PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 184. (7378) TRST, sobota, 9. avgusta 1969 VEST, KI JE PRESENETILA FRANCOZE IN VSE ZAHODNE KROGE Sinočnji nepričakovan sklep francoske vlade: Razvrednotenje franka za 12,5 odstotka zjava predsednika republike Pompidouja, predsednika vlade in ministra za finance - Najbolj 80 bili presenečeni špekulanti - V zadnjih 41 letih je Francija 13-krat razvrednotila svoj de noleniu j' 8l — Sinoči je francoska vlada sprejela sklep o razvred-Pu fran za 12'5 odstotka v primerjavi z dolarjem. Vest o skle- ne krou° • Vlade )e Presene,ila vse francoske in inozemske finanč-časa VZd: *epr.av t’e bi,° pričako vati, da frank ne bo mogel še dlje Pu za 12,5 odstotka v primerjavi z dolarjem. Vest o skle- ne k* *k? vlade J'e presenetila Vzd8' ,'6Pr?V je bil° Prižakt •—> — ----------- iiiuyci « uije ni bi|a rZatl pri svoi' dosedanji uradni vrednosti, ker francoska vlada dar$kemV zadnjem letu v stanju uresničiti ukrepe na notranjem gospo-Gaulle b področiu< k' P'h je napovedal prejšnji predsednik de franL ' k° je vse kazalo, da bo •ežav Zarad' oofranjih gospodarskih 'zvoji n predvsem zaradi težav v Gaulle „razvr®dn°ten. Tedaj je de sklen . niem trenutku sprejel ^esenM;?1 razvrednotenju, ki je !ke „ Predvsem vlade Evrop-jj 9osp°darske skupnosti. sestjjjŠHjj0 sejo vlade, ki se je Pričakoval,0 s-° v, Parizu najmanj Houhlital ’ 2e sklical predsednik Ijučila 1 P°mPidou in se je zak-su. Tal-0 • "'35 po krajevnem ča- nilt vlaa°J P° končani seji je glas-deže .®° Hamon prečital sle-^kke ipPP1 * * * °' <(Predsednik repu-nes (ih ministrski svet da- Pfedlou-18v Pl'zejski palači. Na nistra , predsednika vlade in mi-je vi„ria gospodarstvo in finance ttietnhiQa ?prejela sklep o sprega n„Pan*ete franka, ki, naj bi čajo’ po Posvetovanjih, ki jih dolo-turrri rte,narodni monetarni spora-160 mil; ocena na osnovi en frank titev Jr/moY zlata*. Nova odlo-Janskn rednosti franka pomeni de-12,5 odshrtkVre^n°ten'’e ^ranka za v^ade J'e predsednik re-»zrokp ,PofnPidou, ko je obrazložil tavilar;priPanjem-v- Ha Jani0> da je menjava fran-?tja, j... °.Zemskih tržiščih precej ^t. 2akfJe njegova uradna vred-f? težavr>tevati’ da bi bil® treba rfofati .Premostiti, bi pomenilo Petično pot, ki bi vsilila A tonttoi-drz Jive žrtve in povzro-š*ga Pa°bnP brezposelnost, poleg .mpromitirala vse na-S OTe in zaradi tega tudi vg, fcj. Vprašanja. ki se LL.^ania so torej samo u e trenPn a^°. a razvrednotenja, «tv°t Srn,, .a in kako to izvesti*. >c0sk" ,ze, omenili, je sklep Pr!? špekuy|a?e Presenetil pred-npvP ante’ ki so lansko leto krinka naprn^tjo razvrednotenja Nčijo iz države zlasU v T? valute °mne količine francoski s° hililn i° tam »razprodali*. v>cija sedaj prepričani, da j,'otg a« bo razvrednotila svoje C* Pa iPne.mš,kih volitev. Kljub s!?- ■ ko ji ,*Pekulante presenetila d'1 v sr®'asnik vlade po vladni šv»?e bo vlaria1Zjavil časnikarjem. »ftVC I " ^ nekoliko ■ na Počitnice jih . ..-i kq j” .'ut-Kuiante ( j" v .»glasnik vlade po vladni 'e b0 izjavil časnikarjem. j|0sta. Tj3 Ponovno sestala 27. j« °u šel ; , .vest, da bo Pom-sk^koliki,JUtr' na Počitnice jih fSj “n ? Pomirila in so bili že p?bzu sgepricani, da trenutno v drog: ne bo ničesar zgodilo. 58 frganctkani ,pa je treba pri- numan°- čenr v adl’ da je za to i\°PeS P°d flo razmer šali’ ker Sp j°: . izbrala današnji ta??ga Jutri zaradi tradicio-e' zlaJkcndai' borze in banke U&l več i,1,.?3 še zato, ker je Šr^. cah j1^'l°nov Francozov na so mesta na ool >a: f®1 izjavifra0Cf?ke vlade se j.1; ki Vs^m nQ P° televiziji omejil frank0 Privedli’br,?ZloŽitev vzrokov, in ra^vrednotenja je govoril tudi tš!? stran; ePublike Pompidou. Po ŠyCe PoveriaP3 je minisler za fi-Skjjbekaj aal.,nekaj podrobnosti In J« Brffib pojasnil. Med dru-da j* bil frank šest!? Valuto Za _t2,5 odstotka, da |,r4?Sečju i%HFr,ancije v tlrugrrn 5,J(> mn 8' ota d°segel »o-V 1 v n ™bjonov dolarjev me-Mi^kjonov0*^ .po!letju letos pa *Me?lster d°larjev mesečno. ^ 8 razvr Povedal, da je b>< 1 vrednotenju sprejet /■* 16. julija, da pa je bilo o tem seznanjenih le osem oseb, ki so bile pooblaščene, da pripravijo vse potrebno za današnji sklep. Poleg tega je minister še dejal, da bi se morala posvetovanja v zvezi s francoskim sklepom s predstavniki petih držav EGS, držav področja franka in s predstavniki mednarodnega monetarnega fonda, začeti že danes zvečer. Glede prihodnjih sklepov je finančni minister izjavil, da bo vlada leta 1970 predložila poslanski zbornici uravnovešen proračun in da se bo v Franciji nadaljevalo nadzorovanje nad menjavo valut, dokler se ne bo umiril položaj na mednarodnem valutnem trgu. V zadnjih 41 letih, in sicer od leta 1928. dalje, je Francija že trinajstkrat razvrednotila frank. Petkrat je bil frank razvrednoten med dvema svetovnima vojnama, šestkrat od konca svetovne vojne do konca «četrte republike*, dvakrat pa od 1958. leta do danes. Kot je bilo pričakovati, je imelo razvrednotenje francoskega franka takojšen odmev v inozemskih krogih in še posebno pri zahodnih vladah. Iz VVashingtona poročajo, da je minister za zaklad David Ken-nedy izjavil, da razvrednotenje franka ne bo vplivalo na vrednost dolarja. Sporočilo, da je bil frank razvrednoten, je prišlo v New York kot «bomba z neba*. Vse bančne operacije, ki se nanašajo na francoski denar so bile začasno prekinjene. Izvedenci znajo povedati, da se ne bodo obnovile pred ponedeljkom. V Londonu je glasnik britanskega zaklada izjavil, da Velika Britanija ne bo razvrednotila šterlinga. Nato je dejal, da ne namerava komentirati vest francoske vlade. Razvrednotenje franka je presenetilo tudi londonski valutni trg. Danes so se v Londonu vse valutne operacije normalno razvijale. Mednarodni monetarni sklad v Washingtonu je po sporočilu francoske vlade, da je razvrednotila frank, sklenil, da bo čimprej sklical upravni svet za potrditev francoskega sklepa. Tudi na Dunaju je minister za finance Koren izjavil, da razvrednotenje franka ne bo imelo nobenih posledic za vrednost šilinga in na avstrijsko valutno politiko. Mfimiister za finance Zahodne Nemčije Strauss je izjavil, da razvrednotenje franka potrjuje, da je bil sklep bonnske vlade, ki ni hotela re-vailviratd marke pravilen, Bonnski ministrski poidltajnik za finance pa je dejal, da francoska vlada ni predhodno obvestila zvezne nemške vlade, da pripravlja razvredno tenje franka. Iz Ženeve poročajo, da čeprav so bali švicarski finančni krogi presenečeni, so vendar z zadovoljstvom sprejeli Sklep francoske vlade. Predsednik švicarske državne banke, je dejal, da razvrednotenje francoskega franka ne bo prizadelo švicarskega franka. Rogers napovedal ameriško pobudo za zbližanje s Kitajsko CANBERRA, 8. — ZDA bodo kmalu sprožile novo pobudo za ponovno vzpostavitev stikov — v Varšavi ali kje drugje — z Ljudsko republiko Kitajsko. Tako je dane? izjavil šef ameriškega državnega departmaja WilMam Rogers v Canber- nar rd, na zadnji etapi svojega potovanja po azijskih prestolnicah. Kot je znano, so bili varšavski kitajsko - ameriški razgovori prekinjeni lani. Po Rogersovih izjavan so Kitajci proglasili, da ne bodo govorili z Američani, dokler bode ti podpirali Fotrmozo. Rogers je tudi zagotovil, da hočejo ostati ZDA popolnoma nevtralne v sporu med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Državni sekretar, ki je govoril na sedežu «Nationad presse club» v Canberri, je dejal, da je ostala Kitajska že preveč časa izolirana od svetovnega dogajanja; «iz tega razloga — je nadaljeval — skušamo odpirati nove komunikacijske kanale z njo». TRETJI DAN ZASEDANJA V BUKAREŠTI Umirjena razprava na kongresu KPR kljub različnim stališčem posameznih delegatov Jugoslovanski delegat Todorovič o odnosih med socialističnimi državami ■ Nastopa bolgarskega in vzhodnonemškega delegata (Od našega posebnega dopisnika) BUKAREŠTA, 8. — Dosedanji potek kongresa romunske partije v Bukarešti je potrdil tisto, kar je bilo pričakovati že poprej, da bo namreč zelo pomemben političen dogodek, da pa se na njem ne bo dogodilo ničesar izrednega in nepričakovanega. Vse razprave, tako o notranji kot o zunanjih političnih vprašanjih, potekajo zelo umirjeno, čeprav se v debatah pojav Ijalo mnoga, tudi različna stališča. To velja seveda predvsem za nastope raznih predstavnikov tujih komunističnih in delavskih partij. Do danes se jih je na govorniškem odru zvrstilo, že precejšnje število. V njihovih izjavah so prišle na dan vse obstoječe razlike v stališčih, vendar ni na kongresu niti za trenutek prišlo do kakšnih posrednih ali neposrednih napadov na katero koli drugo partijo, kajti romunsko partijsko vodstvo je nastopilo tudi na komunistični konferenci v Moskvi, proti vsakršnemu obsojanju drugih partij. Vendar pa je bilo doslej najbolj razvidno, da obstajajo vidne razlike v stališčih tudi med domačo partijo, oziroma med njenim vod- ............................................■iiiiiiiiiimiiih.... ZAČELA SE JE RAZPRAVA O ZAUPNICI VLADI Kompromisna programska izjava Humorja ki se sklicuje na prejšnji program vlade Zapletena formulacija o omejitvi vladne večine in istočasno s pogojniki priznana vloga opozicije - Nekatere konkretne programske obveznosti - Predvidena rešitev nove vlade Južne Tirolske - Danes govori najvidnejših predstavnikov strank RIM, 8. — Predsednik vlade Rumor je danes pred parlamentom prečital programsko izjavo nove en obarvne vlade, ki je sestavljena izključno iz demokristjanov. Progra mska izjava se v bistvu sklicuje na prejšnjo vlado, na njen prejšnji program, deloma pa skuša na «salomonski način« zadovoljiti različne težnje do katerih je prišlo med vladno krizo. Rumor je v poslanski zbornici in kasneje v senatu, čital svojo izjavo kakih štirideset minut. Danes popoldne se je sicer že pričela razprava o programu, v katero pa je med pomembnejšimi osebnostmi nastopil samo tajnik PU Malagodi, Berlinguer za komuniste. De Martino za socialiste, Ferri za socialdemokrate "in Piccoli za demokristjane pa bodo govorili jutri. V nedeljo dopoldne bo odgovoril Rumor in nato bodo sledile glasovalne izjave in volitve o nezaupnici. Rumor je v svojem govoru dejal, da so pri sedanji krizi prišle do izraza objektivne težave, zaradi česar je ni bilo mogoče rešiti prej, da pa je ostala v okviru institucij. Vlada zagotavlja, da bo sedaj nadoknadila zamujeni čas s čim bolj živahno aktivnostjo, zaradi tega tudi zavrača dramatizacije, ki so prišle zlasti do izraza v tujem tisku. že takoj v začetku je Rumor pričel obravnavati najbolj kočljivo vprašanje omejitve nove vlade in je dejal, da gre za enobarvno vlado, ki jo podpirajo stranke levega centra in ki tudi išče podporo samo v okviru levega centra in da je njena prvenstvena naloga, da se pride do obnovitve organskega levega centra in da se zagotovi redno delovanje upravne dobe, k; jo mora označevati nadaljevanje programa levega centra. V zvezd z vprašanjem omejitve vladne večine je Rumor govoril iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiHHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiu VČERAJ NA BRIONIH POD TITOVIM PREDSEDSTVOM Izvršni biro predsedstva ZKJ o sklepu ZIS glede gradnje avtocest Negativna ocena polemik, ki so v tej zvezi nastale v SR Sloveniji BRIONI, 8. — Na razširjeni seji izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, ki je potekala pod predsedstvom Josipa Broza Tita na Brionih, so bila preučena aktualna politična vprašanja v zvezd s sedanjim gospodarskim položajem. Na seji so poleg članov izvršnega biroja bili prisotni tucU predsedniki centralnih komitejev in republiških zvez komu