Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 56, {t. 1-2 UDK 630 / ISSN 0024-1067 januar - februar 2004 uvodnik O dobičkonosnosti kapitala ... Podatki iz računovodskih izkazov gospodarskih družb lesne dejavnosti za leto 2002 kažejo 0,9 odstotno dobičkonosnost kapitala (dobiček/kapital). Strokovnjaki pričakujejo, da se vrednost tega kazalnika za leto 2003 ne bo pomembno izboljšala. Kazalnik dobičkonosnosti kapitala je zanimiv predvsem za lastnike kapitala oziroma podjetja, saj kaže, koliko denarnih enot je “ustvarila” ena denarna enota kapitala. Delničarji (prihodnji in sedanji) lahko vrednost izračunanega kazalnika primerjajo z obrestnimi merami dolgoročnih vezav pri banki ali obrestnimi merami državnih vrednostnih papirjev, da ugotovijo, ali je oziroma bo njihova naložba uspešna. Ni treba biti finančni strokovnjak da lahko iz računovodskih podatkov zlahka ugotovimo, da je lesna dejav-nost v krizi oziroma lastnikom kapitala ne prinaša donosov. Kazalnik dobičkonosnosti kapitala je pred stotimi leti prvo začelo uporabljati ameriško podjetje Dupont Powder Company. Takrat je to podjetje spremenilo način financiranja svojih dejavnosti in sicer tako, da so začeli vlagati sredstva v tiste organizacijske enote (posle), od katerih so pričakovali največji donos na vložena sredstva. Kasneje so ta kazalnik začeli uporabljati tudi za analiziranje uspešnosti poslovanja podjetja. Kazalnik je namreč mogoče razčleniti na tri kazalnike: 1) obračanje sredstev (prihodek/sredstva), 2) dobičkonosnost prihodkov (dobiček/prihodek) in 3) strukturo financiranja (sredstva/kapital). Če hočejo torej podjetja izboljšati dobičkonosnost kapitala, morajo izboljšati obračanje sredstev podjetja, gospodarnost poslovanja in ustrezno kapitalsko financirati sredstva. Za prva dva cilja so odgovorni menedžerji za tretjega pa tudi lastniki. Slovenski menedžerji lesnih podjetij morajo zato: 1) zmanjšati (dezinvestirati) poslovna nepotrebna sredstva (z odprodajo osnovnih sredstev, zmanjševanjem zalog in terjatev, z izločanjem dejavnosti) in povečati (investirati) vlaganja v posle, ki bodo zagotavljali večjo produktivnost in podajo (nova oprema, novi trgi, novi proizvodi, znanje zaposlenih in podobno); 2) proizvajati tako imenovane nišne proizvode, ki omogočajo doseganja višjih cen oziroma konkuriranje prek kakovosti, funkcionalnosti, oblikovanja in podobno, ter prodajati prek lastnih blagovnih znamk in (cenejših) prodajnih poti. Zavedam se dragi bralci, da je veliko lažje deliti napotke kot pa le-te uresničevati v praksi. Zato berite ta uvodnik kot vpodbudo za prihodnje poslovanje. Za razliko od mlajše generacije ekonomistov namreč menim, da slabe panoge ne obstajajo in da je v vsaki panogi mogoče poslovati z dobičkom. Povečati dobičkonosnost kapitala pa je prvenstvena naloga menedžerjev, ki jim pa morajo pomagati tudi država oziroma lokalne skupnosti, zaposleni, trgovina, zbornica, fakultete in drugi. dr. Marko HOČEVAR kratke novice kazalo stran stran 4 10 Mo`nost celovite izrabe Metoda razvoja funkcij lignocelulozne biomase v kakovosti celulozni in papirni Quality functions deployment method industriji avtorja Igor LIPUŠČEK, Mirko TRATNIK Possibilities of full recovery of lignocelulosis biomass in the pulp and paper industry avtorica Janja ZULE O dobi~konosnosti kapitala 1 Marko Ho~evar Ljubitelji lesa in gozdov - oglasite se zdaj! 19 Andrej Lah WEEKE VENTURE - Novi CNC stroji za nove izzive 21 Gregor Kmecl DOM - streha nad glavo 29 Intervju z Markom Stadlerjem, koordinatorjem sejma DOM Sanja Pirc IMM Cologne - S prilagodljivostjo in funkcionalnostjo pred konkurente 36 Matej Kadunc Köln 2004 - Sejem pohi{tva in opreme 39 Lado Ko{ir iz vsebine 20 JAVOR med prvimi slovenskimi podjetji prejel certifikat FSC Pattex MONTAGE SPEZIAL - ve~ kot samo lepilo 28 Lesnina in`eniring d.d. dosegla dogovor o strate{kem sodelovanju s firmo ALTENDORF 35 Inovativna dejavnost v Jelovici [kofja Loka 40 LESNA Pohi{tvo Slovenj Gradec d.o.o. 41 STRES - Na{ prijatelj ali sovra`nik 42 Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana 44 SGL[ Postojna na Dnevih tehni~ne kulture 45 ^rtomir Tavzes - novi doktor biotehnolo{kih znanosti 46 O tujem jeziku na Oddelku za lesarstvo 47 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 2. del 48 kratke novice V Skupini Prevent so uresni~ili strate{ke cilje Na januarskem sre~anju z novinarji je Jo‘e Kozmus, generalni direktor Prevent, d.d., ocenil poslovanje Skupine Prevent v letu 2003. S poslovnimi rezultati, ki so podobni tistim iz prej{nje-ga leta, so v Skupini Prevent zadovoljni. Ocenjen konsolidiran skupni prihodek Skupine Prevent bo zna{al okoli 500 milijonov evrov, od tega okoli 300 milijonov evrov izvoza in 6 milijonov evrov dobi~ka. Na podro~ju dejavnosti Prevent Les, ki zdru‘uje podjetja Lesne Tovarne ivernih plo{~ (TIP), Lesne Tovarne pohi{tva (TP) Pame~e in Lesne @age, je bilo leto 2003 zelo dinami~no. Lesna TIP, ki letno proizvede 120 m3 ivernih plo{~, je v za~etku leta sve~ano obele‘ila ekolo{-ko posodobitev tovarne z otvoritvijo novega su{ilnika iverja in mokrega elektro filtra ter prejemom certifikata kakovosti ISO 9001: 2000, ki ga bodo v leto{njem letu nadgradili z ekolo{kim standardom ISO 14000. Za postopek su{enja in predelave lesa je Lesna TIP prejela tudi nagrado Ekolo{ko razvojnega sklada RS in revije Gospodarski vestnik in se bo letos junija potegovala za evropsko okoljsko nagrado, ki jo podeljuje Evropska komisija. V mesecu oktobru je Lesna TIP praznovala svojo tridesetletnico delovanja. vijaLes 56(2004) 1-2 kratke novice V mesecu novembru je skupaj s Hypo Leasingom sodelovala na dra‘bi za nakup Meblo Iverke v ste~aju in bila izbrana kot najbolj{i ponudnik, vendar kupoprodajna pogodba {e ni bila podpisana. V Lesni TIP pri~akujejo podpis pogodbe v kratkem, po tem pa v naj-kraj{em mo‘nem ~asu na lokaciji Meblo Iverke zagon oplemenitenja ivernih plo{~, ki je ekolo{ko nesporno, saj pri njem ne nastajajo {kodljive emisije v okolje. V leto{njem letu bodo poleg na-~rtovanega pove~anja kapacitet potekale tudi priprave na investicijo v kontinuirano stiskalnico. Kot pozitivno ocenjujejo poslovno leto 2003 tudi v Lesni TP Pame~e, saj je zanje pomenilo prelomnico v fazi razmi{ljanja in delovanja. Z novimi, modernimi in tehnolo{ko izpopolnjenimi vrati so v lanskem letu {e raz{irili asortiment izdelkov in se tako {e bolj prilagodili potrebam trga, vse ve~ pa je tudi t.i. in‘e-niring poslov, to je opremljanje objektov ’po naro~ilu’. Na tak{en na~in so ‘e opremljeni hotel v modenem letovi{~u v St. Moritzu in luksuzne vile v Dubrovniku. V letu 2003 so z vrati Lesne opremili novo dvorano Golovec v Celju in hotel Prisank v Kranjski gori. V centru Zagreba pa opremljajo tudi enega najstarej{ih in nekdaj najbolj znanih hotelov, luksuzni hotel Esplanade kategorije petih zvezdic. V leto{njem letu na~rtujejo posodobitev proizvodnje, novogradnjo, nove izvedbe vratnih kril in podbojev ter raz{iritev prodajnih tr‘i{~. V podjetju Prevent TRO so s poslovanjem v letu 2003 zelo zadovoljni, saj so po predlanskem letu, ko je nanje zelo mo~no vplivala recesija in zlom ameri{-kega trga dosegli preobrat v poslovanju. Zastavljene na~rte so dosegli tako na podro~ju proizvodnje kot tudi prodaje strojev in opreme za lesnopredelovalno industrijo. Lama na ZOW 2004 Bad Salzuflen 9.12.2004 bo v zdravili{kem kraju Bad Salzuflen v Nem~iji odprl svoja vrata jubilejni 10. sejem ZOW, ki je namenjen dobaviteljem pohi{tvene industrije. Sejem je bil v zadnjih letih izjemno dinami~en in je pritegnil obiskovalce z vseh koncev Evrope, {e posebej iz Velike Britanije, Francije, skandinavskih dr‘av, Poljske, Rusije in seveda iz Nem~ije. Lama je prvi~ razstavljala leta 1998, tako da bo leto{nji nastop ‘e {esti po vrsti. Bo pa prelomen, saj smo nedavno odprli logisti~ni center Lama Deutschland Gmbh v kraju Löhne, ki bo gotovo izbolj{al na{o distribucijo in pripomogel k rasti prodaje v Nem-~iji, ki je ena najve~jih proizvajalk po-hi{tva v svetu. Odlo~nej{i koraki LAME na nem{kem trgu Da bi okrepila svoj polo‘aj na nem{-kem trgu, se je Lama odlo~ila reak-tivirati lastno podjetje v Nem~iji Lama Deutschland GmbH. Z januarjem 2004 je pri~el delovati prodajno-lo-gisti~ni center v kraju Löhne, v regiji, kjer je skoncentrirana pohi{tvena industrija. Polo‘aj v osr~ju nem{ke pohi{tvene industrije je odli~no izho-di{~e za logisti~no oskrbo nem{kih proizvajalcev, ki sodijo v sam vrh svetovne pohi{tvene industrije, zato morajo tudi njihovi dobavitelji izpolnjevati najvi{je standarde. Stalna prisotnost prodajnega osebja in mo‘nost dostave iz tamkaj{njega centra bosta izbolj{ali storitev in omogo-~ili kratke dobavne roke ter fleksibilnost. WEINIGOV 30.000 Unimat 30000 vi/ 1 |H P%Q|j St" R, l !*-•. 4 Mm ITHi" Od leta 1972 pri firmi WEINIG AG v Tauberbischofsheimu proizvajajo pro-filne rezkalne stroje. Iz monta`nega traku {t. 1, ki letno proizvede okoli 1.000 strojev vrhunske kvalitete, je letos pri{el 30.000 stroj, zmontiran na tej liniji. Jubilejni stroj je eden najmo-dernej{ih profilnih rezkalnih strojev na svetu - Unimat 2000 Turbo s PowerLock vpenjanjem orodja, z do 12.000 vrtljaji na minuto, 5 krmiljenimi CNC osmi ... V krogu gostov, Weinigovih managerjev in sodelavcev se je Herbert Hogemann v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so udele-`eni v proizvodnem procesu za njihov prispevek. WEINIG vabi na posvet DNEVI OKEN Od 4. do 6. marca 2004 se v podjetju Weinig v Tauberbischofsheimu v Nem~iji odvija strokovni posvet “DNEVI OKEN”. Strokovni posvet je namenjen proizvajalcem lesenih oken, vse dodatne informacije pa lahko dobitena telefonski {tevilki 04/2041-506 - Intercet d.o.o., kontaktna oseba Tamara Golmajer. Vabljeni! ijaLes 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 676.014.361 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Mo`nosti celovite izrabe lignocelulozne biomase v celulozni in papirni industriji Possibilities of full recovery of lignocellulosic biomass in the pulp and paper industry avtorica Janja ZULE, In{titut za celulozo in papir, Bogi{i~eva 8, 1000 Ljubljana, e-po{ta: janja.zule@icp-lj.si izvleček/Abstract V ~lanku so podane najpomembnej{e kemijske in strukturne karakteristike polimernih komponent lesne mase, navedeni so osnovni principi njihove izolacije iz lesa in opisani razli~ni tehnolo{ki postopki za pridobivanje celulozne vlaknine, med drugim tudi novej{i oz. tako imenovani ORGANO-SOLV, ki predvidevajo uporabo organskih topil za delignifikacijo, s ~imer je dana mo‘nost za celovito izrabo lesne bio-mase, to je celuloze, hemiceluloze in lignina. The most important chemical and structural characteristics of polymeric wood components are presented together with the basic principles of their separation and isolation from wood material. In addition, different technological procedures for the production of cellulose fibers are described, including the most recent ones, known as ORGANO-SOLV, which use various organic solvents for delignification. Their main advantage is that they enable complete utilization of all portions of lignocellulosic biomass. Klju~ne besede: lignocelulozna bio-masa, kemijska sestava lesa, ORGA-NOSOLV delignifikacija, uporabnost lignina Key words: lignocellulosic biomass, chemical composition of wood, ORGANOSOLV delignification, lignin utilization Kemijska sestava lesa Pojem lignocelulozna biomasa ozna-~uje predvsem les in pa tkiva enoletnih rastlin, npr. ‘itaric, ki jih sicer gojimo za druge uporabne namene. Les je eden najpomembnej{ih produktov narave, med drugim tudi zato, ker je nenehno obnavljajo~i se surovinski vir. Karakte-risti~na je njegova izredno heterogena kemi~na sestava (slika 1). Njegove osnovne komponente so celuloza, poli-oze oz. hemiceluloze in lignin, poleg njih pa v njem najdemo tudi manj{e Slika 1. Kemijska sestava lesa ijaLes 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj količine ekstraktivnih substanc, npr. maščob, smol, voskov, terpenov, fenolov, proteinov itd., ter mineralnih snovi. Sestava lesa je odvisna od vrste lesa, starosti in klimatskih razmer. Najpomembnejša komponenta lesa je celuloza. Predstavlja približno slabo polovico lesne mase, in sicer tako iglavcev kakor tudi listavcev. Je linearen, visokomolekularen polimer, sestavljen iz ß-D-glukoznih enot, ki so med seboj povezane prek ß-(l-»4) glikozidnih vezi. Njena bruto formula je (C,H,nO,) , kjer n pomeni stopnjo polimerizacije, ki se giblje med 7000 in 15000. Strukturno formulo celuloze prikazuje slika 2. Posamezne celulozne makromolekule so med sabo povezane z močnimi vodikovimi vezmi v višje kristalinične strukturne elemente, ki tvorijo osnovno strukturo olesenelih celičnih sten oz. lesnih vlaken. Poleg celuloze so v celičnih stenah lesnih vlaken tudi različni mešani polisa-haridi, imenovani hemiceluloze oz. polioze, ki predstavljajo nekako od 25 do 35 % suhe teže lesa. Te polisaharide sestavlja predvsem pet nevtralnih mo-nosaharidov, in sicer: • heksoze: glukoza, manoza in galaktoza ter • pentoze: ksiloza in arabinoza. Strukturno formulo tipične polioze prikazuje slika 3. Za polioze so, za razliko od celuloze, karakteristične krajše in razvejane molekularne verige ter amorfnost. Posamezne vrste lesa se med sabo razlikujejo tudi po celokupni vsebnosti in kemijski sestavi polioz (Fengel in Wegener, 1989). Med tri najpomembnejše makromo-lekularne sestavine pa sodi tudi lignin. Njegova vsebnost se giblje med 20 in 40 % in je poleg celuloze in polisa- haridov druga najbolj raz{irjena poli-merna, organska snov v naravi. Funkcija lignina je povezovanje posameznih lesnih vlaken v trdno lesno strukturo. Hkrati prepre~uje tudi prodiranje vode in varuje les pred napadom mikroorganizmov. Nekaj lignina je ‘e v samih olesenelih celi~nih stenah, ve~ja koncentracija pa je v prostoru med vlakni, to je v tako imenovani srednji lameli, saj je njegova funkcija predvsem vezivna, oporna in za{~itna. V osnovi je lignin tridimenzionalni, aromatski, premre‘en polimer, ki pa nima stalnih, urejenih, po-navljajo~ih se strukturnih enot, kot je to primer pri celulozi. Ligninske molekule ne moremo opisati s kombinacijo ene ali ve~ monomernih enot in z enim ali ve~ tipi vezi, pa~ pa lahko na osnovi kvalitativne in kvantitativne analize dolo~imo z ra~unalni{kimi programi najustreznej{o modelno strukturno formulo (Ti{ler in Humar, 1999, Sjö-ström 1981). Osnovni ligninski skelet tvorijo fenil-propanske enote, ki se na razli~ne na~i-ne povezujejo med seboj (slika 4). ijaLeS 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj Slika 6. Reakcija lignina pri sulfatni delignifikaciji Najpogosteje sre~amo razli~ne etrske vezi, to so predvsem arilglicerol- β-aril etrske oz. (β-O-4) vezi in benzil aril etrske oz. (α-O-4) vezi. Skupaj predstavljajo ve~ kot 50 % vseh povezav med osnovnimi enotami. V splo{nem razlikujemo predvsem dva glavna tipa lesnega lignina, in sicer gvajacilni, ki je zna~ilen predvsem za iglavce in gvajacilno siringilni, ki ga najdemo v listavcih. Slednji vsebuje ve~ meto-ksilnih oz. OCH skupin, sicer pa je pa 3 med obema tudi precej{nja razlika v kemijski reaktivnosti. Na lastnosti lignina, kot so npr. topnost, polarnost, barva in elektri~ni naboj, vplivajo tudi {tevilne nanj vezane funkcionalne skupine, predvsem fenolne in benzilne hidroksilne ter karbonilne in karbo-ksilne. Vse tri glavne lesne visokomolekular-ne komponente se med sabo v lesu tes- no prepletajo. Med njimi obstajajo tako fizikalne povezave (vodikove vezi) kakor tudi prave kemijske kovalentne vezi. Lignin je kemijsko vezan v glavnem na polioze. Za povezavo rabijo predvsem stranske skupine polioz, in sicer arabinoza in galaktoza. V ve~ini primerov gre za etrske, estrske in gliko-zidne vezi. Lignin se ne da izolirati iz lesa, ne da bi ga vsaj delno kemijsko in mehansko degradirali, zato njegova dejanska molekulska masa ni znana. Pri postopku izolacije se prvotne makromolekule bolj ali manj naklju~no cepijo na fragmente razli~nih velikosti. Za izoliran lignin je zato zna~ilna polidisperznost, ki jo izra~unamo kot razmerje med ute‘nim in {tevil~nim povpre~jem molekulske mase M /M (Chawla, 1985). wn Poznamo dva osnovna principa izolacije lignina, in sicer sta to: • lo~itev s selektivnim raztapljanjem, pri ~emer lignin v nekoliko spremenjeni obliki preide v raztopino, na ~emer bazirajo vsi pomembni tehnolo{ki postopki pridobivanja vlaknin, • degradacija in raztapljanje neligninskih komponent oz. polisaharidov, pri ~emer dobimo lignin kot netopen preostanek. Dale~ najve~ lignina, in sicer kot stranskega produkta, izoliramo pri proizvodnji celuloznih vlaknin za izdelavo papirja. Tehnološki postopki pridobivanja celuloznih vlaken iz lesa za proizvodnjo papirja Les predstavlja osnovni vir celuloze v papirni industriji, saj iz njega pridobimo okrog 93 % potrebnih vlaken za izdelavo papirja, pri ~emer je izkoristek kemi~ne predelave oz. delignifikacije pribli‘no 50 %, kar pomeni, da je dejansko v celoti izkori{~ena le celuloza, medtem ko ostajajo hemiceluloze in lignin odpadni material. Tehnolo{ko najpomembnej{a postopka delignifikacije lesa za pridobivanje celuloznih vlaken sta kisli sulfitni in alkalni sul-fatni oz. kraft postopek. Pri prvem lesne sekance razgrajujemo z raztopino ‘veplove (IV) kisline in Ca-hidrogen-sulfita (lahko je tudi Mg, Na ali amonijev hidrogensulfit), pri ~emer se v les ve‘ejo velike koli~ine ‘veplovega dioksida in kalcijevega sulfita, kar privede do sulfoniranja lignina in nastanka lignosulfonske kisline (slika 5). Tako modificiran lignin postane topen in se lo~i od vlaken, njegova struktura pa se pri tem le malo spremeni. Vzporedno z odstranitvijo lignina prihaja tudi do hidrolize hemiceluloz, njen obseg pa je odvisen od kislosti pri kateri poteka razklop lesa. Hemiceluloze prehajajo v raztopino oz. lu‘nico kot enostavni sladkorji. ijaLeS 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj Pri alkalnem postopku za delignifi-kacijo uporabljamo zmes NaOH in Na S. Tu pride do cepljenja ligninske 2 molekule v manj{e fragmente, ki so kot natrijeve soli topni v lu‘nici (slika 6). Prednost postopka je v tem, da je uporaben za vse vrste lesa, pri ~emer so mehanske lastnosti celulozne vlaknine bolj{e kot pri kislem postopku, vendar pa je dobitek vlaknin ni‘ji. Hkrati tudi tu prihaja do razkroja hemiceluloz. Pri obeh tipih delignifikacije ostaja precej{nja koli~ina odpadnih lignin-skih lu‘nic, ki bodisi nevtralizirane in razred~ene iztekajo v okolje ali pa jih po predhodnem koncentriranju se‘iga-mo, s ~imer pridobimo energijo ter hkrati iz pepela regeneriramo nekatere delignifikacijske kemikalije (Ste-nius, 2000). Po ocenah strokovnjakov se le kakih 6 % celokupne koli~ine oz. 50 milijonov ton tako pridobljenega lignina predela v uporabne produkte. Komercialnega pomena so zaenkrat predvsem poli-merni lignosulfonati, ki jih izoliramo iz odpadnih sulfitnih lu‘nic. Primerno o~i{~eni in modificirani so zaradi svojih specifi~nih kemijskih lastnosti uporaben produkt v razli~nih panogah gospodarstva, npr. v gradbeni{tvu, poljedelstvu, lesnopredelovalni, gumarski, usnjarski, naftni industriji itd. (slika 7). Lignin se lahko uporablja tudi za pridobivanje nizkomolekularnih alifat-skih in aromatskih komponent. Znani so postopki pridobivanja vanilina in {tevilnih drugih derivatov fenola z oksidacijo lignosulfonatov, medtem ko se sulfatni lignin ‘e s pridom uporablja za proizvodnjo metil merkaptana, di-metilsulfida in dimetilsulfoksida. Kljub temu pa iz lignina pridobljeni produkti {e niso konkuren~ni izdelkom petrokemi~ne industrije (Faix, 1992, Lin, 1983, Likon in Perdih, 1994). Slika 7. Uporabnost lignina Delignifikacija lesa z organskimi topili Zaradi pri~akovanega pomanjkanja surovin bo pridobivanje lignina in lesnih sladkorjev ob vlakninah v prihodnosti postajalo vse pomemb-nej{e. Po~asi se ‘e uvajajo nove deligni-fikacijske tehnologije, ki bodo to omo-go~ale. Te opu{~ajo uporabo ekolo{ko opore~nih ‘veplovih kemikalij. Gre za tako imenovane ORGANOSOLV postopke, pri katerih izvedemo raz-klop lesa z organskimi topili. Njihove poglavitne prednosti so ve~ja ekono-mi~nost zaradi mo‘ne uporabe manj kakovostnih surovin in ni‘je porabe energije ter procesnih kemikalij, eko-lo{ka neopore~not zaradi manj{ega onesna‘evanja zraka in vode ter celovi-tej{a izraba lesne biomase, kar pomeni so~asno pridobivanje hemiceluloz in lignina v ~imbolj nespremenjeni obliki. Dosedanje raziskave so tudi potrdile, da je v ve~ini primerov mo‘na popolna recikla‘a delignifikacijskih kemikalij, vendar pa imajo tako pridobljene vlaknine pogostokrat slabše mehanske lastnosti in nižjo homogenost. Topila, ki jih uporabljamo pri teh postopkih, morajo ustrezati naslednjih zahtevam: • topilo mora biti selektivno, • topilo mora biti sposobno tvoriti H-vezi, • topilo mora biti lahko dosegljivo in poceni, • hlapnost topila naj bi bila čim manjša, • topilo ne sme biti nevarno ljudem in okolici, • recikliranje mora biti enostavno in poceni. Osnova vseh ORGANOSOLV postopkov oz. razklopov lesa z organskimi topili je predpostavka, da je ligniti topen v topilu, medtem ko so sladkorji topni v vodi (slika 8). Z uporabo separacijskih tehnik, kot so dekanti-ranje, uparevanje, destilacija, ekstrak-cija in ionska izmenjava se lahko vodni ijaLeS 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj Slika 8. Postopek delignifikacije z organskimi topili in organski del med seboj ločita. Postopke razdelimo glede na kislost oz. bazičnost medija na: • kisle, kjer je topilo kislina, npr. mravljična, ocetna, ali pa se nevtralnemu topilu doda katalizator (mineralne kisline ali kisle soli), ki sprošča H+ ione; • nevtralne, kjer se uporablja nevtralno topilo, npr. metanol, etanol itd., vendar pa se pri postopku delignifikacije, ki poteka pri visoki temperaturi, iz hemiceluloz odcepljajo acetilne skupine, ki nižajo pH vrednost sistema; • alkalne, kjer se nevtralnemu topilu doda izvor OH" ionov (alkalni katalizator). Nedvomno so najpomembnejši kisli postopki, kjer potrebujemo vir H+ ionov, ki sprožijo razgradnjo lignina na fragmente, ki jih v naslednji stopnji raztopimo z lipofilnim organskim topilom. H+ ioni imajo visoko afiniteto do polarnih vodnih molekul in zato slednje prepre~ujejo kataliti~no delovanje H+ ionov na polisaharide. H+ zato bolje delujejo v organskem topilu. Organska topila imajo v nasprotju z vodo nizko afiniteto do protonov in ob ve~jih koncentracijah topila, vi{ji temperaturi in povi{anem tlaku se pove~a kataliti~ni u~inek kisline. To pomeni bolj{e raztapljanje lignina in polioz ter za{~ito celuloze. Na ta na~in se v kratkem ~asu razgradi ve~ ‘elene komponente in prepre~i razgradnja celuloze. S kombinacijo raznih topil in katalizatorjev je bilo do danes razvitih precej postopkov, nekateri se ‘e preneseni na polindustrijski oz. celo industrijski nivo. Najbolj znana sta ACETOSOLV in MILOX. Pri ACETOSOLV postopku lesne se-kance ekstrahiramo s 95 % ocetno kislino, ki vsebuje 0,1 % HCl. Proces delignifikacije poteka 3 do 5 ur pri 110 °C, pri ~emer dobimo lesno oz. celulozno ka{o in teko~i ekstrakt, ki ju lo- ~imo. Ekstraktu dodamo vodo, v kateri se obori lignin, ki ga odfiltriramo, v vodi pa ostanejo polioze. Tako pridobljen lignin je ~ist, saj ne vebuje primesi sladkorjev. Zaradi milih pogojev delig-nifikacije je le malo kondeziran in zato topen v mnogih organskih topilih. Osnovni reagent, to je ocetno kislino enostavno recikliramo z uparevanjem, za kar potrebujemo le malo energije. Postopek tudi ne zahteva uporabe viso-kotla~nih naprav. Dobljena celulozna vlaknina je zelo kakovostna, izkoristek pa se giblje med 50 in 60 %. MILOX postopek uporablja za deligni-fikacijo peroksiocetno kislino, ki nastaja pri reakciji ocetne kisline (CH COOH) z vodikovim peroksi-3 dom (H O ). Postopek je dvostopenj-22 ski. V prvi stopnji les 5 ur obdelujemo s 80 – 100 % CH COOH (ob dodatku 3 0,3 % HCl) pri temperaturi refluksa.V drugi stopnji les {e 7 ur segrevamo pri 90 °C v kislini z dodatkom 2,4 – 4,8 % H2O2. ijaLes 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj Med nevtralnimi delignifikacijami velja omeniti KLEINERTOV postopek, kjer kot topilo uporabljamo nizke alifatske alkohole npr. metanol, etanol ali propanol. Lesne sekance obdelujemo z 20 – 75 % zmesjo etanola in vode pri temperaturah 170 – 195 °C. Dobljeno lesno ka{o izpiramo z vodno raztopino NaOH pri 90 – 100 °C, pri ~emer je dobitek celuloze okrog 54 %, njena kakovost pa primerljiva z sulfat-no celulozo. Postopek je primeren predvsem za predelavo listavcev. Tudi ALCELL proces uporablja alkohol kot delignifikacijsko sredstvo in bazira na raztapljanju lignina brez uporabe katalizatorja. Omogo~a proizvodnjo kakovostne celuloze iz lesa listavcev kot so topol, rde~i javor, trepetlika in breza. Mehanske lastnosti celuloze so primerljive lastnostim kla-si~no pridobljenih celuloznih vlaknin, hkrati pa se izolirajo tudi druge poli-merne komponente lesne biomase. Postopek je zelo ekonomi~en, saj predvideva popolno recikla‘o uporabljenih kemikalij. Pri alkalni delignifikaciji uporabljamo organsko topilo, ki mu dodamo alkalni katalizator oz. snovi, ki dvignejo pH teko~ine za razklop lesa nad 8. To so obi~ajno hidroksidi, amoniak in amini. Bistvena karakteristika je, da alkalni katalizatorji selektivno cepijo etrske in estrske vezi, kar vodi do visokih dobitkov vlaknine zaradi zadr‘evanja hemi-celuloze v surovi celulozi. MD ORGANOCELL postopek je primeren tudi za delignifikacijo lesa iglavcev. Je dvostopenjski proces, pri katerem v prvi stopnji les najprej im-pregniramo z zmesjo metanol-voda. Tako se iz lesa odstrani pri temperaturi 195 °C in tlaku 40 barov 20 % lignina in del hemiceluloze. Nato sekance vodimo v drugo stopnjo, kjer je temperatura 170 °C, pH pa ve~ji od 8, saj dodamo {e antrakinon in NaOH. Po- stopek daje kakovostno celulozo, katere mehanske lastnosti so primerljive s sulfatno celulozo. ASAM postopek je v bistvu modifikacija klasi~nega razklopa, kjer se kot topilo uporablja zmes metanola (etanola) in vode ob alkalni sulfit-antra-kinonski delignifikaciji. Sekance im-pregniramo 60 – 110 minut pri 110 °C, nakar sledi razklop pri temperaturi 175 – 180 °C, ki traja 2 – 2,5 ure. Dobitek celuloze je okoli 48 %, ima pa vi{jo belino in bolj{e mehanske lastnosti kot sulfatna celuloza. Sklep Nekateri ORGANOSOLV postopki se v praksi ‘e uporabljajo na polindu-strijskem nivoju oz. v obratih ni‘jih kapacitet. Omogo~ajo pridobivanje vseh komponent lesa in u~inkovito recikliranje procesnih kemikalij, zato je pri~akovati, da bodo v prihodnosti za~eli nadome{~ati klasi~na na~ina pridobivanja vlaknin, katerih glavne pomanjkljivosti so visoki investicijski stro{ki, precej{nje onesna‘evanje okolja, uporaba strupenih ‘veplovih kemikalij, necelovita izraba lesne mase (okrog 50 %) in neprilagodljivost proizvodnje. Pomembno mesto bo na{el v prihodnosti prav gotovo tudi lignin, kot dragocen polimerni material in ne le stranski oz. odpadni produkt proizvodnje vlaknin. Ker je njegova uporabnost odvisna od {tevilnih fizikalnih in kemijskih lastnosti, te pa od vrste lesa in na~ina izolacije iz lesne mase, bo preu~evanje lastnosti, modifikacij in uporabnosti lignina postajalo vse po-membnej{e. Zavedati se moramo dejstva, da bodo trenutno {e prevladujo~i surovinski viri, kot so surova nafta, premog in zemeljski plin v nekaj desetletjih iz~rpani, medtem ko je les obnovljiv lignocelulozni material, katerega vsestranske uporabnosti se {e niti ne zavedamo dovolj. 1. Chawla, J.S. 1985. Lignin-The Phytopolymer. Holzforschung und Holzverwertung 3 7, 1: 9-13 2. Faix, O. 1992. New Aspects of Lignin Utilization in Large Amounts. Das Papier 12: 733-739 3. Fengel, D., Wegener, G. 1989. Wood Chemistry, Ultrastructure, Reactions, Walter de Gruyter, Berlin-New York 4. Likon, M., Perdih, A. 1994. Delignifikacija lignoceluloze z organskimi topili. Acta Chimica Slovenica 41, 3: 353-374 5. Lin, S.Y. 1983. Lignin Utilization: Potential and Challenge. Progress in Biomass Conversion, Vol. 4, Academic Press, New York 6. Sjöström, E. 1981. Wood Chemistry, Fundamentals and Applications, Academic Press, New York 7. Stenius, P. (ed.), 2000. Papermaking Science and Technology, Book 3: Forest Products Chemistry, Fapet Oy, Jyväskylä 8. Ti{ler, V., Humar M. 1999. Lignin smrekovega lesa. LES 51, 4: 85-90 ijaLeS 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 658.512:658.562 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Metoda razvoja funkcij kakovosti Quality functions deployment method avtorja Igor LIPUŠČEK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, SI - 1000 Ljubljana Mirko TRATNIK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, SI - 1000 Ljubljana izvleček/Abstract V prispevku je predstavljena metoda razvoja funkcij kakovosti, ki se uporablja pri procesu na~rtovanja razvoja izdelka ali storitve. Opisan in razlo‘en je osnovni diagram metode, imenovan hi{a kakovosti. V njem so dokumentirane zahteve kupca in njihova pomembnost; tehni~ne zna~ilnosti izdelka in njihove povezave z zahtevami kupca; medsebojne odvisnosti tehni~nih zna~ilnosti; primerjalne ocene izpolnjevanja kup~evih zahtev ter tehni~nih zna~ilnosti preu~evanega in konkuren~nih izdelkov. V nadaljevanju je postopno prikazan celoten postopek prevajanja kup~evih ‘elja in potreb v teh-ni~ne zna~ilnosti izdelka. Podrobno je opisana odvisnost kup~evega zadovoljstva od stopnje izpolnjevanja njegovih potreb. Predstavljena je tudi mo‘nost uvajanja metode razvoja funkcij kakovosti v prakso in prednosti, ki jih njena uporaba prinese. In the article the method of quality functions deployment is described. The method is used in the process of developing a new product or service. The basic chart named “House of Quality” is described and explained. There are documented customers requirements and their importance; technical characteristics of the product and their relationships with customer requirements; correlations between technical characteristics; competitive benchmarking of fulfilling the customer’s requirements and competitive benchmarking of technical characteristics of studied product and its competitors. The whole procedure of translating the customer requirements and needs into technical characteristics of product is presented step by step. The dependence of customer satisfaction upon on degree of achieving his satisfaction is described in details. Possibility of introducing the method of quality functions deployment in practice and benefits with using it is also presented. Klju~ne besede: na~rtovanje in izbolj-{evanje izdelkov, metoda razvoja funkcij kakovosti, hi{a kakovosti, Kanov model, zahteve kupcev, tehni~ne zna~ilnosti Keywords: development and improvement of products, quality functions deployment, house of quality, Kano model, customer requirements, technical characteristics 1. U VO D Na trgu se uspe{ne organizacije lo~ijo od neuspe{nih predvsem v tem, kako so sposobne izpolnjevati ‘elje in potrebe kupcev. Lahko re~emo, da je poslovni uspeh v organizaciji rezultat procesov, potrebnih za zadovoljevanje kupcev, ki se ka‘e v poslovni strategiji izpolnjevanja kup~evih ‘elja in potreb v najve~ji mo‘ni meri. Da bo kupec res zadovoljen in bo organizacija ob tem pove~ala kon-kuren~nost, u~inkovitost in poslovne rezultate, mu mora ponuditi prav to, kar od izdelka pri~akuje. Zgonc (1998) ugotavlja, da je treba kupcu koristiti, da ima organizacija od tega korist. Kupci torej za organizacijo pomenijo njeno prihodnost, zato je strategija osredoto-~enja na kupca tako reko~ nujna. Pri na~rtovanju in izbolj{evanju izdelkov je potrebno izpopolnjevati tiste tehni~ne zna~ilnosti izdelkov, ki v naj-ve~ji mo‘ni meri zadovoljujejo potrebe kupcev, to je kon~nih uporabnikov. Potrebno je torej identificirati specifi~ne ‘elje in potrebe ciljne skupine uporabnikov in le te prenesti v pripravo re{itev, ki bodo uporabnike zadovoljile bolje kot re{itve konkurence. Metoda, ki pomaga povezati potrebe in zahteve kupca z mo‘nostmi organizacije je metoda razvoja funkcij kakovosti (Quality Functions Deployment - QFD), v praksi znana tudi pod imenom hi{a kakovosti (Starbek in Ku{ar, 1997). evijaLeS 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj Metoda QFD je metoda s katero struk-turiramo načrtovanje in razvoj izdelka, tako da razvojna ekipa jasno opredeli potrošnikove želje in potrebe, nato pa jih sistematično izrazi v lastnostih izdelka. Starbek in Kušar (1997) ugotavljata, da je to metoda pri kateri je z uporabo matrik prikazana povezava med zahtevami in željami kupca ter tehničnimi možnostmi organizacije. To je orodje, ki v procesu načrtovanja in kasnejšem izpopolnjevanju izdelka prevede zahteve in potrebe kupca v določene tehnične rešitve. 2. METODA RAZVOJA FUNKCIJ KAKOVOSTI -QFD Idejo razvoja funkcij kakovosti - QFD je leta 1966 na Japonskem predstavil Yoji Akao. Leta 1972 so jo prvič praktično uporabni v Mitshubishijevi ladjedelnici Kobe. Njena uporaba se je nato hitro razširila tudi na druga japonska podjetja. K razvoju in popularnosti te metode je veliko prispevala predvsem tovarna Toyota. V ZDA se je ta metoda pojavila v 80. letih, predvsem v povezavi s podjetji Xerox in Ford (Rao s sod. 1996), širšo uporabo je v razvitih deželah zahoda dosegla v začetku devetdesetih, v zadnjem času pa se širi tudi v druge dežele Evrope (Chan in Wu 2002). Razvoj funkcij kakovosti (QFD) je sistem oziroma orodje, ki se uporablja za proces načrtovanja izdelka ali storitve. Uporablja pa se tudi za kasnejše neprestano izpopolnjevanje obstoječih izdelkov ali storitev. Metoda QFD na osnovi vnaprej opredeljenih zahtev kupca določa specifične značilnosti izdelka ter kritična mesta na izdelku in njegovem procesu izdelave. Vsa področja delovanja organizacije in vsi zaposleni imajo naslednje cilje: • izboljšati značilnosti izdelka; • zniževati stroške; • izboljšati delovni tok in pretok v ijaLeS 56(2004) 1-2 proizvodnem procesu; • izboljšati učinkovitost proizvodnje. Želja podjetja je ponuditi kupcu izdelke, ki v največji meri izpolnjujejo njegove želje in zahteve, torej izdelke, ki so visoko kakovostni, uporabni, ekonomični, okolju prijazni, ipd. Na ta način se ustvarja končni cilj, imenovan kakovost izdelka, ki najbolje ustreza kupcu. Metoda razvoja funkcij kakovosti se uporablja v zgodnji fazi razvoja izdelka. Uporablja se v vseh postopkih tehničnega razvoja, priprave dela, proizvodnje in zagotavljanja kakovosti. S to metodo razvijamo zahteve po stopnjah navzdol. Metoda omogoča povezovanje diagramov od najvišjega nivoja navzdol, tako da so najpomembnejše zahteve iz diagrama višjega nivoja razčlenjene na diagramu nižjega nivoja vse do tiste globine, ki je potrebna za zanesljivo zadovoljitev potreb kupca. Projekt QFD se navadno izvaja na štirih nivojih v katerih se zahteve kupca prevedejo v tehnične značilnosti v naslednjih fazah: • načrtovanje izdelka, ki prevede zahteve kupca v značilnosti izdelka, • načrtovanje komponent, ki prevede značilnosti izdelka v značilnosti sestavnih delov, • načrtovanje procesov, ki prevede značilnosti sestavnih delov v tehnologijo izdelave, • načrtovanje proizvodnje, ki prevede tehnologijo izdelave v proizvodna navodila. Metoda QFD temelji na skupinskem delu, ki mora biti usmerjeno tako, da zadovolji notranjega in zunanjega kupca. Skupinsko delo in stalna komunikacija med kupcem in dobaviteljem omogoča identifikacijo želja in zahtev kupcev, ki jih nato skušamo v največji meri zadovoljiti. Ekipa QFD mora tako najprej odgovoriti na tri vprašanja: kdo, kaj in kako. KDO so naši kupci? KAJ kupec potrebuje in zahteva ter kaj je zanj pomembno? KAKO bomo te potrebe izpolnili? Vsako na~rtovanje novega ali izbolj{e-vanje obstoje~ega izdelka se za~ne z urejanjem oziroma s pridobivanjem podatkov o kupcih, o njihovih potrebah, ‘eljah, zahtevah, o njihovi presoji izdelka v primerjavi z izdelki konkurence itn. Klju~ graditve hi{e kakovosti je osredo-to~enje na kup~eve ‘elje, tako da pri oblikovanju procesa razvoja izdelka bolj upo{tevamo potrebe kupcev, kot pa inovacije in novosti v tehnologiji. To pomeni, da je potrebno vlo‘iti veliko naporov za pridobitev pomembnih informacij o potencialnem kupcu. Oakland (1995) poudarja, da to sicer navadno podalj{a za~etni ~as na~rtovanja posameznega projekta, vendar se celoten ~as oblikovanja, preoblikovanja in uvajanja izdelka na trg skraj{a. Osnovno na~elo metode QFD je osre-doto~enje na kupce. Zato pri preu~e-vanju t. i. “mnenja potro{nika” (angl. voice of the customer) uporabljamo tabele in druge podloge za podporo pri odlo~anju. Uporabljamo torej metodologijo grupiranja kupcev v zaokro`ene segmente, v skladu z njihovo pomembnostjo. Metodologija je oblikovana tudi za strukturiranje posameznih dejstev, za identifikacijo sklopov odprtih vpra{anj, za pridobivanje kvalitativnih podatkov, za nivojsko strukturiranje potreb kupca, za dolo~anje faktorjev pomembnosti posameznih zahtev, za ugotavljanje primerjalnih ocen kupcev itn. Osnova metode QFD je oblikovanje diagrama imenovanega hi{a kakovosti. V njej multidisciplinarne ekipe prevajajo zahteve kupca v ustrezen izbor razli~no pomembnih tehni~nih zna~il-nosti, ki jih mora podjetje dose~i na novo razvitem izdelku. V diagramu hi{e kakovosti se torej prevede tisto kar kupec ‘eli, v tisto, kar podjetje izdeluje. Pri tem se daje prednost kup~evim potrebam, i{~e raziskave in razvoj Slika 1. Struktura hi{e kakovosti (prirejeno po Cohen 1995) se inventivne postopke za njihovo izpolnitev ter izbolj{uje proces do naj-ve~je uspe{nosti (Starbek in Ku{ar 1997 citirano po Goetsch in Davis 1993). Ta diagram imenujemo hi{a kakovosti zaradi njegove zna~ilne oblike. Osnovna oblika ima {est glavnih segmentov oz. matrik, imenovanih tudi sobe, ki so na razli~ne na~ine medsebojno povezane. Vsaka matrika vsebuje informacije, ki so povezane z drugimi matrikami. Struktura hi{e kakovosti je prikazana na sliki 1. Kot je prikazano na sliki 1 je hi{a kakovosti sestavljena iz {estih segmentov oz. matrik ali “sob”, ti so: 1. Zahteve kupca (KAJ) - hierarhi~no urejen zapis kup~evih ‘elja in potreb, ki se jih kupec zaveda ali pa tudi ne. Vklju~eni so lahko tudi standardi, predpisi, zakoni itn. [tevilo zahtev naj ne bo ve~je od 30, da ne izgubimo pre- glednosti. 2. Matrika planiranja - imenovana tudi matrika tržnih ocen ali analiz konkurenčnosti, vsebuje tri vrste informacij: • kvantitativne podatke o trgu, prikaz relativne pomembnosti potreb za kupca in stopnjo izpolnjevanja kupčevih zahtev v primerjavi s konkurenco, • strateške cilje za nov izdelek ali storitev, • izračune za razvrščanje kupčevih potreb. 3. Tehnične zahteve (KAKO) - struk-turiran zapis pristopov s katerimi bodo / naj bi bile izpolnjene zahteve kupca. Za vsak pristop se navede tudi smer izboljšanja (več, manj, nespremenjeno). 4. Razmerja ali matrika medsebojnih povezav - ocene QFD ekipe o povezavah med vsako zahtevo kupca in vsakim elementom tehničnih zahtev. Povezave so prikazane z grafičnimi simboli, ki predstavljajo različne uteži. 5. Tehnične korelacije imenovane tudi križne povezave tehničnih zahtev ali streha hiše - v tej matriki so označeni vplivi sprememb določene tehnične značilnosti na druge tehnične značilnosti. Sprememba ene značilnosti lahko pozitivno ali negativno vpliva na drugo. Konfliktne situacije opozarjajo na prave priložnosti za izboljšanje kakovosti izdelka. V primeru ko konfliktne situacije ni mogoče rešiti v korist izboljšanja obeh tehničnih zahtev hkrati, je potrebno skleniti kompromis. Navadno ima prednost tista značilnost, ki ima za kupca večji pomen. 6. Matrika tehničnih značilnosti - prikazuje absolutno in relativno pomembnost posameznih tehničnih značilnosti za zadovoljitev kupca. Primerjane so vrednosti preučevanega in konkurenčnih izdelkov. Gradnja hiše kakovosti zahteva veliko učinkovitega skupinskega dela. Različni avtorji (Starbek in Kušar 1997, Cohen 1995, Govers 1996, Temponi s sod. 1999) predlagajo različno število korakov pri gradnji hiše in s tem povezan tudi različen obseg dela. Iz literature lahko povzamemo, da so najpomembnejši koraki gradnje hiše kakovosti naslednji: 1. korak: Opredelitev osnovnih pojmov QFD projekta Na začetku QFD projekta se mora vodilna ekipa dogovoriti o osnovnih pojmih, kot so: • na kateri izdelek oz. značilnosti izdelka se bo osredotočila, • koga smatra za svoje kupce, • kateri izdelki bodo uporabljeni za primerjavo, • kako bodo ugotovitve QFD vplivale na izdelek in na načrtovanje procesov za njegovo izdelavo. V začetni fazi mora biti definiran tudi cilj, ki naj bo usklajen in potrjen s strani vrhnjega managementa, saj je podpora vrhnjega managementa eden ključnih dejavnikov uspeha. 2. korak: Opredelitev ciljne skupine kupcev V drugem koraku je potrebno definirati na katere kupce oz. potrošnike se bo Les 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj raziskava osredotočila. Potreben je torej jasen profil kupcev, ki vključuje končne uporabnike, kot tudi osebe in interesne skupine, ki vplivajo na javno mnenje. 