Leto XVIII., št. 29 Ljubljana, četrtek 4* februarja 1917 Cena 1 Din upravaižtvui ujudljana, tumtljeva ali ca b — Telefon ŠL 8122, 8123, 312«. 3125, 81_2t>. Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-borgova tU. 6 — Tel. 3892, 8492. podružnica Maribor: Gosposka ulica At. 11 — Telefon tt 2455. podružnica Celje; Kocenova uL št, S Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien 9L 105541. Mešani vtisi Zadnje tedne je zanimanje za Špani 'O stopilo nekoliko v ozadje. Videz te premaknitve španske zadeve iz okvira mednarodne aktualnosti pa je nastal predvsem zaradi težnje obeh zapadnih velesil, da bi se likvidacija španske državljanske vojne dosegla po drugi, doslej manj ubirani poti, ki naj bi vodila preko direktnega sporazuma z Nemči-o. To se je dalo sklepati iz vseh poslednjih govorov angleških in francoskih državnikov. Londonu in tudi Parizu je postalo jasno, da se rešitev ta-ko zvanega nemškega problema, ki predstavlja nedvomno osrednje evropsko vprašanje, že zaradi ohranitve evropskega miru ne sme še nadalje zavlačevati. V znamenju te neprikrite težnje obeh zapadnih velesil sta v drugi polovici preteklega meseca spregovorila angleški zunanji minister Eden (19. januar-j a) in francoski ministrski predsednik Blum (24. januarja). Bistveni del svo-ih govorov sta oba posvetila vprašanju " zboljšanja odnošajev z Nemčijo. Storila sta to z največjim razumevanjem za nemški položaj in resnične lemške potrebe, pa tudi z največjo obzirnostjo. Njune izjave so kazale do-iro voljo za najširši sporazum z Nem-ijo, saj sta v njih naznačila tudi konkretno pot, ki lahko privede do takega porazuma: pot gospodarskega sodelovanja, ki naj ga seveda spremlja res-lična mirovna politika, brez zastrup-janja mednarodnega ozračja s križar-kimi vojnami na ideološki osnovi. Po ej noti, ki naj bi se začela z duhov-lim in nadaljevala z dejanskim razoro-:evanjem, naj bi se tudi velesile, ki toje danes še izven ženevske ustano-/e," polagoma spet vrnile vanjo in se ostalimi državami sporazumele glede ljene potrebne reforme. Anglija in Francija sta na ta način ;kušaii olajšati Hitlerjev sobotni nastop in mu takorekoč pripraviti teren za čisto pozitivni odgovor, saj se je že nekaj tednov prej govorilo, da bo nemški kancelar podal važne izjave o nemškem stališču glede vseh perečih evropskih problemov. V tej olajšani atmosferi je ves svet z velikim zanimanjem pričakoval, kaj bo Hitler to pot povedal. Ako izločimo notranjepolitične izja-/e, ki so bile v neposredni zvezi s proslavo četrte obletnice prevzema oblasti, se da ves ostali del Hitlerjevega govora strniti v tri pomembnejše toč-le, katerih prva vsebuje nov poudarek nemške težnje po popolni enakopravnosti Nemčije z drugimi država-ni (končna črta čez versajsko mirov-l ) pogodbo), druga je v neposredni vez, z Edenovim govorom na nemški laslov, tretja pa opozarja na nemška jota k splošnemu pomirjen ju. Dočim se da po komentarjih angle-kega in francoskega časopisja soditi, ia sta se London in Pariz v glavnem e pomirila glede prve točke in jo spre ela kot nekakšno naravno posledico •sega dosedanjega razvoja, se nezado-oljstvo Anglije in Francije glede osia-ih dveh točk ne da prikriti. Dejstvo ;a se je Hitler omejil samo na negativ-iO polemiko z Edenom in da na Blu--lova konkretna izvajanja ni nič <">d-ovoril, je v angleških in francoskih čeh zmanjša1© praktično vrednost tu i onega dela njegovih izvajanj, ki jim cmentarji evropskega časopisja neta-ekaio sicer vrednosti pozitivnega do-jrin-jsa k nadaljnjemu omiljenju ev-opske napetosti. Biio bi krivično, ako bi razen teh negativnih momentov, ki jih nihče ne eli precenjevati, podcenjevali pomen fitlerjevih pozitivnih izjav. Med te pa srada nedvomno v prvi vrsti zagotovi-o, da je s končno črto čez versajsko pogodbo konec tako zvanih nemških »pre-senečerj« in »izvršenih dejstev«. S simpatijami registrira evropsko časo-;is:e tudi Hitlerjevo željo po sodelovanju z ostalo Evropo, le da se njegovih zjav ne da natančno razbrati, kako si Nemčija to sodelovanje prav za p-*av predstavlja. Hitlerjeve zadevne točke so v tem pogledu sicer zelo teoretične, moralne veljave pa jim kljub temu ni mogoče odrekati. Vso pozornost in odobravanje zaslugi posebna točka o »medsebojnem spoštovanju življenjskih