V petek, 27. avgusta, seje okrog 18. ure pripetila na gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj 4 huda delovna nesreča, v kateri so izgubili življenje 3 delavci zeniške „Vatrostalne". Skupina delavcev „Vatrostalne" je tega dne nadaljevala s polaganjem samotne obloge v notranjosti tega 230 metrov visokega dimnika. ffe montažni ploščadi, obešeni na verižne dvigalke, je delalo 10 delavcev. Pri prestavljanju ploščadi so imeli težave; ker je bila ena od verig prekratka, so si pomagali s tanjšo. Ta pa ni vzdržala obremenitve. V trenutku se je ploščad povesila in skozi nastalo odprtino so padli štirje delavci. Trije so padli 75 metrov globoko na dno dimnika, elek-trikar Sveto Todorovič pa se je ujel za vrv in ustavil 5 metrov pod ploščadjo. V tej hudi delovni nesreči so izgubili življenje vodja izmene, 40-letni Žarko Džukanovič iz bližine Tesliča, kije bil v Šoštanju od začetka del, ter kvalificirana zidarja 24-letni Dragoje Leto iz Šipova pri Jajcu in 21-letni Ivica Jerkovič iz Janjiča pri Zenici, ki sta prišla na gradbišče „Vatrostalne" v Šoštanj vsega tri dni pred tragičnim dogodkom. Od posmrtnih ostankov delavcev zeniške „Vatrostalne" so se v soboto, 28. avgusta, poslovili na pokopališču v Podkraju pri Velenju graditelji nove Termoelektrarne Šoštanj 4 skupaj s predstavniki Termoelektrarne Šoštanj, Rudarsko-elektroener-getskega kombinata Velenje in Skupščine občine Velenje. Pozneje so iz Velenja prepeljali posmrtne ostanke tragično preminulih Žarka Džukanoviča, Dragoja Leta in Ivice Jerko-viča v Zenico, kjer so se od sotovarišev poslovili člani delovnega kolektiva „Vatrostalne". Velenje, 3. septembra 1976 — Leto XII — številko 33 (343) — Cena 3 din V zakonu premalo o krajevni skupnosti Podrobneje bi bilo treba opredeliti družbenoekonomske odnose med krajevnimi skupnostmi in združenim delom V velenjski občini smo organizirali razprave o zakonu o združenem delu tudi v krajevnih skupnostih, in to uspešno, saj so z vsebino zakona doslej seznanili občani že osemnajstih gevnih skupnosti. Zakon o zdruiženem delu ič vzpostavljal nov družbe-loekonomski odncos med kra-svno skupnostjo iin združenim :lom. S tem, ko združeno delo lenja denar za uresničevanje krajevnih skupnosti, praktično uresničujejo iz ustave, da morajo pri dohodka upoštevati tudi uiiugu, v katerem delavec živi. Seveda je predpogoj za takšno oupravno sodelovanje in ičevanje usklajeno načrtovanje posameznih programov. Tako v občini, kot v organi-icijah združenega dela in tudi ijevnih skupnosttih smo naj-analizirali njihovo samoupravno organiziranost in raz- voj družbenoekonomskih odnosov. Pripombe, ki so jih izrekli v krajevnih skupnostih k osnutku zakona o združenem delu bi lahko v glavnem sstrnili v tri ugotovitve: da zakon preveč zanemarja krajevno skupnost oziroma da ni dovolj jasno nakazan družbenoekonomski odnos med krajevno skupnostjo in združenim delom. Nadalje bi moral zakon jasneje opredeliti pravice in dolžnosti, ki jih ima- io ohčani, tako kol delavci v -temeljnih oziroma drugih organizacijah združenega dela oziroma kot krajani posamezne krajevne skupnosti. Zakon pa naj bi nakazal tudi možnosti za samoupravno povezovanje krajevnih skupnosti in združenega dela. Delovni ljudje velenjske občine nadaljujejo s protestnimi zborovanji v zvezi z zadnjimi dogodki na avstrijskem Koro&em. Na vseh zborovanjih najostreje obsojajo ravnanje avstrijskih oblasti z našima narodnostnima skupnostima na Koroškem in Gradiščanskem ter odločno zahtevajo uresničitev 7. člena državne pogodbe. Več o protestnih zborovanjih poročamo na 2. strani. mmmm POD GESLOM SKUPNO DELO - NAŠA MOČ SO V ŠENTILJU SPET ZAČELI UDARNIŠKO DELO udi v Kote po asfaltirani cesti azgovor o novem ijaškem domu Rudarskem šolskem ntru Velenje je bilo zadnji medeljek, 30. avgusta, šir-posvetovanje o idejnih isnovah novega dijaškega ima. Posvetovanja so se težili tudi predsednik ve-občinske skupščine, sstl Žgank, predsednik ob-nske konference SZDL že Veber in predsednik činskega sveta Zveze sin-atov Marcel Medved, vo-pa ga je direktor Rudar-ga šolskega centra Ve-nje, Ivo Jamnikar. I Načrtovalci novega dijaškega >ma, ki bo postal sestavina >vega šolskega centra Šalek, so deležence posvetovanja sezna-i z idejnimi zasnovami novega ma. Poudarili so, da so pri pravi načrtov izhajali iz sta-Sa, da dobi Velenje tako šol->-domske kot rekreacijske obte za dijake centra kot za to val c e mesta na bregovih ke. To je novost, ki so jo leleženci posveta sprejeli, po-ralili pa so tudi zamisel, da so li pred uporabnike razgrnjeni i idejni načrti za nov dom. Zdaj bodo pohiteli s pripravo ičrtov, pričakujejo pa, da bi ta kepotrebni objekt začeli graditi t letošnjo jesen. V Šentilju bo konec septembra tretje srečanje aktivistov Šaleško—mislinjskega okrožja Osvobodilne fronte. Na ta slovesen dogodek se krajani Šentilja izredno skrbno pripravljajo. Njihova največja želja je, da bi do srečanja, ki bo v Kotah, položili asfaltno prevleko na 2 km dolgi cesti Arnače—Kote. V ta namen so imenovali Pavel Bunderla, Branko Canč, sedemčlanski gradbeni odbor, Rudi Rajh, Stane Canč, Lenart ki ga sestavljajo Ivo Dražnik, Pačnik in Miloš Miklavžin. Ugotovili so, da potrebujejo za dela kar 750.000 dinaijev. Zato so najprej začeli akcijo zbiranja denaija. Petnajst krajanov Kot je skupaj s še nekaterimi kmeti, ki imajo zemljišča v tem zaselku, prispevalo skupaj 150 tisoč dinaijev, ali posamez- na hiša skoraj 10.000 dinaijev. 200 tisoč dinaijev se je nabralo že od samoprispevka, 50 tisoč je prispevala samoupravna interesna komunalna skupnost, 150 tisoč dinarjev so dobili iz solidarnostnega sklada KS, s prošnjo pa se bodo obrnili še na kolektive, kjer so zaposleni njihovi delavci. Ker z vsem tem zbranim denaijem še vedno ne bodo mogli pokriti vseh stroškov gradnje nove ceste, bodo še sami pomagali pri gradnji. Krajani so se obvezali, da bodo napravili 2000 udarniških ur, kajti cesta mora biti asfaltirana do 20. septembra, so poudarili na začetku udarniškega dela, v sredo, 18. avgusta. Člani gradbenega odbora so prepričani, da bodo krajani znova pokazali veliko solidarnost, saj ima udarniško delo v Šentilju bogato tradicijo. Radi povedo, da je prav v njihovem kraju prvič stekla vsevelenjska udarniška akcija „Mesto-vasi". Na obisku v Makedoniji Pod vodstvom sekretarja Medobčinskega sveta ZKS Celje Janeza Zahrastnika, se v teh dneh mudi na obisku v SR Makedoniji delegacija Zveze komunistov celjske regije, ki jo sestavljajo sekretaiji komitejev občinskih konferenc ZKS iz našega območja. Delegacija je imela razgovore z izvršnim komitejem predsedstva ZK Makedonije in na komiteju ZKM v Bitoli, poleg tega pa je obiskala nekatere delovne organizacije kovinske predelave, usnjarske in kemične stroke. Seminar za šolsko televiziji V načrtu srednjeročnega razvoja šolstva na Slovenskem ima pomembno mesto modernizacija pouka s pomočjo moderne učne tehnologije. Tako se bodo že jeseni začele redne oddaje za osnovne šole in usmerjeno izobraževanje na slovenski šolski televiziji. V Velenju ima osnovna šola Miha Pintar - Toledo vse potrebne pogoje, da že v letošnjem šolskem letu začne uvajati oddaje šolske televizije v svoj redni učni program. V ta namen pripravlja Občinska izobraževalna skupnost Velenje v sodelovanju s DDU „Univer-zum" v Ljubljani in občinskim svetom Zveze sindikatov Velenje osemurni seminar za pedagoški kolektiv te šole in ostale'zainteresirane. Na seminarju, ki bo predvidoma 10. septembra, bodo prikazani osnovni elementi šolskega TV sistema, udeležence pa bodo seznanili tudi s poučnim S-8 filmom in njegovo adaptacijo v zaprtem TV krogu ter poučnim filmom kot informacijo in motivacijo. Ob koncu bo še demonstracija TV zaprtega kroga in sistema S-8. Sodelovala bo tudi strokovna ekipa TGO „Gorenje". Problemska razprava V sredo, 1. septembra, je bila v okviru delovanja sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v Slovenj Gradcu problemska razprava o organiziranosti kmetov, lastnikov gozdov, v obrate za kooperacijo. Med razpravo, ki jo je organiziral republiški odbor Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije, so izhajajoč iz prakse organiziranosti obratov za kooperacijo v slo-venjgraški „Lesni" osvetlili rešitve iz osnutka zakona o združenem delu ter opredelili nadaljnje naloge v zvezi z utrjevanjem obratov za kooperacijo. Na začetek udarniškega dela so se nekateri krajani pripeljali kar na traktoijih. Čeprav je bilo vreme kot nalašč za delo na polju, se je prvi dan zbralo na akciji kar 40 krajanov, manjkal pa tudi ni harmonikar. • ZADNJA NOVICA • ZADNJA NOVICA 46,729.781 din posojila Po podatkih, ki smo jih dobili na občinskem štabu za vpis posojila za ceste, smo v občini Velenje do 30. avgusta vpisali skupaj že 46,729.781 dinaijev posojila. Trenutno Ie še na 18 vpisnih mestih niso dosegli predvidenega vpisa. Obširneje poročamo o poteku akcije v Šaleški dolini na 3. strani. Nd gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj 4 so tragično preminili 3 delavci zeniške »Vatrostalne,« vodja izmene Zaiko Džukanovič ter kvalificirana zidarja Dragoje Leto in Ivica Jerkovič Protestno zborovanje v Termoelektrarni Šoštanj Nacizem v Avstriji še živi Delavci Rudarsko elektrogospodarskega kombinata Velenje obsodili zadnje dogodke na avstrijskem Koroškem V delovnih kolektivih velenjske občine se nadaljujejo protestna" zborovanja, na katerih delavci zahtevajo dosledno uresničevanje .7. člena avstrijske državne pogodbe in najostreje obsojajo sprejeti zakon o preštevanju slovenske in hrvaške narodne skupnosti ter brutalno početje avstrijske žandarmarije v Skocjanu. V četrtek, 26. avgusta so se sešli na protestno zborovanje delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Osrednji protestni zborovanji sta bili na jašku Preloge in na gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj IV, pa na.jašku Skale in na upravi kombinata. „Delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje", so zapisali v protestnih pismih „odločno protestiramo proti sprejetju zakonov o popisu narodnostnih manjšin v Avstriji. Zakona, ki ju je sprejela avstrijska vlada, sta v nasprotju s sklepi helsinške konference, ki jih je podpisala tudi avstrija. Zahtevamo, da avstrijska vlada izpolni vse dolžnosti in obveznosti iz državne pogodbe in da zagotovi vse pravice manjšini ter prepove vse neofašistične organizacije." V