nistov, predsednik zvezne skupščine, predsednik zveznega izvršnega sveta in predsedniki republiških izvršnih svetov. V svojem uvodnem posegu je Mitja Ribičič prikazal trenutne gospodarske probleme in posebni položaj, ki je nastal sklepu ZIS o financiranju izgradnje avtocest. Izvršni biro je podprl smernice Mitje Ribičiča glede reševanja teh vprašanj in razprav ljal nato v širšem smislu o ak tualmh vprašanjih gospodarske reforme, posebno še pa o vprašanjih, ki zadevajo delovne skupnosti in pojave nelikvidnosti v gospodarstvu, kar bi bilo treba hitreje in učikoviteje reševati v od govarjajodih organih ob aktivnem sodelovanju predsedstva ZKJ. V zvezi s tem je Izvršni biro naglasil potrebo, da se bolj ln. tenzdvno razvije politična dejavnost, komunistov na vseh ravneh glede uresničevanja načel, spre-je. tih na IX. kongresu ZKJ. Na seji je bila podčrtana vloga ZKJ v ustvarjanju ugodnih pogojev ln de. mokrattčnega ozračja, v katerem se laže rešujejo vprašanja razvoja in v okviru političnih ustanov jugoslovanskega sistema. Toliko bolj važno je zato vprašanje nadaljnjega razvoja koncepta refor. me pri reševanju odprtih vprašanj v gospodarskem in političnem, si. stemu ter Idejno - politične platforme za uresničitev, srednjeročne, ga plana. V tem smislu je iavrš. hi biro prišel do zaključkov o pripravi redne seje predsedstva Z KJ Izvršni urad je naglasil potrebo o točne)ži definiciji vloge federacije m njenega odnosa do republiških organov. Koptoblm vseli jugoslovanskih naro.lov u. strezajo učinkoviti ln odgovorni federalni organi, ki suvereno odloča- jo v okviru vseh pristojnosti. Treba je odpraviti vse ostanke stare prakse v delu zveznih organov in še posebno tistih, ki delujejo na področju ekonomskih odnosov in ekonomske politike. Zapletene in odgovorne naloge se dajo rešiti ob polni angažiranosti ZKJ in vseh njenih organizacij. Izvršni svet je izrazil prepričanje, da se bo o spornih vprašanjih nadaljnje gradnje avtocest razpravljalo in da se bodo ta vpra-z republikami. V zvezi s tem so na šanja ugodno rešila v pristojnih zveznih organih na osnovi dogovora seji poudarili potrebo borbe ZKJ proti vsem oblikam nedemokratičnega pritiska izven sistema družbenega sporazumevanja in mimo obstoječih upravnih in predstavniških organov. Zveza komunistov ne more sprejeti metod pritiska, za katere sodi, da škodujejo jugoslovanskemu demokratskemu razvoju, mednacionalnim in medrepubliškim odnosom ter stabilnosti jugoslovanskega družbenega sistema. Naravi odnosov, ki se razvijajo, odgovarja svobodno izpeljavanje različnih in često nasprotnih interesov, ki objektivno obstajajo v jugoslovanski družbi. Zato pa je posebno važen način demokratičnega reševanje razlik in nasprotij v Interesih. Samo nadaljnja okrepitev demokratične prakse ter samoupravnega in družbenega sporazumevanja je lahko pot koastruktivnega reševanja protislovij v jugoslovanski socialistični družbi. V tem smislu je Izvršni biro ocenil kot nesprejemljive oblike in metode, ki so jih uporabili v SR Sloveniji glede sklepa ZIS o financiranju gradnje avto cest. Izvršni urad te podčrtal pomen pravočasnega, argumentiranega in objektivnega . informiranja delovnih ljudi o sklepih samoupravnih organov in političnih organizmov in še posebej organov federacije s posebnim ozirom na odloke, ki se dotikajo mednacionalnih odnosov. Z objektivnim ln nepristranskim informiranji«, Jav- nosti se lahko omejijo pojavi dez-informiranja in demagogije v jugoslovanskem političnem življenju. Pri tem nosijo velike mere odgovornosti uredništva časopisov, radia in televizije, posebej pa še komunisti, ki delajo v sredstvih javnega obveščanja. Kiesinger zaključil uradni obisk v ZDA \VASHEN G-TON, 8. — Z novim srečanjem z ameriškim predsednikom Nixonom je zahodlnonem-;iki kancler Klesimger zaključil da. nes uradni obisk v ZOA. V uradnem poročilu, ki so ga Izdali po obisku, je med drugim izražena želja, da bo SZ «na konstruktiven način« odgovorila na nedavno pobudo treh zahodnih velesil gle. da berlinskega problema. Izraelski letalski napad proti Jordaniji TEL AVIV, 8. — Izraelska letala so danes napadla jordanske vojaške položaje jugovzhodno od Mrtvega morja. Po poročilih iz Tei Aviva so letala 35 minut obstreljevala področje, iz katerega so včeraj jordanske enote izstrelile nekaj raket proti izraelskim položajem. Jordanski glasnik je sporočil. da je napad izvedlo 12 le tal, ki jih je protiletalsko topništvo prisililo k umiku. En jordanski vojak je bil laže ranjen. Na področju Jeriha je prišlo preteklo noč do enournega topniškega dvoboja med izraelskimi in jordanskimi enotami. Jordanski glasnik je dejal, da so začeli streljati Izraelci ln da niso Jordanci imeli nobenih zgub. BEOGRAD, 8 — Jugoslovanska ln indijska vlada sta se dogovoril *, da bosta čimprej sklenili sporazum a recipročnem ukinjenju vmimov dokaj obširno in tudi prav take dokaj megleno in je pri tem bil značilen odstavek, ki se je nanašal na odnose z opozicijo. Tu di glede tega je Rumor govoril o trdnih točkah glede nujnih vprašanj demokracije in svobode, glede česar nd mogoč noben kompromis ah dvomljivost. Prav tako Izven razprave pa so tudi korektni odnosi z opozicijo, kateri vlada priznava njeno objektivno vlogo in katere objektivnih prispevkov v naprej ne zavrača, v kolikor niso v nasprotju s sprejetimi obveznostmi, ki vlado karakterizirajo, Rumor torej glede tega vprašanja ni bil povsem jasen, vendar pa je zamdmdjvo, da ni ponovil izjav, kot so bile izrečene pri vseh prejšnjih vladnih programih o ostri zapori proti levica m da je istočasno tudi govoril o konstruktivnem prispev ku opozicije, kar se očitno nanaša na odnose s komunisti, pa čeprav so bile te izjave dane v zelo zaviti obliki in opremljene s številnimi pogojniki. Podoben značaj ima tudi drug; ključni del izjave predsednika vlade, ki se nanaša na konkretne programske obveznosti. Ta del poglavja je Rumor pričel z obvezo, da bo vlada zahtevala hitro odo britev statuta o delavcih, ki jo predstavljal zadnji napor ministra Brodoldniija. Vlada tudi z velikim zanimanjem spremlja zakonski predlog o reformi univerz o katerem so se prav tako že dogovorilc-sfranke levega centTa v prejšnji zakonodajni dlobi. Vlada je sprejeto obveznost glede davčne reforme in tudi glede obveznosti EGS. Med ključnimi vprašanji nove vlade je deželna ureditev, pri čemer pa seveda vladni program ponovno zaide na tenak led. Rumor je sicer odločno potrdil, da bodo ustanovili dežele, kar je predstavljalo vedno eno izmed osnovnih zahtev socialistov. Glede .jesensdkh upravnih volitev pa je bil ponovno nekoliko meglen, saj je znano, da hočejo socialdemokrati, da se volitve vrše na vsak način, socialisti pa so mnenja, da naj bi bile istočasno upravne volitve in volitve v deželni svet in to spomladi. To je formuliral na tak način, da je dejal, da se vlada obvezuje, da bodo na vsak način upravne in deželne volitve istočasno in ker je praktično malo možno, da se deželne volitve izvedejo že v jeseni, laliko pričakujemo, da bodo obojne volitve spomladi. V tej zvezi je tudi govoril o ukrepih glede osebja dežel. Vlada se zaveda, da obstajajo pred parlamentom številni ukrepi, ki sta jih zbornici že obravnavali in med njimi reforma zakonika o kazenskem postopku (ki še zlasti zanima nas Slovence, saj se po sprejetem predlogu ukinjajo zloglasna fašistična določila o prepovedi uporabe slovenščine in je izrecno rečeno, da lahko pripadniki manjšin uporabljajo svoj materin jezik). Med temi zakonskimi predlogi je navedel zakon o kmetijski solidarnosti, o gorskih področjih, o preureditvi tekstilne industrije in o 80 milijardah za finansiranj« Sardinije. Glede Južne Tirolske je Rumor sprejel zanimive obveznosti, da se čim prej dosežejo konkretni rezultati na osnovi sklepov ki jih je sprejela že prejšnja vlada in na osnovi glavnih smernic, ki .jih je začrtal parlament. Vlada je mnenja, da bo lahko v kratkem predložila zaključke parlamentu, za globalno rešitev vprašanj, ki zanimajo Južno Tirolsko in zainteresirano prebivalstvo. Rumor je govoril o že izdelanih predlogih, ki so taki, da zagotavljajo boljšo zaščito nemške in ladinske jezikovne manjšine in dajejo jamstvo za svobodno in mimo sodelovanje, za gospodarski in socialni razvoj vseh skupin, ki žive v deželi. Poleg tega se bo na tak način lahko rešil spor med Avstrijo tn Italijo glede izvrševanja spora- zuma od 5. septembra 1945 sprejetega v Parizu in tudi spor v zvezi z resolucijami OZN. Glede konkordata z Vatikanom je Rumor dejal, da ima vlada pred očmi resolucijo, ki je bila spre. jeta oktobra 1967. leta v parlamentu in da bo to obravnavala na način in v času, ki bo dogo. vorjen s sveto stolico, da se pride do bilateralne revizije nekaterih členov. V tej zvezi je zanimivo, da Rumor ni govoril o ločitvi zakona in lahko torej sklepamo, da tudi glede nove enobarvne demakrist-janske vlade velja prejšnje načelo, da to vprašanje ne spada v okvir vladnega sporazuma med stranka, mi levega centra, temveč da gre za svobodno odločitev poslanskih skupin. Pomembno poglavje programske izjave predsednika vlade je posvečeno gospodarskim vprašanjem, pri čemer se je Rumor ponovno skliceval na obveznosti prejianje vla. de, da se bodo posvetovali s sin. dikalnimi organizacijami glede ključnih gospodarskih vprašanj. V ta okvir «svobodne sindikalne dialektike« spada tudi obnovitev delovnih pogodb, Rumor je dejal, da bodo pospeševali čim širšo udeležbo delavcev pri dosežkih razvoja in produktivnosti in da bodo hra. nili stvarno vrednost plač. Pri tem pa se je tudi siklicevail na obram-no vrednost lire In Je tudi dodal, da se je treba zavedati, da ni mogoče zadostiti vsem zahtevam in to istočasno. V tem okviru je tudi govoril o naporih za napredek Juga. Zadnji del govora je bil posve. čen zunanji politiki, pri čemer ni bilo v programski izjavi mnogo novosti, saj so bila ponovljena sta. lišča o zvestobi zavezništvom, vendar pa to razdvojeno s številnimi izrazi o naporih Italije, da pride do mednarodnega pomirjemja. Kot že rečeno, danes ol prišlo v razpravi v poslanski zbornici do zanimivejših govorov jn bo razprava živahnejša jutri, ko bodo nastopili «naj vidnejši kalibri« po. membnih strank. Danes se je se. stala poslanska skupina PSI, v kateri je prišlo do dokaj različnih ocen o Rumorjevi programski izjavi. njene politike. Po njegovih besedah želi Zahodna Nemčija razniti socialistično skupnost in zasejati razcep. Bolgarski delegat je naglasil znana stališča bolgarske vlade, da je za socialistične države edina možna pot tesna naslonitev na Sovjetsko zvezo in varšavski pakt. Očitno je, da so izražena stališča raznih delegacij med seboj zelo nasprotna, vendar romunski predstavniki so kljub temu mirno razlagali svoja že znana osnovna stališča, ki imajo za cilj zgolj utrditi neodvisnost in samostojnost Romunije. Sedanji potek kongresa je pokazal, da sta v ospredju zlasti dve vprašanji: razvoj samostojne Romunije in perspektive socialističnega razvoja Romunije. V tem duhu poteka vsa razprava in verjetno bodo v tem duhu izvedeni tudi sklepi kongresa. DRAGO KOSMRU sbvom in partijo Sovjetske zveze. Včeraj je kot prvi nastopil sovjetski delegat Konstantin Katu-ščev, ki je n. pr. izrecno poudaril, da sovjetsko in romunsko partijo ne veže no skupni boj proti fašizmu, marveč tudi skupno članstvo v varšavskem paktu in v svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Povsem določen smoter so imele — samo nekaj dni po obisku ameriškega predsednika Nixona — naslednje njegove izjave: «Naš naj večji sovražnik, imperializem, je dejal sovjetski predstavnik, ima