pogojev posa-neznih narodov«. Glede Belgije in Nizozemske je to Hitler iz obzirov do Anglije izrečno poudaril, zamolčal pa je s te plati pereči problem evropskega vzhoda. Tudi njegovega stališča do Sovjetske unije London in Pariz, kakor izgleda, ne delita, ker sta proti iz-iočenju Rusije iz evropskega sodelovanja. V svojem nedeljskem govoru je francoski zunanji minister Delbos na to Hitlerjevo pomanjkljivost še posebej opozoril. V splošnem pa se pomirljivega tona in pozitivnih izjav v Hitlerjevem sobotnem govoru ne da utajiti — in to je končno, kar vzbuja tudi v Parizu in Londonu domnevo, da pomenijo Hitlerjeve izjave vendarle novo etapo v naporih za splošno evropsko pomirjenje. Izhaja vsak dan razen pouedeljica. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Sa Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. CIANO JE POMIRIL TURČIJO Grof Ciano in Ruždi Aras sta na milanskem sestanku ugotovila, da med Italijo in Turčijo ni spornih vprašanj Milan, 3. februarja, a. Na pOvratku iz Ženeve v Ankaro je prispe! turški zunanji minister Ruždi Aras včeraj v Milan, kjer mu je bila tudi četa vojakov z godbo, ki je zaje bila tud ičeta vojakov z godbo, ki je za-svtrala turško himno. Gosta je pozdravil italijanski zunanji minister grof Ciano. na trgu pred kolodvorom pa mu je na tisoče ljudi priredilo n&vdušene ovacije. Današnjim dopoldanskim razgovorom, ki so se pričeli ob 1030 v vladni palači, ter so trajali dve uri. je prisostvoval samo turški poslanik v Rimu Arikital. dočim izvedenci niso bili navzoči. Drugi sestanek obeh zunanjih ministrov je bil oh 17. Izmenjava misli med Arasom in Cianom je potekla zelo prisrčno in je bila splošnega značaja. Državnika sta po dosedanjih poroč.lih razpravljala v prvi vrsti v vseh vprašanjih ki enako internirajo Italijo in Turčijo. Ob 13.30 je priredil zunanji minister grof Ciano dr. Arasu na čast kosilo, ki so se ga udeležili vsi člani turške in italijanske delegacije. turški poslanik v Rimu in več uglednih osebnosti iz Milana. Na popoldanskem sestanku, ki je trajal tri ure, so bili razgovori končani- 0 razgovorih bo izšel službeni komunike Ruždi Aras je zvečer odpotoval iz Milana v Beograd, kjer se bo sestal z jugoslovenskim zunanjim ministrom. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je italijanski zunanji minister polasral posebno važnost na to da pomiri Turčijo in jo prepriča. da Italija n!ma nikakih agresivnih namenov v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Ciano je zatrjeval, da zasleduje vsa italijanska politika v Sredozemskem bazenu samo ohranitev statusa quo, kar je najbolj dokazal tudi sporazum, sklenjen z Anglijo. Kar se tiče zgraditve oporišč za italijansko mornarico na Dodekaneških otokih, gre le za oporišče, ki naj služi za preskrbo italijanske mornarice fn za varnost italijanske pomorske poti po Sredozemskem morju. Turški in italijanski zunanji minister sta pole? teara proučila ureditev odnošajev ele-de na okoinost ,da je Turčija priznala anet— siio Abesiniie in italijanski imperij. Italija želi čim večjo poglobitev medsebojnih enem tudi predsednik Bal k? n ske zveze. Zanimiv je posebno članek rimskega dopisnika »Fra-nkfurter Zeitung«. objavljen na prvi strani pod naslovom: »V prijateljskem smislu«. Dopisnik poudarja, da so v rimskih krogilh sorejeli z največjim veseljem na znan ie nedavne izjave turškega zunanjega ministra o izboljšanim odnošajev med ba-kanskimi državami in Italijo. Italija .ie z zavojevanjem Abesinije vsekakor tudi utrdil a svojo pozicijo v wredo-7em''j.i!. Velika Britanija je sicer v tej zadevi doživela poraz- vendar se zato še ne smip trditi, da se ie odpovedala svoiemu sredozemskemu vplivu Balkanske države Se še vedno laliko zanašajo na angleško za-š5'to. na dmcri strani pa je po sklenitvi italijansto-angieškega sredozemskega sporazuma povsem mocroča istočasni orientacija manjših sredozemskih držav poti Rimu in Londonu. Italija je po zavojevanju Abesinije »nasičena« vplesila in Se je z »gentlemen's agreementom« na osnovi statusa quo odpovedala vsem nadaljnjim za-vojevanjem v sredozemskem območju. Odnošaji Italiji do Jugoslavije Dopisnik je mnenja, da je italijansko-an-glcški sporazum prav zaradi tc točke zelo ugodno vplival na zholjSani« odnršnjev med Italijo in