r, Naj re£ j i slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n j* GLAS NARODA 8 T list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in* the United States. b Issued every day except Sundays jit and legal Holidays. 75,000 Readers. lELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 287G NO. 155. — ŠTEV. 155. NEW YORK, FRIDAY, JULY 3, 1925. — PETEK, 3. JULIJA 1925. VOLUME XXXHI. — LETNIK XXXIII. C00LIDGEV NASTOP V PREMOGARSKI KRIZI Predsednik Coolidge bo hitro nastopil, da prepreči spopad v premogarski industriji. — Predsednik United Mine Workers, bo najbrž poklican v Swampscott. — Posebno zasedanje kongresa, če bo proglašena splošna stavka v premo-. garski industriji. SWAMPSCOTT, Mass., 2. julija. — Predsednik Coolidge pazno zasleduje razvoje v pretečem spopadu v premogarski industriji ter bo interveniral, če bo mogel s tem služiti interesom javnosti, ki konsumira premog. Tukaj so poudarjali, da mora nastopiti hitro in odločno, kakorhitro bo postalo očividno, da se delodajalci in delavci ne morejo poravnati, da se na ta način prepreči ponovitev položaja, ki je skalil prve dni predsednikove administracije. Takrat je vspričo preteče stavke antracitnih premogarjev poveril nalogo posredovanja governerju države Pennsylvania, Pinchotu. Domneva se, da bo predsednik v tem letu nastopil v premogarskem položaju še predno se bo stavka dejanski razvila. Za enkrat ni se jasno, če bo dovedlo to do pretnje posebnega zasedanja kongresa ali do enostavnega poziva na nasprotni si stranki, naj se dogovorita. John Hays Hammond, prejšnji načelnik United States Coal Commission, ki je bila odpravljena kmalu potem ,ko je postal Coolidge predsednik, se mudi na počitnicah par milj od Swampscotta; od njega upa dobiti predsednik Coolidge potrebne nasvete. G1 asi se tudi, da bo naprosil predsednik Johna Lewisa, predsednika Mine Workers of America, naj se sestane žnjim. Poudarja se, da se ne bo položaj dosti razlikoval od položaja leta I 923, če bi bila stavka omejena na antracitna polja. Predsednik Coolidge ni imel na razpolago nobene postave, s katero bi lahko napravil konec stavki. Prigovarjanje je bilo neuspešno in ves problem je poveril governerju Pinchotu na temelju teorije, da bo mogoče državna akcija bolj uspešna kot pa zvezna, ker je antracitna industrija omejena izključno na Pennsylvanio. Vspričo splošne stavke pa bi imela avtoriteto le zvezna vlada. Izjavljajo, da bi se predsednik rajše osebno pečal s celo zadevo kot pa jo prepustil po uvodnih mirovnih pogajanjih delavskemu departments Domnevajo tudi, da bo sklical posebno zasedanje kongresa, če bi postal položaj akuten. Ce bo storil to, bo njegov namen dobiti dodat-nc zakonodajo. Kongres ni nikdar sklepal o priporočilih premogovne komisije, ki so bila predložena po skrbni preiskavi cele premogovne industrije in ki bi dala vladi izvanredne polnomoči v slučaju splošne narodne premogarske stavke. Premogarski problem je postal naenkrat eden najbolj nujnih, s katerimi se mora počati predsednik na počitnicah ter je možno, da bo ta problem prva velika narodna zadeva, predložena mu kot predsedniku. Interes, ki ga ima vedno Nova Anglija pri zavarovanju svoje dobave premoga, bo imel za posledico pritisk na predsednika. SCRANTON, Pa., 2. julija. — Antracitni pre-mogarji bodo zahtevali desetodstotno povišanje tonažnih pristojbin in povišanje za en dolar na dan za obstoječo pristojbino $4.64 za dninarje. To je sklenil včeraj zvečer komitej za mezdno lestvico, ki je tudi vključil v svoje poročilo zahteve glede plačevanja tonažnih delaVtev po teži, ne pa po karah. Zahtevajo tudi plačilo za "mrtvo delo" ter enoličnost v klasifikaciji dela. Med zahtev&mi je nadalje uvedba check-off sistema za unijske ^pristojbine in asesmente. Včerajšnja konvencija je odgodila resolucije, tikajoče se nacijonalizacije vseh premogovnikov dežele. Akcija, vprizorjena brez debate, je uspešno preložila celo zadevo do I. februarja 1927, ko se bo vršila prihodnja splošna konvencija. ZASTRAN POSTAVNEGA ZW PRAZNIKA "D N E X E-ODVISNOSTI", NE IZIDE JUTRI "GLAS NA RODA". — PRIHODNJA 5ŠTEVILKA IZIDE V P0X-tir DEUEK, 6. JULIJA. UREDNIŠTVO. Obnovitev mesta Santa Barbara. Izdelovanje načrtov z a zopetno zgrajenje porušenega californijske-ga mesta. — Obseg ma-terijalne škode, povzročene o d potresa. — Enajst človeških žrtev. SANTA BARBARA, Cul.. 2. ju lija. — - Medtem 'ko je mesto pričelo polagoma okrevati od strašnega udarca, prizadetega od potresa. ki je deloma izpnemenil mesto v razvaline, so trgovci in podjetniki sklenili nanovo zgraditi mesto ter je bilo »kletnjeno, da bo pri tem prevladovala špan-ska arhitektura. Včeraj je požar na hramba porušila prilieno vse stene in zidove, ki bi se drugače porušili sami od sebe. Tekom noči so odvažali tovorni avtomobili razvaline ter napravili ceste dostopu;*. Danes zjutraj so stale le še razvaline Kan Marco poslopja ter one parka, ki obdaja liotel Arlington. SANTA BARBARA, Cal., 2. julija. — Smrtni seznani žrtev, katere je zahteval potres v tem mestu, je poskočil danes na enajst, ko so potegnili z raizvalin trujy'o S. M os t era, ki je bil zaposli« kot mašinist v San Marcos poslopju. J)au je bil 'krasen in prebivalci so se z druienimi močmi in ne-zlomljenim pogumom lotili dela rekonstrukcije. Ob , je poročala proti volji svojega tera ,,oV frjne,,ska vla'1 WASHINGTON, D. C., 2. julija. — Državni department se zavzema za takojšno sklicanje splošne konference velesil, interesiranih na Kitajskem, ki naj bi razpravljala o sredstvih, s pomočjo katerih naj bi se povečalo odgovornosti kitajske vlade ter pristriglo ekstrateritorijalne pravice ino-zemcev. Čeprav je department prepričan, da bi sedanji vznemirljiv položaj na Kitajskem primeren za tako zborovanje, se vendar smatra vprašanje za tako važno, da je neposredna konferenca priporočljiva. Taka konferenca bi imela brez dvoma pomirjevalen učinek. Pripravili so navodila za poslanika MacMur-ray-a, ki bo dospel v Peking dne 4. julija glede možnosti vprašanja ekstrateritorijalnosti, ki se bo pojavilo v zvezi s kitajsko carinsko konferenco, vršečo se najbrž tekom prihodnje jeseni. Včeraj je bilo objavljeno v departmentu, da določa ameriška politika izločenje ekstrateritorijalnih pravic kjerkoli je to mogoče storiti. To je bilo pred kratkim storjeno v slučaju Turčije, čeprav ni senat odobril mirovne pogodbe s Turčijo, ter v slučaju Palestine. Državni tajnik Kellogg ne vidi nobenega vzroka, zakaj bi iste akcije ne vprizorili v slučaju Kitajske, čeprav priznava praktične tež- , .... ...... i v iii v i ; preprečili socijaHistieni vod M ji koče ter potrebo skrbnega proučevanja, predno sejiz i)iniajskega Novega mesta. vprizori akcijo. Tekom teh dogodkov se je se- Cesarjeva vnukinja žena socijalista. Nadvojvodinja Elizabeta, edina hčerka carevi-ča Rudolfa in vnukinja Franca Jožefa, se bo poročila s socialističnim voditeljem. Mučno vprašanje zavezniških dolgoy. Tudi Angleži b i radi imeli nekaj 'francoskega gotovega denarja, ker se ne zadovolje s ca-mirni obljubami. PABIZ. Francija. '2. jul .ja. DUNAJ, Avstrija. 