3. korak: Preučevanje želja in potreb kupcev V tem koraku je potrebno preučiti vse izražene, neizražene in skrite potrebe kupca. Te potrebe je potrebno razvrstiti v različne kategorije, nato pa iz posamezne kategorije izbrati resnične kupčeve potrebe in jih hierarhično razvrstiti. Tukaj moramo vedeti, da kupci velikokrat izražajo le zahteve v zvezi s tem kar jih pri določenem izdelku moti. Izpolnitev teh zahtev pa eliminira le nezadovoljstvo nad izdelkom, ne vodi pa do resnične zadovoljitve kupcev. Odvisnost kupčevega zadovoljstva od stopnje izpolnjevanja njegovih potreb najlažje predstavimo s Kanovim modelom, predstavljenim na sliki 2. S Kanovim modelom razvrščamo značilnosti izdelkov v tri značilne kategorije, in sicer: • osnovne značilnosti, znane tudi kot must-be (obvezne), nezadovoljive ali pričakovane značilnosti, • zadovoljive značilnosti, znane tudi kot eno dimenzijske značilnosti ali značilnosti, ki vodijo v pravo smer in • navdušujoče značilnosti, znane tudi kot zanimive ali atraktivne značilnosti. Osnovne značilnosti izdelka so tiste, katerih kupec ponavadi niti ne opazi. Če pa le te niso izpolnjene, bo kupec izredno nezadovoljen (Matzler in Hinterhu-ber 1998). To so značilnosti izdelkov po katerih kupci navadno ne sprašujejo, ker pričakujejo, da so samoumevne. Osnovne značilnosti so vsekakor odločilen primerjalni faktor in če niso izpolnjene v zadovoljivi meri, se kupec za izdelek sploh ne bo zanimal. Če kupcu prodamo izdelek, ki ne izpolnjuje osnovnih značilnosti, bo zelo nezado- Slika 2. Kanov model kup~evega zadovoljstva (prirejeno po Matzler in Hinterhuber 1998, Emery in Tian 2002) voljen. Prito‘be kupcev so tako primarni vir informacij o pomanjkljivih osnovnih zna~ilnostih izdelka. Cohen (1995) opozarja, da tradicionalni management, ki se osredoto~a le na prito‘be kupcev ne daje zadovoljivih re{itev in ne izbolj{uje kup~evega zadovoljstva. Zadovoljive zna~ilnosti izdelka so tiste, ki jih kupci ‘elijo in pri~akujejo, da jih izdelek ima. Ve~ zadovoljivih zna~il-nosti kot jih pri izdelku zagotovimo, bolj bodo kupci z njim zadovoljni. Cohen (1995) ugotavlja, da lahko pri~akujemo, da so zadovoljive zna~ilnosti v ve~ji ali manj{i meri prisotne tudi pri konku-ren~nih izdelkih. Navdu{ujo~e zna~ilnosti izdelka so tiste, ki kupca prijetno presenetijo, ko se z njimi prvi~ sre~a. Lahko bi jim rekli tudi nepri~akovana kakovost izdelka. Kupec teh zna~ilnosti ne pri~akuje, zato po njih ne spra{uje in ~e teh zna~ilnosti izdelek nima, kupec ne bo nezadovoljen (Tan in Shen 2000). Navdu{ujo~e zna~ilnosti imajo mo~an vpliv na kup~evo zadovoljstvo. Navdu{ujo~ih zna~ilnosti torej ne moremo ugotavljati z neposrednim spra{evanjem potencialnih kupcev. Kupce lahko le vpra{amo kako bi bili s takimi zna~ilnosti zadovoljni, ~e bi jih izdelek imel. Tretji korak oblikovanja hi{e kakovosti izvedemo s pomo~jo anketiranja in drugih metod tr‘nega raziskovanja. Za oblikovanje spiska kup~evih potreb in ‘elja se navadno najprej izvede interni brain-storming ~lanov ekipe QFD s predstavniki kupcev, nato se ‘elje in potrebe preverijo pri vzor~ni skupini kupcev, pri kompleksnej{ih raziskavah pa se izvede {e ob{irnej{i intervju s kupci. Zaradi bolj{e predstavljivosti je dobljene zahteve smiselno strukturirati, t.j. hierarhi~no urediti, pri ~emer upo{tevamo medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave. Za strukturiranje potreb kupca po nivojih lahko uporabljamo tudi afinitetne diagrame, drevesne diagrame ali pa cluster analizo. Struktura potreb kupcev izdelana z drevesnim diagramom za nami{ljeni primer kuhinjskega stola je prikazana na sliki 3. ijaLeS 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj Slika 3. Spisek potreb kupca in ocene pomembnosti za nami{ljen primer na~rtovanja kuhinjskega stola 4. korak: Ocenjevanje pomembnosti ‘elja in potreb kupcev Ker vse ‘elje in potrebe kupcev niso enako pomembne, je potrebno za vsako kup~evo potrebo oz. ‘eljo dolo~iti faktor pomembnosti ali pa dolo~iti relativno pomembnost. Za dolo~itev faktorja pomembnosti najve~krat uporabljamo ocenjevalno lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni rahlo pomembna, 5 pa zelo pomembna potreba. Faktorji pomembnosti so za na{ primer predstavljeni na sliki 3 v desnem stolpcu matrike zahtev kupcev. Za dolo~itev faktorja relativne pomembnosti pa se uporabljajo bolj zapletene metode ocenjevanja, kot je na primer metoda analiti~nih hierarhi~nih procesov - AHP. 5. korak: Primerjalni benchmarking (konkuren~no primerjanje) V tem koraku izpolnimo matriko planiranja. Za podjetje so velikega pomena informacije o tem, na kak{en na~in izdelki najpomembnej{ih konkurentov izpolnjujejo kup~eve zahteve, v primerjavi s preu~evanim izdelkom. Na ta na~in lahko posredno pridemo do dolo-~enih izbolj{av pri izdelku. Primerjalno analizo izvedemo z anketiranjem kupcev, kjer ugotavljamo, v kolik{ni meri dolo~eni izdelki izpolnjujejo njihove zahteve. Navadno se za stopnjo izpolnjevanja kup~evih potreb uporablja ocenjevalna lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni slabo oz. sploh neizpolnjevanje, 5 pa zelo dobro izpolnjevanje kup~evih zahtev in potreb. Primer primerjalnega benchmarkinga je prikazan na sliki 4. 6. korak: Izpolnitev matrike tehni~nih zahtev Glavni poudarek QFD metodologije v prvi fazi je dolo~itev tehni~nih parametrov t.i. dolo~itev matrike KAKO. V tem koraku je potrebno prevesti kup~eve zahteve v tehni~ne specifikacije izdelka, tako da za vsako kup~evo zahtevo do-lo~imo vsaj eno tehni~no lastnost, s katero je ta zahteva dose‘ena. Seznam tehničnih zahtev mora biti izdelan v okviru zmožnosti podjetja, razpoložljivega časa in finančnih omejitev projekta. Poleg tehničnih zahtev dodamo še oznako T, i ali O, ki pove, ali je za izdelek primernejša nižja, višja ali sedaj obstoječa vrednost tehnične zahteve. Bergquist in Abeysekera (1996) navajata, da informacije za izpolnjevanje te matrike dobimo pri proizvajalcih ali tehničnih strokovnjakih. Pri kompleksnejših problemih pa Kim s sod. (2000) predlaga uporabo mehke logike. Primer tehničnih zahtev je prikazan na sliki 5, v zgornjem delu matrike. Zaradi boljše predstavljivosti je, tako kot pri spisku kupčevih želja in potreb, tudi pri spisku tehničnih zahtev smiselno dobljene tehnične parametre hierarhično urediti v obliki drevesnega diagrama. 7. korak: Matrika razmerij Da bi identificirali pomembne lastnosti izdelka moramo ugotoviti povezave med tehničnimi značilnostmi izdelka in potrebami kupca. Zato je vsako kupčevo zahtevo treba primerjati z vsako tehnično značilnostjo izdelka. Razmerja so navadno utežena (ponderirana) z utež-mi 0, 1, 3 in 9, možne pa so tudi druge vrste ponderiranja kot na primer uteži 1, 2, 3 in 4 ali 4, 8,12 in 16 (Bergquist in Abeysekera 1996). Da je matrika preglednejša in enostavnejša za uporabo, se uporabljajo grafični simboli, ki ponazarjajo moč povezave. Grafični simboli so: © - označuje močno povezavo (utež 9), O - označuje srednje močno povezavo (utež 3), A - označuje šibko povezavo (utež 1), - (prazna celica) povezave ni (utež 0). Starbek in Kušar (1997) navajata, da izkušnje iz prakse kažejo, da je za uspešno reševanje problemov dovolj, če je celic s povezavo manj kot polovica celic Les 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj Slika 4. Primerjalni benchmarking Slika 5. Matrika tehni~nih zahtev in razmerij matrike. Po izpolnitvi matrike povezav sledi preverjanje. Preveriti je treba, ali je vsaka kup~eva potreba povezana z vsaj eno tehni~no zna~ilnostjo izdelka. ^e pri dolo~eni kup~evi potrebi povezave ni, potem moramo najti novo tehni~no zna~ilnost, ki bo izpolnjevala to kup~evo potrebo. Sama prazna mesta v stolpcu tehni~nih zna~ilnosti pa povedo, da je ta pri izdelku nepomembna in jo lahko izlo~imo, ~e na ta na~in izdelek pocenimo in s tem ne vplivamo na druge teh-ni~ne zna~ilnosti. 8. korak: Dolo~itev ciljnih vrednosti Kot je bilo ‘e omenjeno, je namen QFD analize zadovoljiti kup~eve potrebe v najve~ji mo‘ni meri. Zato je treba vsaki tehnični zahtevi določiti ciljno vrednost, ki tem zahtevam najbolje zadošča. Ciljne vrednosti tehničnih značilnosti izdelkov so merljive ali opisljive vrednosti, ki jih, kot navajata Bergquist in Abeysekera (1996), določimo na osnovi veljavnih standardov ali na osnovi mnenj strokovnjakov (ekspertnih mnenj). Če ciljne vrednosti niso merljive ali opisljive, to pomeni, da pri definiranju tehničnih značilnosti nismo bili dovolj natančni. Govers (1996) navaja, da so ciljne vrednosti potrebne zaradi: • določitve prioritet in smeri izboljšav tehničnih značilnosti izdelkov, • zagotovitve ciljev nadaljnjega razvoja, • zagotovitve meril za objektivno presojo izpolnjevanja kupčevih potreb. Ciljne vrednosti tehničnih značilnosti so navedene v matriki tehničnih značilnosti, kot je prikazano na sliki 6. 9. korak: Ocena zahtevnosti izvedbe Ko so ciljne vrednosti določene, teh-nično-strokovni del ekipe QFD presodi zahtevnost oz težavnost spremembe posameznega tehničnega parametra od sedanje vrednosti proti ciljni vrednosti. Zahtevnost izvedbe spremembe navadno označimo z ocenami od 1 do 5, kjer 1 pomeni najlažje izvedljivo spremembo, 5 pa zelo težko izvedljivo spremembo tehnične značilnosti. Ocena zahtevnosti izvedbe se vpiše v zgornjo vrstico matrike tehničnih značilnosti, kot je prikazano na sliki 6. 10. korak: Benchmarking tehničnih značilnosti Za tržno pozicioniranje preučevanega izdelka je smotrno opraviti primerjalno analizo tehničnih značilnosti preučevanega izdelka v primerjavi s konkurenčnimi. Stopnja izpolnjevanja tehničnih zahtev se označuje z lestvico od 1 do 5, kjer 1 pomeni neizpolnjevanje tehničnih zahtev oz. vrednosti, ki zelo odstopajo od ciljnih vrednosti, 5 pa pomeni zelo dobro izpolnjevanje tehničnih zahtev oz. vrednosti, ki dosegajo ali celo presegajo ciljne vrednosti. Podatki bench-markinga tehničnih značilnosti so vpisani v matriko tehničnih značilnosti, kot je prikazano na sliki 6. Govers (1996) navaja, da ta analiza zagotavlja tudi podatke za preverjanje skladnosti matrike razmerij (korak 7) in podatkov primerjalnega benchmarkinga (korak 5). Na primer, visoka ocena izpolnjevanja določene kupčeve zahteve se mora ujemati tudi v visoko oceno izpolnjevanja tistih tehničnih značilnosti, ki so s to zahtevo povezane. Če to ni tako, je to znak, da so ijaLeS 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj Slika 6. Matrika tehni~nih zna~ilnosti izdelka povezave v matriki razmerij podane napa~no. 11. korak: dolo~itev absolutne in relativne vrednosti posamezne tehni~ne zna~ilnosti Za vsako tehni~no zna~ilnost izdelka, se na osnovi faktorja pomembnosti kup~eve zahteve in razmerij med kup-~evimi potrebami in tehni~nimi zna-~ilnostmi dolo~i absolutna in relativna tehni~na pomembnost. Absolutno vrednost tehni~ne pomembnosti izra-~unamo z ena~bo (prirejena po Starbek s sod. 2000): zna~ilnosti, n {tevilo vseh zahtev kupca. Relativno vrednost tehni~ne pomembnosti pa izra~unamo z naslednjo ena~-bo (prirejeno po Starbeku s sod. 2000): AV77»=X(^-^V m kjer je AVTP absolutna vrednost tehni~ne j pomembnosti j-te tehni~ne zna~ilnosti, FP faktor pomembnosti i-te i zahteve kupca, UR ute‘ razmerja i-te zahteve ij kupca in j-te tehni~ne RVTP je relativna vrednost tehni~ne j pomembnosti j-te tehni~ne zna~ilnosti; m je {tevilo vseh tehni~nih zna~ilnosti. Tehni~na zna~ilnost, ki dose‘e najvi{jo vrednost relativne tehni~ne pomembnosti, v najve~ji meri zadovoljuje kup-~eve potrebe in s tem bistveno vpliva na oceno in pri~akovani uspeh izdelka. Na osnovi RVTP je torej smiselno oblikovati vrstni red izvajanja izbolj{av izdelka. 12. korak: določitev tehničnih korelacij Sprememba določene tehnične značilnosti navadno vpliva na spremembe drugih tehničnih značilnosti v pozitivnem ali pa negativnem smislu. Te medsebojne vplive označimo v matriki tehničnih korelacij, kot je prikazano na sliki 7. Ocena pozitivne ali negativne odvisnosti med posameznimi značilnostmi je odvisna od vpliva spremembe določene značilnosti na smer spremembe druge značilnosti. Pozitivne odvisnosti so torej tiste, kjer izboljšanje ene značilnosti omogoča izboljšanje druge. Negativne odvisnosti pa so tiste, kjer izboljšanje ene značilnosti povzroči poslabšanje druge. Odvisnosti so označene kot močno pozitivna, šibko pozitivna, šibko negativna in močno negativna. Zaradi boljše predstavljivosti so označene z grafičnimi simboli, kot je prikazano na sliki 7. Konfliktne situacije oz negativne odvisnosti, ki se pojavijo med tehničnimi značilnostmi, so pomembne, saj nakazujejo možne inventivne rešitve za izboljšavo kakovosti izdelka. Z zaključitvijo dvanajstega koraka je prva faza QFD projekta končana, s tem dobimo končno obliko in vsebino prve hiše kakovosti “načrtovanje izdelka”. Primer je prikazan na sliki 8. Pridobili smo informacije o: • kupčevih potrebah in zahtevah ter ocenili njihovo pomembnost, • primerjalnih ocenah preučevanega izdelka v primerjavi s konkurenčnimi, • povezavah med zahtevami kupca in tehničnimi značilnostmi izdelka, • prioritetah oz. vrstnem redu možnih izboljšav izdelka, • konfliktnih situacijah med spremembami tehničnih značilnosti, ki opozarjajo na dodatne raziskave in možnosti inventivnih rešitev. Les 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj 13. korak: nadaljnji razvoj hi{e kakovosti Nadaljnji razvoj hi{e kakovosti izvedemo na ta na~in, da tehni~ne lastnosti izdelka hi{e kakovosti “na~rtovanje izdelka” postanejo zahteve v novi hi{i kakovosti “na~rtovanje komponent”, kot prikazuje slika 9. Nato ponovimo korake od 4 do 12. Na ta na~in izvedemo drugi nivo QFD projekta. Ta proces se nato ponovi {e za tretji in ~etrti nivo projekta oz. do zadovoljive globine. 3. UVAJANJE RAZVOJA FUNKCIJ KAKOVOSTI V PRAKSO Govers (2001) poudarja, da mora biti uvajanje metode razvoja funkcij kakovosti v organizaciji podprto z ‘e razvito “kulturo kakovosti”. Organizacije, ki {e nimajo uvedenih sistemov zagotavljanja kakovosti izdelkov, morajo najprej uvesti osnovne tehnike zagotavljanja kakovosti in {ele nato lahko za~nejo uvajati metodo QFD. Za uspe{no uporabo metode QFD mora biti organizacija sposobna nadzorovati proces proizvodnje na enakem nivoju, kot ga zahteva uvedba ISO certifikata. Namen metode QFD je predvsem izbolj{anje faz planiranja in kontrole procesa proizvodnje. Temelji na predpostavki, da so drugi procesi proizvodnje ‘e pod nadzorom. Uvajanje metode QFD zahteva veliko truda in naporov, kar pa se ka‘e v bolj-{em prenosu spoznanj in znanj iz dogajanj na trgu v proces planiranja v organizaciji, bolj{ih izdelkih in bolj{emu razumevanju kup~evih pri~akovanj. Kot poro~a Govers (1996), so rezultati metode te‘ko dosegljivi, saj so to strogo zaupni in strate{ko pomembni podatki organizacij. Prednosti, ki jih prina{a uvedba metode QFD, so predvsem nenehno izbolj{evanje kakovosti izdelkov in bolj{a konkuren~nost organizacije. Uvedba metode QFD organizaciji omogo~a: Slika 8. Prva hi{a kakovosti “na~rtovanje izdelka” ijaLeS 56(2004) 1-2 raziskave in razvoj /\ TchniCnc značilnosti /\ 1 1 Oh Načrtovanje izdelka Značilnosti sestavnih delov L 11 Načrtovanje komponent V Značilnosti procesov i! Načrtovanje procesov Postopki kontrole I. nivo 11 Načrtovanje proizvodnje Univo III. nivo IV. nivo Slika 9. Nivoji prevajanja zahtev kupcev (spremenjeno po Starbeku in Ku{arju, 1997) • boljše osredotočenje na kupca; hiša kakovosti omogoča zbiranje vhodnih in povratnih informacij kupcev, ki so prevedene v tehnične značilnosti izdelkov; • boljši časovni izkoristek pri uvajanju izdelkov; osredotočenje le na lastnosti izdelka, ki so za kupce pomembne; izdelki so izdelani po meri kupcev; • izboljšanje kakovosti dokumentacije; boljšo komunikacijo med člani skupine in med oddelki; • bolj kakovostno tržno raziskovanje in • osredotočenje oblikovanja z upoštevanjem proizvodnih zmožnosti. 4. SKLEP Poslovni uspeh organizacije je odvisen predvsem od sposobnosti zadovoljevanja kupčevih potreb. Organizacije morajo zato veliko naporov posvetiti ugotavljanju kupčevih potreb in želja, lete pa nato udejanjati v specifičnih značilnostih izdelka. Uporaba metode QFD omogoča učinkovito analizo in presojo kupčevih potreb in želja, ki jih nato sistematično prevedemo v tehnične lastnosti izdelka in vključimo v ce- loten proces njegovega razvoja. Z uporabo metode QFD dose‘emo bolj{e osredoto~enje na kup~eve potrebe, kar se ka‘e v oblikovanju izdelkov po meri kupcev. To pa organizacijo vodi do eno-stavnej{ega in hitrej{ega uvajanja izdelka na trg. Metoda omogo~a dokumentiranje zahtev kupcev in njihovih pomembnosti, tehni~nih zna~ilnosti in njihovih povezav z zahtevami kupca, medsebojnih odvisnosti tehni~nih zna~il-nosti, primerjalnih ocen izpolnjevanja kup~evih zahtev in primerjalnih ocen tehni~nih zna~ilnosti preu~evanega in konkuren~nih izdelkov. Metoda omo-go~a tudi medsebojno primerjavo teh-ni~nih zna~ilnosti izdelka in ugotavljanje negativnih medsebojnih odvisnosti, kar je osnova za nadaljnje inventivno re{evanje problemov in izbolj{e-vanje kakovosti. Omogo~a torej sistema-ti~no razvijanje izdelka skladno s potrebami in zahtevami kupca. Metoda QFD je eno izmed orodij za izbolj{anje procesa na~rtovanja in razvijanja izdelkov, ki organizacijam omogo~a doseganje vi{je kakovosti. Vendar moramo vedeti, da orodje samo po sebi {e ne omogo~a zadovoljivih rezultatov, ampak mora biti del kulture organizacije in vizije vodilnega managementa. 1. Bergquist, K., Abeysekera, J. 1996. Quality Function Deployment (QFD) - A means for developing usable products. International Journal of Industrial Ergonomics, 18: 269-275 2. Chan, L.K., Wu, M.L. 2002. Quality function deployment: A literature review. European Journal of Operational Research, 143: 463-497 3. Cohen, L. 1995. Quality function deployment, How to make QFD work for you. Addison-Weslej Publishing Company, New York, 348 s. 4. Emery, C.R., Tian, R.G. 2002. Schoolwork as products, professors as customers: a practical teaching approach in business education. Journal of Education for Business, November/December: 97-102 5. Govers, C.P.M. 1996. What and how about quality function deployment (QFD). International journal of production economics, 46-47: 575-585 6. Govers, C.P.M. 2001. QFD not just a tool but a way of quality management. International journal of production economics, 69: 151-159 7. http://www.in-ka.si/ 8. Kim, K.J., Moskowitz, H., Dhingra, A., Evans, G. 2000. Fuzzy multicriteria models for quality function deployment. European Journal of Operational Research 121: 504-518 9. Matzler, K., Hinterhuber, H.H. 1998. How to make product development projects more successful by integrating Kano’s model of customer satisfaction into quality function deployment. Technovation, 18 : 25-38 10. Oakland, J.S., Porter, L.J. 1995. Total Quality Management. Oxford, Martins The Pprinters Ltd, str. 33-50 11. Pheng, L.S., Yeap, L. 2001. Quality function deployment in design/build projects. Journal of architectural engineering, June: 30-39 12. Rao, A., Carr, L.P., Dambolena, I., Kopp, R.J., Martin, J., Rafii, F., Fineman Schleisinger, P. 1996. Chapter 10, Customer Measurment II: Quality Function Deployment. V: Total Quality Management: A Cross Functional Perspective. New York, John Wiley & Sons, str. 391-423 13. Starbek, M., Ku{ar, J. 1997. Razvoj funkcij kakovosti s poudarkom na “hi{i kakovosti”. Strojni{ki vestnik, 43, 7-8: 333-342 14. Starbek, M., Ku{ar, J., Jemec, V., Vrtek, B. 2000. Hi{a kakovosti v srednjem poklicnem izobra‘evanju. Strojni{ki vestnik, 46, 1: 24-34 15. Tan, K.C., Shen, X.X. 2000. Integrating Kano’s model in the lanning matrix of quality function deployment. Total quality management, 11, 8: 1141-1151 16. Temponi, C., Yen,J., Tiao, W.A. 1999. House of quality: A fuzzy logic-based requirements analysis. European Journal of Operational Research 117 : 340-354 1 7. Ting, S.C., Chen, C.N. 2002. The asymmetrical and non-linear effects of store quality attributes on customer satisfaction. Total quality management, 13 , 4: 547-569 18. Zgonc, M. 1998. TQM in zadovoljna stranka. Kakovost, 3, (oktober 1998): 6-8 Les 56(2004) 1-2 strokovne vesti Ljubitelji lesa in gozdov - oglasite se zdaj! avtor Andrej LAH Slovenija se v zadnjih letih intenzivno vklju~uje v pospe{evanje uporabe alternativnih virov energije kot so biomasa, vodna, son~na in geotermalna energija. Predvsem na podro~ju lesne biomase se pod pritiskom nekaterih interesnih skupin, ki ‘elijo po vzoru sosednjih dr-‘av pri~eti z nepremi{ljenim izkori-{~anjem na{ih gozdov, ne da bi pri tem upo{tevali specifi~nost Slovenije in njenih sedanjih uporabnikov lesne bio-mase, ‘e nekaj let kre{ejo mnenja. K lesni biomasi ve~ina virov uvr{~a gozdne ostanke med katere sodijo vejevje, kro{nje, debla majhnih premerov ter manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo in ostanke pri industrijski predelavi lesa, vendar je ta razdelitev nepopolna saj se pod splo{nimi pojmi skriva mnogo bolj kompleksa vsebina. V prvi vrsti je zmotno ‘e mnenje, da so tako gozdni kot industrijski lesni ostanki neprimerni za nadaljnjo industrijsko predelavo. Slednje je {e toliko bolj zaskrbljujo~e saj negativno vpliva na ‘e tako nezavidljiv polo‘aj lesarske panoge, predvsem proizvodnje ivernih in vlaknenih plo{~. Pri pripravi strate{kih dokumentov v Sloveniji so se nekateri pomembni dejavniki povezani z lesno biomaso enostavno ob{li in tako je ogro‘ena proizvodnja ivernih in vlaknenih plo{~ ter posledi~no celotna slovenska pohi{t-vena industrija kakor tudi dolgoletno izjemno uspe{no delo gozdarske stroke, ki je popeljala slovenski gozd na pot revitalizacije in krepitve. Odlo~itev za pripravo in izvajanje Programa energetske izrabe lesne bio-mase (MOP, 2001), ki je podlaga Nacionalnemu energetskemu programu v pripravi, ne bi smela sloneti na oceni sedanjega ali celo preteklega stanja pa~ pa na osnovi razvoja proizvodnje lesnih plo{~, kot sedanjega najve~jega uporabnika lesne biomase kakor tudi na osnovi razvoja celotne slovenske po-hi{tvene industrije. Prav tako izhodi{~a za ta program ne ka‘ejo na skladnost s tradicijo gospodarjenja z gozdovi. Na{a tradicija gospodarjenja z gozdovi nam-re~ temelji na krepitvi gozda in njegovega potenciala ob upo{tevanju njegove specifi~nosti. ^e pogledamo bilanco lesne biomase v Sloveniji (vir: Program energetske izrabe lesne biomase in operativni program za obdobje 2001-2004, MOP, 2001) pridemo do naslednjih izra~u-nov: Bilanca prikazuje dejanski posek 2.609.000m3 lesa (v letu 2000). ^e je izkoristek od drevesa do izdelka 35 %, potem je razpolo‘ljive lesne biomase 1.700.000 m3. Ena sodobna tovarna ivernih plo{~ bo morala, zaradi ohranjanja konkuren~nosti na evropskem tr‘i{~u, v naslednjih petih letih pove~ati svojo letno kapaciteto na 300.000 m3 ivernih plo{~, za kar bo porabila 450.000 m3 lesne biomase. @e sedaj se v energetske namene porabi 1.200.000 m3 lesne biomase. Skupaj je torej potreba (brez druge tovarne ivernih plo{~, brez tovarne vlaknenih plo{~ in brez tovarne celuloze) 1.700.000 m3 lesne biomase letno oziroma 100 % potenciala. Po letu 2010 naj bi pove~ali porabo lesne biomase v energetske namene na 1.700.000 m3, torej bo celotna potreba narasla na 2.200.000 m3 oziroma 130 % razpolo‘ljivega potenciala. Po letu 2010 bomo imeli torej primanjkljaj lesne biomase najmanj 500.000 m3 (brez druge tovarne ivernih plo{~, brez tovarne vlaknenih plo{~ in brez tovarne celuloze). Gozd je edino, s ~imer nas je Slovence narava bogato obdarila zato mora biti politika