DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE J«e «•
iso obtožene, da so
(Došle preko Trsta)
OBNOVA POŽGANIH VASI NA GORIŠKEM. - Obnova od fašistov in nacistov požganih vasi na Goriškem je sedaj zaključena. Zavezniška vojaška uprava na področju A v Julijski Krajini se pripravlja, da zapusti deželo in je zato prenehala z obnovitvenimi deli. Pozidava je sicer v glavnem izvedena, toda mnogo poslopij, pa tudi ce lih vasi, na primer vas Vogrsko na Vipavskem, je še porušenih in razdejanih. Kdo je to zakrivil? Komunistična OF. Ko so 1. 1945 zavezniki prevzeli upravo dežel« v svoje roke, je bil eden njihovih prvih sklepov, da v priznanje skupne borbe brezplačno obnovijo in pozidajo one vasi, ki so jih v naših krajih požgali nacisti in fašisti, ker se je prebivalstvo borilo na strani zaveznikov in je bilo proti okupatorjem. Titova Osvobodilna fronta, ki je takrat začela svojo sovražno gonjo proti Amerikan-cem in Angležem, je nahujskala in s svojim terorizmom prisilila ljudi, da niso dopustili, da bi se pričelo z obnovitvenimi deli. Zbegani in zaslepljeni ljudje so sovražno nastopili proti zaveznikom in njih uradnikom, ko so ti prišli v vasi ponujat svojo pomoč. “Zaveznikov ne maramo! Mi si bomo sami pozidali! Jugoslavija je naša Amerika! živel Tito!” Tako so kričali zmešani odklanjali prijatejsko
. 1945, ko so zavezniki ponudili svojo pomoč. Sedaj je mnogo kmetov. ki nimajo kam spraviti krme in živine. Kljub temu pa onim, ki danes s pritiskom gospodarijo, še ne zadostujejo dosedanje napake, radi katerih
navijale cene
100 članov jeklarskega trusta je obtoženih od fed. komisije
Washington. — Federalna tr-
V CLEVELANDU JE BILO VČERAJ NAJBOLJ VROČE
Za letos smo v Clevelandu včeraj dosegli rekordno vročino. Toplomer je bil zlezel na 96 stopinj. . Zadnji teden je kazal toplomer ob najbolj vročem dnevu 94 stopinj. Za 18. avgust smo imeli dozdaj rekord iz leta
Nemci iz ruske cone z vso silo tičijo k Amerikancem
Amerikanci jih pa ročno pošiljajo nazaj, odkoder so prišli
Berlin. — Nemci s tako silo
mm-a ljudstvo trpet.. Na pred- govaka komiaija je obdolžila jeJ 1922, ko je kazal toplomer »2	^^J^o.
večer slovesnost.■ »; zab.čaval. , klarako industrijo> da neposta-IJ CtaTaMoSliSd vt budem, naj "e hod.jo zraven.	vnim ^ določa in	Mvj gJ	Vladni	vremenski urad raču- kom	vsak K. da	il	hoče r^
Po končani razdelitvi ključev si| „e jek,u obdolžitev	,-e nat)er i	na, da bo	enak vroč dan še danes |j'	a	t f’. da	“	, e
je g. polkovnik Bowman ogtedal jena na Ameriški jek]ar3ki in jutri. Da je te vroči.ua tako a^S^JJ^oSS talili nekajh.š.Všoskemposlopju v	že!ezni institut in •	100 čla-|	“na	je vzr°k te'ker J« to-jo	že br«	teh Nemcev	težSče
ZS1! fah..^ b^iUŽma-, ka er°	"»v, med katerimi so glavni pro-	“» !*■ ’ ^aku Nocoj bomo|J	n£
ducenti jek,a v Ameriki'
KOBDIL IN TOMAŽEVICA. Komisija je določila dan 19.
“ Prav te*a dn® kot v Dorn- septembra, da bo javno zasiiša-;lo' bergu je polkovnik Bowman iz- nje jeklarake družbe Zadeva bo|
šla potem najbrže na sodnije.
Ako bo komnsija ukazala je-! klarnam, da znižajo cene, in če se bodo temu uprle, jih bo tožila za milijonov dolarjev globe in tedaj bo govorila sodnija, ker jeklarske družbe se bodo gotovo branile.
Komisija je sicer obdolžila ves jeklarski trust, da je umetno dvigal cene, vendar gre obdolžitev direktno ali poimensko je proti \17 družbam in njih po-_ i družnicam. Glavne firme so: U. konferenci ameriških republik, I Steel Corp., Bethlehem Steel da pride takoj na dnevni red1 (-'orP'' National Steel Corp, Inland Steel Co„ Jones & Laugh-lin Steel Cprp, Wheeling Sfeel Corp.
Ohijske obdolžene korporacije so: American Steel & Wire
&J.C1
dobili morda nevihto, pa ! ozračja nič shladila, ali vsaj ma-
(Dalje na 3. strani)
—-----O-----
Ameriške republike naj si ustvarijo skupno armado
To je predlog Zed. držav na konferenci ameriških republik
Rio de Jeneiro. — Zed. države so formalno predlagale na
je bilo zapravljeno v brezdelju. Zato sedaj mnogo dela ni izvršenega.
V naslednjem priobčujemo nekaj poročil iz požganih in deloma pozidanih vasi, v katerih so bila obnovitvena dela uradno zaključena.
DORNBERG V VIPAVSKI DOLINI. — V torek 10. junija so slovesno blagoslovili in izročili ključe gospodarjem 170 hiš. Na slovesnost se je pripeljal polkovnik Bowman, načelnik ZVU v spremstvu nekaterih višjih častnikov, Pri slavoloku mu je šolska učenka izročila šopek cvetlic in mu izrekla dobrodošlico. G. dekan je nato nagovoril visoke goste, poudaril strahote vojne, ki je občutno udarila Dornberg ter izrekel zahvalo za obnovo. Predsednik odbora se je tudi zahvalil in prosil za obnovo še ostalih porušenih hiš. To vprašanje je najbolj žalostno. Vse drugače bi se bilo rešilo, če bi naši ljudje smeli sodelovati z zavezniki. Politični priganjači so ljudi z grožnjami spravili tako daleč, da še misliti ne znajo več po svoje. Kdo je kriv, da toliko hiš ni obnovljenih? In gospodarska poslopja? Vse bi že lahko bilo poprav-
ljeno, ko bi z obnovo pričeli že ta.
debata, da si ustvarijo vse ameriške republike svojo skupno vojaško agencijp za skupno obrambo zapadne hemisfere. Ta predlog je stavil ameriški delegat, senator Tom Connally.
zgodaj prihodnje leto sprejel predlog, da se izdela za vse ameriške republike enako orožje za skupno obrambo in to orožje naj izdelajo ali preskrbijo Zed. države.
Panamski zunanji minister Alfaro je izjavil, da bo dala njegova vlada prostovoljno Zedinjenim državam na razpolago svoje baze, ako bo pretil kak napad. Alfaro je tudi povedal svoje mnenje o komunizmu in sicer je rekel:
“Današnja Rusija je rak-ra-na vsega sveta. Njen cilj je ekspanzija. Dokaz temu je to, da si je ustvarila vrsto vazalk po Evropi. Prav isto bi rada storila Rusija tudi v zapad-ni hemisferi'. Komunistične stranke v naših Amerikah niso drugo, kot pete kolone za Sovjetsko Rusijo.”
------o------
V Chicagu je mleko 1 cent dražje
Chicago. — Štiri glavne mlekarne naznanjajo, da so podražile mleko za 1 cent pri kvortu. Na dom dovažano je zdaj 21 in pol centa kvort, v prodajalnah pa 19 in pol cen-
Razne najnovejše svetovne vesti
WASHINGTON — Admiral King se nahaja v mornariški bolnišnici. Zadela ga je kap lažje vrste.. Sinoči so zdravniki poročali, da se je admiralu zdravstveno stanje precej izboljšalo.
AKRON, 0.*— Trije uradniki okraja Summit in šest drugih moških je porota obtožila, da so jemali podkupnino in dopuščali prepovedano hazardiranje v svojem okrožju. Med obtoženimi je policijski načelnik iz Boston Heights, župan iz istega kraja, en okrajni komisar in drugi. Sodna obravnava proti njim-bo 8. sept.	t |i ll!ilftt fll nie Zajc, stanujoča na 3622 E.
* * « “ -------------------------------------------------------
NEW YORK — Rusija se je včeraj zopet poslttžila vetiranja pri varnostnem koncilu Zveze narodov. Z vetiranjem je preprečila, da niso bile sprejete v Zvezo narodov: Irska, Portugalska in Transjordanija. Na drugi strani je pa koncil zavrnil sprejem Albanije in Zunanje Mongolije, katere je priporočala Rusija. Pri koncilu je Rusija dozdaj vložila že 14 vetiranj.
Preiskava vladnih uslužbencev, (e so lojalni deželi
Vseh 2,000,000 uslužbencev bodo natančno preiskali pri tem
Washington. — Vlada je začela včeraj s preiskavo, da do-žene, v koliko so vladni uslužbenci lojalni tej deželi in v koliko ne. V vladni službi je več kot 2,000,000 oseb in vsaka bo natančno preiskana in čekira-
bo dobiti stanovanje za one Nemce, ki so jih izgnale češka in Ogrska. Iz češke (Iz Sudetov) jih Amerikanci že ne sprejmejo več, dokler ne bodo preskrbeli zanje dostojna bivališča in prehrano.
Ameriške vojaške oblasti v provinci Hesse so v dveh tednih prijele 6,011 Nemcev, ki so ne-postavnim potom pribežali iz ruske cone. Poslali so jih večina nazaj, ker niti v ječah ni dovolj prostora, da bi jih sodili radi nepostavnega prehoda čez mejo. Koliko jih je pa prešlo čez mejo na ta način, da jih ameriške oblasti niso dobile v roke, pa sploh ni znano.