2. julija. minister za zunanje /a- Prejšnja nadvojvodinja Elizabe-v(leVl>' Hiamberlain. je do- \ stavil Anii«iji not da je j »riše raneo-'kemu poslaniku v v kateri naniivaije. i Francijo čas. da stavi Angl!.;i ponudi hi glede uravnave svojega d nI ga, tudi * • bi l>i-provi/.orična. >a Po pre g! du kov Hii<»t a v 1 ja t hamberlain. in V-.* izvajat i anirle^ka vhid.i /. itiuigMiM upniškimi narodi, da pa -malra potrebno p iv lai "i piincip. da j-- upravičena, da j ost upa /. ji jo kot enakopravno. M- moraihla. ki je se.-ita »'Iji-n v priiat. • lr m [il.l- u. starega očeta s sinom n>'ke n<-- vladiuoče kne žje družine, prin '>-m Otonom Vinlišgraeoiu, lepim k<: valerijskim častnikom. Ta zakof' je bil skrajno nesrečen. Prišlo jej do afere z mornariškim ča_stnikoa> [ Egoiiom van Lerehom in to j., is<> 'dovedlo Jdto loč't ve zakona Von!n.,Ptl rhu,v,!ir°m iu irai:C' ski 'finančnim ir.;ni>trom Ulemeut 1 • • m t;.:' nato sledečo konlVren fiane»-;i'kih in anirleških finan nih i/.vt (ler.eev v Londonu. Anglija pričakuje, da 1 > Fra zakona \'on Lerch je pozneje izgubil življ.nje. ko je bil potopljen n.-ki avstrijski podmorski čoln. Po polomu monarhije se je nastanila Elizabeta na g-radu Sehoe nau pri Dunaju. Njen j.m 'jšuji mož jo je skušal pregnati iz gra du ter dobiti varilstvo nad otroci. Tekom sodnij^kih obravnav .j nadvojvodinja pretopla svojega prejšnjega moža s konjskim hi čem. Poskus kneza Otona, da <• 1 vede otroke z zvijačo ali silo. eija plačala primeu h dolg;i v A utrli j i iste s ki: ni!a dogov« svojega dolga v Zdrn. vah. i>» ' le I svojega a.sno. k<> ] •jlede o Iplačan d .v. i;h JstnJšnica pod karanteno. Resolucija, številka 5, sprejeta na razoroževalni' 7Jla"iIa Elizabeta s socijaPktičnim nik ivu, Okrajna jetnišniea v Jer> y City je p! d karanteno, ker je je!-itein zbolel na črnili konferenci v Washingtonu, določa sklicanje ko-l1Ul< 11 J ko!11 kl j> < ... . v .. .. . . tudi pomagal v pravnih zadevali misije, sestojece iz zastopnikov devetih sil, ki so, ter pri w-oji n> nih otrok. Vnu- podpisale pogodbe in sicer v teku treh mesecev po [kinja prejšnjega cesarja živi se- razpustu konference. Kmalu nato je kitajska via- !lIaj v stanovanju na i ji i - i i i. i ... i Dunaju, ludi je aktivna članica da predlagala, naj se preloži sklicanje te komisije | socijalno-demokratične stranke. za eno leto in sicer raditega, ker niso bile razmere , ker plačuje redne pristojbine. takrat ugodne. | -- Več kot eno leto'je poteklo izza časa, ko so pe-i Velika škoda vsled po- kinške oblasti predlagale to in tamošnja vlada se je j vodnji. medtem večkrat izpremenila. I - VARŠAVA, Poljska, L\ julija. kozah. I/, jtlnišiiie. ne smejo oni jetniki ki so te dni oiislužifi kazen. ZA IZSELJENCE V KANADO. V. oiz'rom na nekatere vesti, češ da kauad.-kc priseljeniške oblasti ne pripuščajo v dežele ljudi, ki se prej bili v Združenih državah. j*- Izseljeniški Komisarijat dobil od kanadskega rovnatelja za naseljevanje iz Evrop.* slcileče pojasnilo: Konferenca naj bila neke vrste skupna komisi- L . ^ i . . i v poročilih iz Galicijo in (' ho- "Ni \ažno, ali so osebe, ki ž« Petnajst šolaric usmrče-čenih. BU K A REŠT, Romanska, 1. julija. — V Oltnnici je izbruhnil v šolskein posloj^i tekom neike zabave požar. Petnajst šolaric je zgorelo. Argentinske mravlje. CANNES, Francija, 1. jidija. V tukajšnjih vinogradih se je pojavila argentinska mravlja, ki povzroča ogromno škodo. Najprej se je bila pojavila argentinska mravlja v Franciji tekom svetovale vojne. ja, v kateri naj bi imela člana vsaka evropska sila, ki je podpisala dogovor. Povdarjalo se je, da bi komisija lahko poslovala tudi če bi se vse neposredno prizadete sile ne poslužile privilegija, da imenujejo člana. Neki odličen odvetnik bo v tej komisiji in pomagali bi mu strokovni izvedenci. Poleg devetih sil, ki so podpisale protokol, so pristale v resolucijo Danska^ Peru, Španska in Švedska ter bodo vsled tega najbrž imele svoje zastopnike. Velesile so bile obveščene o tem načrtu in skuša se izvedeti za njih tozadevno mnenje. Resolucija glede te konference določa natančno proučen je kitajskega juridičnega postopanja, ki bi trajalo eno leto. LONDON, Anglija, 2. julija. — Angleška in ameriška politika v sedanji krizi nikakor ne soglašata. Dočim so Združene države pripravljene sestati se s Kitajci na konferenci, ki naj bi razpravljala o odpravljenju ekstrateritorijalnih pravic, je pripravila angleška vlada poslanico na Kitajsko, v kateri zavrača konferenco, dokler ne bo postal položaj v vznemirjenih pristaniščih zopet normalen. Abdel Krim — poražen. Poročilo o izpraznenju Porenja. MELILLA, Maroko. 2. jmlija. — ' Abdel Krim, rifski vojni gospodar, je doživel svoj prvi poraz, ko ga je. mula, katero je jahal, vrgla s hrb*a. Pri padcu si je zlomil nogo. Mula se je spla&ia vsled ropotanja aeroplanov v zjraku. PARIZ, Francija, 1. julija. .— Nocoj je bilo objavljeno, da je Franci.«^ sklenila (izprazniti Pore nje. Najproj bodo francoski vojaki odšlii iz Kloblenza, Mainza in KoEna. slovaške se glasi, da prekaša ško 'priti v Kanado kot poljedelski da. povzročena tam od jmvoilnji. 'delavci, bile prej v Kanadi.^Vpra-eelo škodo, ki je bila povzročen;- šanje. o katerem mora odločili tekom velike po vodu j i leta 1903. I uradnik, ki pregleduje Irke, zla-Cla-i se. da je 300.000 ljudi brez isti >knpin-k»- prisdljen.ee. je t<.: - trebe in da bo In l»a dveh mili- Ali mi-iiio resnično ostati v Ka- jonov dolarjev, glavni beda. od pom o m tiadi. ali jim j«* pravzaprav n-men prili v Združene države". DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dahm io nai« cene tlede&e J JUOOSLATIJA: 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —£37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nalunilih, hI znašajo manj kot kot tm tlisi iiiarjer raiuta* posek«: 21 centov srn po&tnino in druge stro&ke. ImuMJi na zadnja po^te la lspla£aje "P«fttnl iekovai ml". ITALIJA XN l ASE D ENO OZT.MJJTi« 200 lir ............ $ 8.20 500 lir..........$19 50 300 lir .......... $12.00 1000 lir..........