protestnem pismu, ki so ga poslali avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu in generalnemu konzulatu v Ljubljani delavci REK najostreje protestirajo proti ravnanju avstrijske policije ob zadnjih dogodkih v Skocijanu, kar najbolje kaže, da nacizem v Avstriji še vedno živi. „Delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje podpiramo pravičen boj naše manjšine v Avstriji proti nameravanemu preštevanju in zahtevamo od naše vlade, da se sprejeta zakona ne izvedeta," poudarja na koncu protestno pismo delavcev REK. • IZ PROTESTNIH PlSEM NAŠIH DELOVNIH LJUDI tudi s silo ni mogoče uničiti »» Kot vsi jugoslovanski narodi tudi delavci, učenci, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije obsojamo postopek in način reševanja problemov narodnostnih manjšin v Avstriji," so zapisali v protestnem pismu delavci Rudarskega šolskega centra Velenja in rahtevali izpolnitev obveznosti avstrijske vlade po mednarodni konvenciji in državni pogodbi. Delavci GIP „Vegrad" - TOZD gradbena industrija pa so poslali v zvezi z zadnjimi dogodki na avstrijskem Koroškem protestno pismo avstrijskim sindikatom. V njem obsojajo politiko avstrijskih strank, ki je naperjena proti prizadevanju manjšinskih pravic našim rojakom v zamejstvu. ..Prepričani smo, da večina delavcev Avstrije ne podpira nasilja policije nad našimi rojaki v Skocjanu. Ogorčeni smo nad takšnim ravnanjem in zahtevamo dosledno spoštovanje 7. člena državne pogodbe." V pismu zahtevajo od predstavnikov avstrijskih sindikatov, da preprečijo etnocid in razraščanje nacizma in poudarjajo, da naroda ali manjšine ni mogoče uničiti z nobeno silo. • O DELU KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV Izobraženi samoupravljavci Glavni namen ustanovitve kluba samoupravljavcev je ta, da si bodo samoupravljavci tu izmenjavali izkušnje, prav tako pa bodo dobili tudi nasvete s področja samoupravljanja. Široka samoupravna aktivnost namreč zahteva določeno znanje, zato je ena glavnih dejavnosti tega kluba organiziran pristop k raznim oblikam izobraževanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih. Ko so ustanavljali klub, so se ustavili ob različnih vprašanjih in ena pomembnih nalog tega kluba je tudi, da zbero čim več podatkov, samoupravnih aktov, kijih sprejemajo delavci v različnih okoljih. Z občinsko skupščino se naj najde ustrezen način ustanovitve INDOK centra, tako da bi dobili gradivo, ki bi ga po potrebi uporabljali samoupravljavci iz različnih področij. venije. Zavedajo se namreč, da pogosto tudi ti niso povsem seznanjeni z vsem. Seveda pa predvidevajo na tem seminarju poleg predavanj še več razprave. V kratkem pa želi klub samoupravljavcev organizirati širši posvet o osnutku zakona o združenem delu. Tu želijo organizirati razgovor o nekaterih nejasnostih, ki se v tej zvezi pojavljajo. Razpravo bodo do- bro pripravili in vanjo vkljui ljudi, ki določena področja dobro poznajo. Prav tako ba za vsako razpravo pripra listo tistih, ki bi morali spreg voriti, vsakdo pa bo imel pravico razpravljati. Te razpra naj bi bile kot nekakšni posvt za okroglo mizo. Zaključek t razprav pa mora biti sev konkreten odgovor. M Prav tako razmišljajo tudi, da bi temeljnim organizacijam združenega dela pomagali pri pripravi internih aktov v smislu nove zakonodaje. Tesno želijo sodelovati z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in sodišči združenega dela. S opozorilom in pomočjo bodo lahko preprečili marsikatero nepravilnost. Prav tako pa je potrebno izkušnje povezovati, jih med seboj primerjati. Takoj ob ustanovitvi so sklenili, da bodo takoj pristopili k organiziranemu izobraževanju, ki ga bodo organizirali skupaj z delavsko univerzo. Programe bodo poenotili in jih prilagodili tako, da bodo obiskovalci dobro seznanjeni s poglavji s tega področja. Tako bodo že sredi septembra stekli seminarji „B program za samoupravljavce." Zelo resno razmišljajo tudi o seminarju za vodstvene in vodilne delavce v temeljnih organizacijah združenega dela. Po-služili se bodo programa, ki ga bo pripravila gospodarska zbornica socialistične republike Slo- POSVETOVANJE O UVELJAVLJANJU NAČEL KADROVSKE POLITIKE Kadrovanje — politična naloga S podpisom družbenega dogovora o kadrovski politiki so v velenjski občini naredili precejšnje premike na tem področju. Vendar pa še vedno ugotavljajo, da niso dovolj organizirani in kadrovanje neenotno rešujejo. Vzrok takšnemu stanju je med drugim tudi v tem, ker pri občinski skupščini še ni tovrstne strokovne službe. Na pogovoru, ki je bil v ponedeljek, udeležili pa so se ga predstavniki sekretariata za kadrovska vprašanja pri slovenskem izvršnem svetu in predstavniki skupščine ter družbenopolitičnih organizacij iz Velenja, so podrobno spregovorili o tem, kako bi vzpostavili enovit kadrovski sistem in poenotili kadrovsko evidenco. Pogovorili so se tudi o uspešnosti štipendiranja, ki sedaj ni najboljše. Tako ostajajo nepodeljene mnoge razpsane kadrovske štipendije, ker ne ugotovijo potrebe po določenih profilih strokovnjakov. Tudi kadrovanju za individualne poslovodne organe in predsednike kolektivnih organov bo potrebno posvetiti več pozornosti in se pri izboru možnih kandidatov dosledno ravnati po določilih slovenske resolucije. Ker mnogi možni kandidati za ta vodilna delovna mesta še doslej niso opravljali tako zahtevne dolžnosti, bodo morali s pomočjo delavske univerze poskrbeti za njihovo družbenopolitično izobraževanje. Domenili so se, da bodo v velenjski občini pripravili posvet z vsemi kadroviki in pregledali, v kolikšni meri pri kadrovanju izpolnjujejo sprejete dokumente zveze komunistov in določila resolucije republiške skupščine. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami pa bodo pripravili oceno razmer in jo posredovali v obravnavo skupščini občine Velenje. M.T. '■5 » POSVET PREDSEDNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI 200 dinarjev resnično breme? Občinska konferenca SZDL Velenje je pripravila v sredo, 25. avgusta, posvet s predsedniki krajevnih skupnosti naše občine, na katerem so jih seznanili s poročilom o zbiranju krajevnega samoprispevka v občini. Sredstva se stekajo na skupen zbirni račun, nakar jih vsak mesec nakazujejo po dogovorjenem ključu krajevnim skupnostim. Iz te vsote so izločena le sredstva, ki jih mestne krajevne skupnosti združujejo (v višini 70 odstotkov) za gradnjo šol in objektov otroškega varstva. Doslej so pri delitvi sredstev upoštevali kot kriterij število zaposlenih. Torej je vsaka krajevna skupnost dobila iz skupne vreče toliko denarja, kolikor ima zaposlenih. Na sestanku pa so se predsedniki krajevnih skupnosti dogovorili, da bodo od 1. septembra naprej upoštevali razširjeni kriterij, kar pomeni, da bodo pri delitvi sredstev iz krajevnega samoprispevka upoštevali število zaposlenih krajanov in število kmetov ter obrtnikov, ki živijo v posamezni krajevni skupnosti. Takšna delitev denarja, ki ga zbiramo v obliki samoprispevka, je pogojena z določeno solidarnostjo mestnih krajevnih skupnosti do zunanjih, saj bodo krajevne skupnosti, kjer je precej kmečkega prebivalstva, dobile v prihodnje več denarja kot so ga doslej. V velenjski občini smo sprejeli tudi družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976, ki predvideva financiranje programov krajevnih skupnosti. Podpisnice tega dogovora morajo prispevati 200 dinarjev na zaposlenega občana iz ostanka dohodka. 70 odstotkov teh sredstev si razdelijo krajevne skupnosti v občini, 30 odstotkov zbranega denarja pa ostane v tako imenovanem solidarnostnem skladu krajevnih skupnosti, ki je namenjen za uresničevanje skupnega programa. Po družbenem dogovoru bi morale podpisnice nakazati sredstva krajevnim skupnostim do 30. junija, vendar so do 19. avgusta poravnale svojo obvezo le naslednje delovne organizacije: Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, Kajuhov dom Šoštanj, Toper Šoštanj, Gostinsko podjetje Pod gradom, Komunalno obrtni center Velenje in Inter-europa Koper. Predsedniki krajevnih skupnosti so na posvetu obsodili takšno neodgovorno izpolnjevanje družbenega dogovora preostalih delovnih organizacij in sklenili, da bodo vsem tistim temeljnim oziroma delovnim organizacijam, ki so pozabile (?) na obveznosti dogovora, poslali pismo vprašanjem, zakaj skupnosti. tak mačehovski odnos do kraievnih S. VOVK lllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllilllllllllllllllH ZADNjEDNI PO SVETU. • Odmevi na vrh neuvrščenih Colombo, kjer se je uspešno končala peta konferenca šefov držav ali vlad neuvrščenih dežel, je še vedno predmet živahnih komentarjev in odmevov v svetu. Ne samo v tisku, radiu in televiziji, marveč tudi v uradnih komentarjih zunanjih ministrstev je mogoče na vseh celinah beležiti izredno zanimanje za sklepe neuvrščenega vrha. Medtem ko v prestolnicah dežel, ki so se udeležile konference v Colombu, prevladuje neprikrito zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu, pa so komentarji, ki prihajajo iz nekaterih drugih krogov, bolj ali manj zadovoljni s sklepi Co-lomba. Tako so ZDA na primer v svojem prvem uradnem komentarju zavrnile tisti del politične resolucije, ki govori o Portoriku in Koreji ter se vzdržale ob vseh drugih sklepih neuvrščenega vrha. Ta čas so v Colombu objavili z nekajdnevno zamudo (razumljivo spričo velikega dela, ki gaje bilo treba ob tem opraviti) še preostale dokumente konference. Tako so neuvrščeni ob politični in ekonomski deklaraciji ter programu za ekonomsko sodelovanje ponudili svetu v še okroglo 20 drugih resolucijah svoj celovit pogled na sedanji položaj v mednarodnih političnih in ekonomskih odnosih ter podali tudi svoje rešitve. Delo, ki se obeta, namreč uresničevanje sprejetih sklepov, bo terjalo skoraj zanesljivo več naporov, kot jih je bilo treba vložiti v formulacijo sklepov — toda to je dolgoročna naloga, za katero nihče ni pričakoval, dajo bo mogoče uresničiti kar čez noč. • Sprememba v Parizu Jacgues Chirc je odstopil svoj položaj predsednika vlade Ray-mandu Barreu, ki ga je predsednik francoske republike Giscard d'Estaing izbral za novega premiera. Razlog sprememb v vladni palači je nestrinjanje dosedanjega premiera z Giscardovo željo, da bi o najbolj bistvenih vprašanjih odločal predsednik republike in ne predsednik vlade. Raymond Barre je za to nalogo kar pravšnja osebnost, saj je mednarodno priznan finančni strokovnjak, ki se zelo dobro spozna na gospodarstvo. • Bejrutske napovedi Bolj ko se bliža rok, ko bo moral po izteku rednega mandata odložiti posle dosedanji libanonski predsednik Franžie in bo njegovo mesto prevzel novoizvoljeni predsednik Sarkis, se množijo optimistične napovedi, po katerih se Libanonu vendarle obetajo boljši časi. Težko je oceniti koliko so te napovedi tehtne in koliko zgolj želja, da bi vendarle ustavili nesmiselno prelivanje krvi v državljenski vojni. Dejstvo je, da je čutiti utrip libanonske krize vse bolj tudi na širšem arabskem prostoru. Tako so Palestinci v Kuvajtu začeli groziti, da bodo aktivneje posegli v politično dejavnost arabskega sveta, če se arabski vrh ne bo odločno spopadel z resničnimi vzroki libanonske tragedije. V Kuvajtu so zaradi tega uvedli izredno stanje, s čemer so, kot so to uradno zatrdili, menda v zadnjem trenutku preprečili nekakšen poskus državnega udara. VINO - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so pod geslom „Vino kot hrana" odprli 22. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem, letos združen z drugo svetovno razstavo vin in zasedanjem 56., generalne skupščine svetovne organizacije za vino in vinsko trto. Hkrati so odprli tudi prvo jugoslovansko stalno vino-teko, v kateri bo mogoče kupiti vina iz vseh po membnejših vinorodnih območij države. Tudi na letošnji vinski prireditvi v Ljubljani so slovenski proizvajalci pobrali kopico priznanj za svoje izdelke. GOSPODARSTVO- Gospodarstveniki niso najbolj zadovoljni z gibanjem gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta v Ljubljani, saj temeljna načela, ki so bila sestavni del programa družbenega razvoja Ljubljare za leto 1976, niso v celoti uresničena. Produktivnost dela je padla kljub temu, da so osebni dohodki zaposlenih nesorazmerno hitro ...IN DOMOVINI rasli, saj so se dvignili za skoraj 20 odstotkov. Ob tem pa količinski obseg industrijske proizvodnje stagnira, promet v trgovini na debelo pa se je zmanjšal. To so ugotovili med razpravo na seji izvršnega sveta skupščine Mesta Ljubljana. PRIMANJKLJAJ - Tudi podatki, ki ilustrirajo izvozno in uvozno dejavnost v SR Sloveniji, niso najbolj ugodni. Podatki o julijskem slovenskem uvozu, ki jih je posredovala carina, potrjujejo prejšnje ocene slovenskih industrijskih podjetij, da se je julija spet precej poslabšala pre-skrbljenost z uvoženimi delt in surovinami. Letošnji uvoz v Slovenijo je bil julija najnižji v vsem letu, saj smo uvozili le za 1,29 milijarde dinarjev, kar je za skoraj polovico manj kot v istem obdobju lani. Žal pa hkrati izvoz ni bil kaj posebno visok. Z 1,1 milijarde dinarjev vrednim izvozom smo julija letos izvozili le za 2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Kljub temu pa manjši uvoz vendarle nekoliko zmanjšal slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj. Ta je v prvih sedmih mesecih letos dosegel 3.1 milijarde dinarjev in je bil za 4,8 milijarde dinarjev ali dobrih 60 odstotkov manjši kot v prvih sedmih mesecih lani. TURIZEM - Z Bleda poročajo, da so imeli v prvih sedmih mesecih okoli 65 tisoč gostov in 268 tisoč prenočitev, kar je za 3 odstotke več kot lani. Glavna sezona zaradi slabega vremena ni bila kaj prida, vendar pa je bila zato predsezona boljša. V obeh pa je bilo več domačih turistov kot lani - pa čeprav cene niso bile ravno najbolj primerne za domače žepe. VOJAŠČINA- Septembra pričenjajo s poukom tudi v vojaški gimnaziji Franc Rozman — Stane v Ljubljani. Zanimivo je, da je zanimanje za šolanje na tej edini slovenski vojaški gimnaziji precejšnje, saj so morali kar dve tretjini prijavljenih kandidatov odkloniti in so v prve letnike prvič sprejemali samo odlične učence. Ob tem je direktor vojaške gimnazije polkovnik Stanko Jelačin izjavil, da se je povečal interes ne samo za vpis na vojaško gimnazijo marveč za vojaški poklic na sploh. To p zanika mnenje, da Slovenci nismo navdušeni za vojaški poklic. rsTAŠ ČAS • NOVA IN ZADNJA NALOGA V AKCIJI VPISOVANJA REPUBLIŠKEGA POSOJILA ZA CESTE V OBČINI VELENJE 15, septembra — ali že prej? Bič ' Poročali smo že, da je velenjski občinski štab za vpis posojila za .ceste na seji, ki je bila 24. avgusta, pregledal dosedanji potek te 1 'akcije v Šaleški dolini, ki je — kot je bilo že nekajkrat poudaijeno — resnično uspela. Razprava je prevevalo zadovoljstvo spričo resnično uspešnega poteka te družbenopolitične akcije, prav tako pa tudi odločenost, da kar najhitreje izpolnimo naš občinski plan. Akcijo moramo zaključiti tako, da bomo prav vsi delovni kolektivi ! 100 % izpolnili skupno dogovorjene obveznosti, so menili razprav-vljalci. „Akcij o vpisovanja republiškega posojila za ceste moramo v občini Velenje končati najpozneje do 15. septembra, je predlagal med razprav9 predsednik štaba, Nestl Žgank." I Akcija, ki smo ji namenili v občini Velenje vso pozornost, je pokazala, da so uspešna po- sebej tista prizadevanja, v katera je vkljufienih kar nejveč naših delovnih ljudi in občanov. Seveda pa so se izkazali tudi organizatorji. Posebej uspešni so bili tam, kjer so namenih posebno pozornost pripravam. Potrebno pa je akcijo nadaljevati, treba je nadaljevati dogovarjanje z našimi občani." Vse manj je delovnih kolektivov v Šaleški dolini, ki še niso izpolnili dogovorjenih obveznosti v družbenopolitični akciji vpisovanja posojila za ceste Treba je Do 30. avgusta smo v občini Velenje vpisali skupaj že 46,729.781 dinaijev republiškega posojila za ceste. Delovni ljudje so ga vpisali 34,330.581 dinaijev; obrtniki, zaposleni pri zasebnih obrtnikih, kmetje in upokojenci 2,290.660 dinaijev; delovni kolektivi iz dohodka temeljnih organizacij združenega delia pa 10,108.600 dinarjev. Iz dneva v (dan se tako približujemo vsoti, ki smo si jo v velenjski občiinski skupnosti zastavili za cilj v akciji vpisovanja repurbliškega posojila za ceste. Trenutno je še 18 vpisnih mest pod 100 % Zaposleni so doslej vpisali skupaj že 34,330.581 dinarjev posojila. Na 29 vpisnih mestih, vseh je 47, so nalogo že izpolnili. Se pravi, da so vpisali več posojila, kot je bilo dogovorjeno. Pri tem so na 17 vpisnih mestih vpisali do 10 % več posojila, kot znaša obveza, na 7 mestih pa od 10 do 20% več. Najbolj so se izkazali na 5 vpisnih mestih. V TOZD Družbena prehrana REK Velenje so za 24,6% presegli načrtovano vsoto, v TOZD Plastika in zaščitna sredstva REK za 25,5 %, zaposleni na občinski upravi, postaji Mihce, v občinskih interesnih skupnostih in skladih za 23 %, na vpisnem mestu občinskega sodišča, javnega tožilstva, občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinskem štabu teritorialne obrambe za 20%. Kar za , 39,5 % več possojila, kot je znašala obveznost, pa so vpisali delavci TOZD Servis in maloprodaja tovarne gospodinjske opreme „Gorenije" Velenje. Manjka torej le še nekaj nad 2 milijona dinarjev, da bi vpisniki v skupini „A", to je zaposleni, dosegli občinsko obvezo. Po podatkih, ki smo jih dobili na občinskem štabu, do 30. avgusta kar na 18 vpisnih mestih še niso izpolnili skupno dogovorjene obveze. Najslabše je na vpisnem mestu 46 (ŽTP Celje - Sekcija za vleko, Sekcija za promet, Sekcija za vzdrževanje prog), kjer so vpisali komaj 64,5 % predvidene vsote in na vpisnem mestu 47 (Toper Šoštanj, GLIN Nazarje - obrat Šoštanj), kjer so obvezo izpolnili s 75 %. Manj kot 85 % vpis posojila za ceste imajo na 3 vpisnih mestih, in sicer „Gorenje - Lesna" Šoštanj (80,3%), Vzgojno varstveni zavod Velenje (82 %) in TGO »Gorenje" Velenje (84,3 %). V skupino vpisnih mest, kjer so doslej dosegli med 85 % in 90 % dogovorjenega vpisa, sodijo TOZD Gradbeni elementi TGO „Gorenje" Velenje (85 %), „Galip" Šoštanj (815,3 %), »Integral" Velenje (86%) in Krajevna skupnost Šoštanj (89,7 %). Na 5 vpisnih mestih pa so dosegli nad 95 % dogovorjenega vpisa, in sicer v Rudarskem šolskem centru Velenje (95,8 %), v Sanatoriju Ravne in bolnišnici Topolšica (96%), PTT Velenje in Toplovod Velenje (96%), Termoelektrarni Šoštanj (98,7 %) in Nadzorništvu Velenje Elektro Slovenj Gradec (99 %). Obrtniki, kmetje in upokojenci so se izkazali V skupini „B", kjer vpisujejo posojilo za ceste obrtniki, zaposleni pri zasebnih obrtnikih, kmetje in upokojenci, so doslej vpisali skupaj že 2,290.600 dinaijev posojila, s čimer so obvezo presegli za več kot 60 %. Obrtniki so vpisali 938.100 din posojila, kmetje 390.600 din, upokojenci 818.450 din ter zaposleni pri zasebnih, obrtnikih 143.450 din. Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela vpisano doslej 10,108.600 dinaijev posojila Podobno kot v skupini „A", kjer vpisujejo republiško posojilo za ceste zaposleni, tudi v skupini „C", to je med delovnimi kolektivi, ki vpisujejo posojilo iz dohodka TOZD, nismo še izpolnili dogovorjene obveze. Do 30. avgusta je bilo vpisano 10,108.600 dinarjev posojila, s čimer je občinska obveza izpolnjena z okrog 87 %. Na}og še niso izpolnili oziroma niso vpisali toliko kot je bila predvidena obveza: tovarna gospodinjske opreme „Go-renje", Velenje TOZD Proizvodnja gradbenega meteriala REK Velenje, TOZD Stanovanjsko gospodarstvo REK Velenje in Veterinarska postaja Velenje. V zadnjem tednu so vpisali posojilo iz dohodka TOZD »Gorenje - Lesna" Šoštanj, TOZD Termoelektrarna Šoštanj REK Velenje, Gostinsko podjetje „Pod gradom" Velenje, Gostinsko podjetje „Paka" Velenje pa je vpisalo manjkajoči. znesek. V Velenju bodo že v kratkem pripravili podrobnejšo oceno te družbenopolitične akcije, čeprav že zdaj ugotavljajo, da nasprotovanj akciji ni bilo. Le redki posamezniki so v Šaleški dolini rekli „NE", ko se je bilo treba odločiti o posojilu za ceste. Ob tem, ko zaključujemo akcijo vpisovanja posojila za ceste, pa bo treba pospešiti priprave za graditev načrtovanega novega cestnega odseka Lokovica - Letuš, ki ga bomo sofinancirali z denarjem, zbranim nad republiško obvezo posojila za ceste. Znova bo potrebna organizirana akcija, ki mora seči v sleherno krajevno skupnost in temeljno organi- zacijo združenega dela, skratka, do zadnjega našega delavca in občana. Dosedanja akcija vpisovanja republiškega posojila za ceste v občini Velenje je, kot smo že zapisali pred tednom dni, znova dokazala politično zrelost naših delovnih ljudi in občanov. Zdaj samo še pričakujemo, da »zamudniki" izpolnijo skupno dogovorjene naloge in obveze, da bi 15. septembra 1976 resnično lahko ugotovili, da smo v občini Velenje izpolnili v občini dogovorjeno obveznost zbiranja republiškega posojila za ceste, ali drugače povedano, da bomo za 100% presegli republiško obveznost. To bo velik uspeh in ponos prav za vse! • Kako smo zbrali 46,729.781 dinarjev posojila za ceste Skupina „A" - zaposleni Skupina „B" - obrtniki, kmetje, upokojenci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih Skupina „C" - delovni kolektivi iz dohodka tozdov Skupaj vpisano v občini Velenje do 30.8. 