------o—,—
Vladna civilna komisija je ukazala vsem vladnim oddel-i
»m Jn

ZAHTEVAJO OD BOLGARIJE, NAJ NE UBUA
Washington. — Zed. države in Anglija so se obrnile na Rusijo, naj ukaže komunistični vladi v Bolgariji, da ne izvršil smrtne kazni nad Nikolajem I Petkovom.
Petkov je bil
Razne drobne novice Iz Clevelanda in te okolice
Pozdravi s počitnic—
Agnes Marie Klemenčič, lastnica Mar-ket Coal Co,, pošilja v soboto obsolpozdrave z vzhodnega obrežji jen na smrt, obtožen, da je ho- drža7 Mame m tam okrog O-tel strmoglaviti sedanjo viado. Mala bo tud. Kanado, Quebec Petkov je bil znan nasprotnik Montreal, komunistov in to je pa že vele- Pr'J»*«ntobi»k
izdaja, kot velja to v Titovi Jugoslaviji.
Eva Peron bo posetila konferenco ameriških republik v Braziliji
Rio de Janeiro.—Eva Peron, žena predsadnkia Argentine, bo najbrže posetila konferenco a-meriških republik. Mrs. Peron je ob tem času v gosteh pri brazilski vladi, ko se vrača z obiska po Evropi.
Govori se, da bo prišla na konferenco takrat, ko bo imel glavni govor ameriški državni tajnik Marshall. To spravljajo diplomati v zvezo z boljšimi odnošaji med Zed. državami in Argentino. Danes se bosta privatno sestala Marshall'in argentinski zunanji minister
Včeraj nas je obiskala Mrs. Ivanka Zakrajšek iz New Yor-ka. Mrs. Zakrajšek je, kot znano, spisala obširno kuharsko knjigo za ameriške Slovenke, ki je zdaj v prodaji in po kateri naše gospodinje prav pridno segajo. Tukaj bo ostala še par tednov na oddihu pri družini svoje sestre, Mr. in Mrs. Peter Lustrik, 1422 Larchmont Ave., tel, IV 6662.
Zanimiva drama—
V RKO Allen gledišču bodo z jutrišnjem dnem začela kazati zanimivo dramo “Crossfire,” ki je vseskozi napeta in skrajno dovzetna. Glavne vloge v igri imej o Robert Young, Robert Mitchum in Robert Ryan.
Vehovec je kandidat—
Zastava Indije je zdaj privatno sestala ’ Marshall'in Aitfph Vehovec nam je spo-pri drugih	argentinski zunanji minister ročDf da je včeraj vložil peti-
New York, — Nova zastava l Bramuglia. Najbrže bosta raz- cijj za mestnega odbornika iz dominiona Indije je bila g po-lpravljala o tem.	32Jvarde. Mr. Vehovec je bil
sebnimi slovesnostmi dodana 64 Danes pričakujejo, da bo ka- PrV leti že mestni odbornik iz ki nredstavliaio člani-Uor. iimo/J tožnih reDublik te \arde. Za njim je prišel v
can Rol
Komisija dolži jeklarne, da so kršile antitrustno postavo in v dokaz temu da, je zadnje zvi-šonje cen jeklu, kštero zvišanje so vse jeklarne naznanile kot ena celota v medsebojnem dogovoru.
NOfl GROBOVI
Frank Line
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu Frank Line; star 63 let, stanujoč na 18676 Ab-by Ave. Doma je bil iz Št. Vida pri Zatični, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in št. 53 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Goršek, sinova Franka in Anthony, štiri hčere: Mrs. Mary Hiti, Mrs. Frances Nosan, Mrs. Stella Hostnik in Mrs. Margaret Koss, tri vnuke in trkvnukinje, v stari domovini brata Antona in sestri Josephine-Rojc in Marijo Karlinger.
Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine ob 9:30 in na pokopališče Kalvarijo.
Viktor Volk
V nedeljo zjutraj je po dolgi bolezni umrl v Akron, O. Victor Volk. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Potočnik. V Clevelandu zapušča hčer Claro in štiri vnune ter' sestro Mrs. Ano Škof, ki vodi mesnico na vogalu Grovewood in 174. cesta. Bil je član SNPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 10.
Jennie Zajc
Danes zjutraj je umrla Jen-
Agencije morajo poslati vsak mesec listo 15 odstotkov svojih uslužbencev na FBI, da jih če-kira in primerja s svojimi zapiski.
Uradi, ki imajo 100 Uslužbencev ali manj, morajo poslati vsa imena naenkrat in to ne kasneje kot 10. oktobra.
Ta preiskava ne bo zasegla uslužbencev pri kongresu ali na federalnih sodiščih. Zadene pa sledeče urade: državni department, zakladniški, vojni, mornariški, justični, poštni, notranji, poljedelski, trgovinski in delavski oddelek.
Dobri ljudje so dali pohabljenemu veteranu lepo hišo v dar
Paterson, N. J. — Bivši vojak ameriške armade, John Chiefa, je dobil včeraj v dar novo hišo, vredno $18,000. Podarili .so mu jo dobri ljudje v tem mestu. Sodelovali so veterani, civične organizacije in drugi.
Za hišo so začeli zbirati, ko je 'bil John še v bolnišnici. V Severni Arfriki ga je zadela topovska krogla. Od pasu doli bo ostal hrom za vse življenje. Nobenega svojca nima in pred-no je šel v armado, je delal načrte, da se bo oženil in si zgradil lepo hišo. Pred enim letom so jo začeli graditi in zdaj je dogotovljena ter popolnoma opremljena. Tje bo zdaj popeljal svojo mlado ženico.
82. St. Pogreb ima v oskrbi Ferfoliatov pogrebni zavod. — Čas pogreba in druge podrobnosti bomo poročali jutri.
------o— —
DAJ BEAT. DAJ SESTRA. SPOMNI gg BEGUNCEV 8 KAKIM DOLARJEM
praznovala
St. Louis. — Mrs. Katarina Repetto je te dni praznovala svoj, 106. rojstni dan. Ko so ji čestitali je rekla, da ni nikdar mislila, da ga bo dočakala.
.....„ J Ako bo
prišla, bo sedela ob strani predsednika konference.
Bodite previdni, kadar gre-ite preko eette. Prekoračite ito eamo pri tlgnalni luči!
UPOŠTEVAJTE SIGNALNE LUČI, SVARI MESTNA POLICIJA AVTNE VOZNIKE
Signali so važni za varnost, s tem, da jo dvigtie kolikor mo-vlakov in ladij. Prav tako so
pa tudi važni za varnost pešcev in motoristov na cestah. Posebno je važno za voznika, da ve, kaj bo napravil. voznik pred njim. Oni zadej ne more brati misli onega spredaj, zato naj ga vselej z signalom opozori, kaj napraviti. Te signale iz avta dajejo vozniki navadno z roko in v glavnem veljajo sledeča znamenja:
re visoko skozi okno.
Ako misli ^manjšati brzino; ali avto ustaviti, naj stegne roko skozi okno, držeč jo proti tlom.
To so v glavnem znamenja, ki naj bi jih dal vsak voznik onemu zadej, kadar namerava z avtom v kako drugo smer kot naravnost po cesti. To je jako važno in vsak voznik naj bi to upošteval, apelira mestna poli-
SS1
drevi iz Kanade—
Montreala, Kanada, poši-pozdrave Mr. in Mrs. Ko-hčerka. Mr. Kožar zla-pHiyali kanadsko pivo in vabi prijatelje, naj ga pridejo opokusit.
Tretja obletnica—
V	sredo ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mrs. Mary Milavec v spomin 3. obletnice njene smrti.
Velika roža—
Mr. John Sivec iz 17930 Neff Rd. ima na svojem posestvu letos zelo lepe sončne rože. Eno je včeraj zmeril in je dognal, da je visoka' 11 čevljev in 10 palcev. če ima kdo večjo, naj se oglasi.
Druga obletnica—
V	četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za
■cija. S tem se bo preprečilo pok. Antona Milavec v spomin
Kdor namerava kreniti avto mnogo nezgod na cestah. Vsak
na levo, naj stegne roko skozi okn* in sicer vodoravno od sebe Kdor namerava kreniti z avtom na desno, naj pokaže z roko
voznik naj se navadi, da bo dajal taka znamenja z roko, pa naj upošteva tudi ona, ki mu jih dajejo drugi vozniki.
Begunci bodo dobili denar od zlata
Berlin. — Ameriške vojaške oblasti naznanjajo, da bodo prodale za $1,000,000 zlata, ki so ga naropali , naciji. Denar za to zlato bodo Amerikanci izročili Mednarodni begunski organizaciji v iteku 10 dni v korist onih beguncev, ki se ne morejo vrniti v svoje domovine.
Severni medved m zastonj ozira po ledenih gorah. Medved, ki nam ga predstavlja gornja slika, je v čika-ikem zverinjaku in v zadnjih dneh, ko je kazal toplomer nad 100 stopinj, se je milq oziral okrog, kje se bo pokazala kaka ledena gora, da bi si ohladil svoj vroči kožuh.
2. obetnice njegove smrti.
Glas iz Kalifornije—
Iz Kalifornije pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. Steve J. Lučič in Ed Smrekar.
Obisk z Willarda—
Včeraj sta nas obiskala prijazna rojaka z Willarda, Wis. Mr. in Mrs. Frank Gosar. Prišla sta za par dni na obisk k družini Mr. in Mrs. Frank Majer, 6732 Edna Ave. Oba Franka sta namreč Dobravčana, ki sta pred 42 leti skupno prišla v Ameriko. Od tedaj se nista več videla, zato pa zdaj hitita obujati lepe, davne spomine.. Mrs. Gosar nas je povabila na Wil-ard na žgance, da takih še nismo jedli.
------o------
Trije! ranjeni v požaru v Lorainu
Lorain, O. — Včeraj je začelo goreti poslopje, v katerem je Dreamland gledišče. Tam ima urad zobozdravnik dr. Ko-ba. Ta je skočil skozi okno na pročelje gledišča, pri čemer si je prerezal žilo. Pri gašenju sta bila ranjena pa dva gasilca. Vse tri so odpeljali v bolnišnico sv. Jožefa.