Jugoslavijo. Dcbra volja se že kaže na obeh straneh. K temu so veliko pripomogli zlasti obojestranski dobri stiki z Berlinom ter zboljšanje jugosloven&ko-madžarskih odnošajev. Tudi jugoslovensko-boigarski pakt o večnem prijateljstvu je bil v Italiji zelo ugodno sprejet. S tem je v znatni meri olajšana pot tudi za dvostranski sporazum z Italijo. Znano je. da se je Italija v srednji Evropi in na Balkanu postavila na stališče. da se želi sporazumeti z vsako podunavsko in balkansko državo zase, da tako olajša atmosfero napetosti, ni pa prijateljica sporazumov 7. nobenim izmed obstoječih podunavskih m balkanskih blokov kot celot.. V tem pogledu se tudi praktično izreka za nemško tezo o dvostranskih dogovorih, kar je zbližalo Italijo in Nemčijo tudi gilede srednjeevropske in balkanske politike. ... do Rumunije Italija se je v svoji podunavski in balkanski politiki odločila za to nemško tezo tudi zaradi tega, ker ne želi svoj.ga prijateljstva s podonavskimi in balkanskimi državami postaviti na isto osnovo, temveč ga napram vsaki zase izpopolniti v skladu z njenimi posebnimi interesi. Italijanski odnošaji do R«imiunije so se v zadnjem času močno izboljšali. vendar ne v toliki meri. kakor do Jugoslavije, ker &c še na potu težja vprašanja med nj:mii zlasti vprašanja. madžarskega revfeionizma, ki ni v skladu z romunskimi interesi. Vsekakor žele sedaj v Rimu slišati prijateljske glasove tudi iz Bukarešte, dasi se zavedajo, da je Rumunija v svoji zunanji politiki še vedno močno navezana na Francijo in da se v svojih akcijah mora nujno ozirati tudi na drug važen faktor v tem predelu, na Rusijo. ... do Grčije Zelo ugodno presojajo v Italiji razvoj italijanskih odnošajev do Grčije. K teran j.* v prvi vrsti priioomogel i tali jansko-a nTapred* med obema banovinama. Zdaj je vel k del Posavja odrezan od prometa, kar ljudstvo hudo občuti. Tovarna palic, zgodovinski in mnogo ob « J skovani znameniti grad Mokrice. Čateške toplice, ki vse poletje obratujejo, vedno večji dotok tujcev _ vse to kriči po vzpo« stavi-tvi redne zveze 6 temi kraj«; in po ureditvi vseh problemov', lci se tičejo teh krajev. Tudi z gospodarske plarti bi se marši« kaj izboljšalo. Priča/kujemo od odločujočih čini teli e v, da iapoknilev obljub pospešijo; najprej kajpada potrebujemo elektrifikacijo. Prizadevanje priča/kujemo predvsem od onih, ki so najbolj poklicani in zaintaresi« rani na tem. tako odbor za pospeševanje turizma za te kraje, pa tud- uprava čate-š-kih toplic. Treba je letošnjo pomlad krepko poprijeti, da bomo za sezono pripravi je« ni, kaikor je treba. —n Živahna družabnost naših v Beogradu Uspešno leto Društva beograjskih Slovencev Beograd, 2. februarja, življenje beograjskih Slovencev se je v zadnjem času zelo razgibalo. Poleg zabav čisto družabnega značaja, kakor sta bila Silvestrov© in družabni večer slovenskih akademikov v Češkoslovaškem domu, so beograjski Slovenci organizirali tudi samostojen koncert prof. Ant°na Trosta, ki je danes brez dvoma naš največji klavirski virtuoz. Koncert je bil v ponedeljek 1. februarja ,v dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Kljub temu, da koncert ni bil dovoljno reklamiran s strani tukajšnjih beograjsikih dnevnikov, ki so se rajši navduševali za koncert ge. Zine Pevznerjeve, je vendar privabil Trostov koncert nekaj nad tristo poslušalcev, večinoma Slovencev, ki so z največjim navdušenjem sprejeli svojega slavnega mojstra in mu priredili živahne ovacije. G. prof. Anton Trost je topot v Beogradu prvič nastopil. Vendar si je znal s svojo globoko umetnostjo, ki ne temelji samo na tehnični dovršenosti, marveč v doživljanju najkom. pliciranejših, pa tudi najglobokejših del svetovnih skladateljev (Beethoven, Oho- i pkn, Brahms, Bach, Ravei, Debussy in j drugi) pridobiti simpatije ne samo občinstva, ki ga je njegova umetniška igra naravnost navdušila, temveč tudi glasbenih kritikov, ki so ee tega koncerta pol. noštevilno udeležili. Trostov koncert je bil za vse poslušalce pravi dogodek in so za užitek globoko hvaležni odličnemu mojstru. Prepričani smo, da bo drugi koncert g. prof. Trosta, katerega si želimo čimprej, do kraja napolnil veliko dvorano Kolarčeve ljudske univerze. Poudariti moramo, da so se Trostovega koncerta udeležili vsi najodličnejfii