34,330.581 dinarjev 2,290.600 dinaijev 10,108.600 dinarjev 46,729.781 dinarjev Začeli so tudi že zabijati pilote za novi most čez Pako. Most bo predvidoma dolg 50 metrov, širok pa dobrih deset metrov. Nestl Žgank, predsednik naše občinske skupščine in občinskega štaba za vpis posojila za ceste. — preizkušnja naše zavesti Se nekaj dni in v naši občini bomo sklenili akcijo za vpis posojila za boljše in varnejše ceste v naši republiki. Zato smo zaprosili predsednika Skupščine občine Velenje in predsednika občinskega štaba za vpis posojila, Nestla Žganka, za kratko oceno poteka te pomembne akcije: ..ftebno sem z rezultati akcije izredno zadovoljen, mislim pa, da so prav takega mnenja tudi vsi naši občani. Ko smo se pripravljali na vpis posojila, smo vseskozi poudarjali, da ne gre toliko za potrebo po denarju, kot za politično akcijo. Nismo se zmotili. Vsi od delavcev, upokojencev, obrtnikov do kmetov, in tudi mladi, so pokazali, da jim ni vseeno, kakšne so ceste v Sloveniji, pokazali so, da hočejo imeti boljše in varnejše ceste tudi v občini. Resnično, naša zavest do širših skupnih družbenih akcij je znova naredila velik izpit. Zato lahko ob koncu akcije le ugotavljamo, daje resnično škoda, da se že pred leti nismo odločili za takšen solidarnosten vpis posojila, ker bi tako že danes imeli veliko boljše ceste. Cbenem pa je to priložnost, da že sedaj razmišljamo o novem posojilu, potem ko se bo prvo izteklo. Prav gotovo s tem, ko zaključujemo vpjs posojila, v Velenju še zdaleč nismo vsega opravili. Zdaj moramo narediti vse, da bodo čimprej izdelani načrti in da se bomo konkretno v naši občini organizacijsko pripravili za gradnjo naše nove ceste, ki nas ne bo le prometno povezovala, pač pa še bolj utrdila našo enotnost v občini." • KAR 32 ZAPOSLENIH V TOZDIH RUDNIKA LIGNITA VELENJE VPISALO VEČ KOT lO.OOO DINARJEV POSOJILA ZA CESTE Rudaiji znova dokazali visoko zavest Velenjski rudaiji so tudi v akciji vpisa javnega posojila za ceste pokazali visoko zavest in enotnost ter prav vsak, ki je posojilo vpisal, je prispeval svoj solidarnostni delež, daje akcija tako dobro rudniku v Velenju vpisalo posojilo tudi precej takšnih de- lavcev, ki so iz drugih republik in so ga vpisali tudi tam. M.T. uspela. Mnogi so vpisali večje zneske posojila. Pohvalijo se lahko, da je kar 32 rudarjev vpisalo več kot 10.000 dinarjev. Seveda so ponosni prav na vsakogar, ki je vpisal po svojih močeh. O tem, kako dobro je akcija uspela, priča tudi podatek, da je posojilo vpisalo 92,1 odstotka rudarjev. To je zelo veliko, saj jih je vsak dan z dela odsotnih kar 24 odstotkov. Torej posojila niso vpisali v glavnem tisti delavci, ki. so na dopustu ali v bolniški. Akcija pa seveda še ni končana in poskušajo; vplivati na vsakega delavca, ki pa seveda še ni končana in poskušajo vplivati na vsakega delavca, ki Omenimo naj še to, da je na Stanje 30.8.1976 V začetku avgusta so delavci SGP Slovenijaceste iz Ljubljane začeli dela na cestnem odseku Šalek-Salo. Na gradbišču je 35 delavcev in kot kaže posnetek, so dela v polnem teku. Vpisno mesto Obveznost Vpisano odstotek 1. TGO ..Gorenje" Velenje 8.138.415 6,857.900 84,3 2. „Gorenje" - Servis in malo- prodaja 257.307 358.900 139,5 3. »Gorenje" - Gostinska enota 104.636 108.800 104 4. „Gorenje" - Gradbeni elementi 281.421 239.000 85 5. „Gorcnje - Lesna" Šoštanj 267.600 215.000 80,3 6. REK - Družbena prehrana 141.480 176.300 124.6 7. REK - TE Šoštanj 1,31 1.024 1.293.430 98,7 8. REK - Tozdi Rudnika lignita 9,825.921 9,939.120 101,2 9. REK - Stanovanjsko gospodarstvo 72.030 83.400 116 10. REK - Elektrostrojni obrati 990.556 1.005.700 101,5 11. REK - Delovna skupnost skupnih ■f služb 724.084 757.993 104.7 12. REK - Zunanji obrati 673.320 v 678.950 100,8 13. REK - Proizvodnja gradbenega materiala 79.821 84.400 105,7 14. REK - Plastika in zaščitna sredstva 212.355 266.400 125,5 15. REK - Avtopark 243.694 253.500 104 16. REK - Tiskarna 46.900 52.000 111 17. „Vino" Šmartno ob Paki 143.325 144.600 100,8 20. „Integral" Velenje 80.034 72.840 86 21. Galip Šoštanj 344.448 292.700 85,6 22. GIP „Vegrad" Velenje 1,864.340 2,131.270 114,3 23. „Paka", „Pod gradom" Velenje 182.976 167.050 91,3 24. „Kajuhov dom" Šoštanj 94.075 96.600 103 25. Tovarna usnja Šoštanj 975.551 841.600 86,3 26. Projektivni biro Velenje 94.905 101.700 107 27. Stanovanjsko podjetje Velenje 100.480 101.200 101 29. PTT, Toplovod Velenje 193.771 186.000 96 32. Rudarski šolski center Velenje 1,826.025 1,749.810 95,9 POVZETEK IZ POGOVORA S SEKRETARJEM OBČINSKE KONFERENCE SZDL TONETOM ŠELIGOM KAKO POŽIVITI DELEGATSKI SISTEM TONE PEČOVNIK O DELU OBČINSKE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI VELENJE Nismo še zadovolji „Če bi ocenjevali delo naše skupščine po tem, kako posamezni delegati izpolnjujejo svoje naloge, potem le-to ni takšno, kot bi moralo biti," je začel pogovor predsednik skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Velenje, Tone Pečovnik, ko smo ga obiskali z željo, da bi na kratko predstavil njihovo delo, načrte in seveda spregovoril tudi o težavah. Pri načrtovanju delovnega programa so izhajali iz tega, da bi popestrili delo z mladimi, zlasti v okviru šolskih športnih društev. „Mladih je v občini vsako letov več, le pravilno jih je treba usmerjati in dobili bomo dober kader", je poudaril Tone Pečovnik. Nadalje si prizadevajo, da bi kar najbolj oplemenitili tekmovalni šport. Treba bo poživiti tovrstno delo oziroma ustanavljati posamezne pionirske šole. Vse več denarja pa namenjajo tudi za rekreacijo delavcev. Podobno kot druge interesne skupnosti v občini tudi telesno kulturna skupnost ni izjema, kar zadeva finančna sredstva, saj dobijo za svojo dejavnost iz leta v leto manj denarja. Predlani je znašala prispevna stopnja 0,51 %, lani 0,38 %, letos pa ostane v občini le 0,25 % od bruto osebnega dohodka, medtem ko znaša republiško poprečje 0,45. Kot vzroke, zakaj dobijo vsako leto manj denarja, je Tone Pečovnik navedel nerazumevanje delavcev, ki so pripravljali predlog razdelitve za vse interesne skupnosti, pomanjkanja denarja za šolstvo, včasih pa so dobili tudi lažne podatke na voljo. Za prihodnje leto bomo morali storiti vse, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela namenili toliko denarja za našo dejavnost, da bi se vsaj izenačili z republiškim poprečjem. Skoraj nerazumljivo je namreč, da je za naša dejavnost tako malo denarja glede na to, daje v občini vse več šol, in s tem mladih, ki se ukvarjajo s športom. Delegatski sistem, kakršen je začrtan z ustavo v tej interesni skupnosti, še ni zaživel, tako kot bi moral. Še vedno se dogaja, da delegati prihajajo na seje samo z lastnimi mnenji oziroma stališči, ker se pač pred sejo delegacija ne sestane, gradivo pa obleži skrbno zakle- njeno v predalu predsednika delegacije!? Še večjo neodgovornost kažejo delegati do obiska na sejah. Skoraj na vsaki seji imajo težave s sklepčnostjo 7. redno sejo pa so morali sklicevati celo trikrat, pa še tretjič so bili komajda sklepčni. Seje seje udeležilo le 39 delegatov (52 odstotkov) od 75. Med kratkim pogovorom je Tone Pečovnik opozoril tudi na dvojnost v obnašanju delegatov. Delegati iz TOZD so namreč največkrat funkcionarji posameznih klubov in s tem čustveno vezani na klub. Iz tega sledi, da hkrati nastopajo kot izvajalci in uporabniki. Tone Pečovnik Sicer pa je občinska telesno kulturna skupnost Velenje letos posvetila veliko skrb obnavljanju in urejevanju športnih objektov v občini. Za to so namenili 570 tisoč dinarjev. Ob koncu se je dotaknil še nekaterih vprašanj, ki neposredno ali posredno zadevajo tudi njihovo delo. Tako bi bilo treba nekaj storiti, da bi dvigalci uteži dobili svoje prostore, spomnil se je športnega društva, ki je pustilo precej dolgov, ki še vedno niso poravnani. Da bi na finančnem področju uvedli kar največji red, so ustanovili posebno finančno komisijo, ki je pregledovala finančno poslovanje posameznih društev oziroma klubov. K temu je treba dodati, 3a so komisiji ponekod zelo težko odprli vrata. Najbolje bi bilo, da bi finančno poslovanje vseh klubov oziroma društev združili. S tem bi porabili tudi veliko manj denarja za režijske stroške oziroma razne honorarje, je sklenil pogovor predsednik občinske te-lesnokulturne skupnosti Velenje Tone Pečovnik. Komisija za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji GALIP Šoštanj objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. REFERENT ZA KADRE POGOJ: Srednja upravno-administrativna ali srednja ekonomska šola s 3-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu v kadrovsko splošni službi, 2. ORODJAR POGOJ: Poklicna kovinarska šola z večletno prakso, 3. VRATAR POGOJ: Dokončana osnovna šola, odslužen vojaški rok, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo v skladu s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek se določi po Samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi na komisijo za medsebojna razmerja pri GALIP Šoštanj. Če se želimo pogovarjati o oceni dela SIS ali ožje skupščine SIS, potem moramo najprej nakazati, kaj pravzaprav pomeni uveljavljanje delegatskega sistema. V procesu odločanja in samoupravnega komuniciranja imamo namreč dva bistvena elementa. Prva naloga delegatskega sistema je uveljavljanje neposrednih oblik odločanja. Tako sedaj presegamo vse dosedanje oblike odločanja, ki so bile posredne in neposredne. Druga naloga delegatskega sistema pa je aktivizacija (politizacija) vseh delovnih ljudi in občanov. To pomeni, da ne moremo več ločevati na eni strani delo, na drugi pa politično udejstvovanje. Govorimo namreč o samoupravnem delegatskem procesu kot o nekem integralnem procesu. Če iz teh predpostavk oce- vanju stališč, ki jih mora dele-njujemo dosedanje delo dele- gat ali delegacija zastopati v gacij skupščin in tako seveda tudi samih samoupravnih interesnih skupnosti, potem lahko nakažemo nekatere pomanjkljivosti, s katerimi