SSiST-	-ta“
MAMB DKBRVBO. »Utor)
OTutimii MU	OtowUnd I, Ohia
dally «om* Brtunten. Sunday« and Hoilitayi
’
r AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1947
—,-17
on m.
Oak An. Publlabad
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto *7.00; n Cleveland In Kanado po poiti za eno leto $8.00.
Za Ameriko pol leta $4.00; n Cleveland ln
| Kanado do po*U pol leta MAJ.____
„ I Za Ameriko totat leta 040: aa Cleveland In ~| I Kanado po poiti četrt leta 075
u Za dveeland In okolico po laanaOnleto; celo r leto 040. pol leta »440. četrt leta 040.
I Poeameana itevllka etana i centov.
SUBSCRIPTION RATB3:
' United Statee 040 per year; Cleveland and ' Canada by mall 040 per year.
U. 8. M40 for č montba. Cleveland and Canada by mall M40 tor 4 montba.
■ u 8. 040 tor 3 monthe Cleveland and Oa-; nada by mall 0.75 for 3 montba.
Cleveland and euburbe by Carrier 040 D* 1 year. 040 for 0 montba. 040 for 3 montba.
Single coplea 0 oenta each._______
filtered aa neooud-daai matter January Otb 1000, at tbe Poet Office 0 Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1570.	_________
»88
No. 162 Tues., Aug. 19,1947
Arabska liga je bila uradno osnovana 22. marca 1946. Nje- ljubi Bog ve, koliko tisoč in ti-
VI ? TN_- i.	A	Cieaieo T iKo. „aX 1 i	a A Vo55 H V Hol Tl iSllto.fth.
ni člani so: Egipet, Saudi-Arabija, Transjordanija, Sirija, Libanon, Jemen in Irak. Za Palestino so določili arabskega predstavnika, dokler ne bi postala neodvisna. Ravno tako lahko pristopijo zvezi vse druge države, kadar bodo neodvisne. Namen Arabske lige je utrditev prijateljstva med njenimi članskimi državami, zvporeditev Njihove politike in čuvanje njihove neodvisnosti.
. Tako vidimo, kako dobro so organizirani Arabci, zato ni čudno, če postopa Zveza narodov tako previdno v palestinskem vprašanju, to je med Arabci in Židi. Zadnje čase so zopet izbruhnili na dan pokolji med Židi in Arabci, ki bodo imeli težke posledice. Židje imajo zaslombo pri bogataših po vsem svetu, a Arabci imajo olje, za katerega svet rad plačuje visoke vsote, samo da ga dobi. Torej imata obe strani močne zavetnike. Vsekakor pa bi mi sodili, da bodo dobili Arabci več kot Židje. Tisti, ki bi radi Žide naselili v Palestini tega ne zagovarjajo iz ljubezni do njih, ampak radi tega, ker se jih vsaka dežela boji, pa bi jih radi naprtili Arabcem na vrat. Ti se pa, razumljivo, tudi z vsemi štirimi branijo novih naseljencev -t- Židov.
BESEDA IZ NARODA
■nn******************************'********** ******* '
Zaloigra se ponavlja
Kakor smo že poročali, je maršal Tito izjavil bolgarskim novinarjem, da je malo verjetnosti, da bi jugoslovanske zahteve po-Koroški uspele. Tako se drugič ponavlja narodna nesreča, kakršno smo doživeli že glede Primorja. Vsi trije Župančičevi vogelni kamni slovenske domovine bodo ostali izven nje.
Znova se z narodno nesrečo potrjuje, da je bila vsa tako imenovana "narodno osvobodilna borba" pravilna le z vidikov ko-, munistične revolucije, a pogubna za resnične narodno osvobodilne cilje.
Naš narod sprejema izjave, kakršno je dal maršal Tito, že z neko obupano ravnodušnostjo, globoko se zavedajoč, da leže vzroki vseh naših neuspehov in nesreč v osnovnih usodnih zmotah celokupne jugoslovanske notranje in zunanje politike. Nesamostojna politika sedanjega jugoslovanskega režima je vse prej, kakor pa politika našega resničnega narodnega interesa. Tega prepričanja ne more ljudstvu vzeti zvračanje krivde na zunanje čini-telje, kakor vse diktature navadno opravičujejo vsak svoj poraz.
Dobro vedoč, kdo so krivci in kje so vzroki za vse neuspehe na mirovnih konferencah, sprejema slovensko ljudstvo te poraze kot neizbežnost neopravičljivih zgodovinskih zmot in prevar nasilne manjšine, zato pa obrača; pirti njej vse svoje’ nerazpoloženje. Neuspehi glede smotrov, zaradi katerih je šel naš narod v drugo svetov/io vojno in zanje prispeval tako neizmerne žrtve, ne bodo ostali brez najtežjih notranjepolitičnih posledic. Sedanji jugoslovanski režim je doživel najtežji poraz prav v vprašanjih, katerih uspešna rešitev bi mu irogla biti do neke mere edina odve-
iA>»jbWiHl«
zini
IhkaJ?%«:8e opustafenj. .sy£te_asvri
Pismo iz Kitajske
.(Nadaljevanje)
Le malo od tega žita je pri-rekel, da ne delajo za “blagor” ubogega delavca! Brez laži in goljufije ni komunističnega delovanja. Ponekod so jih pretvarjali v lazarete za ranjence, katerim smejo streči le mlada dekleta in jim morajo biti za vse na razpolago. Kjer pa so cerkve in kapele še nedotaknjene, pa je kitajskim vernikom strogo prepovedano hoditi vanje molit. Da se ne bi kdo zmotil in šel molit, pa postavijo straže pred vrata tako je bilo na moji misijonski postaji. Zares zlata svoboda! Jasno je, da v kratkem času vse izgine iz cerkve: klopi odnašajo ali zažgo, oltarje so požgali ali jim služijo za postelje, kipe in slike razbijejo ali jih na drug način osramotijo. Kjer le morejo pa pokažejo
domovini in najkrutejši' diktatiri pridružile še najtežje> narodne
nesreče.	I
Iz tega bodo odgovorni čfcitelji morali spoznati, da za zgodovinske uspehe ni dovolj izddjati obširne in lepe zbornike o Primorski in Koroški, marveč da' je za njih dosego treba voditi zares široko in nesebično narodni in demokratično politiko. Znaki so, da se krivci naših narodnihNesreč, spričo pritiska od znotraj in zaradi težkega mednarodnega položaja, v zaupnih krogih vedno bolj zavedajo nevzdržnosti dosedanjega notranjega in zunanjega političnega pravca. Sedanji nasilniški jugoslovanski režim manjšine ima na sebi težak izvirni greh, pod katerim bo prej ali slej moral kloniti. Bolje bo, če to potrebo pravočasno sam uvidi, kakor pa, če bi čakal, da ga narod k temu prisili. Spričo takih neuspehov in odgovornosti bi vsaka resnično demokratična vlada izročila oblast v roke naroda in se' podredila njegovi sodbi.
Arabska liga
Do leta 1923. so bile vse arabske dežele v Aziji razen Adena in nekaterih malih britanskih protektoratov, del .otomanskega imperija in politično med seboj no tesno povezane. Po pogodbi v Lausanne je ta zveza državic razpadla. Deloma so bile sedaj uvrščene pod britanske mandate, deloma pod francoske, deloma pa so ostale neodvisne. Odslej so te posamezne dežele strogo ločili drugo od druge in njihovi medsebojni odnošaji so bili kakor od-nošaji do tujih držav. Ta umetna ločitev pa nikoli ni bila v soglasju z željami Arabcev. Oni iz Sirije in Palestine so se smatrali kot en narod, ki je bil povezan z Arabci v Transjordaniji iif Libanonu in tesno v sorodu z iraškimi Arabci. Gibanje za politično osvoboditev Arabcev je nastalo že sredi 19. stoletja s središčem v Damasku in Beirutu in s pomožnimi središči v Palestini in Iraku.
To gibanje je imelo v toliko uspeh, da je bilo osnovanih nekaj arabskih držav, vendar pa je bila večina od njih še vedno pod evropskim nadzorstvom. Panarabska liga (zveza) je stremela za tem, da osvobodi vsa ta ljudstva in celo za tem, da se povrne no-, tranja zveza med Arabci v Aziji in Severni Afriki, kakor je bilo v velikih dneh arabskega imperija.
Bolj realno je bilo stremljenje po veliki arabski ali zapadno-azijski državi federalnega značaja, kakor ,so ga zasledovali arabski nacionalisti pred prvo svetovno vojno. Po prvi svetovni vojni je to gibanje zopet oživelo. Leta 1935. so sirijski narodnjaki prisilili Ibn Sauda iz Saudi-Arabije, da je sprejel vodstvo nad vsemi arabskimi ljudstvi. Leta 1998. se je že izvršil v Kairu zelo važen in vpliven panarabski kongres.
Vzporedno z gibanjem za arabsko federacijo je šlo gibanje za arabsko unijo, ki je do gotove mere izpodrinila federalno gibanje. Stremljenje pripadnikov unije gre za manj tesno povezan sestav arabskih držav, ki naj bi jih na široko zajel. Septembra 1944. so se sestali v Aleksandriji ministrski predsednik Iraka, Sirije, Libanona in Transjordana ter predstavniki vlad Saudi-Arabije Jemena in palestinskih Arabcev Pod predsedstvom egiptskega ministrskega predsednika so razpravljali o možnostih ožjega sodelovanja in širšega kongresa. V večini točk so dosegli sporazum in podpisali so protokol, ki je vključeval člen za osnovanje ige arabskih dežel, ki naj bi izvajala sporazume in pogodbe med članskimi državami, organizirala redne sestanke za utrditev odnošajev in vzporeditev političnih programov teh dežel, z namenom, da si s tem medsebojnim sodelovanjem zagotovijo neodvisnost in suverenost pred kakršnimkoli napadom. Liga arabskih dežel naj bi se ravnala po glavnih interesih arabskih dežel.