predstavniki slovenskega življa v prestolnici. Društvo Slovencev v Beogradu priredi v soboto, 6. februarja, svoj vsakoletni »Ples pod masko«. Prireditev bo v vseh prostorih kavarne Akademije nauka v Knez Mihajlovi ulici. Tudi za to prireditev vlada med našimi beograjskimi Slovenci mnogo zanimanja. Na programu Je običajna volitev najlepše in najoriginainejše maske. Začetek bo ob pol 21. Vstopnina za člane in maske je 10 Din, za nečlane 20 Din. Upamo, da ee bodo tmK te pclrwBlf udeležili Slovenci pokioštevilno. Društvo Slovencev zaključuje r tem mesecu svoje poslovno leto. Upravni odbor je sklenil, da bo občni zbor 13. marca. Bilanca društvenega dela je brez dvoma visoko aktivna. Saj se je v tem letu društvo učvrstilo na zunaj in na znotraj in s svojimi uspehi, kj jih je doseglo a , svojimi nastopi in prireditvami, dokumenti, ralo potrebo po takem reprezentativnem slovenskem društvu v naši prestolnici. Mnogo je pripomoglo k celotnemu uspehu tudi društveno glasilo, mesečnik »Beograjski Slovenec«, ki je vršilo propagando za naSe skupne cilje in tako seznanilo vso širno slovensko javnost a potrebami in težnjami beograjskih Slovencev kakor tudi ožjih rojakov na jugu naše države. List se je globoko u koren inil is postaja počasi glasilo Slovencev na našem jugu. Naši akademiki so si v okviru Društva ustanovili svoj akademski od-aek, ki šteje danes že okrog 80 članov. Zdaj, pripravljajo svojo prireditev, ki bo v soboto 3'. aprila pod geslom »V kralje stvu- Zlatoroga«. Ta prireditev bo priva. bila ves naš tukajšnji živelj. Poleg tega pripravljajo nafti akademiki tudi tujofco. prometao razstavo za propagando prirod nJh lepot Slovenije, njenih letovišč in adravtiiftč. Ta razstava bo prirejena proti koncu maja ali pa v začetku junija in bo prikazala Beogradu vse čare Slovenije. Upamo, da bo tudi ožja domovina znala ceniti delo naših akademikov, ki hočejo Iz svoje lastne pobude seznaniti - brate z lepotama naše zemlje in jbn bo priskočila na pomoč tako z nasveti kakor z dejanji. Tujeko-prometna razstava bo privabila na tisoče srbskih obiskovalcev, ki se zaai. nsajo za Slovenijo, pa nimajo sicer niti prilike niti možnosti, da bi se seaianili x njenimi naravnimi krasotami. B. V. Psi in reveži Pred zagrebškim sodiščem se pravdata dva bogataša, ker sta se njima luksuzna psička na ulici spopadla in oklaJa. Lastnik psička, ki je bil Premagan Ln ogrizen, zahteva od nasprotnika odškodnino v znesku 7.430 Dt največja in najlepša zagrebška "ružabna prireditev. Vse dvorane hotela Espianade z restavracijskimi in kavarniškimi vred so bile prenapolnjene najodličnejše zagrebške publike. Med drugimi so bili navzoči kot zastopniki Nj. Vel. kralja general Ratko Raketič, komandant konjiške divizije v Zagrebu, ar-mijski general Pantelija Jurišič z generali armijske in obeh divizijskih komand, ban dr Ružič, zagrebški župan Kaufman itd. Prireditev je potekla v najlepši harmoniji in je. tako vsaj upamo, prinesla tudi lep dobiček za novinarski podporni fond, v katerega korist je bila prirejena. Na pustno soboto 6. t. m. v Sokolskem domu na Viču — TRADICIONALNA BiAŠKAEADA pod devizo »Ples na vasi«. * Novi grobovi. Po daljšem trpljenju | je umrla v Ljubljani, Cesta na Rožnik št. 5 i gospa Marija Sekula, soproga trgovskega poslovodje. Blaga pokojnica, ki se je vsa posvečala svoji družini, je bila vzorna mati, srčno lj\ lije ta od svojih otrok in vnukov, kakor tu .i spoštovana oa vsakogar, ki ju je spoznal. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 14. — Na Komen-skega cesti 36 je umrl g. Janko Ham, trgovec. Ugledni pokojnik bo jutri ob 16. nastopil svojo zadnjo pot k Sv. Križu. Na Betajncv je umrl g. Miha Snsteršič, posestnik. Pogreb bo jutri ob tl>.30 na Vrhniko. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Nova adresa našega konzulata v Lyo- nu. Jugoslovenski generalni konzulat v Lyonu v Franciji se je preselil in je zdaj njegova nova adresa: 20, Rue de 1' Espe-rance, Lyon. — Iz »Službenega lista«. j> Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 10 z dne 3. t. m. objavlja pravilnik o volitvah pri bratovskih skladnicah in odlok o sklicanju banskega sveta dravske banovine. * Društvo železniških upokojencev ima 14. t. m. ob 2- popoldan v hotelu Lloyd na Siv. Petra cesti št. 7 v Ljubljani svoj redni občni zbor, na katerega se članj vljudno vabijo- * Kratke beležke knjiženja« na čekovnih položnicah. Kaj naj se razume pod označbo; kra>tke beležke knjiženja, ki se nanašajo na vplačilo, a se ne smatrajo za dopisovanje, pojasnjuje mlnistrslvo pošle, telegrafa i>n te« le f on a takale; Na čelu drugega dela čekovnih položnic (sporočilo) se smejo navajati kratke beležke knjiženja kakor: številka ras čuna, pod katero se stranka vodi po knjigah, list knjige, začetni črki imetnika računa, števili o knjižnih izvodov in za kateri mesec, na primer; knjiženo 356 komadov za VH-, članarina od.....do____Na hrbtu sporočila imetniku čekovnega računa sme biti natisnjen ali na kak drug mehaničen naom odtisnjen obračun n. pr.; prejel, vrnil, prodal, provizija- PopoLnjevanje teh podatkov po imetniku čekovnega računa, ki pošilja če« kovno položnico stranki ni dopustno, ker sme take označbe navesti samo vplač.n k ob vplačilu čekovne položnice. Na tiskanih ob-ve. Mozart: Koncert v g-duru. Po odmoru tJede naslednje skladbe: Čajkovski: Romanca. Pa-ganini: Sonatina. Riih. Stcaaes: Valček iz opere »Kavalir z ro-žo«. Te skladbe je priredili za violino in klavir Vaša Prihoda sam. Koncert se konča z Bazzinijevo skiadlio »Ples pritlikavcev«. Velikega umetnika spremlja na. klavirju njecov stalni pianist Oto Graef. Koncert violinskega virtuora. Vaše Prihode je izredno pomemben dogodek v koncertnem življenju načega mesta, zato obisk najtopleje priporočamo. Prodaja vstopnic c knjigami Glasbene Matice- Začetek točno ?0. uri. u— Obleke in klobuke kemično Čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 . e— Adamičev večer bo priredilo pevsko društvo »Oljkat v Celju v soboto 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Sponi nski govor bo jmel skladatelj g. prof. Vasilij Mirk iz Maribora. Po govoru bo pel moški 7'bor »Oljke« Adamičeve pesmi. e_ 0 lanski jugoslovenski ekspediejfl v švicarske Alpe bo predaval pod okriljem Savinjske podružnice SPD v Celju danes ob 20.30; v veliki dvorani vodja ekspedieije in znani alpinst Celjan g. Andrino Kopmšek. Izredno zanimivo Predavanje bo 6premljalo (35 krasnih skioptjenih slik- e_ Zborovanje privatnih nameščencev vseh strok bodo priredile vse strokovne na« meščenske organizacije v Celju danes ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu je zahteva po razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo in na vse 6troke privatnega nameščensitva. O pokojninskem zavarovanju bo predaval g. dr. Vranoič, dis rektor Pokojninskega zavoda v Ljubljani. e— Vse rezervne oficirje obvešča mes'.mo poglavai:«=.ivo, da bo tretje predavanje jutri, v petek ob 19- v Ofic rsikem domu v vojašnici kralja Potra na Dečkovem trgu. Udeležba je obvezna ir. je treba izostanek opravičili. e— Za I. celjski karneval, ki ga bo prtre« dii SK Celje v soboto 6. t- m. ob 20. v gornjih prostorih Narodnega doma, so priprave v polnem teku. Za konkurenco matk je določena lepa nagrada za najlepšo masko »Kralji co karnevala«, dalje nagrada za najorigi-nalnej^o masko in še nad 10 lepih daril. Da« rila so razstavljena v izložbenem oknu tv. Stermeckii. Za to prireditev, ki bo prvovr« 6tno aranžirana, vlada izredno zanimanje. e— Nepošten vajenee. V decembru je celjska policija aretirala 18-leinega krojaškega vajenca Josipa C. iz Celja, doma iz St. Vida pri Grobelnem, ker je ukradel g. Belini v Kovaški ulioi razno zlatnino in srebrn mo. Sodišče je zaradi lega obsodilo vajenca na dva meseca zapora, po amnestiji pa je bjl jizpuščen. Pred kratkim pa je na škodo svo« jega bivšega celjskega mojstra izvabil neki 6tranki na goljufiv način 100 Din. Nato je izginil iz Celja in stopil v uk pri krojaškem, mojstru Jeršinu v Kranju- Dne 31. januarja zjutraj je izmaknil svojemu mojstru 3.000 Din in pobegnil v Celje, kjer je bil v po« nedeljek aretiran. Svoje dejanje priznava, trdi pa, da je ukradel mojstru 6amo 2.000 Dim, ki jih je potem zapravil v družbi v Ljubliami im za vožnjo z avtotaksijem iz Kranja v Celje. Nepoštenega vajenca so te* ročili okrožnemu sodišču. e- Kino Union. Danes ob 16.30, 18.30 in 20.30 velefilm »Črna legija« s Fredom Mac Murravem in zvočni tednik. KINO METROPOL, prinaSa danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 gledalifiko veseloigro »KONTU&EVKA« (Gospa Polenaka£, u>— Slovensko zdravni&o društvo priredi XXXII. znanstveni sestanek v petek 5. t- m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. docenta dr. Ivana Maika o pa-logenezi, ki.m k j in terapiji aleuk.je hemo« ragike s pamnieloffci zo. Vabljeni eo vsi gg. zdravniki m medjc.rci! n— Pripravljalni tečaj za dijake srednjih šol, ki ga priredi društvo brezposelnih pro« fesorsklh kamddatov se prične 15. t. m. v poslopjjh I, II. in HI. drž. real. gimnazije v Ljubljani. Poučeval; bodo saano pro« fesorski kandidati. Cene nizke I Vpisovanje bo od 8. do 13. t. m. od 3. do 4. popoldne v naših prostorih na vseh treh drž. real-gimnazijah. Odbor ABPK. u— O levgeniki predava drevi ob 20. na šentjakobski šoli vseučiliški docent dr. B. škerlj. Dobrodošli! u_ Društvo »Tabor«. Drevj ob 20.30 članski sestanek v kemični predavalnici realke v Vegov; ulici. Na dnevnem redu so društvene zadeve in predavanje- Predaval bo prof. Ljuba Jurkovjč o sv. Savi. Pr;,jaieLji društva vabljeni! u_ Sokol II. vabj vse prijatelj© na mla« dinsko akademijo v ponedeljek 1. februarja ob 20. uri na realki. Spored pe6ter in nov ter se izplača pogledati- Obenem opozarja Sokol II. na pustni ples v maskah v dvorani Kazine na puslno soboto. Najavljene so že lepe skupine. u_ Danes akademija podmladka Jadranske straže drž. učiteli-ke šole in vadnice v dvorani Delavske zbe niče ob 5. popoldne. Ples! Buffet. n— Prodaja. Pri davčni upravi za mesto bo jutri v petek od 8-30 dopoldne dalje prodaja i'z proste roke raznih zarubljenih (trans feriranik) predmetov v baraki mestnega poglavarstva. Je-ličeva c. št.. 10. u— Maškarada na Taboru bo na pustno soboto. To že gotovo veste, saj ste o tem že č tali. Tudi lo veste, da ji je naslov >v čaru mesečne noči«- Skoro goiovo Pa še nisJe trdno prepričani, da bo mesečna noč na Ta« boru res čarobna. Pomislite že na to, da bodo m:,lijoni zvezd m zvezd sijali «=o noč Ln poredno mežikali številnim ma kam, ki se bodo vrtele pod njimi. Oboji bodo poln; za« gonetnosti: radovedne zvezdice na nebu i-n še bolj radovedni plesalci, ki bodo hoteli skrivnosti odličnih mask čim preje razvozlati. P rdite na Tabor — vse to in še marsikaj drugega boste doživeli, pa prav zares- u— Na pustni torek pojdemo vsi na prireditev društva »Tabor« v Delavsko zborni« co. Vstopnina samo 5 Din. Cisti dobiček brezposelnim! u— Vabila za VI. družabni večer kluba I primorskih akademikov smo že razposlali. , Tiste, ki ga pomotoma niso prejeli, prosimo, da ga izvolijo reklamirati na naš naslov: Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, GorV.g in Istre. — arena Naro 1 n-ega doma. u— Razstava ženske domače obrti bo odprta še 4. t. m. m 5. t. m. v prostorih Zveze gospodinj, Gradišče 14. u— Namesto cvetja na grob pokojne ge. Marije dr Zuparčeve so darovale Gabrijela Žužek Din 100. Herma in Ililda pa Din 100. skupaj Din 200 za slepce. u— Izgubljena je bila na sveč.nioo ponoči od magistrata do nebotičnika zlata zapestnica s tremi zelenimi kamenčki. Najd.telj naj jo proti naeradi odda v gostilni pri »Sokolu«, Pred škofijo 18. u— Velike priprave se vršijo za VI. družabni večer, ki ga priredi Klub primorskih akadonnikov v soboto 6. t. m. v vseh prostori': Trgovskega doma. Med točka/nri sporeda tega večera bo tndi liulbko petje priljubljenega. žerskera t.rij*<. Kdor bo posefeil ta večer mm ne Ho žal. Vstopnina 12 Din za tričlansko rodbino 28 Din za dijake 8 Din. Obleka prMaksel«. To burko je starejša skupina talentiranih igralcev igrala pred leti z največjim uspehom. Tudi tokratna zasedba vlog bo jesta kot je bila prj prvi izvedbi. Opozarja« mo Sokolu naklon jeno občinstvo na to prired; tev, ki bo ustvarila na pustno nedeljo Prav vesel jn zabaven večer. VOJNIK. Pustna nedelja obeta biti v Vojniku letos prav živahna. Sokol pripravlja v režiji br. Zorkov sodobno komedijo z godbo »Pesem s ceste«. Sodelujejo: s. Gorečanova, Ribičeva, br. Gorečan, Kuhar, Gorenšek in Pušnik. Imena sodelujočih jamčijo za popoln uspeh, izborno zabavo in užitek vsem posetnikom. Začetek ob 15. Odmore izpolni jazz-orkester iz Celja. Ugodna avtobusna zveza iz Celja, Dobrne, Vitanja in Frankolovega omogoča poset vsem ljubiteljem gledaliških novosti. Zvečer takoj po končani igri ob 18. uri bo v vseh prostorih