smo se srečevali pri uresničevanju delegatskega sistema. Najprej bi opozoril na to da je še vedno prisotna miselnost, da je delegat organ občinske skupščine ali skupščine posamezne SIS in da je njegov osnovni namen prepričevati delavce o stvareh, ki so jih skupščine sprejele na svojih sejah. Ugotavljamo tudi, da odnos delegacija - delavci še ni povsod in v celoti zaživel. Enako velja tudi za odnos delegacija — delavski svet, • poslovodni organi, družbenopolitične organizacije itd. Vrzel v funkcioniranju splošnih delegacij je vidna tudi v premajhni družbenopolitični usposobljenosti delegatov in delegacij. Potrebno bi bilo, da bi se interes delegata delavca razdelil in poglobil tudi na druga področja, ne le na njegovo delo v združenem delu. Največ težav se pojavlja pri izb iranju delegatov in obliko- skupščini posamezne samoupravne interesne skupnosti. Ta neusklajenost pa se odraža na velikem odstotku abstinence na sejah skupščin. V zadnjem času je bilo celo nekaj skupščin nesklepčnih, kar nas je resno opozorilo. Ker želimo večino teh pomanjkljivosti odpraviti, oziroma nanje delegate opozoriti, bomo v jeseni organizirali seminar za vse delegate SIS. Navkljub naštetim pomanjkljivostim so skupščine SIS vendarle pokazale prve uspehe, zlasti na področju družbenega dogovarjanja. V prihodnje pa bo potrebno več pozornosti posvetiti tudi dogovarjanju med SIS, česar je -bilo sedaj premalo in dogovarjanju in odločanju na nivoju skupščina - SIS - poseben zbor občinske skupščine. Za izboljšanje dela pa bo potrebno čimprej razmisliti tudi njihovem občinskem prazniku. Seveda so se krajani te odlločitve izredno razveselili, zato se nadvse skrbno pripravljajo na praznovanje. Ker je že običaj, da ob vsakem občinskem prazniku, Iger je osrednja slovesnost, dobijo nekaj novega, tudi Solčava ne bo izjema. Med drugim bodo odprii modernizirano cesto proti Logarski dolini, krajani te najoddaljenejše vasice v mozirski občini pa upajo, da bodo na dan praznovanja lahko položili tudi temeljni kamen za novo trgovino v kraju, nam je v pogovoru dejal pred dnevi predsednik krajevne skupnosti Solčava, Ivan Kosmač, ko smo ga obiskali na njegovem domu. Najprej smo želeli, da nam predstavi krajevno skupnost. „Tu živi 654 prebivalcev," je povedal Ivan Kosmač, »ki se pretežno ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Le manjši del, približno sto, pa jih je zaposlenih. Na delo hodijo izven kraja, ker v Solčavi ni nobenega obrata, kjer bi se lahko domačini zaposlili." Tako se je Ivan Kosmač že v začetku pogovora dotaknil vprašanja, ki Solčavo že precej časa pesti. „Za naš kraj lahko rečemo upravičeno, da izumira. Število prebivalcev iz leta v leto upada. Po vojni jih je bilo približno 750, sedaj pa jih je kar za sto manj.' Predsednik krajevne skupnosti je poudaril, da mladi prav gotovo ne bi odhajali iz Solčave, če bi v kraju zgradili kakšen industrijski obrat. Pogovori o tem so sicer začeli že pred časom, tudi prostore imajo — šola namreč ne potrebuje vseh razredov, ker ni dovolj otrok, le delovne organizacije ni, ki bi se odločila za postavitev obrata: Naslednje vprašanje, ki ga je načel Ivan Kosmač, je urbanistična ureditev te obmejne krajevne skupnosti. »Veliko krajanov želi tukaj graditi, vendar ne dobijo dovoljenja. Teh težav pa nimajo v kraju, kjer so za- Ivan Kosmač, predsednik krajevne skupnosti Solčava posleni. Tudi to je razlog, da ljudje zapuščajo Solčavo," meni Ivan Kosmač. Odseljujejo se tudi mladi s kmetov. Vendar si krajevna skupnost prizadeva, da bi mlade zadržala na kmetijah, ki so velikega pomena zaradi njihove obmejne lege. Menijo, da bi bilo precej storjenega glede tega že s tem, če bi kmetije povezali z dolino. »Kmetije so močne, per-spe ktivne. Mladi gospodarji bi ostali na njih, če ne bi bili odrezani takorekoč od sveta. Toda ceste so ponekod takšne, da po njih ni mogoč - na primer — prevoz gradbenega materiala za gradnjo oziroma obnovitev dotrajanih objektov." Sicer pa so izgradnjo cest do takšnih kmetij zapisali kot eno izmed najpomembnejših nalog v srednjeročnem načrtu. S tem ko bo cesta Solčava — Logarska dolina dobila asfaltno prevleko, se bo Logarska dolina še bolj odprla svetu in prav gotovo se bo še več turistov odločilo za izlet v ta prelepi del naše domovine. Vendar samo modernizirana cesta. ne bo privlačevala turistov. Treba bo urediti še ustrezen parkirni prostor, možnost kampiranja, in kar je najvažnejše: nuditi turistu udobje. »Sedaj pa mu razen visokih cen in slabe postrežbe drugega ne moremo dati," je pristavil Ivan Kosmač. Prav zato je želja vseh, zlasti turističnega društva v Solčavi, da bi vsa gostinska podjetja v kraju združili, saj bodo potem lahko več naredili za izboljšanje turizma. Podaljšali bi radi tudi turistično sezono, ki sedaj traja le dva do tri mesece. Zato v perspektivi načrtujejo izgradnjo zimsko-šport-nih objektov, saj so tudi na njihovem območju izredno lepi tereni za smučanje. Seveda pa bi Logarska dolina morala dobiti hotel, z zmogljivostjo 300 ljudi. Ob koncu pogovora je predsednik krajevne skupnosti Solčava Ivan Kosmač še potožil, da ima krajevna skupnost skupaj s krajevnim uradom le eno majhno sobo. Zato morajo imeti seje največkrat kar v kakšnem gostišču. Njihova želja je, da bi jim postaja milice odstopila prazna prostora. delo. Seveda si je tudi občinska skupščina vseskozi prizadevala, da bi krajani tega območja dobili sodobno cesto in s tem > boljše pogoje za življenje. Z izgradnjo te ceste in s tem ko se pripravlja ubranistična ureditev Solčave in še posebej Logarske doline se seveda vsem, ki tukaj živijo, nedvomno odpirajo velike možnosti za še večji gospodarski razvoj kot so bile doslej. Glede na lepoto kraja in same Logarske doline pa seveda ni mogoče pričakovati, da bo na tem območju možno razvijati takšno industrijo, ki bi onesnaževala okolje, ampak so naša prizadevanja usmerjena v razvoj kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma. Za razvoj višinskih kmetij je izredno velikega pomena dosedanja in bodoča izgradnja gozdnih cest. Solčava je bila dolgo časa brez pravih cest. Posamezne kmetije so bile povezane z dolino le s kolovozi oziroma neprevoznimi cestami, kar je med drugim otežkočalo spravilo lesa. Do leta 1962 je bilo na tem območju zgrajenih 4 kilometre novih cest. To leto obenem pomeni veliko prelomnico v nadaljnjem razvoju, saj smo se lotili intenzivnega odpiranja gozdnih površin in s tem ustvarjali možnosti za razvoj višinskih kmetij. Na tem območju je danes še devet kmetij, ki so praktično brez cestne povezave z dolino. Glede na to, da so do drugih domačij ceste že zgrajene (do konca lanskega leta smo zgradili že 38 km gozdnih poti), so tudi na teh kmetijah dane možnosti za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje in tudi kmečkega turizma. Seveda moramo storiti vse, da tudi te kmetije dobijo cestno povezavo, da bi ljudje ostali v kraju. Za Solčavo je bilo namreč značilno, da so ljudje prav zaradi slabih pogojev za življenje odhajali v dolino in si iskali zaposlitev v industriji. Tega pa seveda ne smemo dovoliti, ker je to mejno območje, na katerem ljudje morajo živeti, če ga hočemo dobro varovati. Prav zato smo s srednjeročnim programom predvideli izgradnjo še nad 15 km novih gozdnih cest. Letošnji praznik v Solčavi pa je seveda posebnega pomer.a tudi za to, ker bo to znova priložnost za srečanje borcev, . ki so med NOB bojevali bitko na tem območju. Občani občine Moziije praznujejo občinski praznik 12. septembra v spomin na osvoboditev Zgornje Savinjske doline septembra leta 1944 in na dan, ko je bila osvobojena zadnja sovražnikova postojanka na tem območju. Solčava je zadnja večja vas v zgornjem porečju Savinje in je središče Solčavskega, ki zajema območje ob Igle pa vse do visokih vršace v Savinjskih Alp. Med vojno so prebivalci tega kraja pokazali visoko narodnostno zavest in se zelo zgodaj vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Prav zato je okupator nad ta kraj zlil ves svoj gnev in obup premaganca. 22. oktobra 1944. leta so Nemci Solčavo v celoti požgali. V središču vasi je spomenik 45 padlim borcem. Po vojni so Solčavo v celoti obnovili ob veliki solidarnostni podpori domačinov, ki so veliko udarniških ur in sredstev v obliki samoprispevka vložili in s tem prispevali, da bi bil njihov kraj čimlepši. Skupščina občine Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski svet zveze sindikatov Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZRVS Mozirje čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za občinski praznik — 12. september DAN ŽIVINOREJCEV Ob 15-letnici ustanovitve Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in 25-letnici osemenjevalne, službe prireja Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje v sodelovanju z « ERA Velenje — TOZD Kmetijstvo Šoštanj Kombinat HMEZAD Žalec — TOZD Kooperacija Živinorejsko veterinarskim zavodom iz Celja in Veterinarskim zavodom iz Ljubljane ŽIVINOREJSKO RAZSTAVO v Gornjem gradu dne 8. septembra 1976 Spored: - dogon živine do 7.30 - povorka mladih zadružnikov ob 7.30, - ocenjevanje živine od 8. - TO. ure, - otvoritev razstave ob lO. uri - odbira najboljših živali in - revija plemenskih bikov in žrebcev ob 10.30 - zaključek ob 13. uri Po razstavi bo DRUŽABNO SREČANJE, KI GA PRIREJAJO AKTIVI MLADIH ZADRUŽNIKOV! Igral bo ansambel Borisa Terglava. VABLJENI 1 • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ NAŠIH DEl JESENI BODO V BOLNIŠNICI TOPOLŠICI PRIČELI NOVO DEJAVNOST Mala anketa Med obiskovalci novega obrata družbene prehrane Ni dolgo tega, ko smo odprli nov obrat družbene prehrane nasproti stare Name v Velenju. Takrat smo o tem objektu , o načrtih in željah delovnega kolektiva kar precej pisali. Sedaj je mesec naokrog. Dovolj časa je minilo, da je delo steklo, dovolj časa, da si je tudi le nekajkraten gost nabral vtisov. Teh pa smo bili željni tudi mi. V turobno dopoldne nas je vodila želja, zvedeti, če je obrat zadovoljil, če je opravičil veliko zaupanje, ki smo ga vanj polagali. In kaj smo izvedeli? No, kar preberite. JANKO PELI - natakar: „Kljub temu, da sem tu zaposlen, vam bom skušal prepričate. Nekateri obiskovalci se obnašajo preveč objestno in to vsekakor nega- vem, ker nisem še nikoli jedel tu, vendar pa je po mnenju nekaterih mojih znancev, kar dobra. Jaz se večinoma zadržujem na kegljišču. Ta del lokala mi je najbolj všeč, morda tudi zato, ker rad kegljam. Nekaterim je očitno v veliko veselje uničevati z noži usnje na stolih in pisati svoja imena na mize. Škoda je tudi, po mojem mnenju, da sta pravzaprav dva velika prostora tu ■■L Hasan Hankič Redjo Spahič Rudolf Ločičnik Janko Peli kolikor toliko realno odgovoriti. Ta obrat je bil vsekakor potreben, saj je tukaj okoli mnogo samskih delavcev. Žal pa opažam, da ljudje niso preveč zadovoljni. To nezadovoljstvo je najbolj očitno tu v kegljišču, kjer prihaja do stalnih sporov med gosti o tem, kdo bo kegljal, oziroma, kdo je na vrsti. Prišlo je že tako daleč, da je začelo prevladovati pravilo močnejšega. Pretepi so skoraj vsakodnevni. O tem, kako so že uničeni stoli in mize, pa se lahko sami tivno deluje na ostale goste. Potrebno bi bilo uvesti večjo disciplino. S hrano so ljudje, vsaj kolikor vem, zadovoljni. Menim pa, da je še vedno premalo obiskovalcev." RUDOLF LOČIČNIK -rudar: „Ta obrat je bil v tem delu mesta zelo potreben, saj tukaj prej ni bilo nobenega večjega lokala, kamor bi lahko zahajali številni delavci, ki tu živijo. Kakšna je hrana v samopostrežni restavraciji, ne Z NOVIM LETOM GOSTINSTVO VELENJSKE OBČINE Pod skupno streho V gostinskih organizacijah velenjske občine potekajo zadnje razprave o združitvi v enovito organizacijo združenega dela s štiririi tozdi. Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti združitve, ki ga zdaj še dokončno pripravljajo, predvideva, da bi se združili trgovsko podjetje Vino Šmartno ob Paki ter gostinska podjetja Paka Velenje, Pod gradom Velenje in Kajuhov dom Šoštanj. Priključil pa naj bi se tudi velenjski Šumi, kije sedaj v sklopu Ere. Dokončno se niso odločili, ali naj v novo delovno organizacijo združijo še gostinsko dejavnost, ki je sedaj v sklopu komunalno obrtnega centra. * V novi organizaciji združenega dela bo zaposlenih okrog 250 delavcev, pod skupno streho pa bodo začeli poslovati z novim letom. Potreba po združitvi gostinskih delovnih organizacij je v velenjski občini že dalj časa prisotna. Zdaj pa so se odločili, da bodo na bližnjih referendumih dokončno sklepali o združitvi, ki bo delovnim kolektivom prinesla nove možiosti za nadaljnji razvoj. Če bo gostinstvo velenjske občine delalo po enakem konceptu in z združenimi sredstvi, potem bodo možnosti uspešnega dela prav gotovo boljše. ^ tam§£ namenjena za bife. En prostor bi namreč lahko uporabili za kaj dosti bolj koristnega." REDJO SPAHIC - rudar: „Ta lokal je bil vsekakor potreben, posebno obrat samopostrežne restavracije. Prej smo morali mnogi samski delavci iskati prehrano pri različnih gospodinjah ali pa hoditi v Namo, oziroma v Hotel. To pa je kar precej od rok, če stanuješ v tem delu Velenja. S hrano sem zadovoljen, le ob nedeljah bi lahko bila malo boljša. Cene pa niso previsoke, ampak takšne kakor povsod." HASAN HANKIČ - rudar: „Lokal je bil vsekakor potreben, vendar sem si delo v njem nekako drugače zamišljal. Zdi se mi, da je vse premalo planirano in da često ni nobenega pravega reda. S hrano nisem preveč zadovoljen, posebno ne s suho večeijo v nedeljo. Prej sem jedel v Nami in moram reči, da tako rekoč za isto ceno precej bolje. Neprijetno je tudi čakanje v vrsti, ki se često zavleče preko trideset minut. Tukaj bi se ob boljši organizaciji dalo še dosti storiti. Kegljišče mi je všeč, vendar pa ga kmalu ne bo več, če ne bodo nekaj ukrenili proti tistim, ki ga uničujejo. Prepovedati bi bilo potrebno tudi kegljanje: za denar, ki je postalo že navada." Kaj naj napišemo ob koncu? Ljudje vsekakor niso pteveč zadovoljni. Vidijo napake in opo-zaijajo nanje. Dobro bi bilo prisluhniti nekaterim pametnim predlogom, saj kakor smo sami videli, objekt res hitro propada, disciplina je zelo nizka, ali pa je sploh ni, čakanje na kosilo pa traja obupajoče dolgo. Za boljši obisk in zadovoljstvo strank bo potrebno še marsikaj storiti. Naša želja je, da tudi ta mala anketa pripomore k temu. Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Združile prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si lako ustvarile topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam jc cena enaka in že več lel nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št.'(063) 722—027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. NAČRTI SE URESNIČUJEJO Ideja, rojena pred časom, se hitro uresničuje. Vsak dan je bolj vidna nova podoba bolnišnice Topolšica. Ne toliko navzven, kar bi pritegnilo oči mimoidočega opazovalca, kakor v notranjosti ustanove. Številne adaptacije in preureditve prostorov kažejo, kam usmeija korak kolektiv v lepo okolje Temeljna organizacija združenega dela gradbena industrija GIP „'Vegrad" Velenje se na tržišču vse bolj uveljavlja z armiranobetonskimi prednapetimi elementi ,,Vemont", ki jih izdelujejo v tovarni na Selu pri Velenju in kijih uporabljajo za gradnjo industrijskih objektov, šol, športnih hal, trgovin in podobno. Na sliki: eden od objektov, zgrajenih iz elementov „Vemont", je tudi zgradba posebne osnovne šole v Velenju. NOVE POŠTNE ENOTE V ŠALEŠKI DOLINI • tgttfarfMf/rprr.Bifeejfraiftfffre*rjrseep/ter ste* i C I V naši občini so trenutno v omrežju Pošte, telegrafa in telefona 4 ptt enote. To so enote v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Topolšici. Preobremenjenost obstoječih enot je očitna. V Velenju je zato v srednjeročnem programu razvoja planirana izgradnja dveh novih enot, ki naj bi bili dograjeni do leta 1980. Prva, ki jo načrtujejo v naselju Šalek in ki naj bi jo začeli graditi morda že v prihodnjem letu, bo poslovala kot šalterska pošta, kjer bodo uporabniki lahko izkoristili vse ptt storitve. Težave so tudi v Šmartnem ob Paki, saj sedanje zmogljivosti te ptt postaje ne zadoščajo in ne ustrezajo naraščajočim potrebam ptt prometa. Zato so se odločili, da v letu 1977 prične jo graditi nov objekt, ki bi zadostil trenutnim potrebam in izboljšal poslovanje. Poseben problem pri odvijanju ptt prometa je problem kadra, ki je potreben za posamezne faze tehnološkega procesa. Deloma kader za delovna mesta, za katera se zahteva srednja izobrazba (ptt manipulacija in vzdrževanje tt kapacitet) izobražujejo v poklicni ptt šoli, ki pa ne zmore zadostiti vsem zahtevam. Delo pri ptt delavci odklanjajo predvsem zaradi deljenega delovnega časa, izmenskega dela, dela ob sobotah in nedeljah ter terenskega dela pri dostavljačih in monteijih. Na področju občine Velenje je 91 odstotkov vseh prebivalcev zajeto v vsakodnevno dostavo pošte. Ostalih 9 odstotkov pa je razdeljeno takole: štirje odstotki prebivalcev so zajeti v dostavo trikrat tedensko, pet odstotkov pa v posredno obliko dostave, to je preko izpostavljenih predalčnikov in poštnih zbiralnic. Želja uslužbencev ptt prometa je, da bi kvaliteto dostave izboljšali v korist vsakodnevne dostave. Tako naj bi do leta 1980 zajeli v vsakodnevno dostavo 96 odstotkov prebivalcev v naši občini, določeno število prebivalcev pa bo tudi po tem letu, zaradi nedostopnega terena, še vedno zajeto v posredno obliko dostave. Jasno je, da bodo za dosego tega postavljenega cilja ter zmanjšanje razkoraka med obsegom družbenih potreb po ptt storitvah in možnostjo njihovega kritja potrebni tudi določeni družbenoekonomski ukrepi. Prav tako je tudi jasno, da bo uresničevanje postavljenih petletnih ciljev razvoja ptt prometa možno le ob sodelovanju in skupnem prizadevanju uporabnikov in izvajalcev ptt storitev. s H * S S * S s s i 5 * s vrasle, a dosedaj precej | smotrno izkoriščene boln O preusmeritvi, ki ba| letošnjo jesen pognala pi renine in o delih, ki t potekajo, nam je direktor; ženih Savinjsko-Šaleških dov Velenje, primarij dr. Fijavž povedal naslednje: „Bolnica Topolšica bo v ni jeseni letos pričela dejavnost, ukvaijati se bo čela z rehabilitacijo bolni ki so preboleli različne bole: Prvenstveno so mišljeni tu h niki z okvarami hrbtenice, i stalih pri poškodbah ter reha litacija srčnih in pljučnih b nikov. Zaradi te preusmeril so trenutno v teku razna dc ki so za izvedbo takšnega zde ljenja nujno potrebna. Predvid vamo, da bodo do jeseni i ključene vse večje adaptacij Tako bodo lahko vse zdtl ljenje bolnikov, ki je bilo j sedaj edina dejavnost bolnic opravljali le v stavbi Planike! deloma tudi Smrečine. V PI niki so dela v polnem zaman Tu urejamo sodobnejši in boq opremljen laboratorij, nap ljujemo vodo v sobe in urej; druge potrebne in funkcion; prostore. Adaptacije mon končati do konca meseca tobra. Takrat pred vi de v; namreč pr eselitev internega delka, ki je sedaj v Mlai Interni oddelek bomo prestal v Planiko, saj pričakujemo, se bo s to preselitvijo dvi raven dela v bolnici in se izboljšal standard bolniki Istočasno z adaptacijami -« naročili tudi razne nove ap: ture, ki bodo omogočile bi diagnostiko in uspešnejše zdi ljenje bolnikov. S preselitvijo internega delka bomo pridobili tudi prostoru. Zgradba Mladike prazna in jo bomo preure oddelek za rehabilitacijo b kov, oziroma v zametek m nastajajočega zdravilišča. Ti tu so v planu manjše adaptai predvsem pa nakup razli aparatur in pripomočkov 3 zdravljenje bolnikov. Ta delek naj bi po naših nači začel delo konec meseca vembra. Za bolnike, ki bodo v polšici na rehabilizaciji, je danji bazen neprimeren pripravljemo tudi adaptai tega objekta. Bazen bomo koliko razširili in tako dol ustrezne prostore za vso hi terapijo. Nadaljujejo se tu$ ( raziskave in vrtanja za topleji vodo, in se že približujejo koi cu. Z doseženimi rezultati sni zadovoljni, saj ima voda sedj 33 stopinj, obstaja pa ceit majhno upanje, da naletimo! še toplejšo. Količine vode po polnoma zadoščajo. Prit« vode pa je preko 50 1 i. sekundo. Skoda je le, da so vrtanja zelo zavlekla, tako objektivnih, kakor subjektivn razlogov in nam to sedaj dek precejšne težave. Vrtamo nam reč ob obstoječem bazen« ji| nam to onemogoča njq adaptacijo. V teku pa je še preuredjjj dosedanje kuhinje in jediln Oba prostora nista več ustreab potrebam, ki se pojavljajo ,Ru- V nedeljo se bo začelo nogometno prvenstvo v slovenski nogometni ligi, v kateri letos nastopata kar dve moštvi iz velenjske občine. Poleg nogometašev Šmartnega ob Paki, ki so lani osvojili odlično drugo mesto, še nogometaši velenjskega Rudarja, ki so se v slovensko ligo uvrstili z osvojitvijo prvega mesta v vzhodni conski nogometni ligi. V prvem kolu bodo Šmarčani igrali na domačem igrišču z vevško Slavijo, Rudar pa bo gostoval v Ajdovščini, kjer se bo srečal z enajsterico Primoija. Pred začetkom prvenstva smo vprašali trenerja Šmartnega Ferija Bencika in Rudarja Živka Stakiča, kako so igralci pripravljeni na tekmovanje, kaj pričakujejo v novi tekmovalni sezoni in kaj od prvega srečanja. hotel Daka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje obvešča vse ljubitelje minigolfa, da bo v sredo, 8. septembra 1976 ob 14.30. uri pokalno tekmovanje v minigolfu za letošnje leto. Vpisnina znaša samo 9 dinarjev. V primeru dežja bo prireditev v petek, TO. septembra 1976 ob isti uri. Vljudno vabljeni I J NOVO! O NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! TO-MO-DI uporablja se za peči lin kotle od 4..000 do 100.000 Kcal/h TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO NOVO! Z o < o INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI: cr 1. iOAON MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641. Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM Z o < g z O < o z o < o z o < o iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON IOAON Z o iOAON l Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Kdor dolgoročno računa - ta gradi s STIBO TERMIČNIM BLOKOM, saj le ta predstavlja: — OPTIMALNO TOPLOTNO IZOLACIJO — ODLIČNO ZVOČNO IZOLACIJO — NAJVEČJO OBSTOJNOST — 50% PRIHRANEK PRI ENERGIJI — 50cm OPEČNEGA ZIDU Upoštevajte njegove mehanske fizikalne lastnosti: koeficient toplotne prevodnosti znaša 0,25 kcal/mh Celzija, Koeficient toplotnega prehoda pri zidu debeline 30 cm, ki je ometan, znaša K = 0,65 m 2 h C. Za STIBO stenami je ugodio stanovati. Varčujemo dolgoročno, saj so stroški gradnje enkratni, prihranek na kurjavi pa se ponavlja in celo povečuje iz leta v leto. PROIZVAJAMO - PRODAJAMO — MONTIRAMO Proizvodno gradbeno pmdjetje GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št.: (063), 710-740, 710-783 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov - Latkova vas pri Preboldu, tel št. (063) 722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodjalnah z gradbenim materialom. FERI BENCIK: ..Priprave smo začeli že 15. julija, vendar v tem mesecu niso potekale kolektivno, ker je bila večina igralcev še na dopustu. Zato smo bolj izkoristili avgust in odigrali tudi 23 prijateljskih tekem. Čeprav smo nekatere tekme izgubili, moram reči, da sem bil z igro fantov zadovoljen, zlasti proti težjim nasprotnikom. V slovenski nogometni ligi igramo že dve leti. Na začetku lanskega prvenstva nam je bil cilj, da osvojimo sedmo, šesto mesto, vendar smo z upornostjo in trudom pristali na drugem mestu. Zato sem moram ob tej priliki zahvaliti igralcem za ves njihov trud, seveda pa tudi navijačem, ki so nas vseskozi bodrili. Letošnjega nastopa se nekoliko bojimo. Kajti logično je, da po dveh letih dobre igre, od fantov ne moremo več toliko pričakovati. Vendar upam, da bodo tudi v tem prvenstvu dali vse od sebe in da bomo obstali v slovenski ligi. V težavah smo se znašli tudi zato, ker nas je zapustil igralec Benetek, ki je pristopil k Elkroju, okrepila pa sta nas Reberšak iz Kladivarja in Motoh iz Stor. Zato smo morali spremeniti koncept igre. Vsaka napoved je relativna, toda glede na to, da igramo doma in če se bodo fanlje primerno potrudili, upam na uspeh. ŽIVKO STAKIČ: Naše priprave na novo tekmovalno sezono so bile sprva otežkočene, ker smo postali zmagovalci vzhodne conske nogometne lige skoraj mesec dni po končanem prvenstvu, ko smo v ponovljeni tekmi premagali mariborskega Kovinarja. Priprave smo razdelili na tri obdobja. V prvem smo utrjevali psihofizične lastnosti — vzdržljivost, moč in hitrost. Treningi so bili zelo naporni, saj smo v prvem obdobju trenirali Poceni na tekme Ljubitelji nogometa v Šaleški dolini si bodo lahko tekme NK „Ru-darja" ogledali po izredno nizki ceni. Uprava kluba namreč izdaja članske izkaznice, ki jih lahko dobi vsakdo, ki bo želel nedeljske popoldneve preživljati na igrišču ob Jezeru. Letna članarina znaša za odrasle 100 dinarjev, za mladino pa 50 dinaijev. Otroci, ki še niso dopolnili deseto leto starosti, bodo imeli prost vstop. Članska izkaznica bo veljala tudi za oglede prijateljskih in pokalnih tekem. Ugodno prodam kompletno spalnico. Naslov v uredništvu. Prodam 1 leto staro 4kW termoakumulacijsko peč po zelo ugodni ceni. Stanislava Hlupič, Cankarjeva 5, Šoštanj. Prodam posestvo, sodobno urejeno, vseh kultur, 6 ha. Janko Krajnc, Podgorje 12, p. Frank olovo. Kupim hišo v Velenju ah bližji okolici, lahko nedograjeno. Naslov v uredništvu. Prodam avto Zastava 1300, letnik 1970. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Vučina, Koroška 5, 63325 Šoštanj. dvakrat na dan, potem pa so bili igralci na igrišču le enkrat dnevno. V sklepnem delu priprav smo odigrali tudi več prijateljskih tekem: Igralci so na teh tekmah z igro v glavnem zadovoljili, kajti upoštevati moramo, daje v moštvu nekaj novih igralcev, in slabim rezultatom je bila v glavnem kriva neuigranost moštva. Naša želja je, da ustvarimo dobro moštvo, v katerem bo vsaj 16 enakovrednih igralcev. Kot sem že omenil bomo novo tekmovalno sezono začeli z neka- terimi okrepitvami, med drugimi bodo za naše moštvo igrali odlični vratar Maribora Lazič, Stevanovič in Džurič iz Novega Sada, Miloševič iz Orienta, Paovič iz Borova, Andjušič iz Kladivarja, vrnil pa se ie tudi bivši kapetan Softič, ki je eno leto igral pri celjskem Kladivarju. To so dobri igralci in mislim, da bomo ob njihovi pomoči in seveda z dobrim delom dosegali kar najboljše rezultate. Igrišča v Ajdovščini ne poznam, samo slišal sem, da je zelo slabo in da pogosto piha burja. Kljub temu se bomo trudili, da bi bil v nedeljo rezultat za nas kar najbolj ugoden, čeprav tudi minimalni poraz ne bi bil usoden glede na to, da pač moštvo še ni uigrano. Republiški naslovi Preteklo nedeljo je bilo v Novem mestu in Kranju republiško atletsko prvenstvo za mlajše in starejše mladince in mladinke. V Novem mestu se je izkazal Lemež, ki je zmagal v hoji na 5 km. Ostali nastopajoči niso dosegli boljših uvrstitev, tako da je AK Velenje v obeh konkurencah osvojil 10. mesto v točkovanju klubov. Več uspeha pa so imeli starejši mladinci in mladinke v Kranju, kjer so osvojili kar štiri naslove republiških prvakov. Boris Režek z zmago v troskoku z rezultatom 13,50, Ivan Rošer v metu. diska 41,32 in Andreja Sverc v teku na 800 in 1500 m Izkazali so se še Režek v skoku v daljavo z drugim mestom (663), Renata Zupančič je bila druga v teku na 1500 m, Ivan Lampret pa je v teku na 2000 m zapreke dosegel tretje mesto. Sicer pa so na republiškem prvenstvu imeli največ uspeha v Novem mestu pri mladinkah Kladivar iz Celja, pri mladincih pa domačini. V Kranju pa so bili najuspešnejši atleti ljubljanske Olimpije. KINO REDNI KINO VELENJE 2.9. - četrtek ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film -grozljivka ŽRELO, režija: Steven Spilberg. Igrata: Roy Schli-der, Robert Shaw 3.9. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film -grozljivka ZRELO 4.9. - sobota ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film -grozljivka ŽRELO 5.9. - nedelja ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film grozljivka ŽRELO 6.9. - ponedeljek ob 17.30, angleška drama JANE EYRE -SIROTA IZ LOWOODA, režija: Delbert Mann. Igrata: George C. Scott, Suzannah York SIROTA IZ LOVUDA, režija: Delbert Mann. Igrata: George C. Scott, Suzannah York 7.9. - torek ob 17.30 in ^.SOf, italijanska kriminalka AGENT 007 - KRVAVA MARY, režija: Terence Hatha-way. Igrajo: Ken Clark, Helga Line, Pliilippe 8.9. - sreda ob 17.30 in 19.30, italijanska kriminalka AGENT 077 - KRVAVA MARY 9.9. - četrtek ob 17.30 in 19.30, italijansko-ruska komedija NORA DIRKA ZA ZAKLADOM, režija: Franco Prosperi. Igrata: Aligieri Noskeze, Ninetto Davolli KINO ŠOŠTANJ 2.9. - četrtek ob 19.30, italijansko-francoski spektakel AMAZONKE, režija: Terence Young. Igrata: Alena Johnson, Sabin Sun 4.9. - sobota ob 16. uri otroška matineja, švedska barvna risanka BUČKO GROM, režija: Per Ahlin 4.9. - sobota ob 19.30 angleška drama JANE EYRE - SIROTA IZ LOWOODA, režija: Delbert Mann. Igrata: George C. Scott., Suzannah York 5.9. - nedelja ob 17. in 19.30, italijanska kriminalka AGENT 077 - KRVAVA MARY, režija: Terence Hatha-way. Igrajo: Ken Clark, Helga Line, Philippe 8.9 . - sreda ob 19.30, ameriški barvni film - grozljivka ŽRELO, režija: Steven Spilberg. I greta: Roy Scheider, Robert Shaw 11.9. - sobota ob 19.30, ameriška komedija DVA DETEKTIVA, režija: Richard Rush. Igrajo: Alan Arkin, James Cean, Loretta Svvit KINO GLEDALIŠČE - VELENJE 5.9. - nedelja ob 10. uri, OTROŠKA MATINEJA, BUČKO GROM, švedska barvna risanka, režija: Per Ahlin 6.9. - ponedeljek ob 20. uri, ameriški barvni film - grozljivka ŽRELO, reži ja: Steven Spilberg. Igrata: Roy Scheider, Robert Shaw CEUi TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA vam je pripravil: * - izlet v BENETKE, ogled Markovega trga, ki je najzanimivejši v Benetkah in več drugih zgodovinskih znamenitosti. - izlet v BOLOGNO in SAN MARINO, ki je nastarejša republika na svetu. Vožnja po STRADA ROMEA do RAVENNE, ki slovi po edinstvenih mozaikih. - izlet v INNSBRUCK in KITZBUHEL, - izlet na DUNAJ, GROSSGLOCKNER, BUDIMPEŠTO, KRALJEVO JEZERO, FIRENCE. In še bi lahko naštevali. Oglasite se čimprej v Izletnikovih poslovalnicah, tam boste dobili podrobnejše informacije in programe potovanj. POSLOVALNICE: Velenje, Mozirje, Žalec, Celje. BIFE KOPALIŠČE, VeleTnje * Odprt, vsak dan od 7. do 22. ure VAS VABI IN NUDI: vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, točeno temno in svetlo pivo JEDILA NA ŽARU: ribe, mešano meso, ražnjiči, čevapčiči itd. Komentar tedna Izvršni komite predsedstva CK ZKS je že pred pričetkom letošnjih počitnic zastavil določno in neposredno akcijo za nadaljnjo zavzeto poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov v smislu rešitev predloga zakona o združenem delu. Osnovni namen tako zastavljene akcije je bil zlasti v tem, da se v javni razpravi o predlogu zakona o združenem delu zagotovi trdna povezanost in ustvarjalnost delovnih ljudi pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja ter razreševanja razvojnih in tekočih gospodarskih vprašanj in problemov. Povsod pa le ni bilo tako: marsikje so menili, da lahko razpravljajo o osnutku za- kona ločeno od konkretne gospodarske situacije, spet drugod so se omejili