$33.00 i ti naročilih, ki nuJaJo maa^ kot Sef Ur ra^asjuao povoke) po U e*»«o-wm poštnino ln droge atrofike. >a»p>HIJa aa sadnje poiU la Isplaipj« LJekljasska kreditna kanka t Trata. Za poMljatve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV sli p« DVATISOČ *" LIS dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Dintrjea la Liram sedaj al stalna, ateaja se refiira« la aspri ! b tega razlega aaa> al aogeCe pod&H aatančne km pa eeal tistega dne, k« aaaa pride pos!snl denar ▼ rok«. roSlLJATVB PO BRZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO ^ NAJKRAJŠEM ČASU TER BAČUNAMO LA 8TR0SKS Mar aaai |a paalaftl aajkalj« pe D«ase«tl« Pcatal Moa*j Order all p« New York Baak Draft. FRANK 8AKSEB STATI BANK St Oortlandt streat Mew York, V. T. Telefon: Cortlandt 4687. r GLAS NARODA. 3. JT~L. 1925. Owned and PubUšked by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S&kaer, presulent Louis Benedik, treasurer PUm of basines« of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" _ lowed Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leta velja list ta Ameriko in Kanado__________________ $6.00 Za pol leta __________________$3.00 Za četrt leta ....................$1.50 Za New York ta celo leto — $7.00 Za pol leta_______________$5.50 Za niozemstva ta celo leto _ $7.00 Za pol leta______________________ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj i« praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. ' Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. CVETKE KAPITALIZMA Sedaj veljavni < kononuski sistem, -ki ju glavni sznak modernega ča>a. jr proi/.v del v»*č kot eno »le-siniseJiiost. Napisali bi morali << 11» knjigo. rt hi not« li zbrati vnc lake slučaje, a tukaj .naj zadostujeta < 1 v a. ki nam kažeta kapitalizem in njegovo vlado v pravi hrči. Nekaiko pred dvemi leti so |K»lali v zvezno j&tnišnico reVnega človi .iu, ki pa }<■ pred kraikim zapiLstil isto jetnišnieo kot milijonar. l il imamo slučaj eikioiioio^ke črne vede. katerega bi nam morali pojasnil j ekonom kst i in uredniki velikih listov. Splošno ra/.sirj«ii je nauk. da je bogastvo nagrada Lzvanrediu' iuJeli.'Hiiee, varčevanja, samozanikanja, in t« žkega dela, a tuka j imamo moža, ki j«. s« d« 1 <1 v« leti v "kelii" Povsem oči vidno mu je •■ii' nemogoče posvečati svojo pozornoM zunanjim zadevam, a potu'., dmvnoNln« ga čarovništva je zapustil ječo kot bogat mož. Ti možak j«* nami«»č špekuliral z zemljišči v Arkansasu, o ka-t«ilii j<- gla>ilo. da bodo nrog;*V proizvajala petrolej. Pri prodaji delnic ^voj< ga podjetja -ve je ]>osluževal ])ošte in to ga je .spravilo zu omrežje zvezne kaznilnice. Medtem, ko je sedel v ječi, so zasledili na njegovih zemljiščih peti-olej in njegova špekulacija je ]>o-1 stala uspešna. Njegovo .špekuliranje se ni do-rtii razlikovalo od igranja s kcckami. Kes j(% da j- bil petrolej tam, v globinah pod njegovimi zemljišč«, a on ni vi d> 1 tega. Tega Tudi ni vedel, ko je prodajal lahko- | Peter Zgaga] Kaj ni res, prijatelj, kako je lepo. ko *»i par tednov ali mordn par mesecev j>oročen. Kako <-e trudi krog t ihe dobra ženica. Ce si količkaj otožen, že -'luti največjo nevarnost in najbolj resno bolezen. Ce ni d ni ga -če. ti streže št irind va j se,t ur ne-pi« stano. kuha ti čaj in gomilice in naskrivaj solzi, vsa v skr-beh. kaj bo s tejboj. Bog ne pri-j zadeni, da bi resno zbolel. Naj-lajše l»i »klicala vse zdravnike v mestu in pokupila vse lekarnišk zaloge. Toda čas leči ran *. Minejo leta. mine deset, mine dvajset let. 1 (V ji po tem času skušaš dokazati. da si res bolan, moraš najmanj. umreti, da ti sploh verjame. * T/ Wasbingtona je dospelo izredno zanimivo .poročilo. Vhula pravi, da 'bo storila zadnji in uajodlačnejši poskus, da bo zavladala v Ameriki splošna sil sa. To je skrajni čas. Obenem pa to por< 'mLo nehote dokazuje, da so se. dosedaj še vsi poskusi za osušenjc Amerike popolnoma izjalovili. -to, da je daroval $o. F. Mekinč Jf3. il! pa nepoznani darovalci. Društvo Slovan izreka vsem najlepšo zahvalo. I.ijuinHlji jx'tja. posHbno o|ni. . .... i ki se zadnjega piknika radi sla- vernim ljudem svoje delnice. \ edel pa i«', da bodo oni, ki so kui*'-1, ... . r ... . .bega vremena vali njegove dt-limi- . izgubili ,s\ oj denar, če ne bo zasledil na zemljišču petroleja. Lotil se je vratolomne igre in sedaj je milijonar. Kje je izvar-redna inteligenca kje jt varčevanje, k j - je samozanikanje, trdo del" in kje so vn' ostale čidno>ti? \'se to niso nič drugega kot izmišljotine in kar je storil ta mož, ^o storili v zgodovini naše dežele številni drugi. r.uirastvo t ga mo/a je imelo svoj vir v gotovih naravnih silah ki so bile na delu preti milijoni let. Petroleja samega bi ne bilo mogoče s premeniti v vrednost brez koristnega človeškega dela, in last- nico mogli udeležiti, žele, da bi Slovan kmalu še kaj enake-ga priredil. — Slovan Zanimivosti glede priseljevanja. NASELJEVANJE V BRAZILIJI. Riavna1elj>Jt vo brazilske federalne naseljevalne službe ob javil i-k je n.i.v 1 to delo poceni in pripravljeno, da ga izkorišča. — soglas-'lja >lcdeče informacije o koloni- ji » z ekenomskimi postavami kapitalističnega sistema. 1'a sistem je krut in onim, ki ga zagovarjajo zacijskih središčih, ki jih je orga- ki imajo od nje- 1 nizirala brazilska vlada : gi dobičke, je dobro vsako sredstvo, da ga ohranijo na površini. I Prebivalstvo teh središč, ki je Kn o teh sr< d ste v je razredna pravica. leta p)0S iznašalo komaj 4000. j- Neki premogar v WeV, Virgiuiji j bil obsojen na deset l.?t je- ob koncu I. 1022 doseglo 43.000. če, ker se je udeležil napada n:i skeba. Od tega je bilo 2:5.000 moških. To zveni skoro nevrjetno celo nam, ki čitamo vsak dan o. sluča-1 Po narodnosti je bilo 20.000 Rra- jdi zasledovanja delavcev radi njih aktivnosti v prilog-unije, .stran- ziiijaneev, 15.000 Poljakov. :i000 ke in njrh razrea je skeb ena številnih naprav kapitalizma. \ zvezi s tem slučajem je zanimivo opazili, da je izpremenil položaj je tem žalostnejši. ker se m< ki j>o>r režiji vi sodnik začasne injukoije dvajsetih premogarskih ' čuti v vseli panogah brazilsktwfci na vr- /----- prisililo brazilsko vlado, da je suspendirala priseljevanje. Navodila, ki so bila izdana konzularnim zastopnikom v tujini, obsrgaj ) res korake, ki gredo za tem, da se ustavi izdajanje vizumov izpeljem;e»m za JJrabilijo. Ti koraki zadevajo tudi izseljence, ki potujejo iz svoje iniciative, kakor taidi tiste, katerih stroške trpi kakšna brazilska vlada ali kakšna organizacija. Na zboru poljedelskega društva "Sociadade Rural Brasilei-ra"' je bilo izrečeno mnenje, da se z ozirom na potrebe agrikulture v državi Sao Paulo ne bi smelo ovirati priseljevanje in je bila tudi izvoljena komisija, ki naj zastopa to sta J išče pri vladi drža-ve Sto Paulo. N«pifttnr>-je država Pernam- biieo preti kraikim omejila priseljevanji > tem. da je prepovedala vstop nezaželjenini. obsojenim, pohabljenim, raznim bolnikom, in ljudem na I GO let — izvz-mši nc-kattre slučaje — tako. da najio-sled ostanejo le poljedelski delavci, katerim ^e. če sicer o. s t reza j o predpi-om. dovoljuje naselitev v državi Pcrnaiiibueo. Po raz-nih vesteh je bilo pričakovati, da so bo japonsko u:ise- BrazilijV. Pr\ i ja ponski kontingent se ,ie leta 190«)'izkrcal v Sa.ntosu in je bil nameščen na kavnih plantažah. Od leta 190,s do 1919 je celotno naselj;-vanje Japoncev doseg'o komaj 2>.00n duš. od leta 1919 dalje je p:i njih število .