gospodarjenja z lesno zalogo in lesno biomaso skrbneje na~rtovana in vodena. Upo{tevati je potrebno dejstvo, da je lesna biomasa v Sloveniji ‘e uveljavljena in da trg z njo obstaja ‘e vrsto let. Prav tako se je treba zavedati, da obsto-je~i porabniki lesne biomase precej{en dele‘ te surovine ‘e sedaj uvozijo iz sosednjih dr‘av. Pove~anje izrabe lesne biomase v energetske namene bi zmanj{alo konkuren~nost slovenskih proizvajalcev lesnih plo{~ in celotne pohi{tvene industrije v najslab{em primeru pa povzro~ilo celo zaprtje, s ~imer bi bila ogro‘ena {tevilna delovna mesta, skokovito pa bi se pove~al tudi odliv dohodka v tujino. Poglavitni vzrok za nastalo situacijo je odsotnost strategije izrabe lesne mase v Sloveniji, ki bi bila prav gotovo pomemben dejavnik pri ohranjanju vloge lesnopredelovalne industrije pri izrabi lesa in lesne biomase. Tako pa se je z relativno lahkoto kot novi glavni igralec na tem trgu pojavil energetski sektor, kar ni sprejemljivo. Te‘nje po pove- ijaLeS 56(2004) 1-2 strokovne vesti *** PRIMARNA PREDELAVA Žagarski sortimenti Furnir in vezane plošče I verne in vlaknerie piolče Celuloza Drugo. SEKUNDARNA PREDELAVA Mizarstvo Tesarstvo Pohištvena ind. Papirna ind. Drugo. D Slika 1. Groba shema zaporedja izrabe lesne surovine potrošnja odpadni les kurjenje ~ani izrabi lesne biomase v energetske namene pri nas sicer niso izjema pa~ pa le sledenje podobnim te‘njam v Evropi in svetu. Ob tem pa je potrebno poudariti, da tudi evropski strokovnjaki svarijo pred pomanjkanjem lesne mase, ki bo v primeru izvajanja “Bele knjige” kar v vi{ini 70 mio m3 (vir: EU Energy Policy Impacts on the Forest-based Industries, DG Enterprise, avgust 2000), pri ~emer je vklju~ena tudi Slovenija. Najmanj kar bi od dr‘ave pri~akovali je, da ponovno preu~i osnovna izhodi{~a ter u~inke pove~ane izrabe lesne biomase za energetske namene z upo{tevanjem {ir{ega spektra dejavnikov (ne samo energetskega) hkrati pa za~ne razmi{ljati o bolj realnih poteh za doseganje zahtev “Kyoto protokola” kot so preostali obnovljivi viri energije (veter, voda, sonce …). Naloga lesarske stroke je, da kon~no razblini famo o prednostih pove~ane izrabe lesa za kurjenje, ki je vse prej kot moderen na~in izrabe lesne mase. Na ta na~in se nam na podro~ju gospodarjenja z gozdom in lesom namre~ vsiljuje agrarni na~in razmi{ljanja, ki pa nikakor ni v skladu z dognanji slovenske lesarske znanosti in na tak{en na~in {kodi njenemu razvoju ter zmanj-{uje pomen dosedanjih dose‘kov na tem podro~ju. JAVOR med prvimi slovenskimi podjetji prejel certifikat FSC V zadnjem desetletju se v Evropi vse bolj vzpostavljajo mednarodni sistemi certificiranja gozdov, ki naj bi zagotavljali trajnostno gospodarjenje s tem naravnim virom. Certifikati z omenjenega podro~ja pa niso postali nuja le za lastnike gozdov, marve~ tudi za lesnopredelovalna podjetja, ki les uporabljajo kot vhodno surovino. Vse ve~ evropskih kupcev pohi{tva in drugih izdelkov iz lesa namre~ zahteva ustrezni certifikat, ki daje jamstvo, da so izdelki narejeni iz certificiranega lesa. Certifikat je na eni strani prvi pogoj za uspe{en nastop na trgu, na drugi strani pa prina{a tudi konkuren~no prednost. Tako so se tudi v poslovnem sistemu Javor Pivka, ki je izrazito izvozno naravnan, v zadnjem ~asu intenzivirala prizadevanja za pridobitev certifikata FSC. Po uspe{no opravljeni presoji, ki so jo v lanskem decembru izvedli sodelavci Siol association Woodmark, je Javor 19. januarja kot eno prvih slovenskih lesnopredelovalnih podjetij prejel certifikat FSC. Certifikat FSC (Forest Stewardship Council) lahko pridobijo podjetja, ki izpolnjujejo zahteve za trajnostno gospodarjenje z gozdom ob rednem preverjanju presojevalskih ustanov. FSC tudi jam~i regeneracijsko primernost gozdov, njihovo primernost okolju, opredeljuje na~ine gospodarjenja z gozdom ter ustrezne delovne pogoje gozdarskih delavcev. Javor je svojo proizvodnjo certificiral po standardu FSC Coc, ki se nana{a na zagotavljanje sledljivosti certificiranega lesa dobaviteljev - od nabave in proizvodnje do kupca. Presojevalci so v Javorovih profitnih centrih Furnir, Pohi{tvo in Vezane plo{~e preverili ustreznost zagotavljanja sledljivosti lesa (prvi pogoj je bilo izvajanje sistema kakovosti po standardu ISO 9001:2000) od nabave preko celotnega procesa proizvodnje do prodaje kupcem. Pod drobnogled pa so vzeli tudi celotno dokumentacijo, na~ine dela in zagotavljanje ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev za delo. Certifikat FSC je za Javor pomembna pridobitev. V obdobju zaostrenih tr‘nih razmer zaradi gospodarske recesije si namre~ izvozno naravnano podjetje ne more privo{~iti {e dodatnih te‘av pri prodaji, ki bi jih utegnil povzro~iti ote‘en izvoz izdelkov brez ustreznega certifikata. Javor, ki zaenkrat certificirano hlodovino nabavlja na Hrva{kem, podpira prizadevanja za certificiranje slovenskih gozdov po standardu FSC, da bi slovenski proizvajalci lesnih izdelkov lahko omenjeni certifikat uporabljali tudi ob uporabi lesa iz doma~ih gozdov. Ester FIDEL Les 56(2004) 1-2 znanje za prakso WEEKE VENTURE - Novi CNC stroji za avtor Gregor KMECL V preteklosti je veljalo, da se vsaj ve~ji industrijski stroji izdelujejo in dobavljajo izklju~no po naro~ilu in zahtevah uporabnika. Le na ta na~in je mo‘no zagotoviti, da bo stroj v najve~ji mo‘ni meri prilagojen proizvodnji dolo~enih tipov izdelkov, s ~imer je seveda neposredno povezana u~inkovitost in zmogljivost proizvodnega procesa. Tovrsten na~in je optimalen, zahteva pa skrbno na~rtovanje proizvodnje ter vnaprej znan proizvodni program. Znano je, da trenutne razmere na trgu lesne predelave temu niso naklonjene, saj zahtevajo precej{njo mero prilagodljivosti in hitrega prilagajanja potrebam strank. Le malo podjetij {e ima v svojem programu serijske izdelke, vse ve~ pa je izdelkov po naro~ilu, unikatov ali manj{ih serij, ki se kasneje nikoli ve~ ne ponovijo. V takem okolju je seveda nemogo~e predvideti, kak{ne obdelave in delovne operacije bodo potrebne ~ez nekaj mesecev, zato mora biti v proizvodni proces vklju~en stroj, ki je prilagodljiv in ni ozko namenjen samo dolo-~enemu izdelku. Firma Weeke Bohrsisteme GmbH iz Herzebrocka v Nem~iji je v zadnjih letih prerasla v enega najve~jih proizvajalcev CNC obdelovalnih ve~na-menskih strojev na svetu. Nove zahteve jim pomenijo dodaten izziv pri snovanju novih modelov, hkrati pa ponujajo prilo‘nost priprave univerzalnih modelov, ki bi s svojo {iroko usmer- ijaLeS 56(2004) 1-2 znanje za prakso Glavni motor s C-osjo in teko~inskim hlajenjem Programski paket WoodWOP jenostjo omogo~ali uporabo v najrazli~nej{e namene. ^eprav se na prvi pogled zdi, da bi tak{ni “vsemogo~ni” stroji morali biti dra‘ji, pa to ni tako. Zaradi manj{ega {tevila razli~nih izpeljank so lahko precej poenotili sestavne dele in do neke mere vpeljali celo polserijsko proizvodnjo sestavnih delov. Posledi~no je Weeke kupcem v lanskem letu ponudila dva standardizirana modela Venture 3 in Venture 5, ki presene-~ata z bogato opremljenostjo in nadvse dostopno ceno. Zasnovana sta po skrbni analizi povratnih informacij, dobljenih od uporabnikov, ter po tehtnem premisleku o uporabnosti in smiselnosti vsakega posameznega sestavnega dela. Izlo~eni so elementi, ki jih uporabniki dejansko le redko ali nikdar ne uporabljajo, pomenijo pa dodatno obremenitev pri kon~ni ceni stroja. Obdr‘ali so seveda vse potrebne sklope in dele, ki zagotavljajo, da stroj natan~no in zanesljivo rabi lastniku dolgo vrsto let, zaradi ‘e omenjene standardizacije pa so lahko ‘e v osnovno opremo vklju~ili nekaj detajlov, ki olaj{ajo delo, a se zaradi cene kupci doslej zanje obi~ajno niso odlo~ali. Weeke Venture 3 je po zasnovi bolj namenjen proizvodnji pohi{tva ter zato opremljen z ve~jim {tevilom vrtalnih vreten, 9 kW glavnim vretenom s 360° C-osjo in 8-mestnim izmenjevalcem orodja. Konstrukcija stroja Venture 5 je {e nekoliko oja~ana, saj je ta model bolj namenjen obdelavi masivnega lesa in te‘jih obdelovancev, ogrodje stroja pa je povzeto po preizku{eni seriji BHC 550. Glavno vreteno ima 12 kW motor z interpolacijsko C-osjo ter dvema 8-mestnima izmenjevalcema orodja. Oba modela sta opremljena z veliko obdelovalno mizo z lo~enimi delovnimi polji, kar omogo~a izmeni~no delo na levi oz. desni polovici mize. Prisloni so name{~eni na zadnjem robu mize ter v sprednjem predelu, tako da je vpenjanje manj{ih obdelovancev zelo olaj{ano. Vakuumsko vpenjanje je izvedeno z izredno prakti~nim brezcevnim sistemom ter zmogljivo vakuumsko ~rpalko. Tudi pri obdelovalnih agregatih Weeke ne pozna kompromisov. Glavni motor je opremljen s teko~inskim hlajenjem, ki vzdr‘uje konstantno temperaturo motorja tudi med naj-zahtevnej{imi obdelavami in s tem pripomore k natan~nej{i obdelavi ter dalj{i ‘ivljenjski dobi. Orodje se vpenja s HSK 63 F vpenjalom, le‘aji pa so kerami~ni. Omeniti je vredno tudi nov vrtalni agregat, ki omogo~a do 7.500 vrtljajev v minuti, doseganje programirane globine pa je zagotovljeno mehansko in ne prek pnevmatike, kot je {e vedno obi~aj pri konkurenci. ijaLes 56(2004) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja 3. seja UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, 12. december 2003, Murales Ljutomer Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 2. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 2. Promocija na Ljubljanskem sejmu: a. Analiza Pohi{tvenega sejma 2003 – ugotovitve in koncept sejma za 2004 b. Sejem Dom 2004 s Pravilnikom o podeljevanju priznanj na tem sejmu c. Imenovanje nove ocenjevalne komisije za Pohi{tveni sejem 2003-2005 3. Predstavitev zaklju~kov raziskovalne naloge, ki jo je izdelal CIC a) Investicijska aktivnost slovenske lesne panoge b) Analiza produkta in potencialnih izvoznih tr‘i{~ lesne panoge 4. Ustanovitev Tehnolo{kega centra za lesarstvo 5. Surovinski problem v proizvodnji ivernih plo{~ – nacionalni energetski program biomasa 6. Poro~ilo o delu GZS-Zdru‘enja lesarstva v letu 2003 7. Program dela GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2004 8. Razno Sprejeti sklepi: 1. Zapisnik 2. seje UO z dne 17. september 2003 je bil soglasno sprejet. 2. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je sprejel poslovno poro~ilo 14. ljubljanskega pohi{tvenega sejma 2003 in koncept sejma za leto 2004. 3. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je sprejel koncept sejma Dom – streha nad glavo - 2004. 4. UO je sprejel predlagano usmeritev ocenjevanja eksponatov na sejmu Dom 2004, ki jo je predlagala Komisija za ocenjevanje. 5. Iztekel se je mandat ocenjevalni komisiji za ocenjevanje eksponatov na Ljubljanskem sejmu pohi{tva v obdobju 2002-2003 (16.seja UO GZS-Zdru‘enja lesarstva z dne 19.6.2002). 6. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je imenoval novo komisijo za ocenjevanje eksponatov na Ljubljanskem sejmu pohi{tva za leto 2004 in 2005 v sestavi: Anika Logar, univ.dipl.ing.arh., Rajko Magdalenc, ing., Slavko Ko‘elj, oec., Manja Kitek - Kuzman, univ.dipl.ing.arh., Ladislav Ercegovi~, univ.dipl.ing.arh. K tej komisiji bo UO imenoval do Pohi{tvenega sejma leta 2004 {e oblikovalskega eksperta iz mednarodnega prostora. 7. Obsejemske dejavnosti za sejem Dom 2004 bodo potekale v ve~ji meri v izvedbi Biotehni{ke fakultete-Oddelka za lesarstvo. 8. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema informacijo o Investicijski aktivnosti slovenske lesne panoge. 9. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je sprejel informacijo o Analizi produkta in potencialnih izvoznih tr‘i{~ih lesarske panoge in jo pohvalil, s tem da je potrebno v nadaljnjo {ir{o analizo v letu 2004 vklju~iti {e: • nezadostno za{~ito kon~nih potro{nikov zaradi cenenega uvoza iz dr‘av vzhodne Evrope; • pomembnost lastne blagovne znamke za slovensko pohi{tveno industrijo; • doslej premalo vlaganja v prodajne kanale; • analiza je dober argument iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 1/2004 ISSN 1581-7717 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA GENERALNA SKUP[^INA CEI-BOIS, GHENT 2003 ANALIZA PRODUKTA IN POTENCIALNIH IZVOZNIH TR@I[^ LESNE BRAN@E INVESTICIJSKA AKTIVNOST SLOVENSKE LESNE BRAN@E STRATEGIJA NASTOPA SLOVENSKIH PODJETIJ NA RUSKEM TRGU POHI[TVENI SEJEM KOELN 2004 MEDNARODNI STROKOVNI SEJEM O EMBALA@I IN TEHNIKI OZNA^EVANJA 2004 Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLes 56(2004) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva proti predlogu, da bi se investicijske olaj{ave v Sloveniji ukinile; • analiza se naj uporabi pri analizi obremenitve pla~ v lesarski panogi kot delovno intenzivni panogi; • analiza naj podpira trgovce s pohi{tvom pri prodoru na trge JV Evrope. 10. Za vr{ilca dol‘nosti direktorja Tehnolo{kega centra za lesarstvo se imenuje prof. dr. Franca Pohlevna (Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo). 11. UO sprejema predlog pogodbe o ustanovitvi Tehnolo{kega centra za lesarstvo. 12. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva ne podpira amandmajsko dopolnjene Resolucije o Nacionalnem energetskem programu (NEP); UO zadol‘uje predsedstvo, da pripravi pripombe na Resolucijo o NEP in posreduje na ustrezne dr‘avne organe. 13. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema Poro~ilo o delu GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2003. 14. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema Program dela GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2004. 15. UO podpira razlago dolo~be v zvezi z regresom za prehrano (53. ~len KPL, to~ka 1. in 4. to~ka tarifne priloge, oboje Uradni list RS 67/95), kot je odlo~ila Komisija za razlago SKPg iz leta 1993. Komisija za varstvo okolja, 17. december 2003 Dnevni red: 1. Sre~anje komisije v novi sestavi in dogovor o delu v prihodnjem dveletnem obdobju 2. Posodobitev kurilnih naprav -doseganje ekolo{kih standardov 3. Razno. Sprejeti so bili naslednji SKLEPI: Ad 1) - Sre~anja Komisije za varstvo okolja pri GZS-Zdru‘enju lesarstva bodo potekala praviloma do 4-krat letno, dvakrat v spomladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju. Sestanki bodo sklicani glede na aktualne potrebe. • Dr. Petri~ v januarju pripravi osnutek programa dela Komisije za varstvo okolja v letu 2004. Osnutek po{lje po e-mailu v razpravo in dopolnitev vsem ~lanom Komisije za varstvo okolja. Usklajen program bo pripravljen do seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva v mesecu marcu, kjer bo ~lanom UO tudi predstavljen. • Strokovna slu‘ba GZS-Zdru‘enje lesarstva predsedniku komisije dostavi materiale in zadnje, aktualne sklepe v zvezi z obnovo kurilnih naprav v lesni dejavnosti in s problematiko kori{~enja biomase. Ad 2) • Slovenski lesarski grozd (SLG) izvaja dva podprojekta, ki se nana{ata na obravnavano problematiko: »Posodobitev kurilnih naprav-doseganje ekolo{kih standardov« in »Izkori{~anje biomase« (Vodilna org.: Istrabenz) Kljub temu, da SLG opravlja delo na obeh podprojektih v skladu z interesi ~lanic SLG, Komisija za varstvo okolja pa pri tej problematiki zastopa interese vseh ~lanic Zdru‘enja lesarstva, Komisija za varstvo okolja predlaga smiselno sodelovanje s SLG: dispozicija podprojektov SLG predstavlja osnovo za pripravo strokovnih izhodi{~, na osnovi katerih bo lahko Komisija za varstvo okolja sprejela ustrezne sklepe in program aktivnosti. Ta program se vklju~i v program dela Komisije za varstvo okolja. Za pripravo strokovnih izhodi{~, do konca februarja 2003, sta zadol‘ena g. Leki~ in g. Vajnberger iz Gorenja NO. Komisija za izobra‘evanje, 16. december 2003 Dnevni red: Program dela Komisije za izobra‘evanje v letu 2004 Sklepi: 1. Prenova poklicnih standardov (mizar, tapetnik) mora biti pripravljena do maja 2004. V ta namen je potrebno na novo ustanoviti delovno skupino, ki bo prenovila te poklicne standarde. 2. Potrebno je okrepiti sodelovanje s kadrovskim klubom - pregled celotne vertikale poklicev. 3. G. Igor Leban bo najkasneje do 23. decembra poslal na zdru‘enje kvalifikacijsko strukturo poklicev v lesarstvu (postavljena z nomenklaturami poklicev leta 1998). Ti materiali naj se elektronsko po{ljejo vsem ~lanom Komisije za izobra‘evanje, kot tudi vsem navzo~im na seji. 4. Sprejme se Program komisije za izobra‘evanje v letu 2004: • aktivno sodelovanje pri dveh projektih: izobra‘evanje po programu RCL - lesarskega grozda, kjer bi v ~imve~ji meri izkoristili mo‘nost sofinanciranja in sicer: nadaljevanje usposabljanj za nekvalificirane lesarske delavce za delo pri strojni obdelavi, usposabljanje za mentorje, za delavce na podro~ju tr‘enja in za vodenje. Vsebine se dolo~ijo na lesarskem kadrovskem klubu. Drugi projekt je razvoj ~love{kih virov v lesarstvu. • izvedli bomo {e izobra‘evanja za zaposlene, ki bodo predlagana na kadrovskem klubu, prvi predlog je izvedba delavnice za operativno vodenje proizvodnje, planiranje, spremljanje plana. • aktivno bomo sodelovali pri projektu, ki ga vodi Zveza lesarjev in RCL za vzpostavitev inovativnega okolja v lesarstvu. Les 56(2004) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva • aktivno bomo sodelovali pri prenovi nomenklature poklicev v lesarstvu in poklicnih standardov, delovno skupino se imenuje na kadrovskem klubu. Uredniški odbor L-portala, 18. december 2003 se je sestal že drugič v lanskem letu in obravnaval naslednji dnevni red: 1. Pregled sklepov zadnjega sestanka Uredniškega odbora L-portal z dne 29.9.2003 2. Poročilo o sredstvih, ki so bila namenjena za dobavitelje vsebin L-portala in njihovi realizaciji v letu 2003 3. Razvoj programskega paketa Urednik GZS in predlogi za izboljšavo s strani dobaviteljev vsebin 4. Razno. Delavnica za uvajanje in uporabo certificiranega lesa v lesni in pohištveni industriji, 3. februar 2004 Na GZS je bila organizirana delavnica z naslovom Uvajanje in uporaba certificiranega lesa v lesni in pohištveni industriji. Na delavnici je bil prikazan postopek uvajanja sledenja certificiranega lesa v vzorčnem primerku JAVOR PIVKA, d.d., za bukov program. Vsi prijavljeni udeleženci delavnice so dobili spremljajoči strokovni material, delavnica pa je bila za člane GZS-Združenje lesarstva brezplačna. GENERALNA SKUPŠČINA CEI-Bois, Ghent, 20. november 2003 1. Otvoritev generalne skup{~ine in potrditev dnevnega reda G. Borgström, predsednik generalne skupščine, je uvodoma ijaLeS 56(2004) 1-2 pohvalil delo sekretariata za odli~no izvedbo »European Wood Day 2003«. V nadaljevanju je predstavil dnevni red, ki so ga udele‘enci tudi sprejeli. 2. Sprejem zapisnika CEI-Bois generalne skup{~ine, Brussels, 19. februar 2003 Pripombe na zapisnik je podala francoska delegacija s pripombo, da ‘elijo raz~istiti njihovo pozicijo v CEI-Bois glede na pla~ilo »extra«-~lanarine. Zapisnik prej{nje generalne skup{~ine je bil s pripombo Francozov sprejet. 3. Poro~ila a. Poro~ilo o delu CEI-Bois komisij Predsednik je poro~al o delu CEI-Bois komisij, ki so sledile osnovni usmeritvi Roadmap 2010. b. Poro~ilo o sre~anju predsedstva »Federacije evropskih zvez« in »Okrogle mize industrialistov« G. De Jaeger je poro~al o sre~anju, ki je bilo 25. junija v Stockholmu. Udele‘enci so bili seznanjeni o {tudiji Roadmap 2010 in jo tudi podprli. 4. Roadmap 2010 for the European Woodworking Industries -ocena »European Wood Day« G. Borgström je povpra{al ~lane o izvedbi Evropskega dneva lesarstva. ^lani so med drugim izrazili mnenje, da je {tudija Roadmap 2010 dobra podlaga tudi za nove EU ~lanice. Predsednik je izrazil tudi osebno podporo aktivnemu sodelovanju ~lanic s sekretariatom. 5. Report on the activities of the CEI-Bois Working Groups Generalna skup{~ina je sprejela plan dela za leto 2004 za naslednje delovne grupe: »Technical Affairs«, »Environmental Affairs« in »Forestry&Raw Materials«. Dogovorjeno je bilo, da ~lani po{ljejo sekretariatu CEI-Bois prenovljene liste nacionalnih predstavnikov delovnih grup. 6. Prezentacija dr. Joris Van Acker (University of Ghent) o raziskovalnih mo‘nostih za lesne proizvode 7. »Forest Based Industries (FBI)« -situacija danes Generalna skup{~ina je sklenila, da bo naslednji FBI Forum organizirala spomladi 2005; »Wood Day« naj bi se tudi v bodo~e kombiniral z generalno skup{~ino. 8. Poro~ilo o aktivnostih sekretariata CEI-Bois 2002-2003 G. De Jaeger je podal iz~rpno poro~ilo o najbolj pomembnih akcijah CEI-Bois sekretariata v obdobju 2002-2003 (Doc. 1803); generalna skup{~ina je to poro~ilo potrdila. 9. CEI-Bois delovni program za leto 2004 G. De Jaeger je predstavil delovni program CEI-Bois, s poudarkom na implementaciji Roadmap 2010 in lobiranju. Ta delovni program je sprejel ‘e isti dan (pred skup{~ino) CEI-Bois Board, generalna skup{~ina pa ga je naknadno tudi potrdila. 10. Finan~ne zadeve Generalna skup{~ina je potrdila predlagani prora~un za leto 2003, vklju~ujo~ »extra« prora~un, ki ga je ve~ina ~lanic ‘e potrdila na generalni skup{~ini CEI-Bois (Brussels, februar 2003). Vse ~lanice so bile pozvane, da poravnajo svoje obveznosti do konca leta 2003. ^lanarina CEI-Bois za leto 2004 za Slovenijo zna{a 4.600,00 EURO (leta 2003 je zna{ala 4.400,00 EURO). GZS - Zdru`enje lesarstva Generalna skup{~ina je obravnavala in sprejela tudi predlog prora~una za leto 2004, ki ga bo do naslednje seje (marec 2004 v Bruslju) rahlo spremenila, in sicer glede na nadaljnje aktivnosti dograditve Roadmap 2010. 