le na razčlembo določenih gospodarskih vprašanj. V obeh primerih pa je moral biti rezultat slab: v prvem je bila razprava formalistična, v drugem pa ni mogla iz zača- kretni gospodarski situaciji, imajo vse realne možnosti, da se najdejo tudi v sprejetem družbenem načrtu, da torej po svojih močeh prispevajo, da ne bo ostal le popisan kos papirja. Je pa res, da zamujenega še ni mnogo in da bo možno v prvih jesenskih dneh odpraviti pomanjkljivosti v raz- Nič rti zamujeno ranega kroga, ker ni upoštevala tistih rešitev, ki jih predvideva zakon o združenem delu. Seveda povsod ni bilo tako - in tisti, ki so enotno in celovito razpravljali o predlogu zakona in kon- pravi pri tistih delovnih organizacijah, kjer start ni bil najboljši. Pravimo, da je to povsem mogoče, ker so vse dosedanje pomanjkljivosti bolj rezultat slabe organiziranosti, manj pa je opaziti -ali celo nič - nasprotovanj rešitvam novega zakona. Seveda bodo morali „po-časneti" nekoliko pohiteti; njihova razprava bo morala postati kar se da konkretna. Na primer: ni mogoče iskati realne vizije razvoja neke delovne organizacije, če pri tem ne ocenjujemo tudi kadrovske situacije. Hočemo reči, da potrebujemo za nove bitke tudi precej ndvih ljudi, kar pomeni delavoljnih in pogumnih. Zveza komunistov Slovenije bo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami jeseni nadaljevala začeto akcijo. Toda njen učinek je odvisen predvsem od tega, kako bo neposredno angažirala delovne ljudi v delovnih organizacijah, pa tudi v krajevnih skupnostih. MILAN MEDEN O NA VELENJSKI GIMNAZIJI Solčava pred praznikom > PRIREDITVE OB LETOŠNJEM PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE Slavje v partizanski Solčavi V soboto, 11. septembra, bo v Solčavi slavnostna seja občinske skupščine. Na zborovanju bo govoril Maijan Osolnik Občani mozirske občine praznujejo svoj občinski praznik 12. septembra v spomin na osvoboditev Zgornje Savinjske doline septembra leta 1944 in na dan, ko je padla zadnja sovražnikova postojanka na tem območju. Tudi letos se bo ob prazniku zvrstilo več prireditev. Praznik pa bodo proslavili tudi s pomembnimi pridobitvami. Slavje bodo občani mozirske občine začeli že v nedeljo, 5. septembra, ko bo v Solčavi tekmovanje v malem nogometu, košarki in šahu. V sredo, 8. septembra, bodo ob 18. uri v Moziiju odprli mladin&i klub, dva dni za tem pa v Solčavi strelišče. V petek, 10. septembra, bo dan šole na Ljubnem. Ob tej priložnosti bodo odkrili na Ljubnem skulpturo flosarja, v Solčavi pa bo koncert mešanih pevskih zborov prosvetnih društev Moziije m Luče. Osrednje slavnosti ob letošnjem prazniku občine Moziije bodo v soboto 11. septembra, v Solčavi. Slovesnosti se bodo začele ob 9. uri dopoldne z odkritjem stalne razstave NOB, orožja in civilne zaščite, *Ob 10. uri pa bo slavnostna seja mozirske občinske skupščin-., na kateri bodo podelili občinske nagrade. Na svečanem zborovanju, ki se bo začelo ob 11. uri, pa bo slavnostni govornik predsednik komiteja SR Slovenije za mednarodno sodelovanje, Marjan Osolnik. Po odkritju spominske plošče padlim borcem bodo v Solčavi predali namenu še modernizirano cesto Solčava - Logarska dolina. Zatem pa se bodo vsi udeleženci osrednjega slavja ob letošnjem prazniku mozirske občine sešli na tovariško srečanje. OMEJEN VPIS Velenjska gimnazija je bila ustanovljena pred desetimi leti. Do ustanovitve je prišlo zaradi potrebe po najrazličnejših kadrih, ki jih je teijal gospodarski in družbeni razvoj občine. De- lovati so pričeli z dvema prvima oddelkoma. Postopoma se je šola razvila in imela ob zaključku prve generacije osem oddelkov. V zadnjih letih je zanimanje za vpis vse večje. Tako so lani vpisali tri prve oddelke. Tudi za letošnje šolsko leto so načrtovali tri oddelke novincev, vendar so zaradi odločitve republiške izobraževalne skupnosti o omejitvi vpisa na gimna- J » PROTESTNO ZBOROVANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV OBČINE SLOVENJ GRADEC Oropati jih želijo še zadnjih ostankov pravic Delovni ljudje in občani Mislinjske doline so v ponedeljek na protestnem zborovanju na Glavnem trgu odločno obsodili avstrijsko manjšinsko politike „Cena, kakršno smo plačali jugoslovanski narodi skupaj z brati onstran Karavank v borbi za svobodo in demokracijo proti fašizmu je tako velika," je poudaril predsednik Občinske konference SZDL Oto Sekavč-nik, „aa ne moremo, pa tudi ne smemo dovoliti početja, kakršno je danes prisotno na Koroškem. Ker smo vseskozi doslej častno in dosledno izpolnili svoje obveze do mednarodne skupnosti, ne moremo in ne smemo mimo tega, da ne bi z vsemi sredstvi podprli pravičečnega boja naših rojakov na Koroškem in Gradiščanskem. Vse občudovanje zasluži zvestoba naših rojakov matičnemu narodu, zasluži pa tudi našo podporo!" Nad 2.000 udeležencev zborovanja je v protestni noti zapisalo, da zakona, ki ju je sprejel avstrijski parlament, ne zagotavljata rešitve manjšinskega vprašanja, temveč gre le za to, da bi koroške Slovence in gra-diščanske Hrvate oropali še zadnjih ostankov pravic ter jih s statističnimi triki obsodili na narodnostno smrt. S sprejemom zadnjih zakonov so vodilne avstrijske stranke in avstrijska vlada prevzeli vso odgovornost za posledice, ki jih bo imela takšna praksa. IV2 „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, noštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420 - Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Poštnina plačana na pošti 63000 Celje PRIČAKOVATI JE MOGOČE, DA LETA 1979 VELENJSKEGA LIGNITA ZA DOMAČO PORABO NE BO MOGOČE VEČ KUPITI Premalo lignita za široko potrošnjo V tem času je precejšnje povpraševanje po lignitu. Zato se velenjski rudaiji trudijo, da bi letos nakopali kar 4,350.000 ton premoga. Kljub temu, da bodo plan realizirali, pa vseeno primanjkuje premoga za široko potrošnjo. Elektroindustriji so ga morali odstopiti nekoliko več, kot so načrtovali in imajo za termoelektrarno v Šoštanju na zalogi le 86.000 ton, kar pa zadošča samo za osem dni obratovanja. Prihodnje leto bodo proizvodnjo povečali na 4,500.000 ton, v naslednjih letih pa želijo nakopati 4,700.000. Načrtujejo precejšen porast proizvodnje, vendar pa bo za široko potrošnjo ostalo drugo leto le še 200.000 ton, v letu 1979 pa velenjskega lignita ne bo več moč kupiti. Na rudniku lignita v Velenju imajo velike pogodbene obveznosti. Že prihodnje leto bodo prodali elektroindustriji 3,300.000 ton premoga, v letu 1980 pa že 4,160.000 ton. Poleg tega imajo tudi pogodbo s Toplarno Ljubljana, kateri pro- dajo letno 300.000 ton premoga, in pa s tovarno celuloze v Krškem za 240.000 ton lignita. O tem, da bi plana ne izpolnili, na velenjskem rudniku sploh ne govorijo. Slavko Ja-nežič, dipl. inž. rudarstva, je o tem dejal: „Da plana ne bi izpolnili, nas sploh ni strah. Jamstvo za to so naši rudarji, ki so že velikokrat dokazali, kaj zmorejo." Na začetku leta je bila v velenjskem rudniku proizvodnja nekoliko nižja, kot so predvidevali. To zaradi tega, ker niso mogli uvoziti potrebne rudniške opreme. V poletnih mesecih pa so nakopali kar 22 odstotkov več premoga kot v prejšnjih letih. Ta mesec so plan presegli za 15.000 ton. Torej ni nobenega dvoma, da ne bi primanjkljaja iz prvih mesecev nadoknadili in izpolnili letni proizvodni plan. M.T. e REKU SO TE DNI: llllllllllllllllllllillllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllH FRANCE POPIT: Pomurski kmetijsko-živilski sejem, osrednja slovenska kmetijska prireditev, mora postati mesto, kjer se bodo srečevali predstavniki proizvajalcev kmetijske mehanizacije, in tu sklepali pogodbe. Tisti, ki hoče v Sloveniji prodajati svoje kmetijske izdelke, se mora prav tako predstaviti na sejmu in tu sklepati pogodbe, kar velja tako za domače kot za tuje proizvajalce. Tudi to je pot, da bomo odvadili naše strokovnjake množičnih potovanj na tuje,sejme, kjer sklepajo prodajne pogodbe. Tujcem moramo z nižjimi carinami in manjšim prometnim davkom olajšati sodelovanje na naših sejemskih prireditvah. Tako bodo sejmi počasi izgubljali lastnosti drobno blagovnih trgovinskih prireditev. Dr. FRANCI ZVVITTER: Mednarodnih dogovorov, ki govore o našem položaju v Avstriji, ne bomo nikoli za- menjali z nekakšnimi pogovori v Avstriji sami, ker bi se slej ali prej znašli še v slabšem položaju. Zakon tudi govori le o obstoju, ne pa tudi o razvoju naše manjšine ... Ker sami ne najdemo rešitve, smo se obrnili na matični narod in njegovo državo. Vaša podpora nam daje veliko moč. V tem težkem boju bomo zmagali, kajti vsak, ki se bori za svoje pravice, slej ah prej zmaga ..." zije splošne smeri smeh odpre le dva oddelka. DOBER UČNI USPEH Učni uspeh je iz leta v let boljši, kar je posledica boljšeg izbora novincev. Tako je šolskem letu 1974/1975 uspe no zaključilo šolanje kar 95, odstotka dijakov. Tudi na a ključnih izpitih so bili kane dati vsa leta uspešni. Tako lansko leto uspešno opravi zaključni izpit vseh 51 kani datov. O delu šole pa je ravnate Bojan Glavač dejal: „Kljub J najbolj ugodnim materialnil razmeram in razmeroma hui delovni obremenitvi, smo dos!: v glavnem izpolnili delovne na črte. Prizadevamo si, da t celotno delo uskladili z zahft vami naše socialistične in samo upravne družbe. Sodimo, da s že vidni premiki v tem smisli da učenec vse bolj postaja su jekt vzgojnega procesa, njego soustvaijalec. Seveda se za« damo, da gre pri tej sprememb za proces, ki lahko le korakom napreduje. Prepričani smo, d na naši šoli v tem poglei mnogo storimo, vendar pa i učiteljski kolektiv zaveda, d mora narediti še več." M. » V VELENJU Državno pivenstvo v kotalkanju V soboto, 4. septembra b« na kotalkališču v Velenju teb movanje kotalkarjev vseh kategorij za naslove državnih prvakov. Sodelujejo najboljši kotalkarji iz Ljubljane, Nove Gorice, Trbovelj, Zagreba in Velenja. Dopoldan bo obvezni pro-gram, popoldan od 17. ure dalje pa prosti program. • Razvitje prapora Krajevna organizacija Rdfr čega križa Šoštanj bo v nedeljo, 5. septembra, razvila zastava Svečanost bo ob 10. uri ni Trgu svobode. Organizacija s zahvaljuje vsem, ki so prispevi denar za nakup prapora. • 6% več posojila V občini Slovenj Gradec so za 6 % presegli predvideni vpil republiškega posojila za ceste Vpisali so ga že 7,643.45! dinaijev. Posojilo, kolikor ga bodo zbrali nad republiško ob vezo ( tega je za zdaj 430.001 dinarjev) bodo namenili za urejanje ceste v Doliču.