ANNALES 11/'97 izvirno znanstveno delo UDK 582.998(497.4-1 6) CARLfNA ACANTHIFOLIA SUBSP. UTZKA (HACQ.) MEUSEL & KÄSTNER V SLOVENIji Mitja KAUGARIČ Oddelek za biologijo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Si-2000 Maribor, Koroška 160 IZVLEČEK Avtor obravnava zgodovino odkrivanja in današnjo razširjenost vrste Carlina acanthifofia subsp. utzka (Hacq.) Meusei & Kastner na skrajnem severozahodnem deiu njenega areala. Ključne besede: Carlina acanthifolia, razširjenost, Slovenija UVO D Med svojim dolgoletnim botaniziranjem v Slovenski Istri sem imel vselej v kotičku zavesti spodbudo, naj po išče m bodečo nežo s strokovnim imenom Carlina utzka, ki mi jo je že leta 1979 dal profesor Tone Wraber. Ker fiišno območje Slovenske Istre razmeroma dobro poznam, sem zato v zadnjih letih skoraj že opustil misel na morebitno najdbo. Zagotovo pa je ni več na njenem najbolj znanem rastišču prt Sv. Antonu pri Kopru. Ko sem leta 1995 po naključju naletel na rastišče te vrste v Istri pri Sutarih na Hrvaškem, toda blizu slovenske meje, sem spoznal ekologijo rastišča in v letu 1996 poiskal vrsto tudi na slovenskem ozemlju ter sistematično raziskal njen areal v mejah Slovenije. TAKSONOMSKA PROBLEMATIKA Takson, o katerem pišem, je Hacquet (1782) opisal z imenom Carlina Utzka z ozemlja današnje Hrvaške Istre. V svojem delu "Plantae Alpinae Carniolicae" prinaša tudi risbo v naravni velikosti. Le nekaj let pred tem (1773) je Allioni opisal vrsto Carlina acanthifolia z Apeninskega polotoka, ki je kasneje, vse do vključno dela Flora Europaea (Webb, 1989: 210-211), veljala za veljaven sinonim Hacquetove vrste Carlina utzka. Flora Europaea omenja poleg tipične podvrste še podvrsto Carlina acanthifolia subsp. Cynara (Pourret ex Duby) Rouy iz Pirenejev in C. onopordifolia Besser ex Szafer iz Karpatov. Tudi Mala flora Slovenije (Strgar, 1984: 570) in Register (Trpin, & Vreš, 1995: 30) imata takson C. acanthifolia, ki mu kot sinonim dodajata ime C. utzka. Šele monografija rodu Carlina (Meuse! & Kästner, 1996) prinaša nove poglede, kjer je ohranjeno ime Carlina acanthifolia za vrsto, ki je v Evropi zastopana s tremi podvrstami: pirenejsko Carlina acanthifolia subsp. Cynara, C. acanthifolia subsp. acanthifolia iz Apentnov in severozahodne Italije in jugovzhodne Francije ter C. acanthifolia subsp. utzka z Balkanskega polotoka in iz Karpatov. V to podenoto vključujeta tudi takson C. ono­pordifolia. Razlike med tremi podvrstami so predvsem v obliki zunanjih ovojkovih listov in listov rozete. RAZŠIRJENOST V Sloveniji rastoča podvrsta C acanthifolia subsp. utzka je razširjena v delu Istre ter raztreseno v Bosni, Srbiji, Albaniji, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji in delu Poljske in Ukrajine. Kako je torej s primerki iz skrajnega severoza­hodnega areala, iz Istre? Prvi podatki po Hacquetu so najbrž Loserjevi, ki o najdbi poroča dvakrat - leta 1863, ko omenja Truške in Gradin in leto kasneje (1864), ko omenja Sv. Anton pri Kopru. O d tam sta herbarijskl poli iz Pittonijevega (VV) in Tommasinijevega herbarija (WU), ki obe prinašata lokaliteto Sv. Anton, nabiralec pa je bil najbrž Loser. Najbolj izčrpno poroča o rastiščih v Istri eden največjih poznavalcev istrske flore - E. Pospichal (1897-99). Omenja celo rastišča na Krasu, in sicer eno na ozemlju današnje Italije, pri Zgoniku, nato pa še iz Velikega Dola pri Pliskovici na Krasu proti pobočju Volnika, med Klancem in Kozino, pri Beki in v Črnem 43 ANNALES 11/'97 Mitja KALIGARIČ: CARLINA ACANTHiFOUA SUfSSP. UTZKA (HACQ.) MEUSEL & KÄSTNER V SLOVEN!)