11. ^lanstvo v CEI-Bois G. De Jaeger je podal informacijo, da so ~lani FEMIB-a na generalni skup{~ini (Atene, Oktober 2003) ‘eleli finan~no podporo od CEI-Bois zaradi slabe finan~ne situacije. FEMIB je v fazi prestrukturiranja, zato je CEI-Bois podprl njihov predlog. Sekretariat je kontaktiral in pozval evropsko zvezo European Glulam Association, da bi se mu v bodo~e pridru‘ila. ^lani skup{~ine so podprli CEI-Bois sekretariat v smislu {irjenja organizacijske strukture CEI-Bois. 12. Sestava CEI-Bois Board Predsednik skup{~ine je pozval vse ~lane, da predlagajo svoje ~lane za generalno skup{~ino CEI-Bois 2004. 13. Kraj in datum naslednjega sre~anja: Brussels, 16. marec 2004 14. Razno Ob koncu se je g. Borgström zahvalil g. Hansenu (danska federacija) za aktivno delu generalne skup{~ine CEI-Bois in g. Dr.Van Steertegemu za dolgoletno delo generalnega sekretarja CEI-Bois. Predsednik je ob koncu seje poudaril pomembnost prihodnjega dela CEI-Bois, {e posebno na podro~ju izvedbe Roadmap 2010 in {iritve EU. Generalne skup{~ine se je udele‘il dr. Jo‘e Korber , sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva. ANALIZA PRODUKTA IN POTENCIALNIH IZVOZNIH TRŽIŠČ LESNE PANOGE, Center za mednarodno konkurenčnost (CIC) Center za mednarodno konkurenčnost (CIC) je v decembru 2003 zaključil raziskovalno nalogo z naslovom Analiza produkta in potencialnih izvoznih tržišč lesne panoge. V nadaljevanju predstavljamo zaključke te naloge: • Proizvodi se pozicionirajo v izvozu v skupino “višja kvaliteta” in “srednja cena”, deficitarna je funkcija trženja: kadrovski deficit v izvoznem trženju po kvantiteti in kvaliteti, prenizka usposobljenost kadrov in služb za izvozno trženje. Proizvodi so kvalitetni, a jih zaradi deficitarnega trženja prodajamo prepoceni, prepoznavni pa niso. • Dostop do tujih izvoznih trgov je pretežno posreden: preko tuje agenture, ki jo je težko obvladovati, kar dviguje stroške, znižuje doseženo ceno in ne zagotavlja najboljših prodajnih pogojev. Zadovoljujemo se z »lohn« posli, ki ne prinašajo dodane vrednosti. • Neprepoznavnost blagovnih znamk v izvozu: premajhen vložek v obdelavo trgov, tržne analize (splošnih + usmerjenih je premalo), ni znanj o logistiki in upravljanju blagovnih znamk; • Nezadostno in nepravilno usmerjeno tržno komuniciranje: če ne delamo tržnih raziskav, ne vemo kateremu segmentu prodajamo in kako s tem segmentom komuniciramo (koncipiranje reklamnega sporočila, itd.). • Necelovite tržne storitve v izvozu: poleg trženjskih informacij je potrebno zagotoviti tudi celovitost proizvodnih in servisnih storitev, ter plasirati “custom-made” proizvode. Celovita ponudba zahteva okrepljeno komuniciranje s kupci in urejeno logistiko v tuji državi. • Zaradi visokih stroškov se zgornje šibkosti odpravljajo s skupnim trgovskim nastopom v izvoznem trženju in/ali prek lastne trgovske izvozne firme, ki ima znanje in izkušnje pri trženju na izvoznih trgih. Najlažji ciljni trg je Vzhodna Evropa. Študijo v celoti si lahko priskrbite na GZS-Združenju lesarstva, tel: 01 58 98 284 ali na zaprtih straneh L-portala (velja samo za člane GZS-Združenja lesarstva!) www.gzs.si/lesarstvo. INVESTICIJSKA AKTIVNOST SLOVENSKE LESNE PANOGE Center za mednarodno konkurenčnost (CIC) je na zadnji seji UO GZS-Združenja lesarstva v Ljutomeru predstavil zaključke raziskovalne naloge z naslovom Investicijska aktivnost slovenske lesne panoge: • Lesna panoga kot celota je boljša od predelovalne dejavnosti v kazalniku dBDV/BI; • Lesna panoga ima v povprečju višjo učinkovitost investicij od tekstilne industrije in nižjo učinkovitost od kovinske industrije (panoga 28 in 29); • Pohištvena industrija dosega v povprečju bistveno višjo stopnjo učinkovitosti bruto investicij od lesnopredelovalnega dela lesne panoge in mnogokrat presega tudi povprečje predelovalne dejavnosti; • Najuspešnejši pohištveni sektorji so: * v3612 (pohištvo za poslovne in prodajne prostore), * v3615 (žimnice), * v3611 (sedežno pohištvo) in Les 56(2004) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva * v3614 (drugo pohištvo); • V okviru primarnega dela najvišjo učinkovitost investicij ustvarjajo sektor: 205 (drugi leseni izdelki), 201 (žaganje) in 202 (furnir in plošče). • Panoge, ki več investirajo in imajo višjo stopnjo učinkovitosti investicij, v povprečju dosegajo višjo BDV/Z: • Zakonitost je moč opaziti v pohištveni industriji na nivoju podskupin pa v sektorjih 3612, 201, 202 in 205; • Podskupina 3611 je fenomen, ki kljub visoki stopnji investiranja in učinkovitosti investicij dosega nizko BDV/Z in nizko rast produktivnosti v primerjavi s povprečjem pohištvene panoge. • Podskupini 3614 in 3615 imata nižjo stopnjo investiranja v primerjavi z drugimi lesnimi dejavnostmi, toda z relativno visoko stopnjo učinkovitosti investicij dosegata tudi višjo BDV/Z; • Češka lesna panoga ima bistveno nižjo stopnjo investiranja in posledično tudi bistveno nižjo BDV/Z v primerjavi s slovensko lesno industrijo, kar dodatno potrjuje pozitivno korelacijo med stopnjo investiranja in ravnijo produktivnosti. Ključne ugotovitve raziskave pa so naslednje: • Pohištvena industrija hitreje napreduje od primarnega segmenta lesne panoge, saj dosega: * višjo BDV/Z, * višjo stopnjo investiranja in * višjo učinkovitost investicij. • V prihodnjih 4 letih bo potrebno intenzivno investirati in povečevati učinkovitost investicij za dosego vsaj 60 % nemške BDV/Z. • Nujno je povečati investicije v »know-how«, izobraževanje, R&R. ijaLeS 56(2004) 1-2 • Ustvarjena akumulacija ne zadošča za samo-financiranje bistveno višjih investicij. Študijo v celoti si lahko priskrbite na GZS-Združenju lesarstva, tel: 01 58 98 284 ali na zaprtih straneh L-portala (velja samo za člane GZS-Združenja lesarstva!) www.gzs.si/lesarstvo. STRATEGIJA NASTOPA SLOVENSKIH PODJETIJ NA RUSKEM TRGU Povzetek študije, ki sta jo naročila Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo, je objavljen na spletnih straneh www.gzs.si/lesarstvo (zaprte strani, člani združenja lesarstva). Vkolikor vas zanima študija v celoti, prosimo kontaktirajte tajništvo GZS-Združenja lesarstva (01 58 98 284 ali pošljite e-mail na amalija.go-renc@gzs.si). POHI[TVENI SEJEM KÖLN 2004 Gospod Dirk Uwe Klass, predsednik Združenja nemške pohištvene industrije je v svojem zaključnem govoru na pohištvenem sejmu (od 19. do 25. januarja) v Komu napovedal 2-3 % rast proizvodnje v letu 2004. Po več letih negativne rasti je to razveseljiva napoved, čeprav je za pomembnejšo oživitev proizvodnje in za zvečanje stopnje zaposlenosti še vedno premajhna. Sejem v Kölnu je spet beležil nekaj superlativov, kot je udeležba 1.368 raz-stavljalcev iz 48 držav sveta ter okoli 120.000 obiskovalcev s področja proizvodnje, trgovine in oblikovanja. Slovenskih razstavljalcev je bilo 13, kar je največje število dosedaj. To so bila podjetja: Impakta, Javor Pivka, Kli Logatec, Liko Vrhnika, Lip Bled, Lipa Ajdovščina, Razgoršek, Salco, Studio P, Svea, Tap in Tom. Sejem je bil priložnost za podjetja, da so se lahko predstavila z svojimi najuspešnejšimi izdelki in jih ponudili poten- cialnim kupcem, prilo‘nost za medsebojno primerjanje in ocenjevanje, za sklepanje poslov, vzpostavljanje mese-bojnih kontaktov in prilo‘nost za oblikovalce za iskanje novih idej in smernic pri njihovem ustvarjanju. Pri tako pestri in vsakovrstni ponudbi s skoraj celega sveta in za skoraj vse okuse bi bilo te‘ko izlu{~iti trendovske smernice. Zato so organizatorji tudi letos, kakor ‘e zadnji 1-2 leti, predstavili dizaj-nerske dose‘ke na posebnih manifestacijah in v specifi~nih razstavnih ambi-entih, npr.:«ideal houses cologna«, »in-spired by cologne«, »informed by co-logne«, »World of dreams«, »SitTable« etc. Posebna ‘irija ni iskala samo najin-ventivnej{ih izdelkov, ampak je izbirala tudi najbolj{ega mladega dizajnerja. Ideja o domu, takoimenovani »homing«, kot zato~i{~u pred stresi, nevarnostmi in napornim vsakdanom je {e vedno nav-zo~a. Zato je na sejmu prevladovalo po-hi{tvo z velikim poudarkom na doma~-nosti, udobju, toplini, individualnosti ter na prilagodljivosti in spremenljivosti funkcije posameznih pohi{tvenih elementov. MEDNARODNI STROKOVNI SEJEM APACK - Sejem o embala`i in tehniki ozna~evanja -GRAZ, 31.3.2004 -2.4.2004 V ~asu od 31.3.2004 do 2.4.2004 bo v Gradcu potekal mednarodni strokovni sejem A-PACK - sejem o embala‘i in tehniki ozna~evanja le-te. Na sejmu bo sodelovalo prek 100 razstavljavcev, predstavljena pa bo tudi tr‘na analiza na temo “Trg embala‘e v srednji in JV Evropi”, ki bo zajemala: Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrva{ko, Mad‘arsko in Slovenijo. Ve ~ informacij si lahko pridobite na Veleposlani{tvu Republike Avstrije, Gospodarski oddelek, tel.: 01/513-97-70, kontaktna oseba: mag. Georg Krauchenberg, avstrijski trgovinski svetnik. znanje za prakso Pozicioniranje obdelovancev je enostavno, saj si operater stroja pomaga z vgrajenim laserskim projektorjem in diodami, ki poka‘ejo programsko dolo~eni polo‘aj posameznih vpenjalnih elementov. Na podro~ju elektronike so stroji ‘e v osnovi opremljeni z modemom, ki omogo~a direktno povezavo s proizvajalcem, in daljinsko diagnozo ter odpravo manj{ih napak. Tudi sicer je ra~unalni{ka oprema nadstandardno bogata. Med drugim vsebuje zmogljiv ra~unalnik, ethernet priklju~ek in velik 15-pal~ni LCD zaslon. Prav tako imajo vsi stroji sistem za neprekinjeno napajanje v primeru izpada elektri~ne energije. Uporabnik dobi stroj s celotnim programskim paketom, ki vsebuje dve licenci programa WoodWop 5.0 za programiranje obdelav (eden te~e na stroju, drugega pa se lahko uporablja v pripravi dela), zajemanje strojnih ter proizvodnih podatkov, NC-simulator, ki simulira izvajanje gotovih programov in tudi podaja predvideni ~as, potreben za obdelavo. Novost na trgu je program Wood Design Package, namenjen pa je hitremu in enostavnemu programiranju korpusnega pohi{tva. Omogo~a u~inkovito definiranje kosov pohi{tva iz obse‘ne knji‘nice standardnih tipov, pri katerih se posamezni detajli prilagodijo ‘eljam naro~nika, program pa sam izdela vse potrebne obdelovalne programe za izdelavo posameznih sestavnih elementov omarice. Z novima modeloma je Weeke poslal na trg dva stroja, ki prav gotovo pomenita zelo ugodno izbiro za uporabnike, ki potrebujejo prilagodljiv stroj, primeren za najrazli~nej{e obdelave in {irok spekter razli~nih izdelkov. Pri tem je pomembno, da kupci lo~ijo zrnje od plev, saj se na trgu pojavlja kar nekaj ponudnikov, ki pod pretvezo, da prodajajo univerzalne stroje, posku{ajo strankam vsiliti stroje, ki so jih proizvajalci ob pomanjkanju konkretnih naro~il delali na zalogo in se jih zdaj ne morejo znebiti. Prav zato Weeke svojim kupcem v vsakem trenutku omogo~a obisk in ogled proizvodnje, kjer se lahko na lastne o~i prepri~ajo, da bodo dobili stroj, zgrajen v skladu z zadnjimi dose‘ki na podro~ju CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev. Za dodatne informacije se obrnite na generalnega zastopnika firme Weeke: LESNINA IN@ENIRING d.d. Parmova 53 1000 Ljubljana tel. 01/4720-631, 4720-632, 4720-667. Pattex MONTAGE SPEZIAL - ve~ kot samo lepilo Pattex MONTAGE SPEZIAL je izdelek, ki združuje prednosti montažnega lepila, akrilne mase, silikona za naravni kamen, marmor... Kljub vsej raznovrstnosti uporabe se Pattex MONTAGE SPEZIAL izkaže kot odlična izbira na vseh omenjenih področjih. Omogoča zelo močna pritrjevanja in prenaša visoke obremenitve. Primeren je tako za vpojne, kot tudi za nevpojne površine, kot so kovine, steklo, kamen, naravni kamen, les, lakirane površine, ogledala, stiropor ter različne umetne mase. Zanesljiv je tudi na področju industrijske uporabe pod ekstremnimi pogoji. Poleg vsega pa je primeren tako za zunanjo, kot za notranjo uporabo. Lastnosti izdelka: • zelo hitro začetno oprijemanje in visoka končna trdnost tudi na nevpojnih površinah, kot npr. kovine • elastično, odporno na vibracije / tresljaje • pastozno, za izravnavanje neravnin na materialih • po strditvi se ne krči • odporno na vremenske vplive in na staranje, na UV žarke in morsko vodo • odporno na temperature od -30 °C do +80 °C, kratkoročno tudi do +100 °C • delovna temperatura: od +10 °C do +40 °C • odprti čas: 15 minut - nekaj minut po nanosu so še možni popravki • v barvi slonovine: možno ga je prebarvati, npr. z akrilnim lakom • nevtralno • brez vonja, brez topil - okolju prijazen izdelek • ni primeren za PE, PP, teflon, akrilno steklo itd. Več o izdelkih v družini Pattex si lahko preberete na www.lepila.henkel.si. Dodatne informacije: Darja FLISAR D telefon: 02 / 22- 22- 281 e-po{ta: darja.flisar@henkel.at ijaLeS 56(2004) 1-2 intervju intervju DOM – Streha nad glavo avtorica Sanja PIRC m.-« na Da gre za na Gospodarskem razstavi{~u najbolj obiskan sejem, ki bele‘i letno rast obiskovalcev (v 2003 glede na 2002 pove~anje povpre~nega dnevnega {tevila obiskovalcev za skoraj 30 odstotkov), najbr‘ botruje tudi dejstvo, da je gradnja Slovencem (poleg pravdanja) eden glavnih nacionalnih {portov, ‘elja priti do svoje strehe nad glavo pa se v na{em primeru razra{~a v obsesijo, ki ji tak{ne in druga~ne napovedi ter ugibanja okrog mno‘i~nih var~evanj v Nacionalni var~evalni shemi v zadnjem ~asu le {e prilivajo bencina na ogenj. Sejem DOM je zato in toliko zanimiv tako za obiskovalce kot najrazli~nej{e razstavljavce, med katerimi predstavljajo pomemben dele‘ tudi slovenski stavbarji in proizvajalci monta‘nih hi{. Marka STADLERJA iz Ljubljanskega sejma d.d., novega kooordinatorja sejma DOM, smo povpra{ali o vsebinskih novostih, ki jih je sve‘a in okrepljena ekipa pripravila za od 3. do 7. marca letos kar 40.000 pri~akovanih obiskovalcev (lani jih je bilo dobrih 34.000). Gre predvsem za bogato obsejemsko dogajanje, namenjeno splo{ni javnosti, katere osnovno vsebino lahko razberemo ‘e iz podalj{anega slogana STREHA NAD GLAVO – pritegnitev ponudbe bank, zavarovalnic in nepremi~ninskih agencij. FORUM NEPREMI^NIN, kakor se bo imenoval sklop {tevilnih dogajanj v galeriji avle hale A, je nastal z ‘eljo zdru‘iti in ljudem pribli‘ati pomembnej{a slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo posredovanja z nepremi~ninami. Njihove predstavitve naj bi bile usmerjene predvsem v svetovanje kon~nim uporabnikom teh storitev – sejemskim obiskovalcem. Leto{nji sejem DOM napoveduje kar nekaj novosti. Prva in najo~itnej{a sprememba bo ‘e njegov dopolnjen oz. spremenjen slogan. Res je, prva novost, ki jo uvajamo na tokratnem sejmu DOM je slogan DOM – STREHA NAD GLAVO. Ta sejemski slogan, ki je vezan tudi na njegovo vsebinsko raz{iritev oz. dopolnitev, bo v prihodnjih letih stalni spremljevalec sejma ter hkrati tudi nova osnova za tr‘no komuniciranje. Pripravljen je namre~ v sodelovanju z vodilno slovensko marketin{ko agencijo PRISTOP, s pomo~jo katere bomo uvajali tudi druge novosti, ki bodo bistveno pripomogle k pozicioniranju in odmevnosti tega na{e-ga, skupaj s pohi{tvenim, najve~jega sejma. Glede na to, da nas do samega za~et-ka sejma lo~i le {e dobre tri tedne, gotovo ‘e lahko poveste kaj ve~ o odmevnosti tega sejma pri razstavljavcih. Koliko velik sejem lahko pri~akujemo? Z veseljem ugotavljam, da izpolnjujemo dane obljube: sejmi{~e imamo z vsemi razpolo‘ljivimi kapacitetami namre~ ‘e v celoti zapolnjeno. Gre za pribli‘no 300 razstavljavcev in 9.000 m2 neto razstavnih povr{in, torej tistih, ki jih zasedajo razstavljavci. To pomeni hkrati tudi 6-do 7-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Naj omenim, da je bil sejem polno zaseden tudi lani, vendar smo uspeli letos optimizirati obstoje~e razstavne povr{ine. Poleg tega da smo znali ijaLeS 56(2004) 1-2 intervju izbrskati {e dolo~ene prostorske rezerve, je k tej racionalizaciji prostora pripomogel predvsem razpored razstavljavcev. Kljub vsej racionalizaciji pa imamo zaradi velikega interesa podjetij za nastopanje na sejmu DOM {e sedaj ~akalno listo tistih, ki bi z veseljem zasedli morebitni izpraznjeni prostor. Zato tudi razmi{ljamo, da bi dodatno postavili {e en {otor, kar pa ni tako enostavno kot npr. pri pohi{tvenem sejmu, kajti na sejmu DOM je ‘e tako ali tako 40 zunanjih razstavljavcev. Ve~je {tevilo m2 razstavnega prostora samega sejma - gre to na ra~un ve~ (novih) razstavljavcev ali ve~ m2, torej ve~jih razstavnih prostorov posameznih razstavljavcev? Oboje. Tukaj lahko povem, da smo morali zavrniti kar nekaj razstavljavcev, ki so si za‘eleli zelo velike kvadrature razstavnih prostorov. Tendence po tem so v veliko primerih; nekaterim smo uspeli ugoditi v manj{ih merah, druge pa smo morali pa~ postaviti pred dejstvo, da to ne bo mogo~e, ker vztrajamo pri dogovorjeni vsebinski segmentaciji sejma, zastavljeni v na{i lastni strategiji – da npr. ne damo nekoga s stavbnim pohi{tvom v kako popolnoma dislocirano halo, kamor ne spada. V teh okvirih pa je te‘ko pove~evati razstavne povr-{ine, sicer se lahko zelo hitro znova znajdemo v zme{njavi programov. Npr. pri gradbeni{tvu, ki je locirano v hali C, je letos glede na povpra{evaje premalo razstavnih povr{in ‘e za tu vsa leta nav-zo~e razstavljavce; poleg obstoje~ih pa se je pojavilo {e nekaj dodatnih interesentov, za katere je zmanjkalo prostora ... Vse to ka‘e, da je bil sejem DOM uspe-{en tudi prej{nja leta in zato (p)ostaja razstavljavcem izredno zanimiv – zadnje ~ase zaradi aktualne stanovanjske problematike {e toliko bolj. Predvidevam, da ostaja definicija sejma v osnovi nespremenjena, pri ~emer ste je po novem sloganu sode~ le {e nekoliko raz{irili? Da, res smo ga nekoliko vsebinsko raz-{irili. Sejem je ‘e vseskozi namenjen predstavitvi doma~ih in tujih proizvajalcev stavbnega pohi{tva, izdelkov za notranjo opremo, izdelkov za urejanje doma in njegove okolice, materialov in proizvodov za gradbeni{tvo, opreme za ogrevanje in hlajenje ter proizvodov, ki tehni~no varujejo, dopolnjujejo in kakorkoli po‘ivljajo na{e domove, seveda pa je tudi sejem storitev, in‘eni-ringa in literature z vseh navedenih podro~ij. Dodatno pa se letos na sejmu predstavljajo tudi banke in zavarovalnice kot ponudnice produktov financiranje in zavarovanja ter nepremi~ninske agencije. Tudi njihova ponudba je nam-re~ nelo~ljivo povezana z vsebinskim jedrom sejma, njihova vloga pri tem pa se stalno pove~uje. Banke bodo obiskovalcem predstavile mo‘nosti financiranja nakupa ali investicij v dom, zavarovalnice pa svoje produkte v tej povezavi. Moram priznati, da smo se kar najve~ potrudili pri motiviranju bank, ki niso navajene na tovrstna sejemska nastopanja; nazadnje so se za sodelovanje odlo~ile tri, poleg njih pa {e dve zavarovalnici. Pri tem smo izhajali iz raziskave, ki jo je objavil Stanovanjski sklad Republike Slovenije, po kateri se ima namen za ugodno stanovanjsko posojilo odlo~iti ve~ kot 80 odstotkov var~evalcev, ki sodelujejo v Nacionalni stanovanjski var~evalni shemi v obdobju med 1.7.1999 do 31.10. 