Ratejeve gostilne velika zabavna prireditev Društva kmetskih fantov in deklet, ena največjih dose-daj v Vojniku. Ob zvokih jazz-orkestra iz Celja se bo vsak izborno zabaval in zavrtel po mili volji. Za zabavo bodo skrbeli društveni komiki, kj imajo že pripravljene »granate« za »pobijanje krize« in »tolaži Ine bombe« vsem. »žalujočim ostalim«. Gospodarstvo Naš tekstilni uvoz V štirih letih se je uvoz tekstilnih surovin dvignil od 495 na 1019 milijonov din Statistika naše zunanje trgovine za preteklo leto vsebuje tudi zanimive Številke o našem tekstilnem uvozu. Lani se je zaradi povečane zaposlenosti naših tekstilnih tvornic ponovno preoej povečal uvoz tekstilnih surovin, medtem ko je uvoz tkanin in tekstilnih izdelkov znova nazadoval. Lani smo uvozili 1780 vagonov surovega bombaža (prejSnje leto 1490) in 1292 vagonov bombažne preje (1370), skupaj torej 3072 vagonov bombaža in preje, nasproti 2860 vagonom v prejšnjem letu in 1643 vagonom v letu 1932; količina uvoženega bombaža in bombažne preje je bila pri tem znatno večja, nego v konjunktur-nem letu 1930., ko je znašala le 2191 vagonov, leta 1926. pa je dosegel ta uvoz le 1450 vagonov. Lani so torej naše tekstilne tvornlce predelale Se enkrat toliko bombaža odn. bombažne preje, kakor pred desetimi leti. Ostalih rastlinskih vlaken (predvsem jute) smo lani uvozili 679 vagonov nasproti 613 vagonom v prejšnjem letu. Precej se je povečal tudi uvoz volne in volnene preje, in sicer na 624 vagonov nasproti 490 vagonom v prejšnjem letu in 203 vagonom v letu 1932. V konjunktur- nem letu 1930. je bil uvoz volne in volnene preje precej manjši in je znašal le 493 vagonov. pred desetimi leti pa je znašal 456 vagonov. V znatnem obsegu se je zadnja leta povečal naš uvoz svilene preje. Ta uvoz je lani dosegel količino 312 vagonov nasproti 229 vagonom v prejšnjem letu, 189 vagonom v letu 1934. in 114 vagonom v letu 1932. Za 1 milijardo tekstilnih surovin Po vrednosti se je naš uvoz tekstilnih surovin lani dvignil na višino preko 1 milijarde din, medtem ko leta 1932. ni dosegel niti pol milijarde. Gibanje uvoza tekstilnih surovin je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih din): bombaž ost. vi. volna svila skupaj 1932 315 41 72 67 495 1933 491 39 127 67 724 1934 595 56 164 94 909 1935 580 61 176 99 915 1936 615 66 220 117 1019 Vrednost uvoženega bombaža in bombažne preje je lani dosegla še 615 milijonov din nasproti 315 milijonom pred štirimi leti. Volne in volnene preje pa smo lani uvozili že za 220 milijonov din, to je trikrat toliko nego pred štirimi leti. prav tako se je uvoz svilene preje znatno dvignil na 117 milijonov. Nazadovanje uvoza tekstilnega blaga Z razvojem domače tekstilne industrije se je seveda vzporedno znatno zmanjšal uvoz tkanin in tekstilnih izdelkov. Pred desetimi leti, to je v letu 1926 smo samo za uvožene bombažne tkanine in tekstilne izdelke iz bombaža plačali 1188 milijonov din, za uvoženo volneno blago in tekstilne izdelke iz volne 630 milijonov din, za svilene tkanine 156 milijonov itd. tako da je naš uvoz tkanin in tekstilnih izdelkov v letu 1926 dosegel skoro 2 in */4 milijarde din. Lani pa je uvoz tekstilnih izdelkov popustil že na 411 milijonov. Uvozili smo nam reč bombažnih tkanin in izdelkov iz bom baža za 175.4 milijona din (nasproti 185.^ in 216.1 milijona din v prejšnjih dveh le tih), nadalje za 185.5 milijona din volnenih tkanin in volnenih izdelkov (169.3, 160.3), za 25.6 milijona din svilenih tkanin in izdelkov (74.8, 67.6) in za 25.0 milijona din tkanin in izdelkov iz ostalih rastlinskih vlaken (19.7 19.3). Skupaj je znašala lani vrednost uvoza tkanin in tekstilnih izdelkov 411 milijonov din nasproti 449 milijonom v prejšnjem letu in 463 milijonom v letu 1934. Ves naš tekstilni uvoz pa se je navzlic zmanjšanju uvoza tkanin ln izdelkov lani dvignil na 1430 milijonov din nasproti 1364 milijonom v prejšnjem letu in 1372 milijonom v letu 1934. Pri tem je naš tekstilni uvoz lani predstavljal 35% vsega našega uvoza. Gospodarske vesti == Dobili bomo moderne plavže za surovo železo. 