za cilj razbita enotnost socialistična!! držav in vsajati med nje razdor. V ta namen uporablja vsa mogoča sredstva, od taktike »vzpostavljanja mostov« do neposrednega podpiranja protisocialističnih sil, orgamdzdramja protirevoiucionar. niih zarot in do poskusov gospodarskega prodiranja in celo neposredne vojaške Intervencije. Zato pa morajo socialistične države težiti k temu, da čim bolj okrepijo svojo enotnost«. Najboljši izraz te enotnosti pa vidi sovjetski dele gat v varšavskem paktu, ki na? bo kot obrambna sila socializma pred nevarnostjo imperializma ir zahodno - nemškega revanšizma. Vendar v besedah voditelja romunske partije ni bilo niti za trenutek slišati o kakršni koli nevarnosti za Romunijo, pač pa je Ceausescu nastopil proti blokovski razdelitvi ter dejal, da socialistični sistem nikakor ne smemo razu meti kot blok, v katerega bi se stopile vse socialistične države v celoto, tako da bi se odrekle svoji narodni suverenosti, pač pa je ta sistem skupnost, v kateri posa mezne države razvijajo in postav medsebojne odnose. Prav tako je vodja romunske partije poudarjal, da Romunija išče sodelovanje s socialističnimi državami, predvsem s Sovjetsko zvezo, toda prav tako želi in razvija sodelovanje z vsemi drugimi državami na temelju miroljubne koeksistence. Prav po besedah romunskega voditelja je politika koeksistence edino ustrezna sedanjim pogojem v svetu, še več, dejal je, da vedno več držav priznava koeksistenco kot edino trdno osnovo za sodelovanje ter za varnost in mir. Včeraj je jugoslovanski delegat zonerstavi seda- Mijalko Todorovič na kongresu raz- ^mu p^ožafu v drS Zaključeni kitajsko-sovjetski razgovori v Habarovsku MOSKVA, 8. — Agencija TASS sporoča, da so se v Habarovsku zaključila sovjetsko - kitajski razgovori o rečni plovbi na mejah med obema državama. Podpisan je bal dvostranski protokol, obe strani pa sta se sporazumeli, da se bodo razgovori nadaljevali prihodnje leto na Kitajskem. Sporočalo TASS pravi, da je bil dosežen sporazum o ukrepih, Ki bodo izboljšali položaj rečne plovbe na obmejnih področjih. Kot je znano, so se kitajsko sovjetski razgovori začeli 18. junija. Sajgonski voditelji zahtevajo zamenjavo predsednika Van Huonga SAJGON, 8. — Voditelji šestih političnih strank, ki sestavljajo nacionalno socialdemokratsko fronto sajgonskega predsednika Van Thieuja, so danes v Sa j gonu izdali poročilo, v katerem zahtevajo zamenjajo ministrskega predsednika Tran Van Huonga. ((Ministrski predsednik Tran Van Huong — je rečeno v poročilu — mora biti čimprej nadomeščen, nameravana reorganizacija vlade pa mora biti v najkrajšem času izvede- ložil stališča jugoslovanske politike tako do odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami, kakor tudi do splošnih mednarodnih odnosov. Naglasil je lepe sadove in visoko stopnjo sodelovanja med Romunijo in Jugoslavijo. To sodelovanje temelji, je poudaril Todorovič, na popolni enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju. Tega sodelovanja ne bi bilo, je dejal Todorovič, brez spoštovanja in brez izvajanja načel o enakopravnosti, medsebojnem razumevanju in upoštevanju razlik. Spoštovanje takih načel, priznanje vsaki deželi pravice do lastne poti v socializem, priznanje vsaki deželi pravice do samostojne zunanje politike, priznanje dejstva, da je vsa ka partija odgovorna za svojo politiko zgolj lastnemu narodu, vse to je po besedah Todoroviča prvi pogoj in izhodišče za sodelovanje med socialističnimi državami. Na današnjem delu kongresa sn nastopili še mnogi tuji delegati, med njimi tudi delegat vzhodnonemške partije, ki je težišče svojega govora postavil na obtožbo in in obsodbo Zahodne Nemčije in Poročilo poziva predsednika Thieuja, naj reorganizira vlado na tak način, da bi bilo v niej zastopanih več politikov in manj tehnikov, ter izraža željo, da hi prišlo do sestave popolnoma nove vlade, ne pa samo do delnih sprememb, ki jih je Thieu napovedal 19. julija. Kot je znano, so sami večinski krogi v zadnjih časih ostro kritizirali Van Huonga in zahtevali njegovo ostavko. Tudi senat in poslanska zbornica sta izglasovali proti predsedniku vlade nezaupnico, kljub temu pa ni Van Huong, ki že 14 mesecev predseduje vladd hotel odstopiti. Danes se je medtem v Saj gonu zaključil proces proti 25 osebam, ki jih obtožujejo, da so sodelovale pri atentatih 1. januarja proti šefu vojaškega kabineta pri predsedstvu sajgonske vlade generalu Nguyen Van Kiemu ter 15. marca proti ministrskemu predsedniku Tran Van Huongu. Sajgonsko sodišče je izreklo tri obsodbe na dosmrtno prisilno delo, dve obsodbi na 20 let prisilnega dela, tri na 15 let in 10 na sedem let prisilnega dela. 16 drugih obtožencev je bilo obsojenih na kazni od 5 let do enega leta. SAJGON — Gasilci na delu pred poslopjem vojaške šole, kjer je v četrtek eksplodirala bomba. Kot je znano, je bilo pri atentatu ubitih dvanajst oseb VEDNO TEŽJI POLOŽAJ POMOŽNEGA ŠKOFA Nemški katoliški krogi ostro napadajo Defreggerja Podkvestor Scire prijavljen sodišču Po pričevanju nekega sošolca je bivši kapetan prejel prvo duhovniško posvečenje že leta 1944 - Mnenje koelnskega škofijskega lista BONN, 8. — »Frankfurter Rundschau* objavlja izjavo nekega sošolca sedanjega muenchenskega pomožnega škofa v kateri trdi, da je kapetan Defregger prejel že leta 1944 prvo posvečenje (verjetno gre za posvečenje za subdiakona). List »Frankfurter Rundschau* je vprašal za mnenje katoliške bogoslovce, ki so izjavili, da bi bila prava katastrofa, če bi sošolčeva izjava odgovarjala resnici. V tem primeru bi namreč propadel poskus zagovarjanja pomožnega škofa, češ da je ta postal duhovnik, ker ga je pekla vest zaradi pokola v Filet-tu. Če bi odgovarjalo, da je kapetan Defregger že tedaj prejel prvo posvečenje, potem si je nemogoče razlagati, zakaj se ni osebno uprl ukazu, da se pobijejo vsi moški v Filettu, ko bi pa vendar lahko opravičil tak svoj nastop z verskimi razlogi, če bi bilo tako, potem je Defregger že leta 1944 nekakšen »Savel* in ne »Pavel*. V nemških katoliških krogih so namreč večkrat primerjali pomožnega škofa s svetim Pavlom, ki je tudi v svoji mladosti zagrešil hude prestopke, a se je potem skesal ter postal prvoborec za širjenje krščanstva. Medtem se je zvedelo, da je škofijski glasnik dr. Anton Mayer sicer obljubil, da bo pojasnil to te- mno točko Defreggerjevega primera, toda danes je nenadoma odšel na počitnice. Še prej pa je dr. Mayer izjavil, da ni res, da je kongregacija za škofe zahtevala od Defreggerja, naj se začasno odreče izvajanju svojih pravic pomožnega škofa. Defregger-jeva zagovornica Marianna Thora pa je dejala, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. Prav tako je tudi demantirala vest, da je papež menda poklical kardinala Depf-nerja v Vatikan, da bi mu poročal o tej aferi. Iz Vatikana pa poročajo, da so tudi tam demantirali vest, da je kongregacija za škofe zahtevala od Defreggerja, naj se odreče izvrševanju svojih škofovskih pravic, se pravi, da ne nastopa v javnosti več kot škof in naj začasno ne posveča duhovnike. Koelnski škofijski časopis pa je danes objavil članek, ki ga je napisal Peter Paul Pauquet. »V tej tragediji — pravi Pauquet — je marsikaj nepopravljivega... Posledice Defreggerjevega primera bodo zavzele v zavesti mnogih kristjanov obsežnost, ki je ni moč predvidevati in se bodo mogoče pojavile na eksploziven način.* Pauquet pravi v svojem članku, da bi se Defregger ne smel več skrivati za kardinalom Depfnerjem, Hlllliiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi i im Hlinili n im iiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiinii nuni iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii,,,,,mi, Iz L'Aquile pa je prišla vest, da karabinjerji nadaljujejo preiskavo v zvezi z dogodki v Filettu leta 1944. V prihodnjih dneh bodo zaslišali tri ženske, ki so doma iz Filetta, a ki že več let živijo v Franciji. Karabinjerji bodo zaslišali tudi neke prebivalce iz Filetta, ki sedaj živijo v Rimu. V dobro obveščenih krogih trdijo tudi, da bo državni pravdnik dr Troise obiskal pojutrišnjem predsednika kongregacije za škofe kardinala Confalonierija, ki je bil leta 1944 škof v L’Aquili. Razgovor bo sicer popolnoma zasebnega značaja, toda dr. Troise upa, da mu bo kardinal Confalonieri pojasnil nekatere dogodke, ki so se odigrali v Abrucih pred 25 leti. RIM, 8. — Javni tožilec dr. Mario Pianura je zaključil sestavo obtožnice proti podkveetorju Ni-coli ScdrCjiu in drugim osebam, ld so zapletene v znano afero skrivnih igralnic v Rdmu. Obtožnica ima 103 tipkane strani. Dokument so že Izročili sodnij-aki pisarni, toda uraden bo postal šele, ko ga bo podpisal republiški državni pravdnik. Sele potem bo na razpolago zagovornikom 22 obtožencev. čeprav je bila preiskava strogo tajna, se je zvedelo, da je Nieola Scire obtožen številnih prekrškov: podkupovanja, izkoriščanja svojega uradnega položaja ter sodelovanja prt hazardnih igrah in končno tudi širjenja uradnih tajnosti. Zdi se tudi, da je dr. Mario Pianura zahteval od preiskovalnega sodnika, naj osebe zapletene v afero in ki jih do sedaj še niso izpustili na začasno svobodo, ostanejo še nadalje v priporu. Dolga pot poslovne dopisnice BRESCIA, 8. — Dopisnloa, ki jo je neki trgovec iz Siene poslal v Brescio 30. decembra 1905, je danes končno prispela v roke dedičev naslovnika (ki je medtem umrl). V dopisnici trgovec iz Siene prosi naslovnika, naj mu posredujejo cenik blaga, ki mu ga je dobavljal. PO PREGLEDU KAMENJA IN PRAHU Malenkostne možnosti življenja na Luni Organske primesi v «luninem materialu» so morda posledice kontaminacije HOUSTON, 8. — V materialu, ki so ga Armstrong in njegova dva tovariša prinesli z Lune, so znanstveniki odkrili rahle znake organskih bitij. Ali gre pri tem za samorasla organska bitja na lunini površini, ali pa le za primere kontaminacije luninega materiala z organskimi snovmi, ki so jih prinesli s seboj ameriški kozmonavti. To vprašanje vznemirja sedaj vse znanstvenike, ki se ukvarjajo z »luninim kamenjem* in prahom, ki so ga kozmonavti prinesli s seboj. Dr. Geoffrey Eglington, ki je profesor na angleški univerzi v Bristolu, je izjavil, da »lunin material* ne vsebuje sledov živih aii mrtvih organizmov, oziroma fosilov. Lunina prst je tako «čista», da se lahko vprašamo, kam je izginil ves ogljik, ki je padel nanjo. Ogljik pa je bistvena komponenta življenja, tako kot ga poznamo na Zemlji. Nekateri znanstveniki trdijo, da so našli v »luninem materialu* organske primesi. Res pa je, da so te primesi zelo malenkostne, komaj 5 ali 10 milijonink pregledanega materiala. Zato na splošno prevladuje mnenje, da gre v tem primeru za kontaminacijo, ki so jo povzročile človekove naprave pri spuščanju na Luno in potem pri zbiranju materiala: najlonske vrečice, orodje, laboratorijske aparature itd. Znanstvenik Biemann domneva celo, da gre morda za kontaminacijo, od izpušnih plinov pogonske rakete. Kljub temu znanstveniki absolutno ne izključujejo možnosti samostojnega organskega življenja na Luni. V laboratorijih nadaljujejo preiskave z mišmi, katerim so vbrizgali »lunino materijo*. Do sedaj niso opazili nobenega znaka, ki ’.