Cerkve. Ker pa vedo, da so
jim katoliški duhovniki najbolj na potu, če hočejo preslepiti vernike, pa jim skušajo onemogočiti vsako pastoralno delo. Pri tem pa ne pozabijo kričati in proglašati, da so katoliški duhovniki popolnoma svobodni. Da se jim pa ne bi kaj hudega zgodilo, pa jim najraje postavijo straže pred hišo. Oh, zares zlata svoboda!
Da kitajski komunisti onemogočijo delo misijonarjem, imajo na svojem programu zares neizčrpne načine in šika-ne. Najbolj jim služijo pri tem odpadli kristjani, kakor se to sploh vidi po vsem svetu. Z denarjem lahko dobe vedno in povsod toliko krivih prič, kolikor jih hočejo in rabijo. Izmislijo si kakšen' zločin, ki ga mora potem sam priznati. Ta proces se pri komunistih na Kitajskem impnuje “Tan p’^i,” po domače bi rekli javna spoved. Ce pa n-o č e priznati
ta “svoj zločin,” pa mu pomagajo z raznovrstnim mučenjem (na primer, nagega pretepejo do nezavesti; pozimi pa ga pahnejo v mrzlo vodo; ga obešajo na kak hlod z rokami ali nogami itd., itd). Pri vsaki taki javni sodbi pa zbobnajo na tisoče in tisoče ljudi skupaj, ki seveda morajo priti vsi “prostovoljno” na tak “piknik.” Malo je takih, ki bi mogli vzdržati tako dolgo mučenje. Samo da si življenje reši ali pa vsaj mnogim drugim, pa prizna tisti svoj "zločin,” ki ga ni seveda nikoli izvršil.
V komunističnih rajih se, kakor je vsem znano, pravim hudodelcem nikoli ne zgodi nič hudega. So namreč najboljše orodje za dosego njihovega namena. Isti proces delajo z vsakim Kitajcem in to ravno tako z ženskami, če moža ali očeta ne morejo dobiti, če jim je na poti, ali če jim hočejo vzeti vse premoženje. Videl sem 82 let staro mamico na taki sodbi, ni nič priznala. Se tudi na iajškem dobe take trdne korenine. Katoliškim misijonom ponavadi očitajo in jim štet-
jejo v zločin, da niso davkov plačali, čeprav so katoliški misijoni po kitajskih zakonih o-proščeni. Kjerkoli je kakšna večja misijonska postaja, bolnišnica ali sirotišnica, pa bi radi vse to zasegli, pa bodo s takim procesom dosegli svoj namen. Ker pa nočejo biti priznani pred svetom kot pravi roparji in ursupatorji, da na ta način slepijo ubogo ljudstvo, kakor hitro je ta ali oni pri-< znal svoj “.zločin,” mora biti seveda kaznovan. Že prej točno izračunajo, koliko je vredna ta ali ona misijonska postaja (seveda bodo zahtevali desetkrat več). Nato ga pa prisilijo, da mora sam povedati, kak-šo ‘“pravično” denarno globo moral plačati za krivice, ki jih je storil ubogemu ljudstvu, a-li bolje rečeno: za vsa dobra dela, ki so jih katoliški misijoni na Kitajskem storili. Samo
soč ljudi so rešili v bolnišnicah, sirotišnicah, v času kuge, lakote, vojske in povodnji. Vse to pa je zločin v očeh komunističnih voditeljev.
Ker pa seveda katoliški misijoni nimajo tako ogromnih vsot, da bi to “pravično kazen” plačevali, pa mora komunistična stranka zaseči vse to, dp se ubogemu ljudstvu, ki seveda niti lasu od tega ne bo dobilo, ne bo storila krivica v njihovem raju. Naj vam dam samo en primer, ki se je resnično zgodil na Kitajskem. Poljski misijonarji imajo zelo lepo razvit vikarijat na Kitajskem, Imeli so krasno bolnišnico, sirotišnico itd. Komunistom je pa lezla voda v ustih skupaj, ko so videli vse'to in posebno jih je bodla dobrota, s katero so posebno ti misijonarji pridobivali neumrljive duše. Napravili so proces, zbobnali več kot 200,000 ljudi skupaj in prevzv. škofa, 7 misijonarjev in 2 usmiljeni sestri tirali na njih “javno sodbo.” Seveda so morali že prej več kot štiri mesece biti pripravljeni za to v komunistični ječi. Svetovno znani okulist in misijonar dr. Sungevic je “priznal,” da je izrezal iz človeških prsi 136 src in jih pojedel! Sestre so morale “priznati,” da so kitajskim otročičem iztaknile več kot 100 oči, itd., itd. Seveda, nihče ni mogel kaj takega verjeti, ali proces je moral biti. Kako so nekatere misijonarje sam sem jih videl takoj po procesu — in eno kitajsko se-dtro mučili, ni za povedati; j e preveč živinsko in nesramno 1 Koncem konca so bili obsojeni na 48 milijard dolarjev! Seveda, ker ni denarja, so vse ‘“legalno” zasegli in škofa ter misijonarje — za kazen — izgnali iz tega “raja.”
Pri kitajskih duhovnikih veliko lažje dosežejo svoj namen.
Jih tako ostrašijo in ustrahujejo, da se končno sploh ne u-
komer ne bi mogel privoščiti tako “zlate počitnice.”
Enkrat pastirji na varnem, pa imajo rdeči voditelji precej lahko delo pri kitajskih vernikih. Žalibog, marsikaj se jim posreči! Prav satansko delajo za razdor krščanskega 'družinskega življenja. Otroke nahujskajo proti staršem; jih u-če, kako morajo doma vsako pogovarjanje poslušati in kako naj zatožijo svoje starše pri komunističnih voditeljih. Da so komunisti kot satanovi sateliti največji sovražniki krščanske morale in vzgoje, ni treba posebej omeniti. Četrta točka v tej tajni knjižici pravi, da je treba izgnati iz src otrok vsak čut spoštovanja in pokorščine do staršev in posebno mladim dekletom je treba iztrgati iz src vsak čut sramežljivosti! Da se jim to posebno nad po^ ganskim ljudstvom hitro posreči, sem žal moral sam neštetokrat opazovat). Ta mlada dekleta postanejo potem naj bolj fanatične komunistke'
pajo več zoperstavljati. Če pa le morejo dobiti kaj pravega | povoda, pa jih hitro spravijo na drugi svet. Z evropskimi mi sijonarji pa postopajo bolj previdno; ne ubijajo jih zlepe-ga. Boje se silno za svoj “dober glas, svoje dobro ime” in posebno svetovne propagande. Jim skušajo na drug način onemogočiti delo. Vzamejo jim, vsako svobodo ali pa jih internirajo na lastnem domu pod pretvezo, da so odgovorni za naše življenje in da morajo skrbeti, da ne bodo ‘“hudodelci” prišli do nas, da bi nam kaj žalega storili. Zares preveč skrbi v. tej zlati svobodi.
< V tem času pa poskušajo na vse načine, da se uniči njih zdravje in srečen je tisti, ki ne znori zaradi te “prevelike svobode in oskrbljenosti.” Na lastni koži sem občutil to ‘“zlato svobodo” mnogo mesecev; ni-
zato se jim da tudi veliko last v roke.
Ne bom dalje govoril o tej točki.' Sami si lahko predstavljate, kam bo taka mladina zabredla in kakšni žalostni usodi gre naproti. Vsaka katoliška šola je strogo prepovejdana! Se strašno boje, da bi otrokom oči odprli in jim govorili o Bogu in duši. Najbolj žalostne slike pa nam nudijo' komunistične šole. Uče samo malo pisati in brati, pri tem pa ne pozabijo, da spačijo in pokvarijo pravilni kitajski jezik. Nočejo nikjer plavati v čisti vo di. Ves ostali čas je porab ljen za ples, igranje in od jutra do večera jim polnijo mlade glavice z marksitičnim, Leninovim in Stalinovim naukom Vse šole- so seveda mešane, fantje in dekleta skupaj in vse jim je dovoljeno! To je prav nakratko povedano — kakšna je verska svoboda katoliške Cerkve v komunističnem raju na Kitajskem.
(Konec prihodnjič)
•o
Stampfel Joseph Stampfel Pauline Sterk Mary Mrs. ln Rudolph Winter Karl UJdch Karl
SEDEM DOLARJEV:
Zelle-Cralne družina
ŠEST DOLARJEV:
Kovach Michael
Snyder Frances Mrs. in Family
FET DOLARJEV:
Arko Ludmilla Bandi Lawrence Belinger Leo Mrs.
Brancei Frances Dejak John Gomick Mary Mrs.
Gornik Johanna Mis§
Gomik Mary Miss Grdina Joseph Gregorač Anton in Mary Juratovac Matthew Kadunc družina Kasunic George Mr. in Mrs. Klančar Frances Klemenc Mary Kolar Rose J.
Krainz Josephine Kuhar Frank družina Luzar Johanna Malovic Jennie Mrs.
Martinčič Ivana Mrs.
Milavec Mary Mrs.
Mism&s Joseph
Nemanich Jos. J. Mr. in Mrs. O’Donnell James Mr. in Mrs. Offak družina Ogrinc Anton
Otoničar Rudolph Mr. in Mrs.
Pavli Anton
Perme Frank
Perme Katherine
Perusek Josephine
Petrie John in Frances
Pirc Frank in Mary
Prince Paul
Roitz Mary Mrs.
Rozdc John Russ Frances Miss Russ Marv Miss Sajovic Mary . Šebenik Valentine '
Skully Frances Mrs.
Scmle Margaret Stanonik Anton Mr. in Mrs. Starič Mathilda Mrs.
Stih Mary Mrs.
Turk Jack Mr. in Mrs.
Velic J.
Vertosnik družina Zupančič Ignatius družina Žlindra Helena
TRI DOLARJEV
Branisel Frank J. Brožič Ida Mrs.
Bulic Mary Hren Jos. Mr. in Mrs. Jevnik Tončka Kolenc Josephine Lunder Anton Marinko Mary Meglich Joseph Mencin Jacob Perne Margaret Perpar Joseph Sr. Potochnik Mary Primožič A.

Darovi za Ligo katoliških Slovencev v Ameriki
Od fare sv. Vida PETDESET DOLARJEV:
Jalovec Anna Mrs.
