand je prelomil molk z vprašanjem;
Ali vas smem spremiti?
Moj odgovor se je zakesnel, ker so Mac Pherso-novi psi — peljala sva se baš mimo njegove speče kmetije — lajali proti mesecu,
»Vprašujem se, če ste sposobni prenesti težave takega potovanja, sem mu odgovoril. Le o lepoti sem pripovedoval, a zamolčal sem vam, tla sem še vsakikrat potem zatrdno sklenil, da se nikoli več ne podam v lako bogokletno neumnost. Ne! Za nobeno stvar na svetu «..«
Pa vi vseeno grefste?«
Brez dvoma zato, ker sem neke vrste pustolovec, A ponavljam vam, da sem še vsako pomlad prisegal: Hvala lej>a! Dovolj mi je zime ln samote, snega in severne svetlobe, petkratnih solne in njih vencev slave! Dovolj bolečo luči in strašne neskončnosti, ki
poka iu se lomi pod bičem mraza — dosti je tega — trebuh si ob ognju pečeš, v hrbet pa prezebaš! Dovolj jo grozne žeje, ki je sneg utešiti ne more, dovolj bolečin v licu, solznih oči in zledenelih. zmrznjenih obrvi, dovolj...!! Na pamet vem to svojo prisego —1 a lo je prisega omamljenega človeka!«
Ali je na takem potovanju lep zaslužek?«
Ni ravno slabo! A na tem mi ni... Zaonkral imam več denarja, kot ga potrebujem za življenje.., Saj sami vidite, kako preprosto živim ... Res, potrata
C
e, da vse poletje nisem nič delal, odkar sem svoje
onje prodal. A moje življenje v hosti je vendar lako skromno... Saj ne zapravljam. Sami dobro veste! Manj izdam, kot mi prinesejo skromne obresti. Modi patroni veljajo tri solde komad; vreča žita, škaf masti In osoljena svinja — lo dolgo drži... Na civilizirane življenje se požvižgam... Prav izvrstno se počutin, tako, kakor je. A zima me kliče neizprosno na sever! In ne morem spraviti preko svojega srca, da bi na U klic rekel: ne.«
: Tudi jaz bi si rad kaj prislužil.«
Cemu neki? Ali ne živite dovolj udobno? Povrh tega imate v Franciji še stariše, ki vam včasih sežejo poti pazduho ...«
... Madge ima višje zahteve,« ie pripoznal.
: Madge! To je torej os! Ona zahteva, vi pa hočete za vsako ceflo zaslužiti nekaj tisoč dolarjev na mah, da postane ona čim prej gosjia Dtirandova?«
Ljubim jo žo leto dni, jc vzdlhnil. >Ne smele se šalili z menoj.«
Ali sem se šalil? Nisem imel takega namena.*
Zdelo se mi je, da ljubite Hanno. Tudi Madge misli, da je tako, in Archer besni od ljubosumnosti. Mudile nravi, da sle Hannl zelo všeč.<
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-SO Uln ali v»al» beseda SO par. N«|«noi»|SI oglas - ' t-J S Din. Oglasi nad devet vrstic se rafunajo vik. Za odgovor znamko* Na vpraianja brez znamke ne odgovarjamo S
I
Službe iščejo
Slaščičar, pomočnik
išče primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Slaščičar« št. 4956.
Mizarski strojnik
'išče mesto. Gre tudi na deželo. — Naslov pove uprava Slovenca št. 4957.
Ozprašan strojnik
$ trojni ključavničar in že-lezostrugar, zmožen vseh popravil in montaže, ver-ziran tudi pri elektriki, z boljšo predizobrazbo in prav dobrimi spričevali -želi premeniti službo. Gre tudi kot obrat, ključavničar. Nastop od 1. junija t. 1. - Cenj. ponudbe pod šifro: »Strojnik« na upravo lista v Mariboru.
ilužbodobe
Slaščičar, pomočnik
se sprejme takoj v slaščičarni Voltmann, Ljubljana
Vajenca
sprejmem za kamnoseško obrt in brusača. — Franc ! Bačnik, kamnoseštvo — Moste pri Ljubljani.
Kmečkega ianta
pridnega, poštenega iščem za poljska dela, starega 14—18 let. A. Felber, trgovina za Bežigradom — Podmilščakova 11, Ljubljana.
2 mizar, pomočnika
za fino pohištvo sprejme mizarstvo Grohar, Škofja Loka. Hrana in stanovanje v hiši. Istotam sc sprejme tudi vajenec.
Fotografa
retušerja sprejmem takoj. Predstaviti se je med 18. in 19. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Sloven-ca« pod št. 4958.
Šoferska šola
1. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje
Gostilno
oddam v Mariboru takoj v najem. - Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Takoj«.
Posestva
Dvodružinsko vilo
z gospodarsk. poslopjem, avtogaražo, lepo urejenim cvetličnim in sadnim vrtom, prodam. - Levčeva ulica št. 1 l/I.