2003. Zato so en del obiskovalcev sejma DOM – STREHA NAD GLAVO tudi potencialni bodo~i var~evalci v okviru Nacionalne stanovanjske var~evalne sheme in s tem nove stranke za banke, ki tovrstno var~evanje ponujajo. Posledi~no se pove~uje tudi {tevilo novih nepremi~nin, ki zavarovalnicam odpirajo nove mo‘-nosti za zaslu‘ek. Zato smo pretehtali, da bi lahko bil za banke in zavarovalnice sejem DOM – STREHA NAD GLA- VO zelo aktualen za pridobivanje novih strank. Letos napovedujete za sejem DOM tudi bogat spremljevalni program. Kaj lahko pri~akujemo od napovedanega FORUMA NEPREMI^NIN? Leto{nji sejem prina{a bistveno novost, ki smo jo napovedali ‘e na zadnji seji Upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva GZS. Glede na to, da so proizvajalci, ki tvorijo jedro sejma, nelo~ljivo povezani s trgom nepremi~nin, ‘elimo uvesti v sejem DOM sklop, ki smo ga poimenovali FORUM NEPREMI^NIN. Z njim ‘elimo zdru‘iti in ljudem pribli‘ati pomembnej{a slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo posredovanja z nepremi~ninami. Tu bodo tako poleg prej omenjenih bank in zavarovalnic ume{~eni npr. {e Zavod za varstvo potro{nikov, Stanovanjski sklad RS, Gradbeni in{titut ZRMK ipd. Spremljevalni sejemski program tako ne bo ve~ skoncentriran samo na dvorano Forum, ampak bodo vsebine, namenjen {ir{i javnosti, v sredi{~u sejemskega ‘iv‘ava, to je v galeriji avle hale A, in tako zlahka dostopne vsem obiskovalcem. Na FORUMU NEPREMI^NIN pripravljamo predvsem predavanja o temi stanovanjske zgodbe, ki je sedaj v Sloveniji gotovo ena izmed najaktualnej{ih, zato smo povabili k sodelovanju tudi Zdru‘e-nje za poslovanje z nepremi~ninami pri GZS. Prva nacionalna var~evalna shema namre~ pote~e v sredini leta 2004, vendar ima po lani maja narejeni raziskavi agencije Ninamedia 15 odstotkov var~evalcev namen kupiti stanovanje {e pred iztekom stanovanjske sheme, 25 odstotkov pa jih bo izvedlo nakup tik ob izteku var~evalne sheme. Iz navedenih {tevilk pri~akujemo zelo velik pomen in posledi~no tudi obisk leto{njega prihajajo~ega sejma DOM – STREHA NAD GLAVO. Posebni poudarki, ki so po na{em mnenju v lu~i trenutnih razmer na trgu nepremi~nin primerni za Les 56(2004) 1-2 intervju predstavitev tako {iroki publiki, kot jo privablja sejem DOM, so svetovanje glede izpeljave zamenjave ali nakupa nepremi~nine na podlagi var~evanja v nacionalni stanovanjski shemi, svetovanje glede pravno-formalnih vidikov v razmerju najemnik/najemodajalec stanovanja in posredni{ka vloga nepre-mi~ninskih agencij pri tem, svetovanje v zvezi z novostmi, ki jih prina{ajo ravnokar sprejete spremembe stanovanjskega zakona in kako se naj ljudje na tej osnovi obna{ajo na trgu nepremi~nin, promocija dejavnosti nepremi~ninskih agencij in neposredno tr‘enje njihovih storitev ipd. Hkrati smo dali tudi mo‘nost podjetjem, da {e dodatno predstavijo svoje izdelke. Namen tega vsakodnevnega sejemskega dogajanja v avli galerije je, da gre v prvi vrsti za kontaktno zadevo, kjer si bodo lahko ljudje pridobili naj-razli~nej{e informacije. Seveda pa ostaja tudi dvorana Forum {e naprej rezervirana za strokovno javnost in strokovne posvete, kakor ga bo tudi letos organizirala BF - Oddelek za lesarstvo. Ali bo glede na prej omenjeno veliko {tevilo razstavljavcev in posledi~no prostorsko stisko FORUM NEPREMI^NIN za obiskovalce dovolj razpoznaven? FORUM NEPREMI^NIN bomo pripravili v galeriji avle hale A, na skupno 600 m2 razpolo‘ljivega sejemskega prostora. Dostop do foruma bo iz najbolj prehodnega dela sejmi{~a, to je avle hale A, in bo jasno ozna~en z usmerjevalnimi tablami. Posebej ka‘e izpostaviti, da so obiskovalci sejma DOM zares skoncentrirana ciljna publika, ki bo znala izkoristiti mo‘nosti, ki jih bo forum nepremi~nin ponujal. S tem namenom bo FORUM NEPREMI^-NIN tudi posebno aktivno ogla{evan v sklopu promocije sejma DOM kot ena izmed bistvenih novosti in pomembnih pridobitev za udele‘ence sejma. Zadnja leta lahko precej sli{imo o trendu upadanja obiskov sejmov tako z vidika razstavljavcev kot obiskovalcev. ^eprav ste se s prvimi pohvalili pa tudi glede na bli‘ino trgov dr‘av nekdanje Jugoslavije na tem mestu najbr‘ ne bo odve~ vpra{anje, kak{na je vizija tega va{ega sejma? No, o upadanju zanimanja za splo{ne na ra~un hi{nih sejmov se pojavljajo raz-li~na mnenja, pri ~emer se marsikak proizvajalec odlo~i organizirati hi{ni sejem, a {e vedno v na{ih dvoranah. Hi{ni ali splo{ni sejem je predvsem stvar strategije podjetja. Veliko se jih odlo~a za obe varianti, saj gre za bistveno druga~no ciljno publiko. Med leto{njimi razstavljavci je recimo kar 35 takih, ki bodo na tem sejmu prvi~. Glede obiskovalcev pa lahko re~em, da jih pri~a-kujemo v petih dneh, kolikor je sejem odprt za javnost, okrog 40.000 (lani jih je bilo 34.000). Sejem DOM – STREHA NAD GLAVO ‘eli postati sti~i{~e Obsejemska dogajanja na sejmu DOM 2004 Sreda, 3.3.2004 11.30 - 12.00 Stanje trga nepremičnin v Sloveniji (Združenje za nepremičnine pri GZS - Anton Kožar) 1700 Katero strešno okno izbrati in zakaj? (Velux) 1730 Za vroče poletne dni kar doma - bazeni (A.S.C. - Bojan Cvetko) 1745 S pravo barvo nad škodljivce in z lakom do zavisti sosedov 18.00 Fasada za jutri 18.30 Lepilo v stanovanju (Mitol) 19.00 Stikala, ki niso enaka (Tem) Četrtek, 4.3.2004 10.30 do 13.30 Tehni~ne novosti na podro~ju suhomonta`e v javni in stanovanjski gradnji (Kalcer) 17.00 Obra~un stro{kov ogrevanja po dejanski rabi (Matja` Malovrh) 17.30 Nasveti pri zavarovanjih (Lipovec Erjana) 18.00 Zasnova in toplotna za{~ita stavb (mag. Silvija Kovi~) 18.30 Vpra{anja in diskusija Petek, 5.3.2004 10.30 do 12.30 Lesena gradnja: stanje in trendi (Biotehni{ka fakulteta) - dvorana FORUM 17.00 Sodobne kurilne naprave na fosilna goriva (Matja` Valen~i~) 17.20 U~inkovita raba energije v sistemih ogrevanja (Matja` Valen~i~) 17.40 Inovativni na~ini urejanja podstre{nih stanovanj (Velux) 18.10 Zmanj{ajte ra~un za elektri~no energijo (Franc Kalan) 18.30 U~inkovita raba elektri~ne energije (Franc Kalan) 18.45 Klimatske naprave (Franc Kalan) Sobota, 6.3.2004 10.30 Kaj moramo posebej paziti pri nakupu stanovanja ali hi{e? (Zavod za varstvo potro{nikov) 11.00 Naravna in umetna osvetlitev doma (mag. Miha Tom{i~) 11.20 Energijsko u~inkovita okna in sodobne zasteklitve (mag. Miha Tom{i~) 12.00 Razvr{~anje stavb glede na rabo energije - energijska izkaznica stavbe (dr. Marjana [ijanec-Zavrl) 12.30 Energijske nalepke gospodinjskih aparatov (dr. Marjana [ijanec-Zavrl) 14.30 Zimski vrt kot cenovno ugoden podalj{ek stanovanja (Finstral) 15.00 Feng shui v sodobnem vrtu (Vecronia) 15.30 Vrt po meri ~loveka (Vecronia) 16.00 Kak{na kritina je najprimernej{a? (Bramac) 17.00 S ~im ogravati hi{o? Cene in stro{kovna razmerja med energenti (mag. Miha Praznik) 17.30 Uporaba solarnih sistemov (mag. Miha Praznik) 18.00 Samogradnja sprejemnikov son~ne energije (mag. Miha Praznik) 18.30 Uporaba toplotnih ~rpalk v stanovanjskih objektih (mag. Miha Praznik) 19.00 Cenje{i na~in ogravanja - sodobni kotli na lesno biomaso (mag. Miha Praznik) Nedelja, 7.3.2004 10.30 (Krajinski arhitekt Grega Vre{) 11.00 (Krajinski arhitekt Grega Vre{) 11.30 (Krajinski arhitekt Grega Vre{) 12.00 Ukrepi v ve~stanovanj. stavbah - toplotna za{~ita (mag. Miha Praznik) 12.30 Ukrepi v ve~stanovanjskih stavbah - ogrevanje (mag. Miha Praznik) 14.30 Klima naprave (mag. Miha Praznik) 15.00 Ograja je najbolj{i sosed (Radox) 15.30 Kak{no vrtno pohi{tvo izbrati? (Novoles) 16.00 Nujno o dimnikih in zra~nikih (Schiedel) ijaLeS 56(2004) 1-2 intervju med srednjo, zahodno in jugovzodno Evropo, medtem ko mora postati naj-pomembnej{e sti~i{~e med proizvajalci in njihovimi kupci, tako iz vrst podjetij kot iz vrst posameznikov - da se lahko na enem mestu in v neposrednem stiku med ponudniki in povpra{evalci razkrivajo najnovej{e tehnologije in ino-vativne zamisli, s katerimi tako slovenska kot tuja podjetja na globalnem trgu ponudbe “vse za dom” prehitevajo konkurenco. In tokratni sejem je na dobri poti - kolikor smo uspeli pridobiti informacij od podjetij, so precej okupirana s pripravo svojih lastnih nastopov, saj naj bi bili po njihovih zagotovilih na leto{njem sejmu pri~a predstavitvam {tevilnih novosti. Koliko pa je sejem aktualen za tuje razstavljavce? Po absolutni {tevilki jih je malo, ni~ ve~ kot 15, saj imajo direktni tujci med razstavljavci prakti~no le 3-odstotni dele‘. Ampak ta relativno nizka {tevilka je nekoliko varljiva, saj pri tujih razstavljavcih nenehno opa‘amo, da se prakti~no ‘e po enem letu pojavijo na sejmu v obliki zastopnikov oziroma ustanovijo v Sloveniji svoje podjetje. Omenili ste v va{i strategiji sprejeto segmentacijo sejma, ki bo povpre~nemu obiskovalcu omogo~ala hitrej{o in pregled-nej{o orientacijo med razli~nimi ponudniki - katere programe torej lahko najdemo v posameznih halah? V hali A so predstavljeni ponudniki monta‘nih hi{ in del stavbnega pohi{tva. Stavbno pohi{tvo poleg tega najdemo tudi na prehodu iz A v A2 ter zavzema celotno halo A2. V hali C je locirano gradbeni{tvo, izolacije, kritine ipd. V hali D je predstavljena vratna avtomatika, ograje ter podobne stvari, vezane na vrt. Klima naprave in ogrevanje so v pritli~ju kompleksa B – gre za pribli‘no dve tretjini hale, medtem ko je preostali prostor namenjen kopalni{ki opremi, armaturam ipd. V kletnem delu te iste hale je ume{~eno predvsem industrijsko ogrevanje, kotli ipd. ter in{talacije; nekaj malega preostalega prostora pa je namenjeno {e gradbeni{tvu. V galeriji, torej v nadstropju hale B, imamo spalni program, ki je precej obse‘en, potem so tu - letos precej v porastu - tudi ponudniki rolet in sen~il. Prav tako je na tem mestu predstavljeno nekaj malega pohi{tva, pri ~emer ne gre za klasi~no, ampak za vgradno pohi{tvo, torej za re{itve bivalnega prostora. Relativno pester program pa tudi letos ostaja v hali B2, kjer gre za dedi{~ino [tajerske gospodarske zbornice, ki je imela do lani zakupljeno skoraj celotno halo, v kateri je predstavljala svoja podjetja. ^eprav zaradi reorganizacije letos ta zbornica ni pripravila skupinskega nastopa na sejmu, pa so se na svoja obi~ajna mesta prijavila posamezna individualna podjetja. Tako je v tej hali ostalo {e malo programske zmede; pa vendar lahko tudi tukaj izlu{~imo kot glavni poudarek – vsaj v enem delu hale - na pe~eh in kaminih. Od hal tako ostane za predstavitev {e Jur~ek, kjer bo razstavljena vrtna oprema in pohi{tvo. Sicer pa je strah pred neinformiranostjo obiskovalcev o sejemski ponudbi odve~, saj bo vsak ob nakupu vstopnice na blagajni prejel tudi tloris razstavi{~a v A4 formatu, z navedbo razstavljavcev v posameznih dvoranah. Poleg tega bomo pred vsako dvorano postavili propagandno tablo z navedbo razstavljavcev, ki se v njej predstavljajo – ta tabla bo enake barve, kot je dvorana ozna~ena na prilo‘enem tlorisu, s ~imer ne samo da bomo olaj{ali orientacijo obiskovalcem na sejmi{~u, temve~ obenem omogo~ili razstavljavcem brezpla~no reklamo. Kaj pa bomo lahko videli na zunanjih sejemskih povr{inah? Ta m se bo predstavilo pribli‘no 40 razstavljavcev; gre pa za razli~ne proizvode: od bazenov do cementnih izdel- kov, stavbnih izdelkov, gara‘nih vrat, kaminov, fasad … Kot smo bili lahko pri~a ponudnikov izpred let, se da tak razstavni prostor (ki je tu tudi cenej{i od notranjega) lepo urediti, obenem pa imajo nekateri tako specifi~ne izdelke, da jih niti ne morejo predstaviti na notranjih povr{inah sejma. Ne nazadnje naj omenim tudi, da se bo sejem DOM zgodil na prenovljeni plo{~adi med halo A in Dunajsko cesto, kjer so sedaj podani vsi pogoji za precej bolj kvalitetno razstavljanje tistih, ki ‘elijo najeti zunanji prostor. ^e poveva za konec {e nekaj prakti~-nih informacij glede delovnega ~asa sejma in cene vstopnic – menda so slednje ostale od lani nespremenjene? Cene vstopnice so res ostale nespremenjene in zelo ugodne: 900 SIT. Poleg tega bomo obiskovalcem tudi letos ponudili mo‘nost nakupa dru‘inske vstopnice, za katero bo treba od{teti le 1.980 SIT. Posebej je treba tudi poudariti, da je v ceni vstopnice ‘e vklju~ena parkirnina in da se bodo prodajale tudi ‘e na samem parkiri{~u, s ~imer bomo vsaj delno re{ili problem parkiranja. Ob tem velja seveda {e standardna ponudba nakupa vstopnice po ni‘ji ceni za otroke, dijake, {tudente in upokojence, in sicer po 700 SIT, medtem ko bodo imeli otroci do 7 leta in invalidi na vozi~kih s spremljevalcem vstop prost. Sejem bo za obiskovalce odprt od srede, 3. 3., do nedelje, 7. 3. 2004, med 10. in 20. uro, izvzem{i zadnji dan, ko se bo sejem zaklju~il ob 19. uri. S takim urnikom bomo omogo~ili ogled tudi obiskovalcem z dalj{im delavnikom, kajti raziskave sodobnega na~ina ‘ivljenja ka‘ejo, da ogromno ljudi zaradi slu‘-benih in doma~ih obveznosti nakupuje ali pa si ogleduje stvari {ele po 18. uri. Uradno pa bo sejem odprt `e 2. marca, ko bo poslovni VIP in novinarski dan. Les 56(2004) 1-2 Oglas sejem DOM strokovne vesti Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo in DIT lesarstva Ljubljana organizirata posvet Lesena gradnja – stanje in trendi v petek, 05. marca 2004 ob 1030 uri na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani (dvorana Forum) Posvet je namenjen vsem, ki jih zanima podro~je lesene gradnje. Brez kotizacije. Kitek Kuzman Manja *, Hrovatin Jasna ** NOVI NA^INI UPORABE LESA Dana{nja masivna gradnja ni premo~rtno nadaljevanje tradicionalne kladne gradnje, ampak preobrazba v industrijski produkt, ki posku{a ponovno poudariti ekolo{ke in psiholo{ke kvalitete lesa. Predstavljeni bodo novej{i masivni konstrukcijski sistemi, ki so danes v uporabi. Primarni nosilni elementi so sestavljeni iz masivnih, plo{~atih lamel, ki so povezane s pomo~jo lepljenja, ‘ebljanja ali mozni~enja. Tako nastalo leseno ploskovno konstrukcijo se uporablja za stropne elemente, vertikalne stenske in stre{ne elemente. * univ.dipl.in`.arh, asistentka, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Katedra za pohi{tvo, Ro`na dolina c. VIII/34, Ljubljana, manja.kuzman@bf.uni-lj.si * doc. dr. univ.dipl.in`.arh, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Katedra za pohi{tvo, Ro`na dolina c. VIII/34, Ljubljana, jasna.hrovatin@bf.uni-lj.si [ernek Milan* LESENE PLO[^E IN NOSILCI ZA KONSTRUKCIJSKE NAMENE – OSB, LVL in PSL V zadnjih dveh desetletjih je lesna gradnja do`ivela veliko sprememb. Poleg klasi~ne gradnje z masivnim lesom se vse bolj uveljavlja gradnja z uporabo lepljenih nosilcev in lesnih plo{~. Poleg obi~ajnih lesnih tvoriv kot so iverne, vezane in masivne lesne plo{~e se pri gradnji uporablja vse ve~ OSB plo{~ in lesenih nosilcev vrste LVL in PSL. Razne kombinacije teh materialov omogo~ajo konstrukcijo nosilnih elementov z izrazito funkcionalnostjo in efektivno izkori{~enostjo lesne surovine. * doc. dr. univ.dipl.in`.les., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Katedra za `agarstvo in lesna tvoriva, Ro`na dolina c. VIII/34, Ljubljana, milan.sernek@bf.uni-lj.si Pucelj Janez* RIKO HI[A - NOVA KVALITETA BIVANJA Predstavitev projekta - LESENA MASIVNA HI[A RIKO z vidika: uporabljenih materialov, gradbeno-fizikalnih lastnosti, arhitekturnih mo`nosti in prednosti za kon~nega uporabnika. Celotna konstrukcija hi{e Riko je iz masivnega lepljenega, tehni~no suhega smrekovega lesa. Kakovostno izvedbo hi{e Riko potrjujejo evropski patent, pridobljeni tehni~ni certifikat kakovosti in dose`eno prvo mesto za okoljski izdelek leta 2002 v Sloveniji. * univ. dipl. in‚.les., vodja proizvodnje poslovne enote Ribnica, RIKO d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana, janez.pucelj@hise-riko.si Hazler Vito* LES V TRADICIONALNEM STAVBARSTVU NA SLOVENSKEM Les sodi poleg kamna in gline med najstarej{a gradiva bivali{~ in gospodarskih stavb tudi na Slovenskem. V preteklosti so ga na razli~ne na~ine vgrajevali v ostenja, strope, tla, ostre{ja, opa`e, ograje in drugam. Pri tem so uporabljali razli~ne vrste lesa, pa~ glede na geografsko obmo~je, gozdni sestav in tudi glede na gmotne zmo`nosti graditeljev. Posebej so zanimive razli~ne lesne zveze, ki odsevajo izjemno tehni~no znanje tesarskih mojstrov in odli~no poznavanje strukture lesa. @al se to znanje ve~inoma izgublja, podobno kot obdelava kamna, gline, slame in drugih avtenti~nih gradbenih materialov. *docent za podro~je etnologije, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Zaveti{ka 5, Ljubljana, vito.hazler@ff.uni-lj.si Turkulin Hrvoje*, Jirou{-Rajkovi} Vlatka** FAKTORJI KI VPLIVAJO NA TRAJNOST LESENIH FASAD Za trajnost lesa na fasadi je nujna fizi~na za{~ita lesa (prepre~evanje vpliva {kodljivih dejavnikov na les), ustrezna konstrukcijska za{~ita (pravilno oblikovani detajli) in ustrezen izbor povr{inske za{~ite. Ta koncept vklju~uje pravilen izbor materialov, ustrezno oblikovanje fasade, pravilno konstruiranje lesenih elementov fasade, dobro povr{insko obdelavo in kemijsko za{~ito, ter potrebno vzdr`evanje med uporabo. *prof. dr. univ. dipl. in‚.les., Sveu~ili{te u Zagrebu, [umarski fakultet, Zavod za konstrukcije i tehnologiju proizvoda od drva, Sveto{imunska 25, 10000 Zagreb, hrvoje@sumfak.hr **doc.dr. univ. dipl. in‚.les.., Sveu~ili{te u Zagrebu, [umarski fakultet, Zavod za konstrukcije i tehnologiju proizvoda od drva, Sveto{imunska 25, 10000 Zagreb, jirous@sumfak.hr Srp~i~ Jelena* LESENI MOSTOVI - V^ERAJ, DANES IN JUTRI V Sloveniji so slabe izku{nje z nepravilno izvedenimi in pomanjkljivo vzdr`evanimi mostovi povzro~ile velik zaostanek pri gradnji sodobnih lesenih mostnih konstrukcij. Tak pristop je neupravi~en, saj je z ustrezno za{~ito lesa in s pravilnimi konstrukcijskimi re{itvami mo`na izvedba lesenih mostov z zelo razli~nimi funkcijami – od brvi za pe{ce do objektov za la`ji promet in celo mostov za najve~je obremenitve. V svetu dobro poznajo prednosti lesenih mostov – pri manj{ih objektih je to hitrost izvedbe, pri velikih majhna lastna te`a, pri vseh pa estetski izgled objekta. *mag. gradbeni{tva, vodja Odseka za lesene konstrukcije, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, Dimi~eva 12, Ljubljana, jelena.srpcic@zag.si BviiaLes 56(2004) 1-2 strokovne vesti Lesnina in‘eniring d.d. je z najve~jim proizvajalcem formatnih ‘agalnih strojev ALTENDORF dosegla dogovor o strate{kem sodelovanju Nem{ka firma Altendorf bo ~ez 2 leti praznovala 100-letnico svojega obstoja. Leta 1906 je Wilhelm Altendorf izna{el formatni ‘agalni stroj z vozi~kom, kar je prvi~ omogo~ilo natan~no ‘aganje pod pravim kotom. Danes je Altendorf specializiran izklju~no za formatne ‘agalne stroje. Strokovnost in pravilnost njegove usmeritve potrjuje prek 100.000 zadovoljnih uporabnikov ‘agalnih strojev po vsem svetu. Osnovna modela v proizvodnem programu formatnih ‘agal-nih strojev sta F 45 in WA 80: Model F 45 je modularno zasnovan in omogo~a konfiguracijo, ki v popolnosti ustreza zahtevam uporabnika. Model WA 80 je naslednik prvih modelov s to oznako iz leta 1956. Zaradi standardizirane opremljenosti in velikih serij je cenovno dostopen in zato {e vedno prodajna uspe{nica. D Formatni kro‘ni ‘agalni stroj Altendorf WA 80 Glavne lastnosti modela WA 80, ki zagotavljajo dolgoletno zadovoljstvo pri delu, so: • brezstopenjska nastavitev vi{ine ‘aga prek vija~nega vretena in nagiba ‘aginega lista z elektromotorjem, • sistem za hitro menjavo ‘aginih listov, • robustni prislon za ‘aganje pod kotom, • merilne skale in digitalni zaslon za prikaz naklona ‘aginega lista, • 5,5 kW glavni motor, ijaLeS 56(2004) 1-2 • preizku{eni Altendorfov sistem dvojnih vodil za pomik vozi~ka, ki ga ni treba vzdr‘evati. Navedene karakteristike spadajo v standardno opremo. @agalni stroj dobavljamo v dveh izvedbah vozi~ka - 1800 mm ali 3200 mm ter s predrezilom ali brez njega. Lesnina in‘eniring d.d. Parmova 53, 1000 Ljubljana D tel. 01/47-20-631, 47-20-632, 47-20-667 fax 01/43-62-191 e-po{ta: lesnina.zastopstva@siol.net www.lesnina-inzeniring.com Vabimo vas, da se udele‘ite Kongresa o lesnih {kodljivcih in za{~iti lesa v Ljubljani! Katedra za patologijo in za{~ito lesa, Oddelka za lesarstvo, med 6. in 11. junijem 2004 organizira 35. kongres o lesnih {kodljivcih in za{~iti lesa (International Research Group on Wood Preservation, 35. IRG/WP), ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vabljeni ste, da prisluhnite strokovnjakom iz vsega sveta, ki bodo predstavili najnovej{a spoznanja s tega podro~ja. ^e ‘elite, lahko na kongresu predstavite tudi svoje raziskave v obliki referata ali posterja. Prispevek v angle{~ini (4-7 strani) do 1. marca 2004 po{ljite na elektronski naslov irg@sp.se. Ve~ informacij dobite na spletni strani http://www.irg-wp.bf.uni-lj.si/. strokovne vesti S prilagodljivostjo in funkcionalnostjo pred konkurente avtor Matej KADUNC Obdobje med 19. in 25. januarjem je za pohi{tvene proizvajalce in trgovce z vsega sveta na koledarju ozna~en z velikimi ~rkami – vsako leto se v tem ~asu v nem{kem mestu Köln odvija najve~ji pohi{tveni sejem na svetu – Die Internationale Möbelmesse Cologne. Letos se je na sejmu predstavilo 1368 razstav-ljalcev iz 48-ih dr‘av, med katerimi smo lahko poleg Gospodarske zbornice Slovenije opazili tudi 12 slovenskih podjetij: Impakta, Javor Pivka, Kli Logatec, Liko Vrhnika, LIP Bled, LIPA Ajdov{~ina, Razgor{ek, Salco, Studio P, SVEA, TAP in TOM. Sejem je letos obiskalo 120.000 ljudi, od tega 90.000 v prvih petih dneh, ko je sejem zaprt za {ir{o javnost in je namenjen le strokovni javnosti. Velik de-le‘ strokovne javnosti potrjuje izjemno pomembno vlogo za razstavljalce pri vzdr‘evanju poslovnih stikov z njihovimi strankami, predvsem iz Rusije in Daljnega vzhoda. Ne smemo namre~ prezreti, da je pohi{tvena dejavnost v tem delu sveta v izjemnem vzponu, kar pove~uje pomen tega sejma. Sicer pa velja omeniti, da poleg sejma v Kölnu ohranjata primat najpomemb-nej{ih sejmov pohi{tva v Evropi tudi sejem v Milanu in Stockholmu. Sejem Salone Internazionale del Mobile v Milanu na ogled ponuja najpomemb-nej{e novosti v pohi{tveni industriji, na sejmu v Stockholmu se predstavljajo predvsem skandinavski razstavljalci. Pohi{tveni sejem IMM Cologne 2004 je optimisti~no nakazal konec te‘ke recesije, s katero se zadnjih nekaj let borijo proizvajalci v tej panogi, saj je iz izdelkov, predstavljenih na sejmu, jasno zaznati, da podjetja veliko pozornosti in sredstev vlagajo v razumevanje potreb potro{nikov. Zavedajo se nam-re~, da bodo pre‘ivela zgolj tista podjetja, ki bodo s svojimi izdelki uspela zadovoljiti potrebe potro{nikov. Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti razumevanja potreb potro{nikov so nekateri najve~ji pohi{tveni proizvajalci na svetu v svojih podjetjih organizirali posebne oddelke, v katerih spremljajo in natan~no analizirajo ‘ivljenjski slog potro{nikov. Nato v proces razvoja izdelka vstopijo oblikovalci, ki na podlagi rezultatov analiz razvijejo izdelek, ki zadovolji potrebe potro{nikov, hkrati pa podjetju zagotavlja ~im ni‘je produkcijske stro{ke. Zgoraj omenjene raziskave ka‘ejo, da potro{nik pohi{tveni industriji in njihovim oblikovalcem narekuje predvsem uporabno pohi{tvo. Na Köln-skem sejmu je bilo tako zaznati mo~an trend izrazito uporabnega pohi{tva, ki dosedanjim izdelkom dodaja nove funkcije in dodatne na~ine uporabe, kar oblikovalci dose‘ejo z novimi oblikami izdelkov, spremenjenimi materiali in druga~nimi barvami ter vzorci. Nove funkcije in dodatni na~ini uporabe vedno bolj povezujemo z vsako- dnevnim prilagajanjem pohi{tva glede na razpolo‘enje potro{nika. To zmo‘-nost izrazitega prilagajanja pohi{tva trenutnim zahtevam potro{nika podpira pohi{tvo s svojimi izvirnimi dodatnimi lastnostmi, ki na prvi pogled sicer niso vidne. Primer izdelka, ki postane zanimiv {ele ob razkritju svoje skrite lastnosti, je omara nem{kega podjetja Schulte Design. Zasnovali so omaro s steklenimi drsnimi vrati, kateri lahko z gumbom na daljinskem upravljalniku spremenimo prosojnost stekel. Ko imamo stvari v omari pospravljene, pustimo stekleno povr{ino prosojno, sicer pa s preprostim pritiskom na daljinski upravljalnik s pomo~jo teko~ih kristalov v celoti zatemnimo steklo. Skrivnost izdelka ti~i v teko~ih kristalih, ki so vstavljeni med dve pokrivajo~i se stekli v drsnih vratih in so priklopljeni na elektri~no napeljavo. Nizozemski proizvajalec Arco se je lotil zadovoljevanja potreb potro{-nikov z uporabo novih materialov. Na sejmu je prikazal kuhinjsko mizo, ki je izdelana iz posebne plastike in ohranja videz mize, narejene iz masivnega lesa. Uporabili so posebno vrsto plastike, ki ima pred lesom veliko prednosti. Poleg odpornosti na praske je odporna tudi na vro~ino in tako omogo~a po-stre‘bo vro~ih jedi na mizo brez uporabe podstavkov, ki varujejo mizo pred vro~ino. Les 56(2004) 1-2 strokovne vesti BRÜHL - Moule 3 in 5 ROLF BENZ 6000-1 D WALTER KNOLL - 02 FOSTER 505 D WALTER KNOLL - 04 FOSTER 505 D MACHALKE - SUMO 2 ijaLeS 56(2004) 1-2 strokovne vesti Nem{ki proizvajalec Rolf Benz je prav tako predstavil izdelek, ki navzven ne ka‘e svoje inovativne zasnove. Na razstavnem prostoru je predstavil kuhinjski stol, ki spreminja udobnost glede na polo‘aj sedenja. Z raziskavami potro{nikovih navad so ugotovili, da med obedom sedimo na prednji polovici sedalne povr{ine stola, po obedu pa se naslonimo na hrbti{~e stola in uporabimo celotno sedalno povr{ino. Zato so razvili stol, ki se iz obi~ajno trdega kuhinjskega stola, ko sedimo na prednji polovici sedalne povr{ine, prelevi v po~ivalni{ko mehak naslanja~ ob sedenju na celotni sedalni povr{ini. Na pove~ano uporabnost pohi{tva stavijo tudi pri podjetju Walter Knoll, ki so poleg nekaterih drugih podjetij prikazali nizke, a {iroke zofe z izrazito {irokimi D CLASSICON - JUNO TOM Oblazinjeno pohi{tvo uspe{no na Imm Prodorni slovenski proizvajalec oblazinjenega pohi{tva TOM Oblazinjeno pohi{tvo d.d. iz Mokronoga se je predstavil na sejmu Imm cologne v Kölnu. Flip, vrhunski izdelek oblikovalca Damjana Ur{i~a, je bil nominiran za nagrado Best Item 2004 (interior innovation award cologne 2004), ki se letos ‘e drugi~ podeljuje v okviru sejma Imm cologne. O Flipu je spregovoril tudi glavni direktor Nem{kega oblikovalskega sveta Andrej Kupetz: „Izdelek Flip je inovativen in multifunkcionalen program, ki s svojim `lahtnim oblikovanjem prepri~uje. Za podjetje Tom je to vsekakor korak v pravo smer na evropskem trgu.