-stalno pada loj Izmed 87,000 priseljencev iz v>ega sveta leta 1923 je bilo v^ega /i strojii(> olje. Vo-? im t dve >obiei. V tem vozu je Ablova družina ]>repotovala doslej Nemčijo. Cehoslova.ško in Madžarsko in je sec prav dobro pnmisli, bo Jseopes težko dokazal, da se jc človek razvil iz opice. 1'n tej priliki pa nekaj druge- Domnevanje, da je Mežnar zan"-ga prav lahko dokaže, namreč, da! til požar v Tomaževem, je torej m> nekateri ljudje z osioui v naj- j neosnovaino rui je vzrok 'po-ž ira Belgijska \flada je otvorila novo konzularno agencijo na Sn- bAiUL ' - ^ - .mTh« i. ma—» • fc^i H9 <»ž.ji žiahti. * V slošnem pa ni med živalmi in človekom nobene podobnosti in nmb 'ne sorodnosti. Nobena žrival nima navade, da bi i ljudje so v .tem Oziru popolnoma drugačni. Razloček med njimi je le ta, d:i se nekaterim malo bolj. nekaterim pa malo manj posreči. * Fnulna statistika naznanja, da je po raznih ameriških vladnih skladiščih š>- vedno dvajset milijonov ga Ion naj>bolšega žganja. Tistim, ki imajo dovolj denarja. torej ni treba trepetati pred vodo. * Civilizacija naipreduje z mogočnimi koraki. Prodrla je v najtemnejše kote Afrike, prodrla je v centralno .Wralijo. prodrla je v divjine -Tuži»" Amerike V najkrajšem ča^u bodo osre-čeni s civilizacijo vtei oni divji narodi. kateri imajo kaj in katerim je mogoče kaj vzeti. * X«ki rojak v Brooklvnu se je pi» dolgem pokušanju prepričal, da je pijača katero sedaj prodajajo, popolnoma za nič. Da bi se izognil nadaljnim skuš i tja vam pijače, Ni je z močno vrvjo zadrgnil goltanec. Ker je pa le malo manjkalo, da se |wi tem ni zadušil, se je premislil ter se (pravočasno rešil neljube pasti. Dobro si storil, Tine. ker si se premislil. Saj ni več daleč čas do j r sen i. Jeseni bodo boljšega prešaji kot je ta, 'ki je te dni naprodaj. Do tedaj se vtsafkf«mu izplača počakati. Harašo?! še vedno nepojasnjen. Strela je udarila v Brebrovniku pri Ormožu v stiskalnico in klet erošpodične T^r-hardičeve i.n gfdspe Ilercozrjeve. Xastal je požar, ki je upepelil vso pristavo. Kot iporočajo. je strela skoraj (i^itočasno udarila v Sta-m-enove hleve v Litmerku, ki so pogoreli do tal. V obeh slučajih je požar napravil veliko škodo. Grška vlada dobila zaupnico. ATENE, Grško. 1. julija. — Po govorni min. predsednika. Pan-pralosa je izrekla narodna skupščina novi vladi zaupnico. Lahka prebava in rt-dno izločevanje so glavni čiiiitelji, da se dobro počutit • trikom .poletnih mesecev. Xe more Vam biti hladno in udobno, dokler so Va.š;i čreva nabasjina s trupom, ki jih zapira. Trinerjevo Grenko Vino čisti Vaše odvajalne cevi pomaga proti zaprtju, vrne -zdrav tek ter po-krepi celi stroj. \r juliju in avgustu bi moral v hiši imeti vedno eno st k len ico Trinerjevega Grenkega Vina in vzeti bi ga morali s seboj, kadar 'greste na počitnice. S tem si boste odpravili vse že-lodčne nered nost i ter se boste veselili lepega pol'.;tja v udobnosti in za dovolj nost i. Ako ga tiru gist nima v zalogi, pišite" na Joseph Triner Company, Chicago, lil. Za utrujene noge poskusite Triner's Liniment in za kurja ln|"»esa in otekline rabite Tri-ners* Corn Remedy. Ta zdravila Vas bodo pre-s netila z naglim uičiirkom. (AdA Kje se nahajaa JOSIPI NA GO-fšTlSA? Preil tremi meseci je bila nekje v ClevdlaiuliiL in sedaj ne vem kje je. Prosim cenjene rojake in rojakinje, kdor kaj ve o njej. tla mi poroča, ali naj s** pa sama oglasi, ker poročati ji imam nekaj važnega o bratu. — Joe Branisel, Box 77, Levack, Ont.. Oanada. (2x 2.3) na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" katere prejmemo do 1 0. julija obrestujemo že od 1. julija naprej po 4/K Tudi nadaljne vloge obrestujemo mesečno. Sigurnost zajamčena z najsolidnejimi obveznicami, katere so pod nadzorstvom bankovnega oddelka države New York. Vse bančne posle izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA PO-SLOVNICA V AMERIKI FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. hn O LAS NARODA. 3. JPL. 392'>. (Nadaljevanje.) Njena obleka j<* l>ila razvrščena nad polico, na kateri so bile tri punčke, kotači. kuhinja, u m »v al n ik. kaA«-rcjra je raJiila. — Potegnili Nta ven tudi krila, no gavipe, roJ»ee m sta jih rmzpregli po obeh potfteljah, predno sta jil zopet zravnali. Solnee je obsevalo t«- uboge predmete, kazalo je made«že in gobe, ki jih je na redilo presihanje tele>a. Zrak j« bil vro- iti sinji, ko^ ivrpolel vse, kakor e jima uprle v oči in zalile » solzami; na{MKsleI jače. Str./rla je t 'kini, ki so imel: kole 10. /".niala se je za Poljake; med njimi je bil eelo eden, V' j»' izjavil, da jo hoče poročiti. A -iprla sta se; nekega jutra narn-re'*, ko se je vrnila od angelskega eeš/enja, ga je našla v svpji kuhinji; prikradel Ne je bil, si pripravil mešane solate ter jo zložno jedel. t Za Poljaki je imela rx'ko Pol %niohea, starea, ki govorili, da je uganjal 0,'lt.iga leta grozovi-tosti. Živel je ob reki v razpadajočem svinjaku. Paglavei «0 ga opazovali »kozL špranje v steni in so mu mutali kamenje, ki je padalo na borno slanio. kjer je ležal v neprestanih prehladih: imel je zelo dolge la-e, vnete veke in na laktu tvor. večji od njegove glave. Felieita mu je preskrbela -perila, je skušala očediti njegov brlog, in ga je nameravala nastaniti v pekarni, ne da bi bil gos-p« v nadlego. Ko se je ulje predrlo, ga je visak dan prevezovala, včasih mu je prinesla nilin-eev, ga pojedla na otep slame na solnee; in aibogi staree se je slinil in trep»tal ter jo 'zahvaljeval < svojim slabotnim glasom, bal se je. da je ne 'bi izgubil, prožil je roke, brž ko je videl, da se oddaljuje. Umrl je; dala je za mašo iijegovi duši v pokoj. Tisti dan jo je doletela velika foreča: med obedom se je javi! zamorec gospe Larsonniereove ^ papigo v kletki, s stojalom, ve-ligo in ključavnico - žabico. Pismo od baronice je naznanjalo gospe Auhainovi, da d rev i odpotujejo, ker je njen soprog pomaknjen k iprefekturi; in prosila jo je. naj sprejme tega ptiča za spomin in v znamenje njenega spoštovanja. Felieita se je v srvoji domišljiji že dolgo ž njim bavila, zakaj bil je iz Amerike; in ta beseda jo i spominjala na Viktorja, tako da je o tem že pri zamorcu poizvedovala. Nekoč je bila celo rekla: — Gospa bi bila vsa srečna, iče bi ga imela l Zamorec je bil povedal to besedo svoji goHpodinji, in ta. k ptiča ni mogla vzeti s seboj, se ga je na ta način irnebila. IV. Tme mu je bilo Ladu. V život je bil zelen, konec kril rožnat, čelo modro, grlo ^lato. A imel je