-i kazal, da so živali obolele za posledicami virusov ali bakterij, ki bi domevno prihajali z Lune. Iz Moskve je prišla vest, da so v SZ izstrelili sondo »Zond 7», kateri so poverili nalogo, da obleti Luno in se verjetno vrne nazaj na Zemljo. Ta sonda je zelo izpopolnjena v primerjavi s prejšnjimi sondami, vštevši tu tudi »Luno 15*. Na znamki je naslikan bivši italijanski kralj Vdttorio Eknanuele III., ko je bil še zelo mlad. Poleg žiga iz leta 1905 je sedaj na dopisnici tiudi avtomatski žig z današnjim datumom. Dopisnica pa je najibrže preromala več kot polovico Italije, saj je na njej tudi več drugih žigov in sicer iz leta 1907, 1914 in 1932. Kennedy je baje hotel naprtiti odgovornost bratrancu WASHINGTON, 8. — Dva ameriška časnikarja trdita danes v nekem članku, da je Edward Ken-nedy zahteval tisto noč, ko se je odigrala žaloigra v slanem jezeru, kjer je izgubila življenje 28-letna Mary Jo Kopechne, da njegov bratranec Joseph Gargan prevzame nase odgovornost za nesrečo. Gargan je bil prisoten na srečanju v kraju Martha’s Vineyard. Pred dnevi je Gargan zanikal te trditve, toda Anderson in Pearson še vedno vztrajata pri njej. Pravita, da je Edwardov bratranec, čeprav nerad sprejel zahtevo. Sele proti jutru se je Edward Kennedy premislil in potem odšel na policijo, kjer je prijavil nesrečo. Ameriška novinarja trdita tudi, da Je Edward Kermedy povabil Mary, da se gresta kopat opolnoči. Kaj takega pravijo ni nič nenavadnega v tistem kraju in ne pomeni nikakršnega pohujšanja. Anderson pripornica, da je senator vedel točno, kam se pelje, toda žal je vozil prehitro ter je zato zletel z mosta v vodo. LOS ANGELES, 8. — Dva ameriška državljana sta. v svojem in v imenu ameriškega ljudstva zatožila tri največja ameriška avtomobilska podjetja, General Motors, Crysler in Ford, da so odgovorna za zastrupljanje zraka v ZDA. Obtožba zadeva tudi skupino velikih petrolejskih družb, številne državne funkcionarje ter guvernerje 32 držav. John Handy in William Bernstein zahtevata odškodnino v višini 15 milijard dolarjev. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Nove možnosti pridobitve pokojnine za preživele Ob izidu novega pokojninskega zakona smo že omenili, da je ta prinesel precej novosti tudi na področju pokojnin za preživele. Zato bomo danes malo širše pogledali v čem obstajajo te novosti in s tem v zvezi odgovorili tudi na nekatera vprašanja. Kaj je pravzaprav pokojnina za preživele? To je pokojnina do katere imajo pravico po smrti zavarovanca nreživeli družinski čiani, ki so živeli v njegovo breme. S to pokojnino, ki je prišla v veljavo z letom 1945 se torej zagotavlja družinskim članom ob smrti zavarovanca vsaj tista minimalna podpora za nadaljnje življenje. Kateri družinski člani pa imajo pravico do pokojnine za preživele? V vsakem primeru vdova, (če se ponovno poroči, pa izgubi pravico do pokojnine). Vdovec, le v primeru, da je bil invalid in da je živel v breme žene. Otroci zavarovanca ali upokojenca do 18. leta starosti ali v vsaki starosti, če so nesposobni za delo in so živeli v breme pokojnika. (Starostna doba se otrokom poviša do 21. leta, če obiskujejo višjo srednjo šolo ter do 26. leta, če obiskujejo univerzo.) Pokojnino za preživele lahko prejmejo tudi starši preminulega zavarovanca, če ta nima ne žene in otrok ali pa, če žena in otroci nimajo pravice do pokojnine. Potrebno pa je, da imajo starši čez 65 let in da so živeli v breme pokojnika. Če ni ostalih družinskih članov ali pa če ti nimajo pravice do pokojnine lahko prejmejo pokojnino za preždele tudi neporočeni bratje in sestre zavarovanca, ki so nesposobni za delo in ki so živeli v njegovo breme. Novi zakon je gornja splošna načela o prejemu pokojnine za preživele razširil in sicer: V Izraelu veljajo glede uniform članic vojske zelo strogi predpisi: rob krila ne sme biti več kot tri cm nad kolenom. Agent vojaške policije, ki se je strogo držal navodil, pa je bil kaznovan s 30 dnevi zapora. Zgornjo sliko so objavili vsi izraelski časniki L Predvsem je razširil prejem pokojnine za preživele za vse zgoraj omenjene družinske člane tudi ra kmečke delavce. Do danes so lahko prejemali pokojnino za preživele le vdova in otroci. Zgoraj omenjena razširitev velja za zavarovance pri Kmečki blagajni, ki so ali ki bodo umrli po 1. maju 1969 ter za upokojence pri Kmečki blagajni, ki bodo umrli po 1. januarju 1970. leta. 2. —• Omenili smo že, da je po. kojnina za preživele prišla v veljavo z letom 1945 in takrat je bila dodeljena le preživelim pokoj, nika, ki je umni po 1. januarju 1940. leta. Novi zakon sedaj predvideva, da lahko zaprosijo za pokojnino preživeli zavarovanca, ki je umri pred 1. januarjem 1940. Rok za predložitev prošnje zapade 1. maja 1972. RFRIKB * ST CM* * J KONGO v Sola za pranje možganov 24. TU dve stranki sta bili važni v svojih pokrajinah, le dve stranki sta bili vsedržavnega značaja: ena je bila «zmer-na», to je pokorna belcem, druga pe je bila Lumumbova MNC. Lumumbova MNC je trdila, da morajo izginiti plemenska nasprotja, da državo mora voditi močna osrednja vlada, da se stranke ne smejo u-stanavljabi na plemenski osnovi, in da so Belgijci v Kongu že presegli meje svojih pravic. Septembra 1959 so prišle nove vesti iz Bruslja: decembra 1959 bodo vsedržavne volitve za pokrajinske svete in naslednje leto bodo še zadnje volitve za osrednjo vlado; kajti Belgija je sklenila, da bo imel Kongo osrednjo vlado. Neodvisnost se je bližala kot plaz. jetja propadala in belgiJ-jjj državljani so trumoma zap ščali deželo. Belgijska vlao je to dosegla zelo preprog. Prepovedala je pošiljanje & narnih vsot v tujino, če Pr segajo 120.000 lir. Belci imeli nobenega namena » gati denar v negotovo Kong vo bodočnost in so zato čeli odhajati. Namrei so odšli trgovci drobno, kar je vrglo v zhied® od- oskrbo z živili. Trgovci so o? hajali in prihajali so bris J ski vojaki, kar je še bolj ™ burjalo domače duhove. Na političnem področju 56 V . J ni- je slika jasnila: na prvih 3. — Tretja ugodnost za preži, vele, ki jo predvideva novi zakon zadeva preživele brate in sestre. Tem je bila dodeljena pokojnina pod pogojem, da so bili nesposobni za delo ter da so živeli v breme pokojnika komaj s pokojninskim zakonom iz leta 1965. Pravico do te pokojnine so Imeli le tisti bratje in sestre zavarovanca, ki je u. mrl po 31. decembru 1964. leta. Novi zakon pa predvideva, da lahko zaprosijo za pokojnino za prežive, le tudi bratje in sestre zavarovanca, ki je umrl pred zgoraj omenjenim datumom. 4. — Nadalje novi zakon pred. videva ali bolje ponovno odpira rok, da zaprosijo za pokojnino: 1. Preživeli zavarovanca, ki je u. mrl med, leti 1940-1944. 2. Preživeli zavarovanca, ki je u-mrl med 1. januarjem 1945 ter 31. decembrom 1957, ki je imel manj kot 60 let ln ki je imel za 15 let plačanih socialnih dajatev. 3. — Preživeli zavarovanca, ki je umrl pred 1. januarjem 1962 In ki jim je bila iz različnih vzrokov odbita pokojnina za preživele. čitateljem, ki se bodo našli v kakem zgoraj omenjenem primeru svetujemo, da se za vso potrebno dokumentacijo obrnejo na obstoječe patronate, ki zastonj urejajo vse pokojninske zadeve. Mi jim priporočamo patronat Delavske zbor. niče INČA v Trstu Ul. Pondares 8. LumumDova stranka Je presenetila Belgijce in precej Kongožanov, ko je zahtevala, naj se volitve odložijo, naj se začnejo nova pogajanja z Belgijci za dosego boljših pogo-,ev. Njegova nasprotnika Ka-savubu in Čombe sta ga obtožila izdajstva. Prišlo je do neredov; Lumumba je bil zaprt nekaj mesecev. Ker ni bilo dovolj političnih nasprotij, so maja 1959 Belgijci poživili še plemenska. 17. septembra 1959 je prišel nenadoma belgijski kralj Baldvin v Kongo, kjer so ga sprejele množice demonstrantov. Policije je bilo komaj dovolj, da ga je zaščitila, in razdražena množica se je obrnila na belce, ki so se znašli med demonstranti. Ozračje je postajalo vroče. Belci niso bili več vami na ulicah, začeli so nositi orožje. Črnci so trkali na vrata belih stanovanj in prosili, naj jim razkažejo prostore, ker se bodo tja preselili po neodvisnosti. Črnske množice niso imele pojma, kaj je neodvisnost, mislile so, da bo vse ravno abratno od takratnega stanja. Belgijski načrt se je razvijal točno po predvidevanju in željah. Kaos se je večal. Decembra so bile volitve ln izidi so bili zelo razveseljivi za Belgijce; od 1.870.000 volivcev jih je 1.300.000 volilo za krajevne kandidate, ki niso bili povezani z vsedržavnimi strankami in niso videli ne razumeli, kaj se dogaja zunaj njihovega ožjega območja. Januarja 1960 se je začela v Bruslju okrogla miza, okoli katere je 55 Belgijcev in 96 Kongožanov določilo zadnje podrobnosti o neodvisnosti, ki je bila že pred vrati. Določena je bila za 1. julij 1960. V Kongu so medtem pod- skih volitvah je zmagal - . mumba. V poslanski zborn^ je njegova skupina dobila sedežev od 137, torej en S1 večine. ^ Ko sta bili izvoljeni °. zbornici, so se dokončno M likovale glavne struje; bile . tri. Lumumbova, čombej® opozicija, omejena na K»t®£ go, in vsedržavna protilu®u bova opozicija. Lumumba se je lotil sest?J. ljanja nove vlade, a Kasa bu je čisto preprosto od»*0 ^ srečanje z njim. Lumumba je obrnil na belgijskega gmLj nerja, naj poseže, in ta ja r posegel. Poveril je nalogo sestavo nove vlade Kasavu ju, ki je takoj sestavil via iz vseh strank, ki so bile sprotne Lumumbovi. Belgijski guverner si je P mel roke in hotel že o d po1., vati domov, da sporoči Brigi cem zadovoljiv razvoj dog . kov, ko so še isti dan mj», liu su se isw “ -nje stranke preklicale sodeloval^ s Kasavubujem, in ta ral kloniti Lumumbi. je v njegovo vlado in sprejel manj važno predsednika republike. zase mest0 Prvi štirje dnevi neodvi^ sti so bili proglašeni kot rodni praznik in so šli 0“* razmeroma mirno. Že 4. 1960 pa so začele švigati ® le. Začele so se demons cije za zvišanje plač, bilo obljubljeno med voll*jj. mi. V policijo so letele P.U4s0 ce, balubovci in luluavri se spet začeli klati in «■ J , lija odločilni dogodek: črncev v važni policiji, publique. Uporniki vali odstop belih belgi. tisKib častnikov. "Lumumba je mel resnost položaja in obljubil upornikom vse, ' ^ so zahtevali, to pa je čilo paniko med" belim PrfL valstvom. ki se je čutilo P2 dano na milost in ne£^,tl se j%euSA črncem. Začeli so spet Njihov beg je povečal »5$ do v deželi. «Upoma» MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Generalni inšpektorat za promet POLETNA KAMPANJA ZA CESTNO VARNOST 26. julija - 18. avgusta 1969 je lovila belce na begu j0 « kaj Jih je bilo ubitih. je iz Katange začel vpiti- ^ je to začetek konca, in da mo Belgijci lahko rešijo mokracijo. nftl naJ Kri1' Belgija je ukazala no vojaštvo, ki je bilo v -(nad 3000 mož). Pegici gu ------ ---------- . ko je «potrebno». Kong ^ vojaki so se čutili napa° ^ in izzvani, in znašali so j e nad vsakim belcem, ki prišel pod roke, kot sOj0j$ beli st« sledno delali tudi z Alričani. Lumumba ln Kasavubu .. letela iz enega mesta v “.j. go in skušala pomiriti Upo**) ke. Naj višja mesta v 7°% so bila izročena črncem-čelnik glavnega štaba Je r stal Joseph Desire MobU>u jt V tem ozračju, ko s° Afričani oboroževali, belo f žali in puščali deželo v/,/- di, ker črnci niso bili sp/gj ni prevzeti ključnih meJ1- ^ katerih je bilo odvisno/jj. življanje tisočih družin, Je to julija 1960, niti dva tedna L] neodvisnosti, Combe Pr0- od secesijo, ločitev Karan*}13 ostalega Konga. J, Kot opravičilo ln razlog,ej-svojo odločitev je navedel stvo, da osrednja vlada * lašč ustvarja zmedo v d^j-da bi lahko uvedla konj1 zem. Prosil Je Belgijo, naj pošlje nekaj več vojakov. ,, ga branijo in Belgija «lU rade volje ustregla. j. Katanški rudniki so tem delali naprej s polno ro in izvažali svoje rude iy ko Angole, kot po navadil železnici, ki je last Ang*“ Angole, kot po nava^ Belgijski vojaki so mri^ po ostalem Kongu zavze*^. letališča in ključne posti" jj) ke večjih mest. LumumO1*^ Kasavubu sta poklicala n®/it moč Združene narode, d» stavijo belgijski napad korak Je bil Kongu usoa.il Lumumba je s tem zag*^-svojo zadnjo napako; Lrf zadnja je bila. ko je P&T P na čelo vojske Mobutujs^j-ga je pozneje Izročil ™ °em. « Varnostni svet se Je v ,p Yorku nemudoma sesta ^ ugotovil, da je »prisotnost,,, gijsklh čet v Kongu vir brinje in zunanje napetosti” ^ gija je obljubila, da s« -)»l njene čete umaknile, jih bodo nadomestili ževanju reda OZN. (Nadaljevanje ed» vs, <*] s Mt Si KAJ JE UGOTOVILA OD U TANTA IMENOVANA KOMISIJA? Bakteriološko orožje še hujše od atomskega Ajomska bomba z rušilno močjo ene megatone opustoši 300 kv. km površine Bset tQn bakteriološkega orožja pa zajame površino 100.000 kv. km Eaian?fnevi se razorožitvena po-ttorehrtn' nadaliu-iej0- Kljub vsej tem dodri vo,lji ne 6re P1* S ‘2!