Jalovec Louis
PETINDVAJSET DOLARJEV:
Flajnik Matt
DVAJSET DOLARJEV:
Potokar John, Sr.
PETNAJST DOLARJEV:
Pirš Loverenc in Frances
DBISET DOLARJEV:
Cimperman Louis Ferkulj John Perkuli Mary Gerbec Katherine Mrs.
Gornik John Mrs.
Kolar Michael Mr. in Mrs. Lautizar Louis Mr. in Mrs. Nahtigal Ferdinand Perusek Angela____________
Neimenovan
DVA DOLARJA:
Arko Joseph )
Baznik Anton Bagovich Frank, Sr.
Branisel Jacob
Buehner William Mr. in Mrs. Centa F.
Česen Katherine Mrs.
Fortuna Anthony in Anna Gorkos Jos. Mr. in Mrs.
Grdina Josephine Mrs.
Ivanc Frank Jamnik- Joseph Kavas Mat j as Kersevan Mr. in Mrs.
Klančar Anna Klemenčič Agnes Mrs.
Klopcic Louise Mrs.
Koporc Rose Mrs.
Koprivec Anton Mr. in Mrs. Kosec Agnes Mrs.
Kosir Frances Mrs.
Kosmerl Jennie
Kramer Jemey
Kuhar Mary
Lokar John
Lovko Ursula
Malovic Christine Miss
Milharčič Helen
Miklavčič Dorothy in Emilv
Mlakar Mary
Mramor Sophie Mrs.
Nousek družina Orazem Anthony J.
Pel an Johanna Persin John Perusek Angela Mrs.
Perusek Emilia Petrie Jacob Petrincid J. Mr. in Mrs. (Nadaljevanje na 3. strani)
tE VERJ*ME|Tt
ALPA NE
"Ne vem, kako je to, da se mi postavi ta vaš hrib vselej od druge strani, kakor se obrnem," pripomnim Tonetu, ko smo hiteli ob znožju willardskega Triglava proti Lunkovi farmi. “Prav, kot bi se mi nalašč postavljal na pot in me dražil, en-češ; no, če te je kaj, pa se sko-bali semkaj gori; bom videl, če imaš še kaj sape v svojem mehu! Ne bo drugače, da ga bom enkrat zakobalil, bahača, da bo malo bolj ponižen, ta vaš orjak.”
“Za letos sta že opravila,” me pouči domačin Tone. “Dades je vaš zadnji dan na Willardu. Popoldne, se reče, bi še lahko skočil tjele gor, ampak sodim, da po banketu, ki nas čaka pri Ule-čih, ne boš imel volje, da bi lazil po hribih. O, ja, dol bi že še prišel, ampak navkreber bi mo-
ral pa riniti na vse mile viže, ker Lunkova Marjetica nam bo naložila, da se bo miza šibila, kolikor jo poznam.”
“Aha,”, priznam pohlevno, “dol bi se spustil nekako tako, kot sem se z Slivnice, ko so me nosile coprnice. Samo pogledal sem, če sem obrnjen v pravo smer, dobro stisnil klobuček pod pazduho in privzdignil noge, potem je |lo pa kar samo.”
“Kar na vlak, kaj ne, Jap-ček,” me draži Tone.
“Da, kar na vlak, po zadnji premi, kakor smo včasih vlačili seno z Žalskih senožeti tam pod Kožljckom,” mu potrdim.
“Pa misliš, da so imele takrat res coprnice besedo zraven, ko se ti je zavrtelo tam vrh Slivnice?”
“Ne more biti drugače,” svečano izjavljam, “Če bi se kaj takega zgodilo v teh mojih letih, ko včasih katerega dihnemo, bi se morda lahko nekoliko podvomilo in pripisalo problem premočni pijači. Ampak v tistih letih smo se nacejali samo s kislim mlekom in v oblicah krom-
pirjem in tisto pa ne da poseb- najbolj debeli.” nih norčij v glavo, bi mislil. Ti-1 “Kar je res, je pa res,
sto mi boš pa tudi potrdil, da so imele coprnice svoj glavni stan na Slivnici, ki je strategična točna za našo Notranjsko. Prav za prav, rekli so, da je bil generalni coprniški štab ajnkvarti-ran na Kleku in da je bila na Sivnici samo ena brigada, ampak vseeno je tudi ena brigada nekaj zalegla za naše kraje.
“In koliko jih je bilo po tvojem računu takrat komandira-nih v ofenzivo proti tebi?” bi rad vedel Tone.
“Kaj vem, koliko jih je bilo! En par cugov ali vodov že, ker drugače bi me ne vrtele in sukale tam po Slivnici, kot frajtar rekruta, ki ga dobi prvič v roke. Jih je moralo biti precej, bi sodil.”
“Tisto, kar se vidva menita je
Grdina, takih polhov, kot smo jih lovili v pasti pri nas, ni premogla vsa druga Notranjska. V vaših gozdovih tam okrog Krima ste jih imeli bolj take, ki so prišli k vam, kadar smo jih mi pretipali in proč pometali. Ampak naši poBii, o, joj, ti pa, ti. Nič se ne bom zlagal (pri tem sem sunil z nogo Toneta v sinek, da me ne bi izdal), če vam rečem, da ste imeli že z enim dosti opravka, če ste ga hoteli prinesti okoli. Saj mi ne boste verjeli, da sta nam nekoč, ko smo jih lovili v Pretržju, dva odnesla polno bariglo vode. Je že res, da sta bila od prejšnje generacije, pa vseeno to ni kar tako, da bi dva nesla bariglo.” “Kakopak, morda nam boste
. “Ti že veš,” je rekel Tone z nevtralnega stališča, da se ne bi zameril ne meni ne Mr. Grdini, dokler smo vsi njegovi mili gostje, z enakimi pravicami in brez vsakih dolžnosti.
“Fantje, če bi mi kdo povedal in razložil .kakšni so polhi, bi vam bil morda jaz za razsodnika,” se oglasi Jakšič, “To vem, da jih v Ameriki ni, slišal sem pa že to ime — polh.”
“Čakaj, ti bmo jaz to razložil,” se naglo ponudim, da bi spravil ves kredit sam. “Polh je za spoznanje manjši kot slon in dosti večji od komarja. Ni ne tič ne miš in če ga ocvreš in posadiš na ajdove žgance, je to rihta, da je nima para.”
“Aha, zdaj pa že vem,” prizna Jakšič; “z drugo besedo — polh je toliko kot ocvirek, kot so nam jih včasih mati potresli
še trdili, da ste pri vas na Meni-
-sama baharija” konštatira šiji s polhi tudi orali, take da - ih„
Mr. Grdina, ki je dozdaj samo-ste imeli,” je bil Mr. Grdinh poslušal. “Kajpak, na Menišijij užaljen, ker sem krimske polhe| “Natančno to, Francelj,” sem ste imeli vse najboljše: Turki so, posadil na drugo mesto.	potrdil, ko smo zavili na Lunko-
k vam hodili, pa ki je tako spoti; j “Orali sicer nismo ž n.iimi, j vo dvorišče, kjer se bomo prav coprnice so gnezdile pri vas in ampak za plužna kolca bi bili pa j kmalu prav dobro imeli, če kaj kakopak, pri vas so bili polhi| že lahko držali, kaj ne Tone?” j vem.	_	j
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1947
WT|
Jakob K. Heer:
Berninski kralj
roman s Švicarskega pogorja
Naslednje dni trepeta v mrzlici, znoj ae mu biseri na čelu, neprestano se pogovarja, toda samo redko kako besedo razume prisluškujoča Pija, ki je sicer boljša bolniška strežnica, nego bi se od nekdanje kozje pastirice moglo . pričakovati. Kar pa čuje z njegovih ustnic, se ji krade ko groza v njeno slabotno, praznoverno dušo.
“Mati,” hrope vročični Mar-
Pijt pa, ki posluša te vročične blodnje, leze groza v meso in kosti.
In zopet blede Marko v dolgih samogovorih.
Tedaj mu da malo Jolando v posteljo, in glej, otrok zaspi ob očetovih prsih iu pri enakomernih dihljajih skladkih ustec najde srečo mirnega spanja še sam.
Zdi se, kakor bi mala s svo-
ko, “bolečine tešiti, to ni nič, jim čebljanjem bila njegov
toda ubijati, mati, ubijati v veliki ledeniški samoti —, toda on je streljal prvi in zahrbtno!”
Kdo je streljal nate?” mu zašepeta Pija.
Toda misli vročičnega gredo drugo pot.
“Da, da, čutim, kdor ubija, je močan ko vitez z Guardava-la, močan ko gora — prinesem ji plamen z vrha Bernine!”
“Komu?” mu šepetne Pija in prežeče gleda.
Zdi se, kakor bi bil bolnik o-pazil, da ga hoče žena izpraševati. Potegne z roko čez obraz, kakor bi hotel nekaj zbrisati, beseda mu zastane, potem začne znova: “Paltramov rod mora izginiti, v ledeniku izginiti, kaj zato? Nezvest kamogaskar! Ne, ^amogaskar je močen dovolj, odrešil bom Engadin, gore mi tega ne šepetajo, toda sonce na vrhu Bernine mi bo povedalo! Ne more se priti tja gor, toda z vozom bi se dalo peljati, vrhovi padajo. Cuj,- čuj! Ne, sonce, ne pripoveduješ dobro! En dan, en celi dan bosta hqdi-la po gori Aratsch in njegova ljubljenka, potelm šele sle bo porušila Bernina. Toda povej, zakaj zebe lepega lovskega deč-
zdravnik.
V	teh dneh, prvi sneg je baš pobelil dolino, prestraši gorske kraje čudna novica.
Sigismund Gruber, bogati to-rornik, je ob zadnjem lepem jesenskem dnevu skrivnostno izginil, izginil na odprti cesti, ob belem dnevu.
V	jutrnji zori je spremljal tovor iz Borma nekaj poti proti Stilfskemu sedlu. Iznenada se je pa mrki mož brez besede slovesa ločil od ljudi, postavil v Bormiu konja v hlev in potem ga niso več videli.