Mnop Mm
more vsak trajno zaslužiti s prodajo mojih raznih zakonito zavarovanih patent, predmetov. Pišite takoj na naslov: TAUB I., Subotica.
Vajenec
s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, z oskrbo pri starših. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Pošten in marljiv« št. 4883.
Pomočnika
za stalno delo išče Vikt. | Urbar, sob. slikar in ple-ikar na Jesenicah. Stanovanje in hrana v hiši. Nastop takoj.
Gospodična
samostojna vzgojiteljica k dvema otrokoma z nekaj znanjem šivanja se sprejme. - Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Otroka«.
Ključav. pomočnika
sprejmem takoj. - Naslov v oglasnem oddel. »Slov.' pod štev. 4941.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo za trgovino z mešanim blagom sprejme za takoj tvrdka: Ivan Levstik, Sodražica.
Mlademša
inteligentnega, spretnega ta vsako delo, znati mora slovensko in nemško, za lahke hišne posle — se sprejme v stalno službo. - Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta 6/1, vrata 2, od 11 do 12.
10 %
obrestuje
Vašega denarja za vsak znesek od 1000 Din naprej. - Pismene ponudbe na Poštni predal št. 4, Maribor.
Huhari
ico
starejša, poštena, vajena gospodarstva in vrtnih del, se sprejme pod dobrimi pogoji za graščino r Sloveniji. - Ponudbe z navedbo dosedanj. službovanja in zahtevkov na upravo »Slovenca« pod: »Graščina« št. 4939.
Duhovnik išče v sredini mesta za takoj ali pozneje
stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi pritiklinami. -Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Kompletno stanovanje«.
Stanovanje
konfortno, obstoječe iz 3 sob z vsemi pritiklinami na Miklošičevi cesti 34/11, sc odda s 1. mojem 1930. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Odda se soba
s 1. majem. Na razpolago je predsoba s štedilnikom. — Podrožnik. I/I.
Autokoncesijo
dam v najem takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Glavna proga« št. 4891.
Proda se:
Novozidana enonadstrop-na hiša z novim gosp. poslopjem, 3 minute od postaje Polzela, s posestvom vred; elektr. napeljava, lep sadovnjak. Več se izve pri gosp. J. Rojnik-u, trgovcu na Polzeli.
Manjša hiša
z vrtom se vsled preselitve takoj proda. Ferdo Laznik, Radeče.
Trgovska hiša
s stanovanjem, zelo dobro vpeljana, na križišču cest v mestu, zaradi prevzema večjega obrata naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4929.
Dvodružinsko vilo
pod Rožnikom, lepa soln-čna lega, prodam. Elektrika, vodovod v hiši. Hiša jc davka prosta- Stanovanje prosto. Rožna dolina, cesta VIII. št. 6.
V najem
se odda takoj trgovina z mešanim blagom v večjem kraju blizu Celja. V hiši je trgovina že preko 40 let. Lokal no najpro-metnejši točki. Ugodno tudi za lesno trgovino. Potreben kapital 20.000 Din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Harmonij
nov, pripraven za društvo, šolo ali cerkev — in tenor pozavno B, v etuiju, poceni proda: Anton Dcrnič, izdelovatelj orgel, Radovljica.
Klavirje
pianine in harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje - tudi na obroke -tovarna klavirjev \Varbi-nek, Ljubljana, Gregorči-va ulica 5, Rimska c. 2.
Orgle-hormonije
izdeluje, popravlja — in uglašuje tudi klavirje po nizki ceni. Anton Dernič, izdel. orgel - Radovljica.
Posodite dober planino ali kratek klavir proti mesečnemu predplačilu? Ponudbe na upravo lista pod »Cerkvena glasba« štev. 4943.
Vodna žaga
samica - venecijanka, se odda za daljšo dobo v
I najem pod zelo ugodnimi i pogoji. Žaga in hiša sto-| jita tik ob glavni cesti in | 10 km od postaje. Naslov se izve v upravi »Slo-! venca« pod št. 4928.
Klavir
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 4948.
Nasipni materijal
par sto m;\ pridobljen pri adaptaciji hiše, je interesentom brezplačno na razpolago. Poizve se v trgovini I. Samec, Mestni trg 21.
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši.
Vsakovrstno
lllifP trafik
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
in
Dieselmotor
30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158.
Elektromotorje
transformatorje — razne stroje — elcktromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince.
Puhasto perje
kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din — L. Brozovič. Zagreb, llica štev. 82. Kemička čistilnica perja.
Veliko spalnico
lepo, iz mecesnovega lesa, in staro jedilnico po ugodni ceni prodamo. — Skladišče v Mariboru, Meljska cesta 29.
Afrik
nudi po najnižji ccni, na debelo in drobno, Fran Erjavec, »Pri zlati lopati«, Ljubljana, Wolfova ul. 12.
I
Obrt
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje. ažuriranje, predtiskanje takoj.