sitno navado, da je grizel svoj drog, si pulil perje, ra-zmefaval svoje blato, razlival vodo iz kopeli; gospe Aubainovi je začel presedati, in podarila ga je za vedno FeHciti. Načela ga je ttfiti; kmalu je ponavljal: "Čeden fant h — Slu-! —— Pozdravljen«, Mi V*»pod! rijal" — Mesto je inu-1 pri vratih. in marsikdo se je čudil, da ne odgovarja na ime Jakec. ker se kličejo vse papige za ,Jakea. Primarrjali so ga puri, polenu; vtsaka taka opazka je Fe licit o v srce dregnila. Čudna trma Lulu-jeva. da ni hotel govoriti, kakor hitro ga kdo gltdal! Kljub temu je iskal druščine: /akaj ob nedeljah, ka lar so Ig-tali svojo partijo: tiste gospo-i»-ne Kochefeuilleve. gospod Hou-oevilleski in novi gostje, lekarnar Onfrov, gospod Varin in stotnik Mathieu, je tofkel s porotnicami olj šipe in tako strahovito udelaval, da se je bilo nemogoče sporazumeti. Bouraisov obraz se mu je zdel brez dvoma zelo smešen. Komaj ga je rrl. se je začel smejati, smejati na vse preetge. Njegov težki glas se je razlegal na dvorišče, odmev ga je ponavljal, sosedje so se naslanjali na okna in se tudi smejali; in, da ga ne bi papiga 'zagVedela, se je gospod Bourai« plazil za zidom, je Skrival obraz s klobukom, šel do bre-ga in vstopil potem skozi vrtna vrata; in poglodi, ki jih je pošiljal ptiču. iiUo 1 >i 11 baš ljubeznivi Od mesarskega vajenca j" bi1' loli 11 Lulu po nosu. ker si je.liil dovolil vtekniti glavo v njegov k »n ; in poslej ga je skušal vedno kljuniti skozi srajco. Fabu je grozil, da mu zavije vrat, čeprav ni bil krut. kljub tetoviranim laktom in velikim zaPzcem. Nasprotno, imel je papigo rad tako da .jo ie^Jiotel iz prešernosti :>a-vaditi kleti. Felieita, ki se je talcih navad bala, jo je premestila v kuhinjo. Kadar je šel Lulu po stopnicah navzdol, se je upiral s kljunom ob stolbe, dvigal desno. pr>-tem levo nogo; in Felieite je bilo strah, da mu taka telovadba r.e bi povzročila omotice. Zbolel j«, ni mogel več niti govoriti, niti je^ti. Pod jezikom je imel grčo. kakor kure včasih piko. Z nohti mu je izdrla tisto roženino, in ga t;< ko izlečila. Gospedtč "Pa v "d je bil nekega dne burkast in mu je pihnil dima iz cigarete v no-n;ee; drngikrat ga je gosp.i Lortinau-j< va dražila s svojim solnenikom. in < dirriznil ji je obroček na koncu ; naposled se je izoubi!. Pcstavila ga je bila 1 1 travo, da bi ga osvežila, in s-: za minuto odstranila-; in ko se je vrnila, papige nikoli nikjer! Izprva jo je iskala po grmovju, ob vodi, po strehah, nič ni marala, ko ji je gospa klicala: — Vanujte se vendar! Saj norite! — Potem je pregledala v m.' vrtove; ustavljala je ljudi na c^sti. — Ali je niste nc-mju* videli, kje, slučajno, moje papige ' — Tistim, ki papige niso poznali, jo je opisovala. Nenadoma se ji zazdelo, du razloči za mlini, spodaj pod rebri jo, nekaj zelenega, da frfota. A ko pogleda rebri — nič! Neki krošnjat* ji je zatrdil, da ga je malo prej viti el v Saint - Melaineu v št a cu 11 i mame Simonove. Tekla je tja. Tam niso vedeli, kaj jim hoče. Naposled je prišla domov, utrujena z raztrganimi čržmasni, do smrti potrta; in na klopi poleg gospo sede je pripovedovala, kod vse je kolovratila, ko ji pade nekaj lahkega na rame — Luhi! Kaj šenta je, bil pofcel? Nemara da se je bil izprehajal po okolici ! Imela je otepanja, predno si je od tega opomogla, ali pravzaprav hi ni opomogla svoj. živ dan» Od prehlada je dobila davico; malo časa za te mbolezen v ušesih. Tri leta pozneje je bila gluha : govorila je jako glasno, celo v cerkvi. Čeprav bi se bdi njeni g»-cihi, ne da bi bili nji v nečast ali svetu v spotiko, lah-ko razlegali do zadnjega kolta v škofiji, se je gospodu župniku zdelo u mestno, da jo je izpovedal samo še v zakristiji. Po ušesih ji je zvenelo, in ti dozdevni šumi »o jo sSasoma čisto, zbegali. Često ji je rekla gospa; — Moj Bog, kako ste beba&ti! — h; oifa'je OtfgoVaPjala • — Reš, gospa! — in je iskala kake stvari okrog sebe. Mali krog njenih misli se je še bolj zožil, in zvonovi niso več p li in goveda niso več mukala. Vsa bitja so delovala v molku kakor prikazni. En sam zvok je prihajal sedaj se v njena ušesa papigi 11 glas. Kakor da hoče njo raz tresti je/ posnemala Lulu tik-tak vrtiraž-njev, ostri klic ribarjev, žago starega mizarja, ki je Ntamoval nasproti: in kadar je poKvoirf vezni zvonček, je oponašal gospo Aubjiinovo : — Felieita, odpirat! Odpirat! Imela sta cele razgovore; on je klepetal in klepetal tiste tri stav ke iz svojega repertoarja, da je bilo že priskutno, in ona mu je odgovarjala z besedami, ki niso imele prav nič vdč zveze, ali vanje se je izlivalo njeno srce. Luln ji je bil, v njeni osami ei ost i, malone sin, ljubček. Plezal ji je po prsi ih, grizljal ji je ustnice, prijemal se ji za ruto za vratom ; in kadar je povesila čelo in majali) z glavo kakor delajo dojil ie. so trepetala skupaj dolga krila njene čepice in krila ptičeva. Kadar so se kopičili oblaki in je bobnel grom. je pokrikaval. nemara spominja je se nalivov v svojih rodnih gozdovih. Ob žubo-renju vode je hotel skoprneti: omamlj 11 je poleta val, se dvigal pod strop, prevračal v-e, ter letal skozi okno, da je na vrtu čo • I bodral; a hitro se je vrnil na o-J ven na ognjišču in skakljaje, da ; iii si osušil perje, je kazal sedaj lep, sedaj kljun. Nekega jutra tiste strašne zime lc37tega leta. ko ga je bila po-tavila zavoljo mraza pred kamin ga je našla mrtvega, sredi kletke z glavo navzdol in s kremplji v ž.elezni žici. Naval krvi ga je kon-čal. najbrže? Mislila je, da je o-trovan s pasjim peteršiljem: iti čeprav ni bilo najmamjšega dnka-za, je vrgla sum na Fabuja. Jokala je tolikanj, da ji je rekla gospa : — No. pa ga dajte naga ti t ! Vprašala je za «vet lekarnarja, ki je bil papigi vedno dober. Ta je pisal v Havre. Neki Fel-Iached- je prevzel to delo. A ker je po«ta vsčasih zavitke založila, j.