Ker je pač njegova trgovina tako zahtevala, da je izostajal večkrat pod teden, dva dni, so ga pogrešili šele tretji dan, in preden so začeli iskati, je bil zapadel sneg ter otežil delo.
Od tu in tam so 'prihajale govorice, da so ga šele pred kratkim videli, in vse to je zavijalo stvar v še večjo temo.
■•Dnevi' so prišli, dnevi so šli in domneve so se porajale. Popihal jo je, ker ga je pekla ■vest zaradi Pejderja Golzdja. Toda verjetno to ni bilo. Gruber ni bil pustolovec, in tako cvetočega podjetja, take sijajne žene, tako lepega dečka ne bo lahkomiselno zapuščal. Kon
DRONE VESTI IZ SLOVBRJI
(Dotle preko Tuta)
(Nadaljevanje s l. atrani.) ga, ki začne v kratkem delovati, rodil ključe njihovim lastnikom bo mirensko letališče izhodna
post&jfl
NOVO RADIJSKO POSTAJO TRST II za prenose v slo-slovenščini so prenesli iz Pulja, kjer je doslej oddajala, in bo odslej na Trsteniku pri Trstu. Stala bo poleg dosedanje postaje Trst I. Sodijo, da b$L sprejem v Trstu sedaj boljši kot je bil doslej.
lakaj zeDe lepega lovsuega uc.- »u ...............—i-	- .
ta in Pija leži tudi v snegu, in Čno se je zgostilo vse v mnenje,. ..--»infcc padajo -jaz pa da je zapadel maščevanju ciga-
'inem od"žeje.”......	'	^
bi vročični človek se predramite plane kvišku: “Pija, vode, vode!”
Hlastno požira pijačo.
Dekleta in žene!
Priporočam vam, da sl izberete in naročite vašo lino 1947-48 zimsko STERLNG suknjo, SUIT ali FUR COAT sedaj direktno iff tovarne P° najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbira. Prosim, pokličite me. da vas peljem v tovarno.
BENKO B. LEUSD6
1034 ADDISON ROAD
ENdicott 3426 aU
ENdicott 292«______
JOHN ZULKH
INSURANCE AGENCY prances ZTJLICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
/vSnhoe 4221 10115 NEFF ROAD
DO YOU SET ENOUGH
VITAMINS?
wail	^
mtm r« 4* * r» m K*
Amta. •»	you to Bok* ttw
,M—*>» mm tu «>*•
Ort • oodugo rt vbrty. Ono-A-'Pav (brand) Multiple Vitamin Tako one cnpiult tvery 'day hr *dy doy*. « you ora laai artldUd your drogglo will ro-laad your money. So wro '» art Ooo-A-Ooy (brand) Multiple forado Capwlei, tlw kind tbrt boa Ok trademark _
0NE>|DAV
f VITAMIN CAPSUL
yrara IAIORATORIES, INC.
nov. Oživele so premnoge govorice, s kakšnimi strahovitimi prisegami so zavezani cigani vseh dežel, ako gre za to, da povrnejo hudodelstvo, ki je doletelo nekoga izmed lijih.
Celo oblasti so začele iskati v tej smeri.
Dogodek jih je pretresel, toda o .Sigismundu Gruberju so govorili hladno, zelo se jim je smilila samo žena in otrok, saj je bila družin, tako so pričali vsi, ki so jo poznali, živela v na j lepši sreči.
V teh težkih časih je prijezdil župnik Tass često v Pusch-lav.
“Kako prenaša gospa Cilgija udarec?” so spraševali prijatelji.
“Ponosno ko vedno .podjetje vodi dalje, da bi hlapci pozimi ne prišli ob kruh, bleda je, zelo bleda, toda zbrana.”
“Ali koga določno sumi?” “Ne, ne!’.’
“In hlapci!”
“Prisojajo dolgemu Nacu. Toda temu odločno oporeka Cilgija, in ona ni bila nikoli njegova prijateljica.”
In uganka je ostala, preiskave so šle svojo not.
Počasi se Marko Paltram o-pomore, in ko brez mrzlice uzre prvikrat svojo ženo, vpraša začudeno: “Kaj je to?”*
Meni pisano ruto, ki si jo je ogrnila okoli ramen.
“To je darilo mojega brata Orlanda in znamenje, da mo-iti k njemu!”
od 25 obnovljenih hiš v Kobdi-Iju. Nekaj dni pozneje se je vršila slična svečanost v Tomačevici pri Komnu.
PRVACINA. _ Na praznik sv. Ivana 24. junija se je pri nas uradno zakjučilo obnovitveno delo. Ta dan je bil izdan kratek spis, ki govori o prvaški zgodovini. Iz.tega posnemamo: Pr-vačina je ena najstarejših 'vipavskih župnij. Ustanovljena je bila v 14. stoletju. V župsiškem arhivu so podatki od 1. 1570 naprej. Od tedaj je bilo v Prvači-ni 22 župnikov in 74 kaplanov.
Tu'se je rodilo mnogo slovenskih znanstvenikov, duhovnikov, visokih uradnikov, profesorjev in drugih odličnikov, tu je tekla zibelka goričkega nadškofa Alojzija Zorna. Vas je tvorila vedno samostojno občino, šele fašizem jo je priključil Dorn-bergu. Med prvo in drugo svetovno vojno je vas mnogo trpela. V prvi je bilo mnogo občanov prisiljenih iti v begunstvo; večina se je zatekla v Radgono.
V drugi sicer ni bilo treba zapuščati domačij, pač pa je bilo mnogo trpljenja doma., Ljud stvo je bilo zavedno in nasprotno okupacijskim silam. Nacisti in fašisti so radi tega budno in sovražno gledali na vas, ki je morala pretrpeti tri krute napade. Prvega so izvedli Nemci 25. in 26. sept. 1943, drugegd tudi Nemci 28. maja 1944, tretjega pa fašisti v juniju 1944. V teh treh napadih je bilo porušenih 45 hiš in 26 gospodarskih poslopij, okrog 200 poslopij je bilo pa poškodovanih. Med požganimi hišami so bile šola, železniška postaja in občinska hiša; cerkev je bila poškodovana. 142 poslopij je bilo obnovljenih, 50 hiš in nekaj hlevov pa še čaka' na obnovo,
MIREN PRT
vas razen mevov in
. hiš, katerih lastniki čakajo raje,
da pridčjo “naši”’ (kot oni pravijo partizanom) obnovit. Radi hlevov leži krivda na domačem vaškem odboru. Vsa vas je priča, kako je prišel guverner in ponuja] roko v skupno sodelovanje. A domači terenci' so ponudbo obdili, češ vas ne maramo in ne potrebuemo.
V	ŠT. PETRU PRI GORICI je bilo od lanskega julija dalje obnovljenih 68 poslopij s hlevi vred.
V	BUKOVICI JE bilo pozidanih 62 hiš in 24 hlevov.
Obnovitvena dela je izvršila slovenska gradbena tvrdka Poli-tehna, ki ima svoj sedež v Trstu.
POLKOVNIK ALFRED BOWMAN, amerikanski predsednik zavezniške vojaške uprave odide nazaj v Ameriko. Na njegovo mesto pride Jnmes Carnes.
MIRENSKO LETALIŠČE je preurejeno v veliko letališče za civilno letalstvo. Z mirenskega letališča odhajajo dnevno letala proti Milanu! Rimu, Neaplju. Tudi za zrčano zvezo Trst-Pra-
DAROV1 ZA LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
(Nadaljevanje a Z. atrani) Petrovcic-8vigel družina Prince Theresa Pustotnik Thomas *
Russ John
Samida Joseph in Rose Steple Josephine R.
8kabar Frank Skull Frances Smitko J.
Starič Anne Miss Strumbel Joseph Mr. in Mrs. Tomc Michael Tomc Stanley Tomšič Frances Mrs.
Tutin John Urbančič Agnes Mrs.
Zalokar Joseph F.
Z Igman Anton Zlatorepec Frances Žnidaršič Louis Lougln Ursula Neimenovan
PO $1.50:
Hribar Joseph Mr. in Mr«. Jančar družina Škrajnar Mary
EN DOLAR:	.
Adamič John Ambrosic Angela Ambrosic Joseph Anžur Anton Anžur Caroline Arko Frank Babuder Anthony Bajt Anna Baznik Joseph Baznik Mary Bodzents Jennie Miss Bogovich Frances Bogovich Frank, Jr.
Borota Adam Breskvar Frances Brinšek John Brodnick družina Brodnik John Brodnik J.
Cemnilogar F. Mrs. Cimperman Frank ,	, (j
Cimperman Louis
Častno odpuščen. — James Minker, iz Syracuse, N. Y., je bil od vojnega sodišča obsojen radi deserta-cije, ko je zapustil svoje mesto na straži v West Point in se pod drugim imenom vpisal k paraMtarjem. Predsednik Truman je odločil, da se fanta, ki si je želel akcije mesto dolgočasne službe na straži, častno odpusti iz Armade.
Drear Mary Mrs.
Dule M. J.
Fabjančič Mary Fortuna Mary Mrs.
Frank 8. J.
Gabriel Frank Gartroza Agnes Mrs.
Gerael Ivana Giambetro A. Mrs.
Glavan J.
Glinšek John Golob Anton Golobic J. Mrs.
Gorencic Theresa Mrs. Gomick Joseph Hablch Vincent Mrs.
Hace John Hegler Mary Hlabse Anton Hlad M. Mrs.
Hribar Mary Hrovat Dorothy Hrovat John E.
Hrovat Mildred E.
Hočevar Joseph Hočevar Mary Hoffman Gertrude Japelj Helen Jerina Theresa Kastrlnos Betty Klopčič Anna Miss Klopčič Frank Klopčič Mary Mrs.
Kobal Amalia Kodrich Anton Kodrich John Kolar Mary Koporc Albert Koshel Anton Koehel Louise Kosmač Rose Kovačič Frances Krall Jennie Lach Mary Mrs.