Entlanje Din 1-50 m
Strojno-ročno vezenje za-storov, preprog, kuh. garnitur itd. Predtiskarija. Izdelovanje damskega perila, najceneje M. Sedov-nik, Florjanska 6, Ljubljana.
všaš©
ješprenj, ajdovo moko
vedno svežo oddaja nn debelo veletrgovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva ccsta 24.
Slaščičarji, peki, hoteli in restavracije - rabite samo
Čajjno
masso
ker je cenejši in enak narav, surovemu maslu, ker je izdelan iz sveže smetane in rumenjaka in
stane le 26 Din kg Franjo Svoboda, Zagreb, Žerjavičeva ul 2.
Suhe hruške
tepke za žganjekuho, se dobijo pri: Peter Šetina, Sevnica ob Savi.
Obianje
(strojno), za steljo, proda Umek, Tržaška cesta — Glince XI/12.
Županstvom
Pločevinaste tablice ločno po zakonu o imenih krajev in ulic in o oznamovanju hiš s številkami dobavlja po najnižjih cenah
INŽ. GUZEL.I
Ljubljana VIL, Jemejeva 5
Ravnotam velika zaloga Orig inalnih LUTZ-ovih peči in delavnica za žele-zostrugarstvo. Telef. 3252
Din 4-— Din 3 — Din 2-75
jRjdova moka
Polenta, zdrob ... Koruzna činkv. moka .
Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, !	Javornik, Gorenjsko.
ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno-ljubljena sestrična, gospodična
učiteljica
dne 27. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blajJ; pokojnice se bo vršil v sredo 30. aprila 193Š0 ob 2 popoldne izpred mrtvaško veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1930.
Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod.
»ON
,01)11/ ozdraii pijančevanja!
Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli zato. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. POPOVIČ - BEOGRAD, Kolarčeva 7
Vel trgovski lokal
na najprometnejšem kraju v Mariboru se odda v najem. Ponudbe na anončni biro Hinko Sax, Maribor, pod »Prvovrsten kraj««
Naša nad vse dobra koleginja in vestna učiteljica, gospodična
Eva Oriova
nas je danes nenadoma za vedno zapustila.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 30. t. m. ob 2 popoldne iz Leonišča, Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Učiteljski zbor osnovne šole v Šmarju pri Ljubljani
dne 28. aprila 1930.
REumnTiKi
preskrbite si še danes 1 steklenico
in že zjutraj boste vstali
ItFltflJFIll
I^SsAM^Mfei lUfl fil
V lekarnah in drogerijah 1 steklenica ALGE Din 16.
Inseiirajte
58'
lo vencu"!
25 3etni5csi otosflsanleai — 3 do 12 maja 1930.
Demonstrativna jubilejna razstava madjarske industrije — Lastni narodn" paviljon za Jugoslavijo — 25 do 50u/0 popusta pri potovanju — Prehod meje brez vizuma. — Pojasnila in legitimacije za sejem se dobivajo v Ljubljani; Pisarna Putnika, Centralno zastopstvo za Jugoslavijo: Kralj, madj, trgovačko zastopstvo. Beograd, Palata Akademia.
Naznanjamo, da nam je umrl brat in stric, gospod
Aodrei Peršln
Pogreb bo v sredo dne 30. aprila ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Stožicah št. 14 na pokopališče k Sv. Jurju. Ljubljana - Stožicc, dne 28. aprila 1930.
Žalujoči bratje in sestre.

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljub-Ijena soproga oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Neža Grabnev? Pavelak
soproga uradnika drž. žel. v pokoju
v ponedeljek, dne 28. aprila 1930 ob pol 5 zjutraj, po dolgi, mučni bolezni in previdena s tolažili svete vere, v 40. letu svoje dobe Bogu vdano umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo 30. aprila ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana 1. maja 1930 ob 7 v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 28. aprila 1930.
JOSIP GRABNAR, soprog. HILDA in JOSIP, otroka ter vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor.
Zahvala
Vsem, ki ste s svojimi obiski lajšali neznosne muke med boleznijo in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter spremili našega brata, strica in svaka, gospoda
Milana Schiifrer§a
upravitelja šole na Vrhniki
na njegovi zadnji poti, naša najprisrčnejša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo šolski deci z Vrhnike za ginljivo petje in v srce segajoči govor, Sokolu, preč. g. dekanu in g. županu, učiteljskemu zboru, cenj. tovarištvu, vsem čč. damam in gospodom z Vrhnike, ki so v tako obilnem številu počastili pokojnika na njegovi zadnji poti, tovarišem pevcem in govornikoma, darovalcem cvetja in vsem za izraze sožalja!
Vsem naša velika hvaležnost in zahvala!
Breznica-Kranj-Ljubljana, dne 28. aprila 1930.
Obitelji Schiffrer-Kolb.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare) CeČ.
Izdajatelj. Ivan (taboreč
Uredniki Franc Kremiar,