®.a to, da hi se ves Ja r^mcno razorožil, kot pa Val«,' . , t>i se sedanja oborože-ti E, „37?® vsaJ ustavila. Hkra-da^ -ppri"a-!a i'z Washingtona vest, priS|'ln , !l Kdxon od kongresa °ibfiiV’ \Za na®r*; protiraketnih po,Tienj’ a Z dru®im* besedami ’ da, se bo oboroževalna ED v _ ™ed Sovjetsko zvezo in lot ^ £jadahifvala vsaj za nekaj v:etsfcj , ** -fla bo samo v ZDA in So- mani S-J v ta namen naj- lcirjev • ce*° 80 milijard do-Vah aSaj -*e ^ano, da predvide-dol«*?*!"6« za t0 40 miMiard bo J ■ Stroškov, približno toliko tud; uadaljnja oborožitev ^ ^etsko zvezo. ključi!? Prjbajamo do takšnih za-ževania ® ede atomskega oboro-kaj k.’ se. Postavlja vprašanje, našim «1* c*oveštvom, kaj bo z Ustaviu jnew>m' če se ne bo za-gern ryv)ta. tekma tu<±i na dru-Področju oboroževanja, na loškesT ,!™čnega in bakferio-ie gen Ni dolgo tega, ko Posl j) T®1™, tejnik ZDA U Tant vladarn , "'Ploma.tski poti vsem naroda,, ■av članic Združenih jo m, .f^rpčil0 o nevarnositi, ki ti^ojL avlja kemično in bakte-dframl,f,J?roz-ie- Nemški časopis tvezi s Rundschau* je v te*11 zapisal naslednje: Porabil: ^ te orožja množično u-nore .V nek> vojni, nihče ne d%t)iin1’- do kdai bi ostala u-celoj„ a.,n kako bi delovala na turo c‘°ueško družbeno struk-teno. r,na okolje, u katerem žiti le'j.-,?™ nevarnost ne gro-krn «- *"■ ki bi bila s tem orož-t0rnost dena> pač pa bo ta ne-samenn Prav toliko ogrozila tudi Uka no,, naPadatea. Nadaljnja vele vsZaTn,0S\ obsteja v tem, da Pa, ? dežela, velika ali majh-ktoitii-0 takšno orožje na-testjj 01 0“ tudi sama proiz-, To c, k norrS, ^kaj zaključnih misM 0u. a’ ki ga je pred nedav-kov gipvv™a skupina strokovnja-StteriLiL,e Proizvodnje in uporabe vdil' -?linov ter kemičnega in a ega W ga v tejoo ,Casu velike sile deloma te prJjr°.rna pa tudi manj taj-To ^_2.ljsajo v večjem obsegu. * rezultat sklepov tedanja ZN, ki je terdo tajniku U Tarvtu po- f°dn0 t0?0,’. da sestavi medna-tej j Rusijo strokovnjakov", ki Verietnost>Veri na,ogo' da Prouči. “°e videze, verjetnostne s'!Hait* teko imenovane kemij-siji ^tenološkc ■ se ke vojne. V komi-zuašli vodilni strokov- ne, SZ, Japonske, Fran- “ledskp Britanije, Kanade, &rskp Nizozemske, Indije, Ma-P°ljslte ’ • ^škoslovaške, Mehike, s°Ea i2f,ln( Btiopije Poročilo oto- !_tr°kovmi„t- ‘ in v "je™ 50 vsi u10 Pa ■ 1 soSlasT>i. Poročilo sadilci, , F podobno že strahotni vte kai ,Vendar je to, na žalost, , V 19 drugega kot bajka. H pmifte.^iri so odkrili in za-??<^;aJati strupene pline ter trtei (ri kemične spojine v to-*kga da so konec prete- f^tepske t4, a ’a konec 1907. leta ,.’lcrr^v, Ve,tesilc sklenile vrsto S0** ort?' s katerimi so se v JJk plim?0Vedate uporabi strupe-r„ m vsakega podobnega Jte* VAV''endar 50 v P™ sve-h^teštvaJni’ Prvič v zgodovini i Šilo Uporabib tudi strupeni 84 Upotmk? te v Ypemu, ko so ^teteh Nemci. Znano je, da je strupene pline uporabila tudi Avstrija, kot je tudi znano, da so strupene pline uporabljali tudi antantni zavezniki. Po raziskovanjih, ki jih je izpeljal Pentagon, je med prvo svetovno vojno bilo zastrupljenih s strupenimi plini okoli en milijon ljudi, od katerih je 100.000 ljudi takoj umrlo. Ko se je vojna končala, je človeštvo tako obsojalo plin in podobno orožje, da je bil že lete 1925 sklenjen v Ženevi sporazum, ki je prepovedoval, sleherno uporabo strupenih plinov. Ta sporazum so podpisale vse države sveta, razen — ZDA. Kljub temu da so vse države sveta sporazum podpisale, so povsod nadaljevali z «izpopolnjeva-njem» tovrstnega orožja. Sicer pa ga je fašistična Italija v Etiopiji tudi preizkusila. V času druge svetovne vojne pa za čudo ni prišlo do uporabe strupenih plinov, čeprav Hitler prav gotovo ni upošteval sporazuma, ki so ga njegovi predhodniki v imenu Nemčije podpisali v Ženevi in čeprav so nemški kemiki odkrili in proizvedli tri za gotovo smrtonosne «živčne* pline in sicer tabun, sarin in soman. Hitler jih ni uporabil, ker je vedel, da je tudi sovražnik oborožen s tovrstnim orožjem. Glede tega ve.ja poudariti še naslednje: Nemčija je razmeroma gosto naseljena in bi ji povračilni ukrepi veliko bolj škodovali kot bi morda Ameriki ali Sovjetski zvezi. Medtem pa so raziskovanja na tem področju šla veliko bolj daleč, kot do druge svetovne vojne in med njo. Poleg tega veliko hujše od strupenih plinov je tako imenovano bakteriološko o-rožje. Ta orožja morejo povzročiti in razširiti neozdravljive bolezni, uničevati množice, živali in celo samo prirodo. V poročilu Združenih narodov je tudi prikaz in ocena morebitnih posledic, ki bi jih povzročila uporaba določene količine kemičnega, bakteriološkega in atomskega orožja. Glede tega so zelo poučni naslednji podatki: atom- ska bomba z rušilno močjo ene megatone, razruši in več ali manj uniči površino 300 kv. km. V nasprotju s tem 15 ton tako imenovanega živčnega plina deluje na površine 60 kv. km, to se pravi da deluje na eni petini površine, ki jo prizadene atomska bomba ene megatone. Toda samih deset ton bakteriološkega orožja zajame površino najmanj 100.000 kv. km. Procentualno bi neposredno število mrtvih po eksploziji atomske bombe bilo večje od žrtev kemičnega ali bakteriološkega orožja. Toda delovanje kemičnega in bakteriološkega orožja se s časom razširi in zajame vedno večje področje in v mnogih primerih more priti do izraza šele dolgo pozneje. Zaradi tega morejo biti posledice bakteriološke vojne mnogo hujše, bolj katastrofalne od posledic atomske vojne. Kakšne epidemije in kakšne Deležni more izzvati napad z bakterijami? Poročilo ZN je glede tega strahotno jasno: začne se z vnetjem možganov, s tifusom, kugo, nadaljuje z rakom, kolero, steklino itd. itd. Toda tudi delovanje izključno kemičnega orožja, predvsem tako imenovanih živčnih plinov je strahotno. Samo ena bomba s teko imenovanim živčnim plinom more v mestu od 100.000 prebivalcev povzročiti najmanj 50 tisoč žrtev. Od njih bo najmanj 50 odst. umrlo v najkrajšem roku, ostali pa bodo brez moča in pomoči in bodo čutili posledice za večno. Tako imenovani žični plini pripadajo «psihokemijskemu orožju», ki po trditvah nekaterih ni smrtonosno, ki pa povzroča določene psihične in tudi fizične okvare. To orožje, ki ga izpopolnjujejo v vsej naglici številni ameriški strokovnjaki, so najrazličnejše mešanice z mamilom LSD, z ne-skaliimom, benzedrinom in drugimi -podobnimi mamili. Ti plini morejo v trenutku povzročiti psihične motnje ali okvare v centru za ravnotežje in množice vojakov in civilistov morejo biti za krajšo ali tudi daljšo dobo povsem nesposobne za kakršno koli akcijo, kaj šele za obrambo ali bo-rbo. Seveda je povsem odveč omenjati v tem primeru razne solzilce, ki tudi ne koristijo, ki pa so že normalno orožje vseh policij. Tudi Zagrebčani bi radi na Luno Doslej se jih je neki kanadski družbi prijavilo že nad 150 Verjetno se prijavljajo za to, ker prijava nič ne stane Plini in Bakterije za vojsko se že preizkušajo. ZDA preizkušajo ta sredstva tudi v Vietnamu. Na sliki skupina ameriških vojakov s plinskimi maskami prodira skozi goščavo, kamor so odvrgli »kemična sredstva® proti vietnamskim rodoljubom, ki plinskih mask nimajo. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lll■l■ll■ll■■lllllll||||||III|||||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllll■lllllll■l VELIKA AKCIJA ZNANOSTI IN TEHNIKE Vremenska napoved za cela dva tedna Danes morejo z gotovostjo napovedati vreme le za 24 ur Ne bomo govorila o tem, kako p>omembno je, če vemo, kakšno bo vreme čez teden ali dva, pn> sebno še, če vemo za gotovo kakšno bo vreme. Kako pomembno je napovedovanje vremena, nam dokazuje dejstvo, da se tudi astronavtika trudi, kako bi s p>omočjo umetnih satelitov prišla do zanesljivih vremenoslovskih podatkov. V zvezi s tem vprašanjem morda ne bo odveč prikazati načrte, ki jih nameravajo izpeljati v zahodni Indiji. Največ ji energetski stroj, ki regulira vremenske razmere na svetu, se baje najbolje kontrolira z najjužnejšega otoka blizu Barbadosa v tropskem morju. Na tem koncu sveta baje vlada najtoumejše vreme. In prav to podiročje so izbrala, da bi se lotili podviga, 'kri bo dal človeštvu največjo, vsaj začasno gotovost za rešitev vremenoslovskega vprašanja. Namen tega načrta je spoznati ozračje v tolikšni meri, da bi na osnovi ugotovitev mogli napovedovati vreme vsaj za dva tedna naprej. Prva študija v okviru tega velikega podviga je dobila naslov »Barbados Oceanographic and Meteorological Eksperiment«. Za potrebe tega podviga so zbrali že številne pripomočke in naprar ve, ki so jih vgradili v 24 letal, na 10 oceanografskih ladiij, na 6 umetnih satelitov in na razne druge pomožne naprave za zbiranje podatkov, ki bodo z njimd napajali celo vrsto računskih strojev: ti stroji bodo instalirani v Severni Karolini, kjer se bodo z njimi ukvarjali strokovnjaki, ki bodo posamezne prognoze, podatke, informacije in vse drugo gradivo sistematično analizi rali. Študija bo strnjena na razmeroma majhno površino nekje vzhodno od Barbadosa. Na tem 715 TRST a Sla’; 8j}5g. 13.15, 14.15, 20.15 Po-Kr&teteri.«5, Slov. narodne: 11.50 E?1® ansambli; 12.10 ta Goacta‘i sadeži: 12 20 »»kad; 13.30 Glasba vV5A5 č.14'45 z Klasbo po eve-3*11; ,š\Prornetn! vzgoji; 10.05 17 £ A-Pteokov pravljični i mi pester: 17.20 Pro-■h? teireri^diino; 18.15 Umetnost 18.30 Zbor ,Tone 19 2; 'i? CkKtea Ota o se- ‘te?’ ^45 71*®11 *Pored: 20 00 Zora Saksida: «Beau-6rk jališče tramvaja «6» in od w ra pred in po predstavi. RIMSKO GLEDALIŠČE Tretja igra ((dramskega ^ za katero sta dala pobudo ^ 1-1.-._..r.fnnAT)0 t!Tl * fUP letoviščarska ustanova h* * (V Stabile, bo Schillerjev ^ los«. Predstave bodo vsalš m p 11. do 14. avgusta v rirnsB“ jr? (tališču na prostem. Delo J ji žiral Giancarlo Sbragia, B pjjip* stopil tudi v vlogi kralja >■ V drugih vlogah bodo p Valentina Fortunato (kraj^f zabeta), Gabriele Lavia (Dr pos*' los), Tino Schirinzi (mar in Franco Parenti (Velita Jpff 4-v-») Cnnno irt lrAoflltTlP ]v » . ■ tor). Scene in kostume ie - „ r vil Gianni Poiidori. Fredsta* v. dosegle velik uspeh najpr®j,gI)5f' roni nato pa v drugih t“T*eie J3 mestih V Trstu se bodo P 21. uri; če pa bo slabo vre> ^ do v Avditoriju. Abonenti *$ lišča bodo uživali znaten vp ps Rezervacije in prodaja vstop osrednji blagajni v Pasaži tel. 36-372 in 38-547. Nazioaale zaprto pt!«( Grattacielo 16.30 dL^mpiegat0*' Manfredi. Fenice zaprto. Eden 16.00 »Geometria di un ^ 8 Lana Turner, George Chata l^r rharrt Fonn TnchA chard Egan. Technicolor. * " dano mladini pod 14. let***"- (p Excelsior 16.00 «Rocco e i sure G' tell'». Renato Salvatori. Annv,edJli rardot, Alain Delon. mladini pod 18. letom. Ritz 16,30 «1000 aquile su Christopher George, Lara)” hens. Technicolor. oeSit*’ Filodrammatico 16 30 «Lady " jotj Sexi film. Margaret Tayl?