Lavrick Frank
Leban Frances
Leban Joseph
Legan Anna
Lenarčič Josephine
Levstek Frances Mrs.
Longar Frank
Lousin Joseph
Lovko Anna
Lovko Anton
Lovko Rudolph
Maček Josephine
Macerol Frances
Macerol James
Makse Julia
Malovic Jean
Mally Helena
Markolia Steve
Masar Jos. Mr. in Mrs.
Matjašič Joseph
Mater Angela
Mlaver Cyril
Merkun Ivan
Milavec Frances
Milavec Frank
Milavec Mary
Millavec Emma
Millavec Ro6e
Mlakar Joseph Mr. in Mrs.
Mlakar Louise
Mlinar Matt
Modic Frances
Mohorcid John Mrs.
Mohorčič Mary Miss
Muhlch Victor
Mulec Jacob
No$se Mary
Slogar Andrew Somrak Joseph Starin Frank Stefančič Mrs. Johanna Sterk Peter .
Stragisher Louise Mrs. Strauss Anna Strauss Mary Stražišar John Strelner August Strnad J. Mrs.
Strnad L.
Etrunge Josephine Sullivan Raymond Svetanovic Lucy Tekuac Andrew Tomc Edward A.
Tomsic Anton Tomse Joseph Tramte Frances V. Trunk Emil Mr. In Mrs. Turk Rose Mrs.
Udovič Joseph Urbančič Anton Urbančič Rose Urbancdc M. Miss Vahcic Anton Velllclg Louise Verbič heresa Vesel Mary Mrs.

Pajk družina Palcic Man? F.
Papesh Blaž
Pavelich Prank Mr. in Mrs. Pavli Mary Miss Pekol Jennie Mrs.
Per John Per Mary
Pemach Frances Mrs.
Perse Ernestine družina Perusek Anna Perusek Frank Peterlin Mary Mrs.
Pevec Anne Miss Pevec Mary Miss Pevec Vincencia Mrs.
Pimat John Piškur Frances Po zelnik Albina Pozun Anna Mrs.
Prebil Joseph Pristov Mary Pureber Joseph Rajer Jennie Rebol prank Rebol Joseph Rebol Marian Rode Prank
Rypka Casey F. Mr. in Mrs. Sajovic Anton Salomon Joseph, Sr. Schwerko Davorin Schwerko Dorothy (Sever John Simon Prances Simončič John Skerl Andrew Skerl Rose Skrabec Anthony gkulca Jack. Jr.
Skullv Prank Skully Josephine Skully Mary Slabe Josephine Slak Louise Miff.
Slapnik |as. Mr. in Mrs.
DELOlOBIJO
ZA PREKLADANJE , TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Brtmdway Plača 93i/2c na Tiro Cas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff ..
Nickel Plate R. R- Co.
E. 9th & Broadway
Vidlgol Angels Vidmar Julia Mrs.
Vidmar Louise Vovnko Frank Mr. In Mrs Welinkonje Matthew Wenzel'J. Mr. In Mrs. Zadnik Rose Zajc Ludwig Zakrajšek Agatha Zakrajšek Frances Zakrajšek Frank Mr. In Mrs. Zdešar Ignac Žele Antonia Zerovnlk Mary Zobec Frank Zupančič Frank Zupančič Frank Zupančič Henry Zupančič Mary MM.
PO 50c: ipad Louis Hlad Vera Hrestak Mrs.
Hrovat Edw. J. Mr. In Mrs. Klemenčič Mary Ann Krall Frank Macerol Anna Macerol Frank Marentič Amalia Mohorčič John. Jr.
Pate Jennie Per Valeria Prince Mary F.
Sajovic Anton Skrjano Michael PO 40c:
Offak John
PO 26c:
Ponikvar Joseph
ZA BOGOSLOVEC:.
Frances Škulj — «6.00.
-T
•*r .n,
.-'-H
iV . iT3
f' m
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Pierce
ki Je preminul 15. avgusta 1946.
Sliko tvojo, dragi soprog in oče.
še vedno v srcu nosimo, solze bridke žalovanja eno leto že rosdmio.
Saj bil si nam najdražji.
kdo pozabil sploh M (e.
■
Smrt, oj kruta, vse prerano soproga, očeta nam vzela si, njegovo truplo adaj te počiva v črnem grobu tam trohni.
Grob tvoj bomo Se krasili z rožami najlepSimi večkrat tebe Se obiskali tužnl se z groba vračali.
Enkrat na, dragi ljubljeni, združeni bomo spet vsi. v božji slavi večnih let tam nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
North Braddock. Pa.
n.dvtrt by ADRIAN SCOTT cir«t.d by EDWARD DMYTRYK
Scr.tn Play by JOHN PAXTON
Ameriška armada preizkuša ogromne tanke v vroči puščavi blizu Yuma, Amona. Slika je bila posneta sredi popoldna v vročini 120 stopinj. To so tetki tanki, ki so oprem-fjeti s potrebnimi napravami proti peščenemu prahu v te, najbolj vroči m najbolj pta-šni pokrajini v Zed. državah.
Sobe išče
Moški bi rad dobil 3 ali 4 sobe na vzhodni ali zapadni strani mesta. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 7 uri zvečer: Mike Rudman, PR 8950.
-(165)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČiETA
Frank Okorn
ki nas je za vedno zapustil dne 19. avgusta 1946
O mesec ti avgust, kako st žalosten za nas, zgubili smo moia-očeta, vsa radost je nim vzeta.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, večna luč ti ne ugasne,
‘ mi vsi se snidemo nad zvezdami.
žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 19. avg 1947.
Hiša naprodaj
Naprodaj je 6 sob hiša v slovenski daselbini blizu 55. ceste. Proda se z vso hišno opremo. Za podrobnosti pokličite MA 2980.	(16’)
Za 4 družine
Naprodaj je zidana hiša za 4 družine, po 4 sobe’in kopalnica vsaka in še druge ugodnosti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg lot. Vprašajte pri lastniku na 1091 Addison Rd. spodaj.
(Tue. Fri.-X)
Apartment naprodaj
Naprodaj*je zidan apartment s 5 stanovanji; eno ima 8 sob, 4 pa po 6 sob. Nahaja se na E. 82. cesti med Superior in Wade Park. Pokličite Mr. Budnick RA 1716.
(Avg. 11, 13,15,19, 21)
KADAR KUPUJETE ali pro. dajate, se obrnite za pošteno postrežbo na
George Kasunic
7510 Lockyear A ve.	jj
HE 8056
Real Estate Broker
(Tues. X)j
5r
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1947
A	/k
e
o
< >
o
< >
o
o
o
o
o
o
o
BELI MENIHI
Povest iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC
“V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. — Ivan grof Turjaški, gospod na Sum-bregu, zase in za svoje naslednike potrjujem vse zemljiške pravice na Medvedjeku samostanu očetov in bratov cistercijanov v Stični; odpovedujem Be užitku, ki ga je ondi imel Šumbreg; za zveličanje svoje duše istemu samostani na večne čase darujem kmetijo, ki jo v Beču ima tlačan Martin Petan."
Ko je prebral, je listino da-rilnico položil na oltar in se močno priklonil patru opatu.
"In obžalujem, da sem kljuboval samostanu, in obetam, da tega nikdar več storil ne bom,” je še rekel in se še enkrat priklonil opatu, a pater ceremoni-ar se je priklonil njemu in ga spremil na sedež med gospodo, Zdaj so sveče na oltarju zagorele, orgle so zabučale kakor vihar po tihem mraku, slovesna maša se je začela — groza, ki je je cerkev do zdaj bila polna, je splahnela, Bog je nastavil uho gospodu in tlačanu in poslušal njiju molitev . .
Po maši je gospoda šla v sa-mostanko obednico, pater opat jo je povabil na kosilo in pomenek.
Tlačani so postajali pred cerkvijo in si kimali.
“Da te, dobil jih je po repu, nihče še ne tako!” “Premislite, vpričo vse cerkve ga je pater opat pestil, pa le-oni je moral kar molčati in - JffrTnrttebelo požirati!” >f — "O, če bi pater opat le vsako nedeljo tako vil in krivil vsaj enega takega, pa bi se tudi gospoda unesla!”
Vso pot domov so gospodi strgljali korenček in dotkomol-ca hvalili Boga, da niso podložni taki prevzetni gospodi, marveč da lepo v miru pod krivo opatovo palico, ki zna tako prebito zamahniti tudi po mogočnem graščaku,
“Ko bi le mogel tako napraviti tudi s Turkom!" je prile ten tlačan vzdihoval.
“Morda ga to pot ne bo do nas. Saj pater opat moli ne ki vse noči, da bi nas Bog obvaroval teh divjakov.”
“Bog se nas usmili!”
“Dokler se menihi ne plašijo in se gospoda še upa iz gradu, se tudi nam ni bati.”
“Zakaj pa so Sentvidci na Gradišče, Gabrovci in Teme-ničani pa na, Primskovo?” _ “Trlep jih je oplašil s tistimi prežuni, ki jih še ni.”
“Ne boš! Trlep preb;to do-bro ve, kaj dela.”
XL.
Gavrovski prežuni so med tem tihotapili že prav v daljnih krajih. Ogibali so se cest in vasi, hodili molče in oprezno, da še ptica, ki je črvčala na veji, ni nehala peti. Ali so Turki blizu, ali so še daleč, jim nihče ni mogel povedati, žive duše ni bilo nikjer, pusto in prazno je bilo povsod.
“Izučilo jih je,” so govorili o previdih tlačanih. “Turki ti privro kakor huda ura: naglo in sam ne veš, odkod.”
“Trlep je vendarle ugenil pravo, ko nas je poslaTna prežo. Nesreča bo manjša, če naši zvedo zadosti kmalu, da Turki gredo.”
Ko so se neko jutro zavred izkopali iz slamotnega senfka, so opazili, da se vrhovi višjih hribov užigajo.
“Jezus — Turki!” so se spogledovali. “Tlačanske straže zažigajo grmade. Turek je tu!”
“Žar se dviga tudi iz dolin
ti kod drugod?"