* sklenila, da ga ponese sama dr. rionfleurj^. Jablane ibree listja so se vrstile kraj ceste. Jarke je pokrival led. Okoli pristav so lajali psi; in roke pod plaščkom. v črnili eok-i Ijicah in s eekarjem na komolcu ;e korakala urno po sredi tlaka. Skozi gozd mimo Haut - Chr-nea je dospela v Saint - Gatieu. Za njo, v oblaku prahu in gnana po strmini, je drvila 11a ve-" dir pisemska pošta kakor vodna t romba. Ko je videl to žensko, ki se ne da prav nič motiti, se je sprevodnik iztegnil preko strehe, in tud postiljon je kričal, dočim so njegovi štirje konji, ki jih ni mogel držati, bolj in bolj dirjali; prva dva sta zadela obnjo; poštar je naglo nategnil vajeti, da jih je vrgel 11a drugo stran, a je razkačen dvignil roko in s polnim zamahom ji je usekal s svojim velikim bičem po vsem hrbtu tak udarec, da je padla vznak. Prvo, ko se je zavedla, je bilo. da je odprla svojjo košaro. Dulu-ju ni bile nič, livala Bogu. Na desnem licu je začutila, da jo t čem i; roke, ko se je ž njimi po tistem mestu otipala, so ji bile rdeče. Kri ji je tekla. Sedla je na kup gramoiza1, si otrla obraz z robcem, potem je pojedla kos kruha, ki si ga jc bila iz previdnosti dela v košarico in se je tolažila zaradi svoje rane gledaje ptiča. Prisedši na vrh je Bagledala honfleunske luči, ki so se lesketale v mraku kakor neb roj zvezd ; morje, bolj zadaj, se je neraeloč-110 razgrinjalo. Tedaj jo je obšla slabost, da se je morala ustaviti; in beda njenih otroških let. razočaranje prve ljubezni, odhod njenega ne&a-ka, Virgimjina smrt. vse to se je dvignilo maenkrat, kakor ob bibavici kipeči valovi, ji je vstajalo proti grlu in jo du-šHo. ZDRAVO VE2BANJE UNOCNWCOO A I'NDtRWOOO, n. v. Eden najboljših ameriških nogometnih igralcev .ji* Harold (iraige. (Jledališča so mil ponujala na vtoti^oče e je moral zagovarjat? pred porotnim >odiščem delavec France Grand iz Jcšenee pri Mariboru. ki je bil obtožen, da je o-ropal mod potjo iz Ratčjega v Frani Mihaela Kerleja in da je la-nj iM. avgusta v Stange-dorfu v Nemški Avstriji ukradel dve kolesi. Obtožence je 28. marca let«-. IJ'JL'. odšel z doma ter se potepa! nekaj časa po Hrvatskem, končno pa prišel v Nemško Avstrijo, kjer j.' v družbi z nekim hlapcem ukradel omenjeni dve kolesi. Radi tesra je bil obsojen od sodišča v G radon na tri mesece težke ječe. po pr< -tani kazni pa izgnan v Jugoslavijo. Djn- 10. februarja 1 1. j<- bil v irostilni Franca Raši-ča v Račjem, kjer so je mudil tu-di Mihael Kerle. ki -e je pripeljal z vlakom iz Maribora in pri katerem je opazi! večjo vsoto denarja. Ko je Kerlv odšel proti dom 11 na Planico, je obtožvnec odšel za njim in se rau med potjo pridružil. Ne nekem travniku je stopil pred Kerleja in 11111 zagrozil: "Sedaj mi daj denar, drugače te ustrelim s samokresom!' Ker se je Kerle upiral, ga je zagrabil za vrat. zavlekel na bližnjo njivo, vr gel na tla, potem pa vzel s silo iz Pal njegovega notranjega telovniko-vciga žepa d.narnico s 367G Din. 7") p.. iz zunanjega telovnika žepa pa srebrno žepno uro v red mi- le ni bil pijan in jc imel vse. žepe raztrgane, kar vse nasprotuje obtožence ve nun zagovoru in očitno kaže. da je bil Mikati Kerle oropan. Kar m1 tiče v Nemški Avstri ji ukradenih koles je bil sicer va i": tatvine obsojen že v inozemstvu, ve.ndar pa jc državno prav-dništvo dvignilo proti njemu obtožilo v zmislu par 10. k. z. T(-. tatvino priznava obtoženec v polnem obsegu. Porotniki, so vprašanj.- ropa in tatvine potrdili, nakar je sodni dvor obsodil obtoženca na šiiri ta težke jfče. POŽIGALEC. Porotno -o d išče je razpravljalo te d-ni tudi o ^lučaju delavca Rn d/ilfa Wai>sa iz Hajdine. ki je leto- aprila meseca zažgal v Zcr. Hajdini slamo v kolarnici Štefana Kirbiša. tako da je nastal požar. ki se .j.- razširil tudi 11a bližnja poslopja ter u pepeli! stanovanjsko in gospodarsko poslopjr FrŠule Vmigoc in (gospodarsko poslopje France! 1 Krofta. Po od: bitku zavarovalnine znaša škoda ki jo jc povzročil požar Francetu Kirbišu 14.."in0 Din.. Fršuli Š.mi-goc 22.000 Din.. Francetu Krof-tin 3(i00 Din. ter Lizi in Tereziji 4000 Din., skupno torej 43,-~*00 Din. Rudolf Weiss je stanova! v KirbiŠovi hiši poleg kolnr-niee. Ki r je rail pil in bil za delo len. mu je Kirbiš nedavno od-no- ter v-e znesel prixi hišo. V tem ježe S-migoceva zaipaizila, da gori \ kolarnici. Izključeno je. da bi kdo drugi kakor Wei>s zažgal. ker ni bilo v bližini v onem trenutku nobenega drugega človeka. Ze samo dejstvo*, da je obtoženec odne>c! svoje -t vari iz >oi'b. predno se je hiša sploh vnela in pr -lito jc Smigoeeva zakričala, da gori. je dokaz, tla je obtoženec zanetil ogenj. Ko mu je Uršula Smigoc tak<-.j nato zabrusila v o-{ bra z. do j<> on zaž.gal. je reke L da ga sploh ni bilo doma. Očividno! torej lagal, ker ga je ista priča videla iti v kolarnico in izstopili iz. nje. Y kolarnici je začelo kmalu potem goreti, ko je obdolženec izstipil i< nje. Tekom preiskave je obdolženec priznal, da je bil res v kolarnici, zagovarja pa se. I -i nekaj skuhal. Pr, aretaciji so našli v nje govern hlačnem žepu škatljo vžigalic. dasi ni kadilec in da>i vži-galie nikdar ne nosi s st.!)oj. Jasno je. da je obdolženec v mnenju, da ira nihče ne vidi, še! v kolar nieo in zanetil ogt-nj. nato pa hitro vzel v sobi svoje stvari, da jih reši Odšel je ž njimi pred hišo. še predno so sosedje zaznali za ogenj in predno hišo. v kateri je inud obdolženec svoji stvari. Ker -o se porotniki samo s sedmini i glasovi izr-okli za krivdo ob- \Y toženca, je bil isii oproščen. : : % KOŽNE BOLEZNI ♦ : : ♦ povzročajo mnogo trpljenja X v teh slučajih je treba jemat; J SEVERA* S ESKO razkuževalno mazilo. Olajša razdraženje, odpravi srbečico in druge srbeče izpuščaje na koži. Cena 50 centov. Poskusite naprej pri lekarju. , vW. F. SEVERA CO. C^DAR RAPIDS, IOWA ALI VESTE, — (hi jf jugosloi'diisko ininisfrtilvo :0 Jl( hnnr rit/im f kokontst. wi- vathuh ciijurct rum itn količini). Kaj 1 malt rajši/ C1 na ji skuta ista. POjZ! )R A V. ni< NAPRODAJ POSESTVO na Dragi, šiv. 7. Vse pmlrobnosli pove lastnik: Paul Glatz, Austin, Penna. C-]\ 2.3.G) \DVERTTRT? in OT.AR NARODA redno odpotujem v staro do-ino s parnikotn President son. pozdravlja niše e.jikraf in znanec po Ameriki, po-one v \V -st Virginiji. v!jam Petra \in Kantino I šaj. in v (Chicago. 111.. Al r. J. Lan ter in njegovo soproaro, ki spremila v Chicagi na po-— Vsem (vhilo sreče; — Zbogom! John P.aučar. roja Kr- sebno Po/.dra sta nii -t a jo. sti 2"i0 Din. t« r dve beležniei. Po vedal stanovanje. Že par tednov (Konte prihodnjič.) ^ ropu je zbežal. Orožništvo je roparja kmalu izsledilo. V počet k 11 je tajil svoje dejanje, pozneje pa t'C je udal in izročil oropane stvari. Denarnico z denarjem in bele-žnicami je ini< 1 skrito a* slami, uro pa je skušal šele med orožni-škimi poizvedbami skriti. Pred sodišč eni je obtoženec priznal. da je vzel Kerleju denar. Izgovarjal pa se jc, da je bil Ker-lt pijan in da mu ni naredil nobenega nasilja. Priznal jc torej tatvino, ne ^pa ropa. V resnici pa Ker pred požarmi se je izjavil 11a-pram T'ršul; Smiiroc v navzočnost; njene matere, da bo radi teara Kiribišu napravil toliko škode, da dva bika ne bosta za njo zadostovala. Podobno se je izrazil tudi napram drugim osnbam. Xa dan J požara se je popoldne pijan vrnil iz Ptuja, ustavil se je z? par trenutkov pri sosedi, nato pa je šel dt.mov in odšel v kolarnico. )/. katere je zr/iet čez kaki dve minuti izstopil. Sel je v svojo sobo. vzel svoj koveeg in svoje stvari Vsled mnogobrojne udeležbe na našem prvem izletu 111 vsled splošne zahteve rojakov, priredimo 18. julija t. L II. SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO in sicer s parnikom PARIS ki je Slovencem tako zelo priljubljen. Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jili spremljal do Ljubljane ter pazil na vso prtljago. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se čimpreje priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in 4 skupaj. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ANTHONY BIRK HIŠNI m SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTB MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Jefferson 6253 Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar t zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Gorflantft St., New Yoik Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA'' POUČNE KNJIGE: Naia zdravila ...............................50 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani .......................6 00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. sveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — \ Zgodovina SH3-, 3. zvezki, zgodovinski podat- 7 ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkana. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8.28 POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............46 Oadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ............................75 Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. — Kraljica mučenica, trdo vezano ............... .80 Kazaki, povest iz roškega .......................70 Mi plačamo poštnino. GLAS NARODA, 3. .TTTL. 195.1. ŠOLANA. ROMAN. "Glas Narcda" priredil Q. p. (NadaJjevanje.) -- Lažnjivka! — je nazkričal nanjo. — Sedaj jo dovolj te komedije! Ti me IjnbLš? Ti bila prisiljena? Povej mi vendar, kdo te je prisilil ob snnni postelji stare baronice v naročje barona.' Kdo ti je ukazal vreči se mu na vrat ? Tudi ona je visoko vzravnala ter stala preo videle to in preveč ostre so, da bi lagale. — ISmešno' Saj va» ni »ilo nit i v gradu. — A pred gradom. Tam na balkonu sem se*Jel cele one noči. od večera naprej ter zrl v bolniško sobo, ker so mi rekli, da boš ti cula v oni no.-i. Nobena umetnost ni splezati po te bili v oni noči na -balkonu? — je sopla. _ Vi — vi ste gledali v >obo . . . Prekriža! je roki ter zrl nanjo sovražnim pogledom. — O, in kaj vse sem videl! Ali hočem ponoviti to, točko za točko? doried se je pričela tresti in oprijeti se je morala naslonjala klopi. — Kurt, — je mrmrala s pojemajočim glasom. — Če je to resnica . . . — Prisegam ti pri svojem »zveličanju. dor;ed je stisnila zobe ter dvignila roki kot proseče proti njemu. — Kurt, — jr zakričala. — pri mojejn življenju. _ prisezi, da boš molčal. Njegov pogled se je zapičil vanjo. Težko je hropel. Lepe stvari 80 se morale dogoditi! Škoda, da se je umaknil obenem z Margareto. Lotila se ga je divja, blazna ljubosumnost, Dvignil je pest proti njej. Naramnica ! Ti zahtevaš, da molčim, sedaj, ko si .se naveličala voditi za nos poštenega človeka? — Od mene zahtevaš molk? Trpko sc je zasmejal. — Kako slabo me pozni/;! — Da. Joried. bil je nekoč čas, ko smi te jaz. slepi tepce, ljubil, nežno, iz vsega svojega srca, zvesto in resnično. Že dolgo je -tega. Sedaj pa te sovražim, zaničujem. Kvoji sobi ter ostala nevidna celo za člane gledališke družbe. Popoldne se je urila v igranju harfe in Maurus je slišal otožne claso\e. ki so prodirali prav v njegovo s .bo. Lotevalo se ga je vedno bolj strastno raiburjeuje in koprnc- nje. Komaj je imel toliko potrpljenja, li je dočakal večera. Prve točke so ga malo zanimale, ter celo povečale muke iča-kanja. Ni hot« 1 se.sti na svoj sedež v prvi vrsti. Odstopil ga je neki dami m >aan se je postavil ob raid, v nenosredno bližino odra. Konečno se je dvignil zastor, da razkrije občinstvu zvezdo večera. liaronn je utripalo srce. Njegov pogled je gorel na njenem obrazu. stiskal je ustnici ter si prizadeval zatreti vzklik radosti. Ali ga vodi ? Njen pogled se je obrnil proti strani ter zadel nj^ga . . Oko je počivalo v očesu ... in za Boga ... ali je !bilo le vara-nje: Ne, zopet se je pojavila rdečica na njenem obraeu in njeni vitki p ris t i so se sttvxli. Sal vat ore Stratta, ki se je naslanjali tik poleg nje ob kuliso ter ni obrnil niti za t rent ue k od nje svojega pogleda, je napravil nestrpno kretnjo ter zakašljal. Šolana je obrnila pogled vstran ter pow*ila glavo. Maurus je opazoval vse to. Kri mu je silila v glavo in hotel je planiti naprej, jo prijeti za roko ter vprašati: _ Odkod me poznaš in zakaj za rdiš ob pogledu name? Premagal pa se je, stisnil roki ter si rekel mirno In trezno: _ Informirala se j? glede svojega občinstva, kot vse igrafke in izvedela je, da sem neporočen dedič velikega posestva Segel je z roko .preko čela, kot da hc»če prepoditi grdo misel. — Da. če bi n»? bila podobna njegovi Margareti. — potem naj bi koketirala kot vse druge, a tako se mu zdi .zardenje kot nekaka profanacija. In ali se mogoče vendar ne moti? V tem žalostnem, nežnem obratu ne more najti ničesar, kar l)i spominjalo na navadno pevko. Od te bele dekliške postave prihaja 'kot dih nedotakljivosti. Ali ni to komedija, varanje? Ali ni videl ^eraj njene slike v drznih ulogah, s koketnim, prešernim usmevom krog ustnic? Ne, n*?, to ni isti obraz. x Maurus bi najrajše naglas zakričal .poln boleli in jeze. Obraz na slikah je ka.zal strupeno cvetko, iki cvete in duhti le ponoči, a obraz, katerega je ravnokar opazoval, je ljubi, angel j-' ski obraz njegove Margaret"?, simbol svete cvetike, ki cvete ob*potokih solza in trpljenja. Njegova Margareta! Čeprav si je drznil sumičiti jo, ni nikdar izgubil vere vanjo. Ravno nasprotno. Nove moči je črpal ob po-giedu na to bledo, žalostno lice. -—- I i * ; t v - * .(Dtlje prfcodaiii.) ^ * 1 i i Udobni prostori tretjega razreda na paril iku "PARIS". greste na vsesokolski izlet»Zagreb? NOVA IZBOLJŠANJA IN OPRHA za udobnosti tretjega razreda Na ogromnem francoskem zastavnem parniku "PARIS" Izvolite se jih pošlužiti Mi vam jih s ponosom nudimo Izkoristite jih! Tekoča voda v vsaki kabini Velike udobne kabine Prijetne in privlačne obednice, kadilnica, salon za ženske, dosti prostora na krovu — igre — godba — ples — kinematograf. Pridružite se izletu v Jugoslavijo Odplutje na Parish 18. jul. 1925 Pišite svojemu agentu po tiskovine z opisom teh udobnosti, ali pa na — 19 State Street New York, N. Y. FRENCH LINE ČEDEN TRETJEREDNIK PASJE MESO KOT HRANA masno. V glavnem izdeluje znane nemške igralke, ki se eksportira-jo po celem svetu. Repi na ko- l« Pasje meso .kot hrana, to zveni, njičkih izhajajo iz zaklanih psov. precej čudno. Marsikdo si bo mi- j Mast teh p-ov se prodaja fairma-slil, da velja to za kak otok v Pa-jccvtom. Prebivalstvo pa. ki izde-c if iku ali pa za kraje v Centralni jbij* svetovnoznane nemške igrač-Afriki. Tem lipa ni tako. Tudi v kc, je od velikih tvrdk prav slabo