“ Konceptu nagrade, ki zavzema pet kategorij - Best Item, Best Detail, Materials Innovation, Best System in Classic Innovation (najbolj{i izdelek, najbolj{i sistem, najbolj{i detajl, inovativni materiali in klasi~na inovacija), se je letos pridru`ila tudi nova kategorija Trofeja, ki je namenjena mladim oblikovalcem, ki so prvi~ na tr`i{~u s svojim izdelkom. V kategoriji najbolj{i izdelek ( Best item) je bil letos nominiran Flip, ki sodi v linijo Avantgarde, skupino oblazinjenega po-hi{tva, ki upo{teva sodobne trende v mednarodnem svetu oblikovanja. Organizator tekmovanja za podelitev te presti`ne nagrade je Nem{ki oblikovalski svet (German Design Council). Komisijo, ki ocenjuje razstavljene primerke, sestavljajo mednarodni strokovnjaki, kot npr. {panska oblikovalka Patricia Urquiola, glavni in odgovorni urednik Frame-magazine Robert Thiemann, oblikovalec James Irvine, Gunilla Allard, oblikovalka iz Stockholma in Andrej Kupetz. Kölnski sejem s podelitvijo te nagrade omogo~a svojim razstavljalcem atraktivno komunikacijsko orodje za pozi-cioniranje svojih blagovnih znamk. Flip je s svojo nominacijo dokazal, da se tudi slovenski oblikovalci lahko kosajo z evropskimi. vijaLes 56(2004) 1-2 strokovne vesti naslonjali za roke. Prek naslonjal so poveznjeni pladnji, na katera lahko odlo‘imo pija~o, sla{~ice ali majhen prigrizek. Pladnji so ve~inoma izdelani iz pleksi stekla, zaslediti pa je tudi aluminijaste in lesene. Ko se zbere ve~ja dru‘ba in primanjkuje sedi{~, pladenj enostavno odmaknemo, {irok naslon za roko pa ponudi dodatno se-di{~e. K snovanju izdelka z novimi lastnostmi, ki zadovoljuje potrebe potro{nika, je pristopilo tudi italijansko podjetje Molinari in za svoje zofe razvilo prevleke, ki so snemljive in hkrati dvostranske. Ena stran prevleke je usnjena, druga stran prevle~ena z blagom. Usnjena stran je hladna na otip in zato primerna za vro~e poletne dni, medtem ko je za hladne zimske dni primerneje, da prevleko obrnemo, saj blago pove-~uje ob~utek topline. Nasploh je blago grobo tkano, mnogokrat surovo in na otip precej robato. Krasijo ga bogati vzorci, ki so veliki in dajejo blagu globino. Volnene in bom-ba‘ne tkanine pogosto krasijo veliki cvetni motivi, pa tudi klasi~ni geometrijski liki. Kljub vedno novim tkaninam je usnje {e vedno zelo priljubljeno in ohranja svoj pomen pri oblazinjenem pohi{tvu. Proizvajalci so svoje pohi{tvo odeli v mo~ne barve, med katerimi prevladuje hladna in neorgansko rde~a, sivomod-ra ter temnorjava, ki jo proizvajalci kombinirajo s pe{~eno. Les je barvan s temnej{imi toni, predvsem v rde~erjavo ali ~rno barvo. Mnogobarvnost ohranjajo tudi kerami~ne povr{ine. Po lanskoletnem zati{ju se po~asi vra~ajo kromirane povr{ine in izdelki iz aluminija. Zaslediti je tudi baker, bron in medenino, ki dajejo pohi{tvu te‘ak in topel videz. Topel, mehak in vo{~en izgled oblikovalci dobijo tudi z uporabo plastike in umetnih smol, ki jih obarvajo v mat tone. revijaLes 56(2004) 1-2 Kot ‘e nekaj let, ko smo ugotavljali, tudi kriti~no, da sejem pohi{tva v Kölnu ni ve~ tisto, kar je bil neko~, se je tudi letos potrdilo, da sejem spreminja svoj karakter. V svetu se ‘e nekaj ~asa na~in bivanja spreminja in to se ka‘e tudi v novih izdelkih in njihovi ponudbi. ^e spremljamo vodilne, uspe{ne nosilce trendov (trend setter), mora biti situacija na trgu bolj jasna. Dejstvo je, da se trendi (prav tako kot v avtomobilski, modni … panogi) zelo hitro spreminjajo in, ~e nisi nosilec, pa~ mora{ biti hitri spremljevalec trendov. Pomembno je zaznati, kaj se dogaja na trgu, kak{no je trenutno povpra{evanje in kak{no bo v prihodnosti. Kvaliteta izdelka ni dovolj za uspe{no tr‘enje, je pa povsem samoumevna. Na vseh razstavnih povr{inah sejma se ponujajo izdelki na ~im bolj celosten na~in s poudarjanjem prednosti izdelka (kvaliteta, originalnost, inovativnost ...). Temu je podrejena tudi scena razstavnega prostora (stojnice), ki ne konkurira izdelkom, ampak jih dopolnjuje. Tudi na~in razstavljanja izdelkov je trendovski. Povsem gotovo je, da pohi{tva, ki ga vidimo v trgovinah v Sloveniji, na sejmu prakti~no nismo videli, ali pa ga je bilo zanemarljivo malo. Tudi katalogi in revije, ki obravnavajo bivalne prostore, ponujajo predvsem kvalitetno oblikovano pohi{tvo v vseh cenovnih razredih. Pohi{tvo ni samo moderno – trendovsko, ampak tudi klasi~no, nostalgi~no … Pohi{tvo ‘e nekaj ~asa ni ve~ izdelek iz lesa, blaga … Uporabljajo se vsi naravni in tudi veliko umetnih materialov. Poleg oblik in barv je vedno bolj pomembna kombinacija teh materialov. Na~in ponujanja pohi{tva je prete‘no celosten tako, da daje potencialnemu kupcu mo‘nost in ob~utek individualne odlo~itve. Tudi v Kölnu je bilo opaziti pove~ano zanimanje za hrast, oreh, javor in les, lu‘en na barvo lesa wenge. Mo~no je pri oblikovanju poudarjen minimalizem, horizontalne ravne linije (furnir se pojavlja na pohi{tvu horizontalno). Letos ni bilo leta kuhinj (cuisinale), vendar jih je bilo videti kar nekaj. Po pravilu pa so bile vse predstavljene sodobno – kosovno in ne v nizu kot desetletja do sedaj. Ob predstavitvah se ~uti, da je kuhinja v sodobnem stanovanju le del enotnega bivalnega prostora. Ob ~istih linijah omarnega pohi{tva je opaziti elegantne linije sede‘nega pohi{tva, kjer prevladujejo kvalitetne naravne ter sinteti~ne tkanine in seveda usnje. [e pred leti vidna nabuhlost je le {e izjema. Tudi letos je na sejmu bilo opaziti kar nekaj slovenskih proizvajalcev, ki so pokazali nekaj zanimivih izdelkov. Ob~utek pa imam, da se promoviramo premalo smelo. Verjetno bi bilo na tako velikem sejmu smiselno ponuditi slovenske izdelke bolj pragmati~no in povezano. Kar nekaj na{ih proizvajalcev je bilo na sejmu celo sosedov in morda bi bilo v prihodnje smiselno, da bi ponudbo izdelkov med seboj povezali. Na velikih trgih imajo vse ve~ mo‘nosti tisti, ki lahko ponudijo vse. To pa pomeni, ker nih~e ne izdeluje vsega, da bi bilo treba posle povezovati. Ob taki ponudbi lahko pri~akujemo tudi ustrezne poslovne partnerje, ki i{~ejo celostne re{itve za tr‘enje. Ta k na~in promoviranja bi morali izvesti tudi v elektronski obliki, saj je to ‘e resna konkurenca sejemskim predstavitvam. @e EU trg je za slovenske zmogljivosti tako velik, da ob pravilnem lotevanju lahko uspe{no ponudimo svoje izdelke - plod lastnega znanja. ^e bomo znali vse ponuditi pod nekaj blagovnimi znamkami, seveda lastnimi, se za prihodnost slovenske pohi{tvene industrije ni treba bati. strokovne vesti Inovativna dejavnost v Jelovici [kofja Loka avtorica Jana KO[IR Ni kakovosti in napredka brez inova-tivnosti, saj odkar si človek podreja naravo mora nenehno inovirati, da popravlja stare napake, obenem jih zaradi svoje zmotljivosti dela vedno znova. Način dela lahko neprestano izboljšujemo, to pomeni , ko ob delu naletimo na ovire, probleme in težave, jih neprestano odpravljamo. Ker pa se zavedamo, da smo vsi zaposleni ključnega pomena za uspeh podjetja oz. kot pravi Emerson, da je sleherna velika organizacija zgolj podaljšana senca posameznika in, da je potencial znanja vseh zaposlenih zelo velik, a žal neizkoriščen, smo želeli najti način, kako to znanje tudi pridobiti. Rešitev smo videli v dodatnem motiviranju in vzpodbujanju razvoja inovativne dejavnosti. Število inovativnih predlogov je v letošnjem letu v primerjavi z lanskim zelo poraslo. Rezultati pa so poleg gospodarske koristi tudi naslednji: racionalnejši in cenejši postopki izdelave in uporabe materiala, boljša kakovost dela, večja varnost dela, lažje delo ... Končni cilj vse te dejavnosti pa je čimbolj izboljšati poslovni proces v družbi. Glavne aktivnosti na področju inovativne dejavnosti so bile: 1. Z različnimi aktivnostmi smo želeli čimbolj motivirati in vzpodbujati zaposlene k inovacijski dejavnosti: • v začetku leta sta bila izdana korigirana Pravilnik o inovacijah in OP 041 - Pospe{evanje ustvarjalnosti, ki sta prinesla novosti v vi{ini nagrad in v obra~unu nagrad v bruto vrednosti, po vseh proizvodnih obratih je bilo izvedeno izobra`evanje in anketa na temo inovativne dejavnosti, oblikovali smo tudi logotip inovativne dejavnosti: ZnanjeInovacijePrihodnost, razpisani sta bili dve redni tematski akciji: Var~ujem papir in Uporaba lesnih ostankov, v septembru smo imeli poseben razpis na problematiko Embaliranja oken, izpeljali smo tudi akcijo Naj inovacija do l. 2001, ki je nastala na podlagi pripomb delavcev, ki so `e v preteklosti imeli veliko koristnih idej in so se ~utili prikraj{ane, ker sistem nagrajevanja `e tedaj ni bil bolj dore~en, v za~etku l. 2004 pa smo organizirali `e drugo letno sre~anje inovatorjev Jelovice. 2. [tevilo inovativnih predlogov je v leto{njem letu v primerjavi z lanskim zelo poraslo. Rezultati pa so poleg gospodarske koristi (preglednica ) tudi naslednji: racionalnej{i in cenej{i postopki izdelave in uporabe materiala, bolj{a kakovost dela, ve~ja varnost dela, la`je delo ... Kon~ni cilj vse te dejavnosti pa je ~imbolj izbolj{ati poslovni proces v dru`bi. 3. Odmevni pa smo bili tudi izven dru`be Jelovica. OBDOBJE KARAKTERISTIKA L.2002 JANUAR - DECEMBER 2003 [t. predlagateljev 26 38 [t.predlogov 35 66 Izra~unana gospodarska korist - SIT 1.147.666 6.750.479,50 Neto vrednost izpla~anih nagrad - SIT 186.379 717444 Realizacija predlogov 50% 60% - REALIZIRANO [t.prijav/100 zaposlenih 5,9 11,1 Tematske akcije 1 2 Les 56(2004) 1-2 strokovne vesti Inovacija, katere avtor je Lado Osredkar, je s strani inovacijske komisije v okviru obmo~ne gospodarske zbornice za Gorenjsko dobila zlato priznanje. Inovacija se nana{a na izbolj{avo obstoje~ega postopka izdelave moralov za zunanje stavbno pohi{tvo prek dodelave linije za profiliranje okenskih moralov in stroja za zunanje profiliranje. Lahko sklenemo, da tudi v lesni industriji inovativna dejavnost postaja vse bolj pomemben faktor za uspe{nost firm in ena klju~nih prednosti pri kon-kuren~nosti, hkrati pa tudi eno od glavnih orodij na poti iz krize v kateri se lesna industrija `e dalj ~asa nahaja. LIPA z novo lakirno linijo Letos 13. januarja sta si ogledala monta`o nove lakirne linije v LIPI Ajdov{~ina predsednik GZS mag. Jo{ko ^uk in direktorica Obmo~ne zbornice za severno Primorsko Mirjam Bo`i~. Janez Zagode, predsednik uprave LIPA Ajdov{~ina d.d. in ~lan uprave za proizvodnjo Mirjam Hribernik sta gostoma predstavila 5-letni program prestrukturiranja in ju seznanila z predstavitvijo nove lakirne linije vredne 800.000 EUR-ov. Zagon nove pridobitve bo predvidoma 01. februarja 2004. LESNA Pohi{tvo Slovenj Gradec d.o.o. avtor Beno KOTNIK Lesna Pohi{tvo Slovenj Gradec d.o.o. je najve~ja dru‘ba v sistemu Prevent les, ki je v stoodstotni lasti Preventa d.d., hkrati pa tudi najve~ji lesnoindustrijski proizvajalec na Koro{kem. Dolgoletna tradicija predelave lesa in navezanost koro{kega ~loveka na po-klic-mizar je pripomoglo, da se je dru‘ba prebila skozi razli~ne sisteme prestrukturiranja in recesije na tradicionalnih trgih. Po dokon~nem lastninjenju je dru‘ba pridobila prepo-trebno osnovo za nov zagon in razvojni ciklus. Zdru‘ili sta se proizvodnja vratnih kril in proizvodnja podbojev. V svoj sistem pa je pridobila tudi obrat Masiva d.o.o. in ‘agarski obrat @aga Oti{ki Vrh d.o.o. Zagotovila je enovit in pospe{en tehnolo{ki in programski razvoj. Na trgu pa nastopa kot celovit proizvajalec lesenih vrat s priznano blagovno znamko. Vzporedno s tehno-lo{ko prenovo ‘e izvajajo celovito prenovo proizvodnega programa. Klasi~na furnirana vrata nadgrajujejo z novimi linijami ni‘jega in vi{jega cenovnega razreda. S pridobitvijo mad‘arskega trga so raz{irili proizvodnjo vrat z dekor folijami. Prav tako tudi pri stilnih vratih, pri katerih je Lesna ‘e vrsto let vodilni slovenski proizvajalec. Razvili so vrata iz CPL folije, ki so {e posebej zanimiva za tr‘enje na nem{kem trgu. Njihov najnovej{i proizvod pa so vrata iz HPL melaminskih oblog, za katere povpra{evanje hitro nara{~a, predvsem v segmentu namenskih objektnih vrat. V redni proizvodnji imajo nove linije graviranih in intarzijskih vrat. Njihov proizvodni program obsega preko sto modelov vratnih kril in preko dvajset izvedb podbojev, kar jih uvr{~a po raznolikosti ponudbe dale~ pred konkurenco. S ponudbo masivnih vhodnih in notranjih vrat so dopolnili klasi~no ponudbo in z izdelki ‘e prodrli na zahtevno nem{ko tr‘i{~e. S kompletno ponudbo so navzo~i na vseh trgih biv{e Jugoslavije, Bolgarije, ^e{ke, Gr~ije, Tur~ije, Saudske Arabije, Izraela, Rusije, [vice in Avstrije. Intenzivno pa se pripravljajo za nekatera druga tr-‘i{~a. Pospe{en razvoj so usmerili na podro~je tehni~nih vrat s posebnimi fizikalnimi lastnostmi, ki so vedno pogosteje pogoj za pridobitev poslov na javnih objektih, hotelskih kompleksih, {olah, bolni{nicah in drugje. Z nem{kim partnerjem so dolgoro~no za~rtali pot tega razvoja za podro~je Evropske skupnosti. V Lesni Tovarni pohi{tva Pame~e se dr‘ijo na~ela: ni vrat, ki jih ne morejo ponuditi, ni kupca, ki mu ne bi segli v roko in ugodili vsaki njegovi individualni ‘elji in ni trga, ki se mu ne bi prilagodili. Imajo znanje, tradicijo in jasne usmeritve razvoja, zato so prepri-~ani, da poklic mizar na Koro{kem {e dolgo ne bo izumrl. ijaLes 56(2004) 1-2 strokovne vesti Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana avtor Igor LIPUŠČEK DIT lesarstva Ljubljana je z leto{njim letom dobilo novo vodstvo. Novi predsednik dru{tva je Borut Kri~ej, tel.: (01) 423 11 61, 041 862 812, fax.: (01) 257 22 97, e-po{ta: borut.kricej@bf.uni-lj.si, tajnik Igor Lipu{~ek, e-po{ta: igor.lipuscek@bf.uni-lj.si, blagajnik pa Gorazd Crnek, tel.:041/694 738. Naj-novej{a pridobitev DIT lesarstva Ljubljana pa je tudi lasten e-po{tni naslov: ditles.lj@bf.uni-lj.si. Zastavljeni cilji, ki jih narekujejo na{a dru{tvena dolo~ila, temeljijo na dvigu strokovne ravni ~lanov dru{tva, kot tudi vseh strokovnih delavcev, ki delujejo na lesarskem podro~ju. Za dvig strokovne ravni bomo sku{ali poskrbeti z razli~nimi oblikami izobra‘e-vanja, kot so seminarji, svetovanja, organizacija strokovnih izpitov, ogledi sejmov in podjetij lesne dejavnosti. Za dosego teh ciljev bomo delovali znotraj dru{tva, hkrati pa se bomo povezovali z Zvezo lesarjev Slovenije, Slovensko in‘enirsko zvezo, In‘enirsko zbornico, Oddelkom za lesarstvo Biotehni{ke fakultete, Slovenskim in{titutom za standardizacijo in z drugimi organizacijami, ki so nam potrebne za dosego zastavljenih ciljev. V okviru dru{tva sta v leto{njem letu pri~eli delovati dve sekciji. Prva, “Sekcija za sejme”, ki jo vodi Leopold Pri-stavec, se bo ukvarjala z organizacijo ogledov, obsejemskih aktivnosti in z obve{~anjem o doma~ih in tujih sejemskih prireditvah s podro~ja lesarstva. Sekcija vas `e sedaj opozarja na nekaj mednarodnih sejemskih dogodkov iz panog predelave lesa ter opreme za predelavo lesa na sejmi{~ih v Evropi (glej preglednico). Poleg teh pa naj opomnimo {e na nekatere pomembne dogodke v letu 2005, in sicer na sejem INTERZUM v Kölnu (Nem~ija) in sejem v Avstriji BWS. Nekaj pomembnej{ih sejemskih prireditev: München 4. – 10.3.2004 I.H.M. (materiali, oprema in organizacija za lahko industrijo in obrtnike) Skopje 23. - 28.3.2004 MEBEL (pohi{tvo) Milano 14. – 19.4.2004 EIMU (pisarni{ko pohi{tvo), EUROCUCINA (kuhinjsko pohi{tvo) in SALONE INTERNAZIONALE DEL MOBILE (pohi{tvo) Hannover 19. – 24.4.2004 HANNOVER MESSE (najve~ji industrijski sejem industrijske opreme in orodij, avtomatizacije delovnih procesov in energetike) Milano 26. – 30.5.2004 XYLEXPO (lesnopredelovalna tehnologija) in SASMIL (dodatki in polizdelki v pohi{tveni industriji) Pordenone 13. – 16.10.2004 ZOW (dodatki in polizdelki v pohi{tveni industriji) Zagreb 13. – 17.10.2004 AMBIENTA (pohi{tvo in notranja dekoracija) Köln 19. - 23.10.2004 ORGATEC (pisarni{ko pohi{tvo) Beograd 18. – 14.11.2004 SALON NAME[TAJA (pohi{tvo) ijaLes 56(2004) 1-2 strokovne vesti Druga pa je “Sekcija za poslovno informatiko – SPI”, ki jo vodi dr. Jo`e Kro-piv{ek, e-po{ta joze.kropivsek@bf.uni-lj.si, njeno poslanstvo pa je spremljanje stanja na podro~ju razvoja IkT, obravnavanje aktualnih strokovnih vpra{anj s podro~ja poslovne informatike, iskanje povezav med organizacijo poslovnih procesov in poslovno informatiko, re{evanje konkretnih problemov pri informatizaciji poslovnih procesov, ukvarjanje s proizvodno informatiko, ki je za nas, lesarje, specifi~na, oblikovanje ad_hoc ekipe (teama) za re{e-vanje konkretnih problemov, dopolnilno izobra`evanje in usposabljanje ~lanov o novostih na podro~ju poslovne informatike ter omogo~anje izmenjav mnenj in izku{enj ~lanov. Za dosego na{tetega pa bi bila primerna naslednja vsebina SPI: organiziranje posvetovanj (izmenjava mnenj in izku{enj), izobra`evanj in delavnic; skupinska prijava projektov (npr. pri MG, MID ipd.) in sodelovanje pri njihovem izvajanju; priprava formalnih in neformalnih sre~anj nekajkrat na leto. V sekcijo ste vabljeni informatiki, informatiki v lesnoindustrijskih podjetjih, tehnologi, planerji, skratka vsi, ki vas problematika informatizacije poslovanja zanima. Dru{tvo bo poleg delovanja sekcij organiziralo ‘e tradicionalna posvetovanja ob Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu in sejmu LESMA, seminarje in predavanja s posameznih podro~ij lesarstva, seminarje za opravljanje strokovnih izpitov po Zakonu o graditvi objektov ter druge aktivnosti s podro~ja izobra-‘evanja ter strokovne ekskurzije v zanimiva lesnoindustrijska podjetja. V pripravi je tudi spletna stran dru{tva, ki bo v kratkem dostopna na inter-netnem naslovu http://www.ditles-lj.bf.uni-lj.si. Na spletni strani boste lahko spremljali teko~e informacije o dru{tvu in o dogodkih s podro~ja lesar- ijaLeS 56(2004) 1-2 stva doma in v tujini. S svojimi vpra{a-nji, predlogi in pripombami nas lahko kontaktirate tudi na e-po{tnem naslovu ditles.lj@bf.uni-lj.si. V prihodnje si bomo prizadevali za ponovno organizacijo dru‘abnih sre-~anj in piknikov, ki so na ‘alost zadnji dve leti izostali. Zavedamo se, da so taka sre~anja prilo‘nost za navezavo Srednja gozdarska in les Dnevih tehni~ne kulture avtorica Zorislava MAKOTER V mesecu novembru 2003 je na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani potekala tradicionalna prireditev Zveze za tehni~no kulturo Slovenije – ZOTKS Dnevi tehni~ne kulture - DTK. Prireditev DTK nedvomno pomembno prispeva k zanimanju mladih za tehni~no kulturo in tehni{ke poklice, omogo~a pridobivanje novih znanj in dodatno spodbuja mlade, da se vpisujejo v programe izobra‘evanja za teh-ni{ke poklice. ^eprav dejavnosti mladih s podro~ja tehni~ne kulture potekajo kontinuirano skozi vse leto kot del pedago{kih programov, v kro‘kih osnovnih in srednjih {ol, del dejavnosti tehni~nih in pedago{kih fakultet, v dru{tvih mladih tehnikov, se v teh dneh mladi sre~ujejo na ve~dnevnih prireditvah, prika‘ejo lastne projekte in izdelke, organizirane so delavnice, seminarji in demonstracije posameznih razstavljavcev. stikov in okrepitev sodelovanja, zato bomo ta sre~anja vsekakor izvedli. Na~rtujemo piknik ob Cerkni{kem jezeru, polharijo in morebitne druge dru‘abne prireditve, o datumih in podrobnih informacijah bodo ~lani dru{t-va obve{~eni po po{ti, drugi pa lahko vse informacije najdete na spletni strani dru{tva. {ola Postojna na Srednja gozdarska in lesarska {ola iz Postojne je na svojem razstavnem prostoru predstavila izdelke zaklju~nega izpita smeri mizar, zbirke plodov in semen dijakov drugega letnika smeri gozdarski tehnik, del pohi{tva ravna-telji~ine pisarne, ki smo ga izdelali v {olski delavnici, za{~itno obleko gozdarja in predstavili smo sestavljanje veri‘nega motornega ‘agalnika. Zamenjavo verige na veri‘nem motornem ‘agalniku je demonstriral dijak 4. letnika smeri gozdarski tehnik Janez Meden, evropski prvak v tej disciplini. S dejavnostmi {ole vas je lahko seznanil tudi Robert Be~aj, dijak 4. letnika smeri lesarski tehnik, evropski prvak v radijsko vodenih raketoplanih. Obiskovalci razstavnega prostora SGL[ so lahko sodelovali pri dolo~anju napake lesa -piravosti. Med sodelujo~imi smo iz‘re-bali tri, ki smo se jim zahvalili za sodelovanje z majicami {ole. Glede na naravo in dejavnost so Dnevi tehni~ne kulture pomemben promocijski dejavnik na{ih programov, aktivnosti dijakov in njihovih mentorjev, zato si bomo prizadevali za ponovne predstavitve {ole in novih dose‘kov na{ih dijakov tudi v prihodnje. strokovne vesti • • • Biotehniška fakulteta #w£ Oddelek za lesarstvo ^^^X Rožna dolina Cesta Vlll/34 ^^^ P.P. 3995, SM001 Ljubljana tel.:+386 1423 11 61 fax: +386 1 257 22 97 S 1ST Biotehni{ka fakulteta, DIT lesarstva in Slovenski in{titut za standardizacijo organizirajo seminar Evropska - slovenska standardizacija na podro~ju primarne obdelave lesa in su{enja lesa v ~etrtek, 04. marca 2004 ob 9.00 uri na Biotehni{ki fakulteti - Oddelek za lesarstvo - Velika predavalnica, Ro‘na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana Seminar je namenjen vsem, ki jih zanima ali delajo na podro~ju primarne obdelave in su{enja predvsem ‘aganega in konstrukcijskega lesa ter drugih lesnih izdelkov. Prvi del seminarja bo namenjen predstavitvi slovenske nacionalne standardizacije in tehni~nega odbora za podro~je lesa in lesnih proizvodov, v drugem delu pa bodo strokovnjaki s podro~ja lesa predstavili standarde za podro~je ‘aganega lesa, konstrukcijskega lesa in su{enja lesa. Zaklju~ek bo namenjen razpravi udele‘encev s predavatelji. goo _ gro gio _ 930 Q 30 _ Q 40 g 40 Pozdrav udele‘encem seminarja Slovenska nacionalna standardizacija - mag. Ana Kra{ovec Vrhovec Predstavitev TC LES Okrogli in ‘agan les - doc. Dominika Gornik Bu~ar 1030 11°° 10.10 Slovenska standardizacija na podro~ju gozdnih lesnih proizvodov - Mitja Pi{kur 10 .10 – 10.30 Odmor 11.00 Standardi s podro~ja ‘aganega lesa - mag. Bogdan [ega 11.20 Standardi s podro~ja su{enja lesa - mag. Ale{ Stra‘e 1 1 . 