Preden mu je oni utegnil odgovoriti, se je kar na brž zaslišal tzamolkel peket konjskih kopit. Prežuni so si plaho pokimali in se pomeknili bliže poti.
“Kopič, da mi ne zablodiš katere!” je naj starejši prežun zabičeval renčečemu velikanu. “Stori samo, kar ti bom velel!” Silni dedec je renčal vase in stiskal soro, da je skoraj voda kapala iz nje.
Po poti se je v opreznem drn cu bližalo kakovih deset čudnih konjikov. Na majhnih, iskrih konjih so kakor pribiti sedeli brkati in bradati možaki v kratkem kožuhu, rdečih hlačah in s krivo sabljo ob sedlu. V obraz so bili črnkatsi, strahotni na oči, glave se jim je na debelo (jvijala rdeča pasica.
Gabrovci so si bledi kimali, samo Kopič je prostodušno zijal v Turke, ki so se bplj in bolj bližali. Sonce je pogleda-konjiki so se ustavili skoraj vštric Gabrovcev in poskakali s konj. Eden izmed njih je ostal pri konjih in jih vse obenem držal za vajeti, drugi so z obrazom proti soncu pokleknili na tratino ob potu, dvigali roke, vstajali in se klanjali — molitve jutrnji-ce so opravljali svojemu Alahu.
Gabrovci so strmeli. “Turki — z glavo in peto*” so jim oči vedele. Najstarejši je zašepetal Kopiču: “Skoči in jih potolci — konje in tega, lii jih S varuje, primemo mi.”
Kakor bi ga kdo sprožil, je! Kopič završal na tratino in že! z enim samim mahom podrl1 vse, samo dva sta odškočila,1
—	Turki požigajo vasi . . .
Bog se usmili, res so že tu , .’
“Kje? Kje?” je Kopič po prijemal soro in renčal. “Ali jiji bomo?”
“O, čez vse vode, čez vse gore jo brž ustrizimo domov, da nas ne ujemo!” '
‘Nak, skrijemo se, zvedeti moramo, kam dero!” je drug svetoval. “Pokaj smo sicer šli tako daljo?”
“Skrijte se ali pa kar bežite
—	jaz jih počakam tamle na poti!” je Kopič renčal še huje.
“Bom le videl, kateri smrček turški bo šel dalje, dokler mi lo čez vrhove, bo v parkljih tale sora!”
“Če ti je v glavi še. kaj ne zblojenega uma, boš storil sama, kar ti bomo veleli mi!” so ga krotili. “Ali pa te zatoži, mo Trlepu, da nisi slušal!”
Kopič se je Trlepa bal. Za-mera pri njem, kaj menite, bi mu utegnila ovreči Damijanovo besedo. Poniglavo se je vdal previdnim tovarišem in se
njimi skril v gošči ob poti.
Od strahu in pričakovanja vsi zadihani so molče nastavljali uho in se ob vsakem šumo-tu vetra spogledovali.
“Ali ne bi bilo bolje, če bi se res zadrevili domov?” je mlad prežun šepetal tovarišu.
“Soseska čaka našega sporoči- ___________________ ______________
la. Kaj, če nas Turek prehi- pa tudi tista dva je precej do-
tekel in potepel na tla.
Turek pri konjih se je tako ustrašil, da je kar otrpnil, ne zavpiti ne pobegniti ni mogel. Pa tudi utegnil ne bi bil: Ko-pičevi tovariši so z vzdignjenim Čekanom skočili nadenj. Zdaj je strahoma jeknil: "Ne-moj, brate!”
Gabrovcem se je čekan pobesil, Kopič je pritekel in debelo pogledal: “Kaj se bojite enega samega?”
“Tega vzamemo s seboj, čuden Turek je!” so dejali
Najstarejšemu Gabrovcu ni moglo v glavo, da bi tale Turek res bil kristjan. Bal se je zvijače, ni mu zaupal, čeprav je videl, da se je pokrižal, kakor se gospod križa pred oltarjem.
“In kam ste se namenili ti in onile?” je pokazal na pobite) Turke.
“Poslali so nas, da bi iskali in pregledali pot.”
“Kje so drugi? Kam gredo?”
“Proti velikemu mes.tu te de-
vi; eden izmed njih je na stegnu imel vžgano zobčasto zna-
menje, biti je moral iz imenitnega hleva.
HOUSE OF SILVER
1857 East 17$h St.
Inc.
“Nisem Turek,” je ujetnik,žele pojde vsa vojska, ki se v
rekel. "Kristjan sem is Bos-, ne.”
“Pa moriš in požigaš med kristjani?” so ga boli izpod čela.	•
Bošnjak jim je počasi razodeval, da Turki na rop silijo tudi bosenske kristjane. “Saj ste videli, da nisem molil po turško,” je rekel in še krščansko prekrižal.
manjših krdejih že vali za nami?”
“Zveži mu roke,” je gabrov-skj vodja ukazal Kopiču, “od-zad mu jih zveži, s seboj ga vzemimo in bežimo domov!” “Kaj pa konji?” je drugi vprašal. “Lepi so.’
'Res so bili lepi: iskri, z vitkim, posukanim životom, vzhodnega rodu in plemenite kr-
LnjvutjmjmruTjTri^
AL ULLE
mm t muk o.
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci.
15601 Waterloo Rd.	KE 7248
Vse potrebščine, za grelne in monterske naprave.
{jmimjmnjiruTjTJirLrirLmr^
-AND THE WORST IS YET TO COME —in na jhnjše šele pride
"special Introductory Offer Ends Soon... Ml HOW!
Don’t miss tbif opportunity to get t brand new,
Premier "Partners” Cleaning Combination (2 cleaners!) at a real tavingl During this limited-time offer your old cleaner is worth money to you on this new PREMIER Cleaning Equipment!
PREMIERJI' FLOOR MODU	*69 ”
PREMIER’71' TANK-TYPE...
TOTAL *114-»
99S
Al UTTLI AS $1.19 PS« WEEK
Nepreviden voznik. — Izgleda, kot bi ga .bili dve poulični nalašč stisnili v svojo sredo, toda nesrečo je zakrivil neprevidni voznik avta, Howard A. Feiner iz New Yorka, ki je poskušal prehiteti poulično v Pittsburghu na desni strani, a pri tm ni videl druge poulične, ki je prihajala z druge strani. Feiner je bU aretiran radi neprevidne vožnje.
Hera's what yoa jit for only *99” and your old (honor I
foreign "2rwith exclusive Duo-Matic
lag upholstered furniture, drap- JJgjJ bmhthat detutho* tries, moldings, Venetian blinds oughly on a cushion of sir. Many and dozens of other tedious clean- other quality feature* too, including tasks. All-metal construction ing a powerful, 2-Speed, Ball* ... lightweight... and easy to use. Bearing Motor and Search-Lite.
COME IN... OR 'PHONE FOR A FREE HOME TRIAt ...NO OBLIGATION!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CHAIR AVE.—VOGAL NORWOOD RD.
JOHN SUŠNIK, lastnik
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRAHJSKO-SLOVEHSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija V Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 %
Ca hoM dobre relit in noHm dredm. revami M Ki nalboUH. M-(tani in nadaolrentnl podporni omnluciil.
kranjsko slovenski katoliški jkdnotl
Ure h »-**- revarnW n -mreni—, nuna poikodbe. operacije, pred bala.nl In anamodottL
»
K. g. K. jfgDNOTA apreiema motka in taotae od U, do M. letal otroka pa tako! pa rutrtra In da U. lata pod ania okrilje.
K. S. K. JKDNOTA bdele najmoderaejle nate eretIBkate aedanja dob. ad OM.N da SMdMR
K. S. K. JKDNOTA Ja prem mati vdov ta bret Ce ta nM tkn aU ttaniaa ta meootna ta kanta kaloHtae podporne araantreetie. paired! ee ta prMopt takoj
Za pajamila a remrenaja ta »vre dny pedrebnreM m obrnita na »rednike ta nradnlaa krajernlh dredtar K. S. K. Jod—ta a> in nat
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St
Joliet, Dl.
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
za vaš radio, pralnik' in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano.
Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MALZ ELECTRIC
6902 St. Clair Ave.	EN 4808
aaat
1883
1947
MB!
I

.......
NAZNANILO IH ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalost-no vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našo drago in nikdar pozabljeno mater
Frances Drobnič
ROJENA ZALAR
ki je po dolgi in mučni bolezni preminula in se preselila v večnost dne 5. julija 1947 v starosti 64 let. Pokojna je bila doma iz Jurjeviče pri Ribnici. Pogreb se je vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Vida in po opravljeni sveti maši za-dušnici je bila položena k večnemu počitku dne 9. julija na Kalvarijo pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Francis Baraga za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako lepa hvala Rev. Bombachu za obiske na domu.
Našo iskreno zahvalo naj prejmejo vsi številni prijatelji, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsito s tako krasnimi venci v zadnji p'ozdrav.	' i
Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše.
Lepa hvala vsem, ki so jo prišli k^ppit na mrtvaškem1 odru, kakor tudi vsem ,ki 30 se udeležili svete maše in pogreba. Lepa hvala članom in članicam društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, sv. Katarine št. 29 ZSZ in podružnice št. 25 SŽZ, za skupne molitve in za tako velikq udeležbo pri pogrebu. Se pojebno hvala pa nosilcem krste.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago. Prisrčna hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in, tolažbo v teh žalostnih dneh.
Prav lepa hvala Zakraj škovemu pogrebnemu zavodu za vso požrtvovalnost, pomoč in postrežbo ter tako lepo 'urejeni pogreb.
Preljubljena in nikdar pozabljena mama, končalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje, odšla si od nas v kraj večnega miru. Telo Tvoje mimo v grobu hladnem počiva, duša pa plačilo rajsko uživa.
Žalujoči ostali:
FR(ANK, ANTON in EDWARD, sinovi;
JOSEPHINE KROMAR, hči;
MARY, MILLIE in ADELINE, sinahe;, FRANK KROMAR, zet;
VNUKI in VNUKINJE.
Cleveland, 0-19- avg. 1947.