sredini, v z cerkve sv. Henrika. Tatvi-jiio so odkrili 'po smrti župnika in I so pokojnika obdolžili, da je bil tat. Župnikov brat je moral škodo plačati Vse ostale dragocenosti so last f ranč Lška ruskega samostana. Doslej je še nepojasnjeno. &, bivi strežnik v blaznici, je bil "najpobožnej-ši': človek v Pragi. Zato so ga izvolili za predsednika :}. reda. Njegov pokrovitelj je bil fanatični aristokrat lani umrli Vojteh •Sehoenborn. Ta grof jp bil navaden tercijal. ^lariška pa predsednik tercijalov. V vseh procesijah je ^lariška korakal na čelu tercijalov. a grof Sehoenborn ponižno za njim. Vedno sta bila skuupaj na vseh cerkvenih slavnostih. Sehoenborn je visoko vpošteval ^lari-ško, ki se je vedel ka'kor svetnik. Mariška je hodil z/meroi* z pove-šeno glavo, povešenimi očmi, ma-lo je govoril, a molil po cerkvah ■neprestano. Kot strežnik pa je bil napram tovarišem nesramno osoren. — Že pred vojno je iz bi a znice izginilo perila z«t več tisoč. Pokradel ga je Mariška, a vso škodo je poravnal grof Sehoenborn, ki je ščitil Mariško pri vseh luni/pari j ah. Kretanje parnikov - Shipping News Prav vsakdo— kdor kaj life? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vscJcdo priznava, da imajo čudovit uapek —< MALI OGLASI ▼ "Glas Haroda " NAZNANILO. Roj.1 ^m v Joliet, La Salle m okolici : an j am o, da jih bo oib-Lskal v kratK n naš poznani rojak Mr. Joseph Blish iz Chicaga, ki je naš zastoipnik ter j>ooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Prosimo vse, da mu greste na Toko in ga vsem toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". PREHLAD MEHURJA MOSUI 4. Julija: Leviathan, Cherbourg. 6. Julija: De G rasee, Havre. 7. Ju .Ja: Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg. 8. Julija: Berengaria, Cherbourg; George "Washington, Bremen. 9. Julija: Cleveland, Hamburg. 11. JttliJa: Ol^npio, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg. 14. Julija: Reliance, Hambu-g. 16. juiija: Rochambeau, Havre; Mauretanla, Cherbourg: Republic Bremen; Sierra Ven tana, Hamburg. 18. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. julija: Martha Washington, Trst; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 22. julija: America, Bremen. » 23. Julija: Belgenland. Cherbourg; Albert BaJ-lin, Hamburg. 25. julija: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg. 2f Julija: Resolute. Hamburg: Bremen, Bremen. 29. Julija: Aquitania Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. Julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 1. avgusta: IYf-s. Harding, Bremen; ^ndania, Cherbourg in Hamburg. 5. avgusta: Beren&aria, Cherbourg; De erase, Havre. 6. avgusta: Deutsrhlajird, Hamburg; l^ipland, Cherbourg. 8. avgusta: France, Havre; Ceorpe Washington, TJrt-inen; Orbita, Hamburg. 11. avgusta: Reliance. Hamhurg; Columbus, Cherbourg in Bremen. 12. avgusta; Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen. 13. avgusta: Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg: Homeric, Cherbourg-. Rotterdam. Rotterdam; Orca, Hamburg. 18. avgusta: Presidente Wilson, Trst. 19. avgusta: Aquitania, Cherl>ourg. Suffren, Havre: America, Bremen; .Arabic, Cherbourg in Hamburg. 20. avgusta: Belgenland, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. 22. avgusta: Majestic, Cherbourg: Orduna. Hum-burg; Stutlg:u-t, Cherbourg In Bremen. 25. avgusta: Resolute, Hamburg; Sierru Yerita-na, Bremen. 26. avgusta: Berengaria, Cherbourg: Rochambeau, Havre; Pres. Itoosevelt. Bremen. 27. avgusta: Zeelaiul, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. VELIK IZLET NA TISOČLETNICO IN TRETJI VSESOKOLSKI ZLE T V ZAGREBU Z VELIKIM IN HITRIM PARNIKOM KI ODPLUJE 29 IZ NEW Y0RKA JULIJA u * i^JJin.11u m AQUITANIA Zapomnite si, da je Aquitania uradni sokolskt parnik, in izletniki bodo na poti kakortudi v Zagrebu deležni uradnega sprejema. Znižane cene kabin tretjega razreda iz New Vorka in nazaj. Zagreb pripravlja na sijajen sprejem izletnikov s tega paroika. skrbel gospod Ivan Kampotič, Za udobnost potnikov bo uradnik Cunard črte. Za nadaljna pojasnila se obrnite na naše mestne zastopnike. mnogoletni CUNARD LINE 25 Broadway New York Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo Iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev. Tukaj nastanjeni tujci, ki se vrnejo tekom leta. niso podvrženi kvotnim postavam. Oni, ki Imajo dovoljenje za povra-tek ne gredo na Ellis Island, ampak se izkrcajo na pomolu zaeno s kabinskimj potniki. Parnik CLEVELAND, 9. julija, ob 10. dopoldne. Za povratna dovoljenja in xsru-ge informacije se obrnite na lokalnega agenta aii na United American Lines (Harriman Line) Joint Service with Hamburg American Line 35-39 Broadway, New York. Kje je 45-letni JANEZ KAVČIČ, poiloanače Jožefov iz Ltjubinja pri Tolminu. V Ameriki se na-iiaja od leta 3914. iZadnje pismo som sprejela iz Eveletha, Minil, v februarju 1923. Prosim cenjene rojaike, ee kdo ve za njega naslov, da ga mi javi ali naj se pa sam javi sestri: Ana. Kavčič, No. 38, Venezia Giulia, Italy. (2x 2,3) - SLUŽBO dobi dekle ali vdova brez otrok, stara od 18 do 35 let za delo v kuhinji. Plau'a po dogovoru. Katero veseli, naj se oglasi: — Joseph Susha, 1036 Penna Ave., Sheboygan, Wis. (3x 2,3.6) Pozor čitatelji. Opozorite trgovce tm o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate ■ njih postrežbo aadovoljnl, da oglaiujejo t listu "Glas Naroda". 8 tem boste tstregll Tsem, Uprava "Glas Naroda' Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor je namenjen poterv \ atari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih liatih, prt ijagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki ram jih aamorem dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korlat; tudi pri-poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi t III. rasredu. Glasom nove naselniške postave. ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, camarejo tudi nedr$avijanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselnigki komisar v Washington, D. O. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, ter m pošlje prosilcu r stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAREGA KRAJA Kdor Sell dobiti sorodnik* «1 Srojca ls starega kraja, naj nam rej piše a pojasnila. Is Jugoaia ▼lje bo pripuščenlh t prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 napi« ▼•ako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa tam ore} dobiti sem žene in otroke do 18. 1* ta brea, da bi bili iteti v kvoto. T\ rojene osebe se tudi ne štejejo i kvoto. Stari« in otroci od 18. 0t 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti PlUta m pojasnila. Prodajamo voane liste sa vsi pt# ge; tudi preko Trsta samorejo Jo-goalovant sedaj potovati. ^ t •k Frank Sakser State Bank York