20 - 11.50 Standardi s podro~ja konstrukcijskega lesa mag. Jelena Srp~i~ 1 1 .50 – 12.30 Razprava in zaklju~ek Kotizacija: 25.000,00 SIT (20-odstotni DDV je vklju~en v ceno). Popusti: 30 % za ~lane dru{tva DIT lesarstva (ob prijavi nad 10 udele‘encev) 17.500,00 SIT 20 % za organizacije in posameznike, ki so ~lani SIST 20.000,00 SIT 20 % za ~lane tehni~nega odbora SIST/TC LES 20.000,00 SIT 5 % za organizacije ob prijavi 2-5 udele‘encev 23.750,00 SIT 10 % za organizacije ob prijavi 6-8 udele‘encev 22.500,00 SIT Popusti se ne se{tevajo! Prosimo, da kotizacijo pla~ate najpozneje tri dni pred izobra‘evanjem (do 1. 3. 2004) na transakcijski ra~un pri Upravi za javne prihodke 01100-6030348413, sklic na {t. 00 53 ter va{a dav~na {tevilka. S seboj prinesite potrdilo o pla~ilu, ra~un boste prejeli po seminarju. Stres je posledica sodobnega in zelo hitrega na~ina ‘ivljenja in je najve~ja rak rana v na{ih med~love{kih odnosih. Ta bo v 21. stoletju na vsakega od nas deloval razli~no. Nastane tedaj, ko se na{e telo in du{a ne zmoreta uskladiti; ko razum ho~e po svoje in srce po svoje. @e sama beseda stres pove veliko in pomeni, da v na{i notranjosti nastajajo pretresi. Du{a in telo se borita drug proti drugemu. Je tudi posledica na{ih neuresni~enih ‘elja, pri~akovanj, hrepenenj in ciljev. V stresu ne smemo biti predolgo in pogosto, ker nam pov-zro~i bole~ino in bolezen. Zatorej po-i{~imo na~in, da ga najhitreje umirimo in svojo energijo spravimo v naravni ritem. O stresu je danes veliko napisanega in povedanega in ga obvladujemo naj-ve~krat zgolj virtualno. Podatki ka‘ejo, da nara{~a poraba sredstev, s katerimi ‘elimo omiliti stres in da nanj najve~-krat odgovarjamo z negativnim vedenjem (prekomerno prehranjevanje, u‘ivanje alkohola in drugih po‘ivil, nasilje, samomori). Stres je zelo resna in zahtevna naloga za vsakogar, posebno za nas v razvitem svetu. Sodobni ~lovek {e ni dojel, da mora postati bolj odgovoren in dejaven do samega sebe. Pogost ali stalen stres po{koduje na{e telo in du{o. Lahko tudi razcepi energijo na{ega razuma in srca. Zato ne ijaLes 56(2004) 1-2 strokovne vesti STRES - na{ prijatelj ali sovra‘nik? avtorica Milenka TRKOVNIK delujemo ve~ skladno in harmoni~no, temve~ enkrat prete‘no razumsko, drugi~ preve~ ~ustveno. Dolgotrajna razdvojenost v nas samih onesposobi treznost realnega in celovitega raz-mi{ljanja, ~ustvovanja in delovanja. Zaradi neobvladanih ~ustev in pomanjkljivega znanja, kako pravilno ‘iveti, se tudi zdravstveni prora~un vsako leto pove~uje. Stresne konice do‘ivljamo na za~etku ali koncu tedna, pa tudi ob praznikih in po~itnicah. Postanimo v ~ustvih odrasli Vsak ~lovek ima v svojem telesu stresne to~ke in mesta. To so tisti organi, v katerih se stresna energija najprej odlo‘i in ki nam ‘e povzro~ajo bole~ino ali pa z nekim nepovezanim in nepoznanim slabim po~utjem opozarjajo nase (glavoboli, pogosti prehladi, infekcije, ob~utljivost na alergije, prekomerno potenje, hitro pridobivanje ali izgubljanje te‘e, srce nam mo~no utripa, slaba prebava, utrujenost, pogoste angine, hrbteni~na obolenja ...). Stres la‘je in hitreje obvladamo, kadar imamo pod kontrolo njegove hude povzro~itelje: strahove, skrbi, grozo, greh, slabo vest, ma{~evalnost, pohlep, domi{ljavost, napuh, prera~unljivost, iluzije, nepo{tenost, cinizem, ob~utek praznine, majhno samospo{tovanje, mrkost, jeza, razdra‘ljivost ... Stresu ne dovolimo, da za~ne usmerjati na{e ‘ivljenje Stres po{koduje na{e telo in du{o. ^e ga ‘elimo obvladati, zdravimo oboje hkrati. Stres je spopad zdrave in bolne energije, ali pozitivne in negativne energije. Katera energija bo prevladala, je odvisno od na{ega zavedanja in ravnanja. Zatorej bodimo nenehno v stiku sami s seboj, da bi na vsak stres takoj odgovorili s pozitivnim vedenjem. Obvladovanje stresa pomeni nenehno bdenje nad svojimi mislimi, ~ustvi, ob~utki, besedami in dejanji, ki naj bodo v okviru na{ih mej, sposobnosti in zmogljivosti. Ko se za~nemo oddaljevati od stresa, se nam izbolj{a dobro po~utje, povrne se nam volja do ne~esa novega, za~u-timo veselje do drobnih stvari, umirijo in otoplijo se odnosi v zasebnem in poslovnem ‘ivljenju, za~utimo sposobnost na~rtovanja svojega ‘ivljenja, odgovorno in realno postavljamo cilje. Stres vedno obravnavamo razumsko in strpno. Ko ga do‘ivimo, nas kli~e najprej razumska energija. Na~rt naredimo v sedmih korakih: Prvi korak: Zavedajmo se svojega telesnega, ~ust-venega, du{evnega, vedenjskega in energetskega stanja. Drugi korak: Analizirajmo svoje stanje brez pretiranih in odve~nih ~ustev. Nadzirajmo svoje misli in ~ustva ter jih pre~istimo. Odlo~ajmo se za pozitivne. Tretji korak: Pripravimo na~rt, izberimo ustrezno tehniko, dolo~imo si ~as in kraj izvajanja dejavnosti (redna telovadba, gibanje v naravi, fizi~no delo, zdrava in uravnote‘ena prehrana, prhanje, kopel, masa‘a, zavestno globoko, mirno in enakomerno dihanje). ^etrti korak: Spremljajmo in opazujmo sami sebe. Pohvalimo ali nagradimo se za malenkosti (prijeten klepet, popoldanski po~itek, drobne pozornosti, oblikovanje duhovnih vrednot). Peti korak: Vnesimo popravke v svoj na~rt. Bodimo fleksibilni in se prilagajajmo dnevnemu po~utju in energiji ter po~nimo vse tiste stvari, ki smo jih zanemarili in si s tem povzro~ili stres. [esti korak: Utrdimo se proti stresu in spreminjajmo stare miselne in vedenjske vzorce v bolj vitalne in uravnote‘ene. Bodimo disciplinirani, potrpe‘ljivi in vztrajni. Sedmi korak: Oblikujmo in za‘ivimo po novem miselnem in vedenjskem vzorcu in poenotimo materialne in duhovne vrednote. U~enje in sprememba naj postaneta na{i stalnici. Stres je za ~ustveno prebujenega in inteligentnega ~loveka izziv in prilo‘nost, za neizobra‘enega pa te‘ava in nepremostljiva ovira. Stres kot bole~ina nam koristi, kadar nanj odgovorimo pozitivno, ~ustveno zrelo in takoj. Postanimo odgovorni do svojega ‘iv-ljenja in zdravja. Izbira je vedno v nas. ijaLeS 56(2004) 1-2 strokovne vesti Črtomir TAVZES - novi doktor biotehnoloških znanosti avtor Franc POHLEVEN ^rtomir Tavzes, univ.dipl. biolog, je bil kot mladi raziskovalec {tiri leta in pol zaposlen na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo, Katedri za patologijo in za{~ito lesa. 15. oktobra 2003 je uspe{no ubranil doktorsko disertacijo z naslovom “Prou~evanje encimskih in neencimskih procesov razgradnje lesa”. Pri raziskovalnem delu je g. Tavzes pokazal poglobljeno te-oreti~no znanje in smisel za znanstveno raziskovalno delo. Za izvedbo poskusov je uporabljal zahtevno raziskovalno opremo, ki pa vsa na Oddelku za lesarstvo ni bila na razpolago. Zato je del eksperimentov opravil na In{titutu Jo`ef [tefan in na Tehni{ki univerzi na Dunaju. V svojem doktorski disertaciji je raziskoval encimski razkroj lesa, predvsem razgradnjo lignina z ekstracelu-larnimi glivnimi oksidazami in per-oksidazami ter vlogo in pomen neen-cimskih mediatorjev z majhno relativno molekulsko maso, kot je avtonomen neencimski baker-piridin-peroksid modelni sistem pri procesih kompleksne razgradnje lesa. Posledice delovanja obeh poti razgradnje je kandidat raziskoval z metodama elektronske paramagnetne resonance (EPR) in nihajne spektroskopije (FT-IR). Ugotovil je povezanost obeh sistemov. Ne glede na tip razkroja (encimski/ neencimski) imajo pri razgradnji lignina klju~no vlogo radikali. Povezanost obeh procesov je pomembna za optimizacijo biotehnolo{ke selektivne delignifikacije lesne mase v industriji celuloze in papirja. Glive z lignoliti~-nim sistemom so sposobne razgradnje {tevilnih stabilnih biocidov, kot so na primer lindan, atrazin, pentaklorofe-noli, ki smo jih v preteklih desetletjih vna{ali v okolje in sedaj ogro‘ajo naravo in ~lovekovo zdravje. Zato so ti organizmi, ki lahko razkrajajo lignin, zelo primerni tudi za procese bire-midiacije onesna‘enega okolja. Biolo{ka razgradnja lignina je oksi-dativen proces in je za delovanje ligno-liti~nih encimov pomemben tudi kisik. Zato je kandidat med procesom razgradnje lesa spremljal vlogo kisika. Ugotovil je vpliv koncentracije kisika in ~asa izpostavitve anaerobnim pogojem na spremembe oziroma uni~enje gliv v oku‘enem lesu. Pri postopnem uvajanju anoksi~nih pogojev, ki so jih prou~evali drugi raziskovalci, so se namre~ kulture micelija gliv lahko prilagodile na anaerobne razmere. S trenutno vzpostavitvijo anaerobnih razmer v testnih posodah, pa se je zelo skraj{al izpostavitveni ~as, potreben za njihovo uni~enje. Ta spoznanja pa se ‘e uvajajo v prakso za nekemi~no represivno za{~ito lesenih kulturno-umetni{kih in zgodovinskih predmetov, ki jih ogro‘ajo lesni {kodljivci. O pomembnosti in odmevnosti njegovega doktorskega dela pri~ajo mednarodne objave, saj je v soavtorstvu objavil dva znanstvena ~lanka in poglavje v monografiji. Poro~al je na treh mednarodnih kongresih in je soavtor devetih objavljenih znanstvenih prispevkov iz znanstvenih konferenc, dva ~lanka pa sta v pripravi za objavo. Raziskava ^rtomirja Tavzesa je bistveno razjasnila kompleksne procese glivne razgradnje lesa in dokazala povezanost encimskega in neencimskega sistema, kar je pomembno bazi~no odkritje na podro~ju patologije lesa ter daje mo‘nost prenosa tega znanja v biotehnolo{ke postopke obdelave in za{~ite lesa. Razviti postopek zadu{e-vanja gliv pa bo pripomogel k bolj kvalitetni in za okolje ter izvajalce manj obremenjujo~i metodi za{~ite, hkrati pa se bo originalnost lesnih spomenikov ohranila v njegovi izvirnosti, kar pa je tema njegovih nadaljnjih postdok-torskih raziskav na Metropolitanskem muzeju v New Yorku. Za opravljen doktorat mu iskreno ~estitam in ‘elim {e veliko uspehov pri bodo~em raziskovalnem in razvojnem delu. ijaLes 56(2004) 1-2 strokovne vesti O tujem jeziku na Oddelku za lesarstvo avtor prof. dr. Franc POHLEVEN, prodekan za podro~je lesarstva Prav je, da {tudenti izrazijo svoje mnenje o {tudiju na na{em Oddelku. Vsekakor lahko na{i {tudentje izra‘ajo svoja mnenja in pripombe tudi na druga~ne na~ine, kot na primer prek mentorjev letnikov, predstavnika {tudentov v [tudijski komisiji ter Senatu Oddelka in v okviru Dru{tva {tudentov lesarstva. Kot prodekanu za podro~je lesarstva bi se mi zdela ta pot primernej{a. Ker pa je bil sestavek avtoriziran, sem sklenil, da podam svoje stali{~e oziroma pojasnitve na objavljeni ~lanek {tu-denta Gregorja Bra~una. Na {tudij lesarstva se vpi{ejo {tudenti z razli~nih tehni{kih srednjih {ol in gimnazij, zato je treba program oblikovati in prilagoditi vsem. Res je, da se na Oddelek (predvsem na visoko{olski strokovni program) vpi{e najve~ dijakov s kon~ano srednjo lesarsko {olo, kjer so ‘e osvojili kar nekaj znanja o lesu, manj teh pa se jih vpi{e na univerzitetni program. Na{ {tudijski program mora torej zadostiti vsem, ki se s katerekoli srednje {ole vpi{ejo na na{ Oddelek. Glede pou~evanja tujega jezika moram poudariti, da na{ Oddelek ni jezikovna {ola. [tudent, ki se vpi{e na VS[ ali univerzitetni program, ima za sabo najmanj osem let u~enja tujega jezika, zato je v na{ program vklju~enih le 30 ur z namenom, da {tudentje pridobljeno znanje tujega jezika nadgradijo s terminologijo s podro~ja lesarstva. Priznam, da je to malo, toda tudi ve~ji obseg ur ne bi bistveno pripomogel k bolj{emu znanju jezika, prikraj{ani glede lesarskih strokovnih vsebin pa bi bili {tudentje, ki prihajajo z “nelesarskih” srednjih {ol. [tudentje, ki bi `eleli dopolniti znanje tujega jezika, se lahko dodatno vpi{ejo na ustrezni jezikovni te~aj. Pri ocenjevanju seminarskih nalog in diplom pa po drugi strani ugotavljam, da bi morda morali uvesti celo ure materinega jezika! O ustreznosti obsega ur pri posameznem predmetu na univerzitetnem in visoko{olskem programu bi z avtorjem ~lanka v tem sestavku te‘ko razpravljal, saj je to njegovo osebno stali{~e in individualna presoja enega {tudenta. Mnenje nekaterih drugih {tudentov je, da tujega jezika sploh ne potrebujemo in bi ‘eleli ve~ji obseg strokovnih predmetov. Verjetno je avtor sestavka kon~al srednjo lesarsko {olo in si tako pridobil solidno znanje o lesu, a slab{e o jeziku. ^e bi sestavek pisal {tudent, ki je kon~al gimnazijo ali “nelesarsko” srednjo {olo, bi morda bilo pismo popolnoma dru-ga~no. Ve~ina na{ih profesorjev omo-go~a bolj prizadevnim {tudentom, da svoj interes za posamezno podro~je izka‘ejo v obliki zahtevnej{ih seminarskih nalog, pri izbiri prakti~nega semestra in diplomske naloge. Na lanskem pohi{tvenem sejmu v Ljubljani smo bili pri~a predstavitvi najbolj{ih diplom in upam, da bo avtor ~lanka v naslednjih letih med njimi. ^lanek me je navsezadnje vzpodbudil, da napi{em tudi nekaj pohvalnih besed o Oddelku. Priznam, da na{ program ni idealen, vendar je glede na pedago{ki kader, ki izpolnjuje ostre zahteve habilitacije, na primerni znanstveni ravni, saj je priznani strokovnjak in profesor z Univerze v Wageningenu in Göttingenu prof dr. Holger Militz izjavil, da ima na{ diplomant lesarstva izvrstno in {iroko znanje o lesu in da na{ Oddelek spada med tri najbolj{e fakultetne ustanove s podro~ja lesarstva v Evropi. Svojega stali{~a ni izrazil na pamet, ampak na osnovi izku{enj, ki jih je dobil z na{imi {tudenti, ki so v okviru izmenjave programa SOCRATES/Erasmus ali bilateralnih projektov {tudirali v Wa -geningenu, sedaj pa na Univerzi v Gö-ttingenu. Zelo dober ugled so si na{i {tudentje ustvarili tudi na Univerzi v Hamburgu. Naj na koncu poudarim {e izjemno zadovoljstvo tujih {tudentov, ki so v preteklih letih obiskali na{ Oddelek. S programom in strokovnostjo Oddelka so bili izredno zadovoljni, kar so potrdili na predavanjih in z zahvalnimi pismi. Na osnovi navedenega sklepam, da so vsebine na{ih predavanj zadovoljive in primerljive s tujimi programi. Poleg tega strokovnost na{ih predavateljev dokazujejo {tevilne znanstvene objave in uspe{na sodelovanja v razli~nih mednarodnih projektih. Vsekakor nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti {e bolj{a. Pravkar de lotevamo usklajevanja na{ega univerzitetnega programa s programi {tudijev v evropskih dr‘avah po na~elih Bolonjske deklaracije. Prizadevali si bomo, da ga bomo naredili ~im bolj{ega in po meri {tudentov, hkrati pa primerljivega z evropskimi fakultetami lesarstva, kar bo omogo~alo izmenjavo {tudentov in profesorjev. Avtorju ~lanka pa ‘elim, da bi v okviru obstoje~ega programa na{el teme, ki ga {e posebej zanimajo ter da bi svoje sposobnosti in znanje uspe{no razvijal tudi z na{o pomo~jo. ijaLeS 56(2004) 1-2 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 2. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko dvójna vráta –ih – (mn) s vrata z dvojico (-ami) lo~enih kril; ve~inoma za zvo~no izolacijo prostorov; krili se odpirata lo~eno ali skupaj Doppeltür f, double door dvóreznik –a m vrsta skoblji~a z lomilcem za gladko odrezo-vanje in ~i{~enje ‘e poravnanih povr{in lesa Doppelhobel m germain jack plane eléktri~ni rô~ni skóblji~ –ega –ega –a m ro~ni stroj za skobljanje o‘jih povr{in, zlasti robnih in brazd Handhobelmaschine f portable planer enostránsko jerálna zarézna ~êpna véz – e –e –e –í ‘ kotna okvirna vez s ~epom in zarezo; en vidni kotni spoj pokon~nika in pre~nika okvirne konstrukcije je pod kotom 45 o , drugi pa pod 90 o Eckverbindung einseitig auf Gehrung geschlitzt f mitere bridel joint Fórstnerjev svéder –ega –dra m sveder za vrtanje lukenj ve~jih premerov, za izvrtavanje gr~; dno luknje je ravno Forstnerbohrer m forstner bit fotélj –a m (naslanjá~) stol za udobnej{e sedenje in po~ivanje, obi~ajno oblazinjen Armlehnstuhl n, Armsessel n armchair gará‘na vráta –ih – (mn) s vrata, ki so po konstrukciji in izdelavi podobna vhodnim vratom, namenjena za zapiranje gara‘ Garagentür f garage door gladílni kámen –ega –mna m naravni kamen ali sinteti~no sredstvo za odstranjevanje igle z rezilnega roba, nastale pri ostrenju rezil rezalnega orodja z bru{enjem Abziehstein m stone, whet-stone, sharpening stone grádbeni lés –ega –á m deske, plohi in morali, v gradbeni{tvu, namenjeni za izdelavo opa‘ev, odrov in pomo‘nih elementov med gradnjo stavbe (podpore) Bauholz n construction timber, lumber, structural (building) wood grebén –a m pero trapezne oblike (greben) na grebenasti letvi, v grebenski vezi pri oja~evanju {irinsko spojenega lesa; pero na ~elu lesne plo{~e za lastovi~jo obodno vez Grat m, Gratnut f, dovetailed tongue grebénar –ja m (grebení~ar) skoblji~ za skobljanje grebenskega ureza pri izdelavi grebena na grebenski letvi ali lesni plo{~i Grathobel m filister[plane] grebénska létev –e –tve ‘ letev z grebenom za vstavljanje v grebenski utor v grebenasti vezi Gratleiste f, Einschubleiste f dovetailed lath grebénska véz –e –í ‘ (grebénasta vez) vez med grebenasto letvijo in leseno plo{~o; vez prepre~i krivljenje plo{~e in omogo~i njeno {irinsko delovanje Gratverbindung f dovetail housing joint hitrorézno jêklo –ega –a s (HSS, SS) visoko legirano (z dodatki, stopljenimi v zlitino) jeklo z do 30 % legirnih elementov (npr. volframa); za rezkarje, svedre in no‘e Hochleistungsschnellstahl m (HSS), Schnellschnittstahl m (SS) high speed steel hlápec –pca m lesena ali kovinska naprava z vretenico ali zagozdo za stiskanje pri {irinskem lepljenju lesa; Türrspanner m clamp heads on wooden bar hrápavost povr{íne –i – ‘ kriterij povr{inske obdelave lesa Oberflächenrauhigkeit f surface roughness hrbtí{~e –a s sestavni del omarnega pohi{tva; nepremi~no zapira omaro z zadnje strani, dobro pove‘e obod ter zagotovi pravokotnost med sestavnimi deli oboda; sestavni del predala Rückwand f (von Korpusmöbeln) back (of box, carcase) iménska méra ‘ (ne: °nazivna) : dejánska méra mera, predpisana v na~rtu; zaradi odstopanja dejanskih mer ima lahko pripisane dovoljene odstopke (toleran~ne koli~ine) Nennmaß n : Istmaß n nominal dimension, nominal measure (size): actual measure intárzija –e ‘ okrasni vlo‘ki iz raznobarvnega lesa, vdelani v lesno osnovo; okrasna tehnika, pri kateri ko{~ke raznobarvnega lesa, kovine, slonove kosti, ‘elvovine in drugih materialov vlagamo v leseno podlago Intarsie f intarsia jámni~ar –ja m (ladji~ar) vrsta kovinskega skoblji~a z lomilcem in nastavljivim podplatom (konkavno, konveksno) za skobljanje vboknjenih ploskev z obeh strani Schiffhobel m compass plane jerálna kótna preplo{~ítvena véz –e –e – e –í ‘ preplo{~itvena kotna okvirna vez, pri‘agana pod kotom 45 o Eckverbindung auf Gehrung überplattet f mitere lap joint jerálna mozní~na véz –e –e –í ‘ kotna okvirna vez; elementa okvirne konstrukcije sta pri‘agana pod kotom 45 o, spoj je oja~an z ravnimi mozniki Rahmenecke auf Gehrung mit geraden Dübeln f mitere dowel joint jerálna mozní~na véz s kótnimi mozníki – e –e –í - - - ‘ kotna okvirna vez; elementa okvirne konstrukcije sta pri‘agana pod kotom 45 o, spoj je oja~an s kotnimi mozniki Rahmenecke mit Winkeldübeln verleimt f mitere dowel joint jerálna véz z vstávljenim ~êpom –e -í - -- ‘ kotna okvirna vez; elementa okvirne konstrukcije sta pri‘agana pod kotom 45 o, spoj je oja~an z trikotnim ~epom, vstavljenim v zarezi obeh elementov Rahmenecke auf Gehrung mit falschem Zapfen verbundet mitere lose tangued joint jerálna zarézna ~êpna véz –e –e –e –í ‘ kotna okvirna vez; s ~epom in zarezo; steni elementa z zarezo sta pri‘agani pod kotom 45 o Schlitz-Zapfenverbindung beideseitig auf Gehrung geschlitzt f mitere bridle joint Les 56(2004) 1-2