!, 43-46 45 46 47 45 43 60 51 52 53 M 55 56 57 56 53 60 61 62 63 64 65 66 .. j, / --/ T if i r sS1 \ * < Lw i t Hp. 1 f -J} ? t / \ / y - v fr V ' »s>s s v / \ t B 5 S 1 6" _ _ ..V ­ kis " t 's 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 68 50 GO 61 62 63 64 55 6G "••i. i 1 i .L 9 1 9 2 „ : „ r - - i. 1 -d z i 9 3 1 -l - •p X 9 4 : I 7 i ' 9 5 r - - N - - i - 9 6 - ; < j 1 i ' ; _9 7 8 8 -; ; - - 7 - S 3 ž E - - - „ - 7. - 1o a -" 1 - - -; 1 E -i- j i - f - - — 10 1 - • » _ 4 -_ 10 2 ....... : i 10 3 s j : Z 7 : I t z. : 10 4 • rt- r i r W : : ; A,J ; E 410 5 s t 10 S tj : z : : 10 7 1 1 7 T - "7 " r. J-J r h 45 «G 47 43 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 65 02 S3 64 65 «6 SI. 1: Razširjenost vrste Carlina acanthi folia subsp. utzka (Hacq.) Meusel & Kästner v Sloveniji nekoč in danes (a ­literaturni podatki iz 19. stoletja, b -Justin 1904 (LJU), 1911 (lit.) in c -Kaligarič, oktober 1996). Fig. 1: Former and present distribution of Ca rima acan­thifolia subsp. utzka (Hacq.) Meusel & Kästner in Slo­venia (a -published data from the 19tl> century, b ­Justin 1904 (LJU) and 1911 (lit.) and c -Kaligarič, Oc­tober 1996). Kalu. Zanimivo je najdišče, ki leži zelo blizu morja -Sv. Brida pri Valdoltri. Našteva pa še Pomjan, najdišče med Pomjanom in Marezigami ter Sv. Anton, Hrib pri Tru­škah ter najdišča "povsod na ju2nih terasah Čičarije", v zvezi s katero posebej omenja Kojnik. Druga istrska naj­dišča, vendar na hrvaškem ozemlju, so še v območju od Bresta proti vznožju Učke ter v osrednji Istri (vasi Dra­guč, Sovinjak, Pazin, Borut itd.) Podobne so navedbe Marchesettija (1896-97), ki že omenjenim krajem do­daja vasi Loka, Nasirec pri Kozini in Gažon pri Kopru. Zadnji podatki starih avtorjev so od Justina (1904), ki je rastlino nabiral med Klancem in Kozino (LjU) in v Rakitovcu (1911). Nato rastlina dolgo ni bila najdena, zato lahko upravičeno sklepamo, da jez nekaterih starih lokalitet izginila, saj je kljub načrtnem iskanju nismo mogli več najti. V bistvu lahko rečemo, da je ni več na Tržaškem Krasu (Zgonik, Volnik), kar ugotavlja že Pol­dini (1991), na Ankaranskem polotoku ter na nekdanjih rastiščih v bližini Kopra in Trsta (Beka, Črni Kal, Pomjan, Marezige, Sv. Anton, Gažon itd.}. V bistvu uspeva le v notranjem delu flišne Slovenske Istre v okolici vasi Abitanti, Gradin, Pregara, (kvadranti 0548/4, 0549/1, 0549/3), kjer je relativno pogosta, kar sem ugotovil z načrtnim iskanjem v letu 1996. "Rdeči seznam" (Wraber & Skoberne, 1989) povzema le najdišči Truške -Gradin od Loserja in Rakitovec od Justina. EKOLOGIJA IN NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Starejši viri navajajo rastišča tako na apnencu kot flišu, na Balkanu pa raste (Kastner & Meusel, 1996) celo na serpentinu. Posebej se je o rastišču razpisal Loser, ki obakrat (1863, 1864) poudarja, da rastlina raste na fliš­nih erodiranih tleh, skupaj z nekaterimi kserofilnimi vrstami, kot so Fumana procumhens, Asperula cynan­chira, Calium purpureum, Satureja montana idr. Naša opazovanja potrjujejo uspevanje izključno na flišu, vendar ne na golih, erodiranih predelih, kjer uspevajo npr. Cariina acaulis, Fumana procumhens, Teucrium montanum itd., temveč na zmerno suhih travisčih asoci­acije Danthonio-Sc.orzoneretum villosae peucedaneto­sum cervar/ae na flišu, ki pa so -nekatera bolj, nekatera manj -že močno obkrožena z redkimi hrastovimi goz­diči, ki take travnike počasi preraščajo. Tako včasih najdemo vrsto C. acanthifolia subsp. utzka pravzaprav že v stadiju grmišča oziroma redkega gozda. Neredko se pojavi celo v družbi s travo Molinia arundinacea, ki označuje plitka, zakisana in bolj vlažna tla. Tudi takšni "molinietumi" se nato zarastejo s hrastovjem in dokler gozd ni sklenjen, ta bodeča neža še dobro uspeva. Zanimivo je, da so vsa najdišča na nadmorski višini od 350 do 400 metrov in zunaj t.i. območja oljke oziroma neposrednega vpliva morja. V neposredni bližini najdišč je razvit bukov gozd asoc. Seslerio-Fagetum. Njen areal v Sloveniji bi lahko označili tudi s prepletanjem dveh 4 4 ANNALES 11/'97 M fija KAL [CARI Čr CARLINA ACANTHIFOUA 5U05P. UTZKA (HACQ ) MfUSEl & KASTNFR V SlOVENl|l, «-4 6 SI. 2: Bakrorez v naravni velikosti rastline je iz knjige "Plantae Alpinae Carniolicae" B. Hacqueta iz leta 1782, v kateri je bila ta vrsta prvič opisana za znanost, fig. 2: The above life-sized copperplate engraving of the plant is