^j $ Heston. Prepovedano mlad 14. letom. s#1 Alabarda 16.30 «11 gorilla “Ljcol0 H. Tappert, L. Glas. Tecn' ^ Prepovedano mladini pod yj' -jolt Aurora 15.30, 18.30, 21.30 M* * piu lungo«. Richard Burtod-Ryan, John Wayne Cristallo 16.30 «Petulia». JU*1*- $ tie. Technicolor. Prepoveda ■, dini pod 14, letom. to1 Capitol 16.30 «Stuntman». Gin^ect brigida, Robert Vihard; •'jjl color. Impero zaprto. Vittorio Veneto 17.00 «0 cer„ f sangue«. John Cravvford, .‘J dyn. Technicolor. Ideale 16.30 «Sen?a un attljh ^( gua» Lee Mongin, Ang«' |«f son, Carol 0’Coner. Tecnn f p Abbazia 16.30 «Le avven-tuj* amori di Miguel Gervant«gj^B Bucholz, Gina Lollobrigida, J rer, Louis Jourdan. Techd KINO «|RIS» PRit e* panftV1 danes ob 19.30 barvni film: LA VIA DEL Igrajo: Kirk Douglas^ Mitchum in Richard danes ob 18. uri barvni NE ONORE NE GL°^ SPUT priredi 15. avg liki šmaren izlet v DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 11. ure) Barbo - Ca-miel, Trg Garibaldi 4; Gtastl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Go d)na, AliTgea, Ul. Gin n as tl ca g; G Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) AlPAlabarda, Istrska ulica 7; Ai Galeno, Ul. San ClUno 36 (Sv. Ivan); de Leltenburg, Trg San Giovannl 5: Miizzan, Trg Venezla 2. strlco in nato z žičnico 9-, planino. Vpisovanja samo 0 « gusta v Ul. Geppa 9-M. Obveščamo odbornike, seji 6. ln 13. avgusta odPa° Prosvetno društvo Sla^o perle priredi 7. septembra r,i i-.lot na r.nnnn icbn na ni izlet na Gorenjsko na v Kropo. Vpisovanje ,in ,f $ na tel 70-834 od 9. do 16 do 20.30. Prosvetno društvo v Skf.jgJ redi v nedeljo 24. avgusta v Dobrno. Vpisovanje ob P~ ^ torkih, četrtkih in petkih do 21.00 na sedežu društva- -f P. d. «Vesna« priredi o* t po istrski °Dkeg»Jj vanje v prostorih LJuds« vtjt gusta izlet % in v domu «A. Sirk« vsak 20.30 do 22. ure. m n r* f LJ 1 O #: XIX. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU BO OD 8. DO 19. AVGUSTA 1969 Potrošniška In komercialna prodaja blaga po znižanih canah V času sejma bo vsak dan modna revija v avli Skupščina občine Kranj ob 18. url. V soboto, 9. avgusta ob 16. url in ob .,0 20.30 pa bo ravija na Bledu v Festivalni dvorani s sodelovanjem poznanega ansambla MANJu'*.,, — Na zabaviščnem prostoru bo vsak večer zabavni program s sodelovanjem znanih ansamblov in P*v M vESTI Z ONSTRAN MEJE Danes in jutri bodo v Lipici tradicionalne jahalne prireditve Velik pridelek soli v Sečovljah • Uspeh kmetijske zadruge Dobrovo v Brdih Knežaku proslava 100-lelnice tabora - Prometna nesreča pri Ilirski Bistrici tri t>iJ? ^C * danes in ju- ®tve v IClona*ne jahalne prire. stvo v ,soboto h° državno prven-15, m dresuri, naslednji dan ob t u r° i81^1®8 turnir tekmoval- cev j, T. J la™ vumir teKmovaa-ra n LiublJane, Celja in Maribo- Pd2adSZai°r'ii 50 * dlje easa le:^reval1' da bd leiila~7“^’ aa <» se turnirja ude-Uia jnlUdl Jahalna kkiba iz Vid-Usneio vendar jim to nd 118 SDori!)3 nedeIilSkem turnirju bo dresum,fiU ,skakanje čez zapreke, ce tj. Jahanje jahačev iz lipi-bo vpreg. Občinstvu se ''otiihf i 1 tudi zmagovalec so-grani0Iv,tekmovanj 2 enakim pro-siov dJ S katerim J® osvojil na-Ure javnega prvaka. Okrog 17. rt**.™ .:rebanje vstopnic za naj-hladdInik- M *a je po-, si?naciJa tenisa pri se-Jadranu. Topi * * * njih tort S/>r‘^no vreme je v zad-taavesen” razen turistov najbolj si 0(^, ,° sečoveljske solinarje, ki *daj ..J0 Prav 'ep pridelek. Do kr°g ^ Prinesla «žetev soli« o- W 1, . ton> to Je 1200 ton Vt«tHe • an* vso sezono. Ce bo 68 swe-naprej u?odno, računajo ton, Pridelek okrog 8 tisoč i& so tem je treba povedati, letih ^doveljske soline v zadnjih Op«**i skrčile proizvodnjo, te te so vse nerentabilne tere-^riinianZatirZali le sektor Lera in tratnih Z okrog 5 milijoni kva-i^enih rn®trt>v- Na solinah je za-“ okrog 100 ljudi. * * * jjjjOjJ^ovašiko je odpotovalo 10 Trškega ,sindikalnih delavcev ko-dlnd y ,močja. Prebili bodo več TravzaorJ0151*03,11 B°jnice. To je dih iet av Prva izmena medseboj-^l8vcevV^„slovašldh ln koprskih 10 Se --“»vuaije lero se do šteto pa Poveča,°- Na koprsko obala pr d° prišli delavci slovaške-dtogovnika Handiovo. iAžST » * • —jam • lem 'dnskem sejmu v krovo 'v kmetijska zadruga Do-?hedaiie , Brdih prejela tri zlate kaj) jj, , 28 rebulo, merlot in to-hierlot) ri srebrne (za vipavec in *to>zi h«1104 jddija. se je promet °4st. g prsko luko povečal za 112 laQi*>rlmerjavi z istim raadob-S° Pretr« V sedmih mesecih letos V oT*0nm nekaj nad milijon l'*fte. Lup6"4- okrog 400 tisoč ton T°lndia *ka. ie do konca julija iz-“T odst. letnega plana. 7. septembra bo v Knežaku proslava 100-letnice tabora, ki je bil tam 9. maja 1869. leta na gradu Kalcu. Pokrovitelj proslave je zvezni poslanec kulturno prosvetnega zbora Ciril Kosmač. Organizacije Socialistične zveze pripravljajo obširen program; med drugim bodo odkrili spominsko ploščo in pripravili razstavo del Miroslava Vilharja, znanega narodnega buditelja in organizatorja takratnega tabora. Pripravljajo tudi vrsto drugih kulturnih in športnih prireditev. * * * Železniški podvoz v Ilirski Bistrici je že od nekdaj predstavljal ozko grlo na cesti Postojna-Reka, saj je tam cesta močno zožena in nepregledna. Predvčerajšnjim je prišlo tam tudi do hude prometne nesreče. Voznik tovornjaka s celjsko registracijo Nobert Rezar je tik pred železniškim podvozom o plazil nasproti vozeči osebni avtomobil z dunajsko registracijo. Oba voznika sta začela zavirati, pri čemer je prišlo do trčenja. Hudo ranjeni so bili štirje potniki v dunajskem avtomobilu: voznikova žena Brigitta, njuna otroka Uršula in Brigitta in še en sopotnik Andras Czemak. Voznik Franz Vrana je dobil le lažje rane, štiri hudo ponesrečene sopotnike so odpeljali v reško bolnišnico, medtem ko voznik tovornjaka ni bil ranjen. imiMiiuiiiiimtiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii Zakaj ne izplačujejo vsem upokojencem zvišane pokojnine? Na sedežu INPS v Trstu prizadetim upokojencem zagotavljajo, da jih bodo o izplačilu zvišanja in zaostankov obvestili po časopisih že nekaj dni objavljamo sporočilo zavarovalne ustanove o izplačilu pokojnim zavarovancem INPS na osnovi zakona o zvišanju pokojnin. V sporočilu je tudi rečeno, da bodo upokojencem izplačali zaostanke, kakor tudi zvišano pokojnino za avgusta in september. Od 6. t.m. dalje so vsi poštni uradi polni upokojencev kategorij IO, IR, IO/ART, IO/COM, VO/ART in VO/COM. Vsi upokojenci, ki se javijo pri okencu poštnega urada, so prepričani, da jim bodo uzpla-čaM za avgust in september zvišano pokojnino, ki jo določa o-menjeni zakon, kakor tudi vse zaostanke. V resnici pa za mnoge upokojence ni tako. Medtem ko en’, dobijo zvišano pokojnino in zaostanke, drugi pa dobijo enako pokojnino, kot so jo dobivali pred vstopom v veljavo zakona o reval-vaciji pokojnin. Razumljivo je, da so prizadeti upokojenci, med katerimi so predvsem starejši ljudje, ki so težko pričakovali, da bodo dobili sedaj nekaj tisočakov več, razočarani in vprašujejo poštnega uradnika, kako to, da jim izplačuje pokojnino v stari višini. Poštnemu uradniku ne ostane drugega, kot da prizadete napota na sedež ustanovo INPS, kjer naj bd jim dali odgovor POLETNE SLIKE na to vprašanje. Zaradi tega je v teh dneh n? sedežu INPS v Trstu v šestem nad stropju vrsta upokojencev, ki se pritožujejo, zakaj jim ni bilo izplačana višja pokojnina in zakaj niso dobili zaostankov. Uradnik jim ljubeznivo odgovori, da tisti, ki niso dobili zvišane pokojnine za avgust in september in zaostankov, bodo to dobili pozneje in da bo INPS sporočil po časopisih, kdaj jim bodo izplačali pokojnino po novem in zaostanke. Sedaj se vprašujemo, zakaj ni pokrajinsko vodstvo INPS, ki ve povedati vsakemu upokojencu posebej, da ga bodo po časopisih obvestili, kdaj bo dobil zvišano pokojnino z zaostanki, to sporočilo krajevnim časopisom, da bi ne ljudje, povečini že v letih, hodili na sedež INPS in zgubljali ča sa, kakor tudi, da bd ne izgubljal toliko časa za omenjeni kratek odgovor uradnik INPS, ki je prisiljen, ponavljata eno in Isto stotinam ljudem. Pri tem je treba pripomnita, da je mnogo upokojencev iz okolice in da zgubijo ves dopoldan, da lahko slišijo v pristojnem uradu v Trstu, da bodo čdtali v časopisih, kdaj jim bodo izplačali pokojnino po novem z zaostanki. Čeprav vsak upokojenec ve, da b6''prej ali slej dobil denar, ki mu prdtdče, vendar pa bd se morah odgovorni voditelji pri INPS zavedata, da so td upokojenci v večini nepremožna ljudje, M komaj čakajo, da bodo dobili skromno zvišano pokojnino, ki pa za nje predstavlja veliko vred. nost, saj so pokojnine INPS povečini zelo nizke. PODATKI V PRVEM POLLETJU NISO ROŽNATI Promet v tržiškem pristanišču je v zadnjem letu močno nazadoval Kmalu bo nehala obratovati tovarna Solvay, ki se poslužuje pristaniških naprav ■ Rešitev je le v novih tovarnah, ki jih napovedujejo Pred približno desetimi leti, ko je pričel rasti promet v tržiškem pristanišču Portorosega, so temu pristanišču napovedovali veliko bo dočnost. Spominjamo se časopisnih kronik tistih časov in izjav raznih oblastvenikov, ko so pravili, da se bo to pristanišče razvijalo enako kot koprsko. Takrat so v Trži ču dosegli pol milijona ton letnege prometa, tudi v Kopru so jih ’v beležild toliko, in trdili so, da se bo pristanišče lepo razvijalo. Tako je tudi bilo, čeprav je bilo kmalu razvidno, da se je promet v tržiškem pristanišču v teku časa nekako ustalil na meji 701!-800.000 ton letno. Tržiška občina je z državno pomočjo podaljšala pristajalne bankine. pristaniška zadruga sd je nabavila nekatere velike žerjave, občutno so povečali število pristaniških težakov. Pristanišče je postalo ena izmed najvaž nejšdh gospodarskih dejavnosti v Tržiču. V glavnem je šlo za izkrcavanje materiala. Glavna postavka je bil in je še les, ki pride v našo deželo iz Finske, iz Sovjetske zveze iz Romunije. Glavni klienta so štivanska papirnica pa razna podjetja z lesnimi izdelki iz Furlanije Precej lesa gre tudi v tovarno celuloze v Torriscosi. Pred nekai' leti, ko so usposobili veliko termoelektrarno tik pri pristanišču so pričela z ladjami prinašati gorilno olje. Te pošdlljke so dvignile pr o met in spet so upali r.a povečani? pristaniškega prometa. V zadnjem času pa sta se poja vila dva faktorja, ki sta zmanjšala promet v tržiškem pristanišču. V Porto Nogaro, v videmski pokra jini, so odprli majhno pristanišče v tamkajšnji industrijski coni so nastale nekatere tovarne, del bla ga, ki je šel prej skozi Tržič izkrcajo sedaj v tistem pristanišču Drugi vzrok pa je počasno odmiranje tovarne Solvay, ki je vse svoje blago trektirala potom tržiškeg.i pristanišča Zaradi tega je število ton v trži škem pristanišču lani in letos pad dlo. Strokovnjaki upajo, da bo sedanjo krizo rešila druga termoelektrarna, ki jo sedaj gradijo, do bo tej krizi opomogla nova industrija, ka bo zavzela mesto to klarno, v katero imajo lastniki na- | V juliju so izkrcali sledeče vrste men dovažati staro železo na sta- blaga: premog 31.250 ton, mineral. rih ladjah: v topilnice bodo vrgli tako stare avtomobile kot ladje, ki bodo prve v Tržič dovažale. Vrnimo se k sedanjemu stanju. V prvih sedmih mesecih tega leta so Izkrcali 344.016 ton blaga, med. tem ko so v istem lanskem razdobju zabeležili razitovorjenje 430 tisoč 295 ton. To pomeni, da je bilo letos kar 86.279 ton manij blaga kot v prvih lanskih sedmih me. secih. Promet v juliju je bdi sicer ne. koliko višji od onega, ki so ga registrirali v prvih šestih mesecih. Jaunarja so izkrcaii 36.478 ton, februarja 41.845, marca 46.290, aprila 45.432, maja 48.831, junija 51.835, julija pa 73.368. Vkrcali so le malo blaga in tudi nakupi ladijskih komisarjev na kopnem so bili malenkostni. no olje 5.575, celuloza 5.581, mineralna sol 9.375, staro železo 6.887. les 12.000, kaolin 2.700 ton. Naj dodamo, da je celoten kontingent mineralne soli porabila tovarna Solvay, ki bo verjetno konec avgusta nehala obratovati. Praznik Unita v gostilni Gira Nocoj bo v gostilni Gira pri pevmskem mostu praznik Unita' Igral bo domači orkester. Na voljo bodo razna jedila, domače vino, pivo in brezalkoholne pijače. Nocoj bodo izvolili miss minikrilo. Jutri bodo imeli tekmovanje v briškoli. V ponedeljek pa bo nastopila glasbena skupina «1 4 compagni* iz Trsta, ki bo pela odporniške pesmi. ZANIMIVA RAZSODBA GORIŠKEGA SODNIKA Vojaške služnosti ne veljajo ie niso vpisane v katastrski list Prašičerejec je bil naznanjen, ker je zgradil stavbo na zemljišču, ki so ga le vojaške mape označevale kot podvrženega vojaškim služnostim Na goriškem sodišču so včeraj izdali oprostilno razsodbo, ki je zelo zanimiva, saj zadeva vprašanje vojaških služnosti, ki so zelo razširje. ne v naši pokrajini. Obtoženec je bil 50-letni Cipriano Grudina, ki redi prašiče in je v ta namen zgradil na Majnici enostavno zgradbo v kateri pripravlja hrano za te svoje živali. V katastrskih knjigah je bilo zemljišče, na katerem je Grudina nameraval zgraditi stavbo, prosto vseh obvez. Karabinjerji pa so prašičerejca o-pozorili, da je na vojaških mapah omenjeno zemljišče podvrženo vojaškim služnostim. Grudina se ni dal prepričati in je stavbo zgradil. Karabinjerji so dali kazen, vendarle je ni hotel plačati in vsa stvar je šla na sodišče. Grudinov branilec je dejal, da ni moč zahtevati vojaških služnostih na terenu, ki je po katastrskih mapah prost. Debatiranje na sodišču se je razvleklo, vendarle pa je sodnik dr. Ferlan ugodil branilcu in tudi javnemu tožilcu, ki aillllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllHlllllllllIllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHMIIIIIMIIIMIHinilimilllllllUIIHIIHIIIIIIIHIIIIII ŽUPANOM NA GORIŠKEM SLABA PREDE... KRIZA V OBČINI GRADIŠKA Župan Portelli ne uživa več zaupanja socialistov . Zaradi bolezni odstopil tudi župan Delpin v Romansu Kriza je prišla že nekam v modo v občinske uprave na Goriškem. Po dolgotrajni tržiški krizi, kjer so že šest mesecev brez župana in kjer ne more občinski odbor, ki upravlja občino začasno le za redne posle, odobriti najmanjšega skle pa o kateremkoli izplačilu, niti ne more dati dovoljenja za gradnjo kake stavbe, je prišla na vrsto še kriza v občini Gradiška. Krizo v tej občini, ki spada med največje v naši pokrajini, smo napovedali takoj po razkolu v socialistični stranki, kajti tako župan Portelli kot odbornik Silvestri, ki sta zastopala socialiste v občinskem odboru, - .sta . izstopila . iz.. PSI. Silvestri je šel direktno v socialdemokratsko stranko, Portelli pa je trenutno ostal neodvisen, čeprav si ga socialdemokrati prisvajajo. Sf-k-varne Solvay, da se bo promet cija PSI v Gradiški je zahtevala, dvignil, ko bodo pričele delovati p°rte111 da ostavko tako na nove tovarne v trži* industrijski j fupansko mesto kot na mosto coni, ki so za sedaj le napovedane itovalca- V našem listu smo n. pr. že pi. I V sredo zvečer je bila prva seja šali, da je neka družba odkupila občinskega sveta po socialističnem teren na katerem bo zgradila ie- : razkolu in župan Portelli je izja j vil, da daje na razpolago svoje nmn,„n,mi ' župansko mesto, ne odstopa pa kot —,, ___________-________- - I svetovalec. Napadel je socialiste NA PODROČJU GORIŠKE OBČINE (edini socialistični svetovalec Ol- lie je bil odsoten), podprl ga je le socialdemokrat Silvestri. Demokristjani so izjavili, da so v teku razgovori med strankami leve sredine, da bi se stvar rešila, komunistična opozicija pa je zahtevala začetek nove politike v občini. Kakšne so možnosti? Krščanski demokrati imajo deset svetovalcev, socialisti enega, socialdemokrati e-nega, župan je neodvisen, komunistov je osem. Ni druge možnosti kot obnova leve sredine, sicer pa bo nujno preiti k novim volitvam. Za kroniko naj omenimo, da je tudi župan v Romansu, Marco Delpin, dal na zadnji seji tamkajšnjega občinskega sveta ostavko. Delpin je komunist in je županoval v Romansu več kot deset let. Ostavko je dal zaradi bolehnega stanja Novega župana bodo izvolili na prihodnji seji občinskega sveta. V prihodnjih mesecih asfaltiranje ulic in pločnikov nov dražbi so oddali dela v vrednosti 160 milijo-lir • Popravili bodo tudi šolska poslopja V zadnjem tednu so na goriški | pirali ob 22. uri (ob 21. po jugoslo-občini dali na dražbo celo vrsto | vanskem času). Do te odločitve ?o del, ki se nanašajo v glavnem na ................................. ureditev pločnikov v raznih mestnih in predmestnih ulicah, na ponovno asfaltno prevleko v nekaterih ulicah, na popravljalna dela na šolskih poslopjih. Del je v vrednosti 160 milijonov lir. C*4 C Vroanl Je okro* Pon' precej Mvo. Okrog kramarjev nikoli no kupcev, sedaj pa se wkem kanalu tudi mar-odžeja z režimo lu- Podjetju Calcisonzo iz Zagraja so zaupali ureditev Ulice Cipriani med Ulico Ristori in naseljem IACP Sv. Ane, asfaltiranje ulic Tonzig in Petrogalli na Pristavi, ureditev pločnikov v ulicah Natisone, Osap-po, Persoglia, Lantieri, Brigata Re, Venezia, Vicenza, Parini, Slataper in na Trgu Fiume. Podjetju Tacchino pa so oddali dela za razširitev in ureditev Ulic Attems in Brigata Treviso v Pod-gori, ponovno asfaltiranje ulic Brigata Avellino, Corte San Carlo, Barca, Cappellaris, Magazzini, Morite Canin, Monte Sei Busi, Perco, Pergola, Velodromo, Venier, Valle Piumizza, Scogli, Brigata Sassari, Brigata Lambro, Faiti. Podjetje 11-dilscavi bo uredilo Ulico sv. Mihaela od začetka do gostilne Bri-| sko. Podjetje Mattiroli pa bo ure-" diio pločnike v Ulicah Carso, Gar-zarolli, Levada, Antonini, Corsica, Ferraris, Parcar, Capuccini, Catte-rini, Čampi, Battistig, Casale, Mar-zia, Rotta in Petrarca. Dela bodo napravili v prihodnjih mesecih. Na ta način bo vrsta ulic v mestni periferiji dobila moderne pločnike. Kot vidimo je na sporedu tudi asfaltiranje nekaterih ulic v slovenskih vaseh, ki tvorijo predmestje Gorice. Podjetju Tudor so zaupali popravila v poslopjih, kjer so nastanjeni otroški vrtci in nekatere srednje šole. To delo bo veljalo tri milijone lir. Podjetje Petrolifera Goriziana bo dobavilo v prihodnji zimski sezoni občini mazut, podjetje Mischou Car. lo pa drva za kurjavo. bendce, kot vidimo na prvi sliki na vrhu. Na ktapeh na trgu pred cerkvijo sv. Antona se tudi vedno kdo odpočije, prav tako pa ta trg tudi nekako tekmuje z Velikim trgom, kar se golobov tiče, kot kaže spodnja slika. Po 22. uri prehod meje le na bloku Rdeča hiša V večernih urah bodo odslej o loke Solkan I, Šempeter in Rafut za- prišli italijanski in jugoslovanski organi, ker ni bilo v večernih urah na teh blokih prometa. Vsako leto v poletnih mesecih so bili *i bloki odprti ob delavnikih do 22. ure, ob sobotah in praznikih pa do 24. ure. Ker pa so letos ugotovili, da je promet ob sobotah in nedeljah skozi te bloke malenkosten, so sklenili zapirati jih vsak dan ob 22. uri. Prehod po tej uri bo možen, tudi za imetnike prepustnic, le skozi blok pri Rdeči hiši. Sklep bo veljal že nocoj. Požar v parketni tovarni Včeraj popoldne je zaradi iskre pričela goreti plastična streha v nekem oddelku tovarne Parchetti- ficio Goriziano na Tržaški cesti. Gasilci so s pomočjo delavcev podjetja kmalu pogasili ogenj, ki bi bil lahko zavzel širši okvir, če ga ne bi takoj zaokrožili, škoda znaša le 100.000 lir. Požar je nastal ob 15.25. Prispevek Hranilnice Kmetijskemu inštitutu Goriška hranilnica je v teh dneh dala prispevek 300.000 lir za nabavo novih naprav v Kemičnem preizkuševalnem inštitutu za kmetijstvo, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Duca D’Aosta Uprava Inštituta se zahvaljuje za to darilo, ki dokazuje, da se goriške ustanove zanimajo zanj, čeprav je njegovo de. lo v Gorici sami danes malo poznano. V prvih letošnjih mesecih so preuredili nekatere laboratorije, v katerih vršijo razne poizkuse, ki neposredno zanimajo naše in vse deželno kmetijstvo. Pokrita telovadnica v dolini Korna Včeraj popoldne so voditelji telovadnega društva Ginnastica in delavci praznovali likof pri grad nji telovadnice v dolinici Korna. Telovadnico bodo uporabili za drsanje na kotalkah, za košarko i:’ tudi za potrebe šol. Znano je, da je gradnja te telovadnice naletela iani na ostre proteste nekaterih, ki niso hoteli zgradbe v tej dolinici. Obvestilo za vinogradnik« Slovenska Kmečka zveza v Gorici obvešča vinogradnike, da morajo uporabljati za vpise in izbriše rimskih količki nove vpisne liste (schede dd prodiuzione). Za vsa po-jasndila in za dvig novih tiskovin naj se obrnejo na urad Kmečke zveze, Gorica, Ul. Asoold 1, tel. 24-95, ki posluje v avgustu samo v jutranjih urah. Rojstva, smrti V goriški občini so se včeraj rodili štirje otroci. ROJSTVA : Alessandro Franco, Roberto Zorzenon, Diego Moretti, Daniele Bressan. DANES VRNITEV OTROK IZ KOLONIJE V SAVUDRIJI Danes ob 12.30 se vrnejo z avtobusom iz Savudrije otroci, ki so tam letovali v koloniji Slovenske kulturne gospodarske zveze. Starši naj pridejo po otroke v Ulico Asco. li 1, pred sedež SKGZ. Listje odpada kot jeseni Po zadnji nevihti ld je ozračje prijetno ohladila, Je vročina ponovno pritisnila. Kmetje tarnajo o suši, ki jim uničuje pridelek. Pred sušenjem ga ne morejo oba-rovatd niti z zalivanjem, ker Je kot kapljica v morje. Sušo občutijo tudi drevesa, ki se jhn suši listje. V nekaterih drevoredih (na slillci) je po tleh že toliko odpadlega listja kot jeseni. Najbolj občutijo sušo kostanji in lipe. Fotografska razstava v Ločniku V Ločniku bo nocoj ob 19. uri otvoritev slikarske razstave na temo »Človek na delu*, ki jo prireja ločniška sekcija ACLI v sodelovanju z revijo Iniziativa isontina. Razstava bo v župnijskem domu. Posebna komisija je pregledala 76 del, ki so prišla iz raznih krajev naše dežele. Nastopajočih je bilo osemnajst. Na razstavo so sprejeli 62 slik. Prvo nagrado je dobila Carmen Crepaz iz Trsta za fotografijo »Violončelist Libero Lana», drugo Gino Morelli iz Gorice za sliko «11 nic chettino*, tretjo Mario Giovi Mar-colini iz Trsta za sliko »Kamnosek*, četrto spet Tržačanka Carmen Crepaz »a sliko »Poslovni človek*. Na Jazbinah umri 79-lelni Jožef Koršič Včeraj zjutraj je na svojem domu v Jazbinah umrl 79-letni Jožef Koršič, po domače »Na Kovaču*. Koršič je bil kmet in je dolgo časa bolehal. Po prvi svetovni vojni je bil občinski svetovalec v štever-janski občini, isto funkcijo je vršil tudi po osvoboditvi, ko je bil opozicijski svetovalec Demokratične fronte Slovencev v števerjanski ob čini v času od 1951 do 1956. Pogreb bo danes popoldne ob 18. uri na Jazbinah. Pokojnikovim sorodnikom sožalje našega lista. Sožalju se pridružujejo tudi občinski svetovalci opozicijske liste »občinske enotnosti* v števerjanu. sta uvidela nenamernost obtoženca. Sodnik ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Rojstva, smrti in poroke v Števerjanu V števerjanski občini se je v prvih šestih mesecih letos rodila ena deklica, umrle so štiri osebe, porok je bilo šest. ROJSTVO: Denis Prinčič. SMRTI: Dionizija Maraž Stanič, Marija Hlede vd. Drufovka, -Jožef Medvešček, Franc Macus. POROKE: Neva Mira Spazzapan in Ezio Querin; Katjuša Komic in Aldo Franzozo; Majda Graunar in Antonio Natali; Miroslava Humar in Boris Lutman: Ivanka Kristančič in Lucio Cabas; Dragica Vogrič in Marko Škorjanc. števerjansko prosvetno društvo Briški grič priredi v nedeljo, 24. avgusta avtobusni izlet na Gorenjsko. Ogledali sl bodo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kovaški muzej v Kropi, muzej talcem v Begunjah, Bled to njegovo okolico. Vpisovanja sprejemajo Bruno Ste-kar, Franc Maraž, Milena Korenova, Nevina Rožičeva in Ferdinand Komjanc. Olani in sodelavci imajo popust. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 23 .in 24. avgusta Izlet na Jalovec. Podrobnejše informacije o tem izletu dobijo zainteresirani pri tajnici Smetovi, na sedežu prosvetne zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95. CORSO. 17.15—22.00: «Un bellissi- mo novembre«, G. Lollobrigida in G. Ferzetti; barvni film, mladini pod 14 letom prepovedan. VERDI. 17.00—22.00: «Le dieci me-raviglie deU’amore», B. De Vries ln B. Sky; barvni film, mladini pod 18. letom perpovedan. MODERNISSIMO, 17.30—22.00: «E venne l’ora della vendetta«, J. Cotten in R. Vanni; italijanski barvni film. VITTORIA. 17.15—21.30: »Susanna ... e 1 suol dolci vizi alla corte del re«, P Torday in P Petit; italijansko-francoski kinemaskop-ski film v barvah, mladini pod 14 letom prepovedan CENTRALE. 17.30-21.30: «Uno stra-niero a passo Bravo«, A Steffen in G. Rubini; italijanski kinema-skopski film v barvah. Iršič AZ/AiHRO 1800—22.15: «1 due deputati«, F Pranchi in C. Ingras-sia italijanski film EXCELSIOR. 18.00- 22.00: «Matti- no — ragazzo che sorrlde«, Al-bano in R Power. italijanski film. PRINCIPE 17 (Ki—22 00 «Sette volte sette«, G Moschin in R Via-nello it.aliiansk’ film SAN MICHELE. 17 00—22.00: «Mar-vo, španski film Sledijo slika-celteno, pan y vino«, Pablito Cal-nice Vkivi ('orn-a SOČA (Nova Gorica): »Tarzan in otrok iz džungle«, ameriški barvni film - ob 18.30 in 20.30. DESKLE: ((Skrivnost starega mlina«. angleški barvni film — ob 20. uri. SVOBODA (Šempeter): ((Chuka*. ameriški barvni film — ob 18.30 in 20 30 ŠEMPAS: »Sedmina«, slovenski barvni film — ob 20.30 PRVACINA: ((Nevama linija 7000», ameriški barvni film — ob 20.30. RENČE: »Gusarji iz Monflita«, a-merišld barvni film — ob 20.30. KANAL: «Z one strani zakona«, a-meriška barvni film — ob 20.30. DE2GRNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni Bassi, Ra-štel 26, tel. 33-49 TK2IC Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna «AI Redentore«, dr. Ennen e De Nordis Ul RosselU št 23 tel 72-340 DE2URNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Jožef Bandelj. Travnik, tel. 54-42 Naznanjamo žalostno vest, da nas je po do-lgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni mož in oče JOŽEF KORŠIČ Pogreb pokojnika bo danes ob 18. uri lz hiše žalosti, Jazbine štev. 11 na domače pokopališče. Žalujoči: žena Jožefa, sinovi Gvido, Anton in Rudi. hčeri Ema in Judita in drugo sorodstvo Jazbine, 9, avgusta 1969, Jutri zaietek letošnjih SŠI s tekmo v mladinskem nogometu Ob 9. uri se bosta pomerili v Nabrežini ekipi Gaje in Kontovela Na nabrežinskem občinskem nogometnem igrišču bo jutri zjutraj ob 9. uri na sporedu prva tekma letošnjih 11. slovenskih športnih iger. Med seboj se bosta pomerili mladinski enajsterici Gaje in Kontovela. Mladinsko prvenstvo v okviru------------------- FIGC se bo letos začelo že v za četku septembra, zato so morali tudi organizatorji SŠI začeti s tem tekmovanjem prej, kot z ostalimi disciplinami. Kot smo že poročali bodo letos nogometaši nastopali v treh starostnih kategorijah: v članski, mladinski in naraščaj niški. Medtem ko se je v ostalih dveh kategorijah prijavilo več enajsteric, sta se priglasili za mladinsko tekmovale dve moštvi: Kontovel in Gaja. Zaradi majhnega števila prijavljenih ekip so organizatorji sklenili, da se bosta obe enajsterici pomerili dvakrat, v prvem in povratnem srečanju. Druga tekma bo na sporedu v nedeljo, 24. avgusta, prav tako v Nabrežini ob 9. uri. Za nogometni turnir letošnjih iger so se organizatorji pripravili Organizacijski odgor SSI sporoča, da bo njegov urad v Trstu, Dl, Geppa 9, v dneh od 11. do 19. avgusta zaprt. Zopet bo začel delo. vati 20. avgusta. še posebno skrbno in so mladinski del tega turnirja poverili ŠD Primorec Iz Trebč. Da bi se Izognili najbolj kritični točki dosedanjih nogometnih tekmovanj v okviru SŠI, so priredili poseben tečaj za sodnike. Tl se bodo tako lotili svoje nelahke naloge letos precej bolje pripravljeni, kot doslej. Na tečaju so poslušali predavanja priznanih mednarodnih sodnikov, ki so jim posredovali veščin sploh. Zato bo letos tudi sojenje gotovo precej boljše kar bo tudi doprineslo k boljšemu poteku tega tekmovanja. Kar se tiče obeh nastopajočih ekip, še nista sporočili, kakšni e-najstericl bosta poslali na igrišče. Ker imata obe društvi v svojih vrstah mnogo zelo nadarjenih mladincev, bo jutrišnja tekma gotovo lepa in borbena. Upajmo pa, da bo tudi potekala v pravem športnem duhu, brez grobosti, saj sodi srečanje v okvir prireditve, ki naj naša društva zbližuje in ustvarja med njima prijateljske odnose. To je namreč eden glavnih ciljev SŠI, ki se bodo letos začele s prvim udarcem žoge v tem srečanju. Sto naših športnikov jutri na tečaj v Rovinj Na odbojkarskem in košarkarskem tečaju bodo ostali do 19. t. m. športniki slovenskih društev v Italiji že vrsto let izkoriščajo počitnice tudi za izpopolnjevanje svojega športnega znanja. Običajno se zbero avgusta za deset dni pod platnenimi strehami šotorov v Ro. vinijiu, kjer Imajo dvakrat dnev. no dokaj zahteven in naiporen trening. Sadovi teh poletnih treningov niso Izostali. Danes imamo v naših vrstah veliko število priznal nih tekmovalcev, ki so dokajšnji del svojega znanja in spretnosti pridobili prav v Rovinju. Tak tečaj bo tudi letos in si. cer se bo začel jutri. Za letošnji tečaj se je prijavilo res rekordno število naših tekmovalcev, namreč nad 100. To je pa tudi dokaz, da postaja ta tečaj od leta do leta bolj priljubljen med našo mladino, ki na njem ne osvaja le novega športnega znanja In duha, ampak si tudi utrjuje zdravje, o. benem pa navezujejo med seboj prijateljske stike, saj se sicer kot tekmovalci često poznajo le kot «nasprotniki». Na letošnji tečaj bodo odpoto. vali odbojkarji in košarkarji. Na razpolago bodo imeli pet priznanih trenerjev, med katerimi bo tudi znani jugoslovanski reprezentant Umaut. Tečajniki se bodo vrnili v Trst 19. avgusta popoldne. PLAVANJE ITALIJANSKO PRVENSTVO V NEAPLJU Štiri zmage in naslove za Novello Caliigaris Plavalka iz Padove je postala prvakinja na 100 in 200 m prosto, na 200 m metuljček in na 400 m v štirih slogih NEAPELJ, 8. — Komaj petnajstletna Novella Caliigaris, članica plavalnega kluba Patavium je bila junakinja današnjega, drugega dne, italijanskega državnega prvenstva. Calligarisova, katero trenira Buby Denerlein, je osvojila kar štiri državne naslove in tako Izenačila rekord Daniele Beneckove. Izidi današnjih finalnih tekem za italijanske naslove so naslednji: mnogo svojih izkušenj in sodniških Balinanje v Doberdobu Največ nagrad za odlične Furlane Tudi letos so balinarja doberdob-ske «Gradane» ostali na svojem i-grišču praznih rok. Vsa pričakovanja in nade, v katere so dober-dobski predstavnika do zadnjega trenutka upalo, so se Izjalovile, ko sta zadnja dva zastopnika domačih barv Slavko Marušič in Jožef ■MUHMMiHuiMMHiMiiuiii—mHMimMHii——— • — —— Lanerossi Vicenza — Fiorentina Inter — Milan Milan — Verona Lazio — Lanerossi Vicenza Roma — Inter Napoli — Juventus Sampdoria — Juventus Sampdoria — Brescia Torino — Napoli Torino — Bari 5. kolo (12. 10.) Verona — Palermo Bari — Lanerossi Vicenza 9. kolo (16. 11) Fiorentina — Cagliari Brescia — Bologna Inter — Brescia Cagliari — Juventus Juventus — Torino Fiorentina — Bari Lazio — Samipdoria Lanerossi Vicenza — Inter Napoti — Roma Milan — Napoli Palermo — Milan Palermo — Lazio Verona — Bologna Roma — Sampdoria 6. kolo (19. 10.) Torino — Verona Bologna — Bari 10. kolo (30. 11.) Brescia — Verona Bari — Palermo Caglia.ri — Inter Bologna — Lanerossi Vicenza Lanerossi Vicenza — Juventus Inter — Lazio Lazio — Fiorentina Juventus — Fiorentina Milan — Roma Napoli — Brescia Sampdoria -- Napoli Roma — Torino Torino — Palermo Sampdoria — Milan 7. kolo (26. 10) Verona — Cagliari Bari — Sampdoria 11. kolo (7. 12) Fiorentina — Torino Cagliari — Bologna Juventus — Inter Fiorentina — Inter Lanerossi Vicenza — Verona Lanerossi Vicenza — Roma Milan — Bologna Lazio — Napoli Napoli — Cagliari Milan — Juventus Palermo — Brescia Palermo — Sampdoria Roma — Lazio Torino — Brescia 8. kolo (9. 11.) Verona — Bari Bologna — Fiorentina 12. kolo (14. 12.) Cagliari — Roma Bologna — Napoli Brescia — Juventus Fiorentina — Roma Inter — Bari Lazio — Verona Palermo — Cagliari Sampdoria — Lanerossi Vicenza Torino — Milan 13. kolo (21. 12) Bari — Cagliari Bologna — Tortno Juventus — Lazio Lanerossi Vicenza — Brescia Milan — Fiorentina Napoli — Inter Roma — Palermo Verona — Sampdoria 14. kolo (28. 12.) Bari — Lazio Brescia — Fiorentina Cagliari — Milan Inter — Verona Palermo — Napoli Roma — Juventus Sampdoria — Bologna Tortno — Lanerossi Vicenza 15. kolo (4. 1. 197») Bologna — Roma Cagliari — Torino Fiorentina — Palermo Inter — Sampdoria Juventus — Bari Lanerossi Vicenza — Milam Lazio — Brescia Napoli — Verona Vremenska napov J (Nadaljevanje s ti in ki bodo po svoji sti ter po svojem obsegu jili na skrajne možnosta^^ dobnejše tehnologije. Ti bi izkoristili vse P0^ stroji ki hi jiih dobivali sproti t ^ sveta in bi na osnovi prognoze za dva tedna j*:, Hkrati pa bi ti računski s« svojem «spominu» °^, L & točno sliko celotne atmosi svetu za sleherni trenutek- šef načrta «Bomex» Je ^ jt nll, da bo cel arzenal n»P ^ strojev nad morjem, p jem in v atmosferi proučen j ko imenovano interakcij"1 ^ vpliva na nastajanje gla'*® teoroloških sistemov. Največji del meteorološ®^ f mer na svetu se formira ^ ceani In ustvarja večino skih front nad celinami- ^ ni del toplote, ki prihaja ^ ca, se ustavlja v tropski ^ nih med 30 stopinjami p in 30 stop. južne širin*-, ,p je kompleks, ki predstavlja^. lovico zemeljske površine,- - ^ ge strani pa Zemlja zgul)L»s (Nadaljevanje zemlje, v masi strjene ce in je okamenela«- Sedaj veruje, da b° “"'pjH prišel do Noetove barke^^) sveto pismo pravi, da Z. /ft mesecu in v sedemnajste*15 p vu je pristala na Arara* - ^ Libijevih računih je najprimernejši čas za mt barke, kajti bližamo se najstemu dnevu sedmega ^l/ Že prej smo rekli, da se č j bi že večkrat odpravil^na PV da je ob raznih priložnos ^ Ub> J M* življal kako prigodo. na svoja potovanja na p veliko spominov. Nekoč ga / in težko se je f SUl plaz ui ac . c0 - Ob neki drugi priložnosti ^ Sovjeti obtožili vohunstva- / krat pa je prebil noč v , utegnila zmešati najvišje glave tega hinavskega sVfl gif! upirati nevarnostim najkočljivejših poslanstev. N® k« nosti tako prečlste duše in tako vroče glave bi tahk jij najimenitnejše dobičke. Uboga Indiana! Neizprosno® usode je na srečo prekosila vsa upanja ln Jo pogn®^ bede, kjer Je tetino ostudno pokroviteljstvo ni *r (Nadaljevanjt FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno f (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči "*'*»"• r uredništvo* TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 98-808 ln 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. četrtletna 2 250 Ur oolletna 4 400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tr Tr«t ii.5.174 _ z« SFRJ- ADIT DZS Ltubllana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - MaU «» beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sooletii Pubbllcitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tl ska Založništvo tržaškega tiska, Trst *l(i žf< So 'n le iiv \ lei *•!) f* Jo, V<* K S J4 1o £ \ % h