from the book "Plantae Alpinae Carniolicae" by. B Hacquet (1782), in which this species was scientifically described for the very first time. sorodnih vrst Setraja, ki se sicer v arealih običajno iz­ključujeta, saj Satureja montana subsp. variegata uspeva na nižji nadmorski višini, bližje morju in je bolj ter­mofilna, vrsta Satureja subspicata subsp. Hburnica pa je mediteransko-montanska Ilirska vrsta, razširjena na ap­nencu Visokega Krasa. Na traviščih v omenjenih kva­drantih pa rasteta skupaj. Od več kot sto primerkov, ki sem jih opazoval v letu 1996, so bili vsi brez razvitih koškov. En košek sem našel odrezan in odvržen na najdišču. Od primerkov, najdenih v letu 1995 na hrvaški strani meje pri Butarlh, pa je eden cvetel. V bistvu mora rastlina več let zbirati rezervne snovi, da lahko nato tako obilno zacveti. To je zagotovo eden izmed vzrokov, da nima cvetov. Ali je to dejstvo tudi posledica nabiranja za suhe šopke? Težko verjetno, da bi bilo takšno početje množično razširjeno, saj tega dosedaj nisem imel priložnosti opaziti. Morda pa je slaba reprodukcija rastline posledica šibke vitalno­sti istrske populacije kot take. Tako morda rastlina s samega roba areala počasi izginja, zaradi tega je na ve­čini lokalitet iz prejšnjega stoletja ni več mogoče najti. Tako razmišljanje se nam vsiljuje tudi zato, ker se ra­stišča do danes niso bistveno spremenila; v nekem smi­slu zaradi opuščanja kultur travišča celo pridobivajo na površini. Znano je tudi dejstvo, da je vrsta najbolj občut­ljiva ravno na meji areala. Kje pa gre iskati vzrok za domnevno zmanjšano vitalnost vrste, ki lahko vodi ceio v naravno Izumiranje, pa seveda ne znamo pojasniti. 4 5 ANNALES 11/'97 Mitja KALICARtC: CARUNA AC AN TH! FOLIA SUBSP. UTZKA {(!ACQ.) MEUSEt. & KÄSTNER V SLOVEN))!, 43-4 6 CARUNA ACANTHIFOLIA SUBSP . UTZKA (HACQ. ) M E U S EL & KÄSTNE R I N SLOVENI A Mitja KAUGARIČ Oddelek za biologijo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, SI-2000 Maribor, Koroška 160 SUMMARY The paper discusses the present distribution of Carlina acantbifolia subsp. utzka (Hacq.) Meusel & Kästner. The taxon's former and present distribution in the northwestern part of its range as well as the vegetation conditions at its sites were studied. After nearly hundred years the sites of this species were found again in Slovene and Croatian parts of !stria. It has been stated that in the former times the species used to be spread more to the east and north than nowadays. The author discusses the causes of sterility in the year 1996 and the causes of its reduced distribution. Key words: Carl Ina acantbifolia, distribution, Slovenia LITERATURA naturwissenschaftliche Klasse, Denkschriften, 128. Band. Wien. Hacquet, B., 1782. Plantae Alpinae Camiolicae. Vin-Poldini, L , 1991. Atlante corologico delle piante vas­dobonae. colari nei Friuli-Venezia Giulta, Udine. Justin, R., 1911. Bericht über einen nördlichen Fundort Posptchal, E v 1887-89. Flora des österreichischen zweier südlichen Crepis-Arten. ÖBZ, 61, 255-258. Küstenlandes. Leipzig und Wien. Loser, A., 1863. Correspondenz. ÖBZ, 13 (9), 304-305. Strgar, V., 1984. Asteraceae in Martine ič & Sušnik: Ma-Loser, A., 1864. Botanische Skizzen aus Inner-istrien. la flora Slovenije. DZS, Ljubljana. ÖBZ, 14, 375-382. Trpin, D. & B. Vreš, 1995. Register flore Slovenije. Pra-Marchesetti, C., 1896-97. Flora de Trieste e de suoi protnice in cvetnice. Znanstvenoraziskovalni center dintorni. SAZU, Ljubljana. Meusel & Kästner, 1996. Lebensgescbichte der Gold-Webb, D.A., 1989. Carlina in Tutin T. G. ef al: Flora und Silberdisteln. Monographie der mediterran-mittel-Europaea 4, s. 210-211. University Press, Cambridge. europöischen Compositen-Gattung Carlina. Bd. II Arten-Wraber, T, & P. Skoberne, 1989. Rdeči seznam ogro­vielfalt und Stammesgeschichte dr Gattung. Öster-ženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo na­reichische Akademie der Wissenschaften. Matematisch-rave, 14-15: 1-311, Ljubljana. 4 6