2e dolgo vrsto let se pri nas proučuje vprašanje cenenega pridobivanja železa iz železne rude. Plavži, ki so v obratu v Vaiešu, so zastareli in od daleč moramo dovažati plavžarski koks. Zato je naše surovo železo drago, čeprav imamo najboljšo železno rudo. Pred meseci smo poročali, da je odpotovalo več naših inže-njerjev v Essen, da prouče nov Kruppov način pridobivanja železa, takozvani »Renn verfahren«, ki se je prav dobro obnesel. Na seji finančnega odbora narodne skupščine je sedaj minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič izjavil ,da so poskusi, ki so bili izvršeni v Essenu z našim premogom, pokazali odlične rezultate in da je v načelu sklenjeno ta način pridobivanja železa in železne rude uvesti tudi v Varešu, tako da bomo lahko uporabljali domač premog. Plavže po novem sistemu bomo pričeli graditi v najkrajšem času. = Turistični dinar. Kakor poroča »Ju-goslovenski kurir« proučujejo na merodaj-nih mestih vprašanje, aii ne bi bilo umestno uvesti po vzoicu drugih držav poseben turistični dinar, čigar tečaj bi bil nekoliko nižji. V zadnjem času prihajajo zlasti iz inozemstva predlogi, da bi naša država uvedla take olajšave, kar bi potem inozemske tujskoprometne organizacije lahko znatno povečale dotok tujcev v našo državo. Po mnenju Angležev bi morali angleški turisti dobiti okrog 270 Din za 1 funt, namesto 238, kolikor lahko dobijo danes. Slične olajšave imajo angleški turisti v drugih državah, ki so v turističnem pogledu mnogo bolj znane nego Jugoslavija, zla sti v Italiji, a tudPi v Franciji razmišlja jo o tem, da bi uvedli turistični frank. Vest, da namerava finančni minister uvesti turistični dinar s posebno uredbo ni točna, pač pa je verjetno, da bodo take olajšave izdane po administrativni poti. = Konferenca zbornic o davkih. Včeraj dopoldne se je v davčnem oddelku finančnega ministrstva vršila konferenca zastopnikov industrijskih in trgovinskih zbornic iz vse države. Konferenci je predsedoval načelnik davčnega oddelka finančnega ministrstva dr. Sladovič, razpravljali pa so o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z neposrednimi davki, s skupnim davkom na poslovni promet, posebno pa z izprememba-mi zadnje uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Sklepe te konference dobi v proučitev finančni minister. = 220 milijonov državnih blagajniških zapiskov vpisanih. Poročali smo že, da je finančno ministrstvo otvorilo emisijo državnih blagajniških zapiskov do skupne vsote 500 milijonov Din, tako da bo poleg že obstoječih emisij v višini 500 milijonov i?da-nih skupaj za 1 milijardo Din teh zapiskov. Kakor poroča beograjsko »Vreme« je na račun te nove e"n®sije v višini 500 milijonov pisanih ž& za 220 milijonov Din novih blagajniških zapiskov. Tudi smo že poročali, da bosta Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica eskontirali te zapiske, in sicer vsak čas. z obrestno mero ki je za 1°/» višja, nego obrestna mera dot.ičnih blagajniških zapiskov. Pogajanja z Nemčijo zaradi plačilnega prometa. Kakor smo že poročali, je odpoto* val v Berlin vioeguverner Narodne banke dr. Belin 6kupaj z dvema članoma jugoslo-vensko nemške mešane komsiije, in sicer zaradj pogajanj o plačilnem prometu v zvezi s padcem marke na naših borzah- Nara« ščanje naših klirinških terjatev v Nemcu ji nas sili, da začasno zmanjšamo naš izvoz v Nemčijo ali Pa da povečamo uvoz nemškega blaga. Nekaj bo treba ukreniti, ker se izvoz v Nemčijo mnogo nagleje razvija nego uvoz. Kakor dozmava »Jugoslovenskj kur;r< gredo naša predlogi za tem, da bi Nemara v prianeru nadaljnjega poslabšanja plačilne« ga prometa omejila izdajanje dovoljenj za uvoz jugoslovenskega blaga iz skupine ta* kozvanjh svobodnih proizvodov, kamor spadajo les, konoplja, rude itd. Po potrebj naj bj se omejil tudi izvoz živine. — Češkoslovaška je izvozila že 11.000 vagonov pšenice. Kakor »mo že poročali je češkoslovaška žitna monopolska družba lani v drugi polovici leta pričela od prod a.jati svoje znatne rezerve pšenice iz prejšnjega leta. Te dni je družba ponovno prodala 2000 vagonov v Italijo m 500 vagonov v Nem-I čijo, tako da je sedaj skupna količina izvo-I žene pšenice dosegla 11.000 vagonov. | = Konkurz je razglašen o imovini Toma-: ža Kosca, trgovca z mešanimi blagom y Or-| možu in sicer po ustavitvi poravnalnega postopanja, ker ni bila potrjena poravnava (upravnik mase Ciril Koomur, odv. v Ot-I možu; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Ormožu 13. februarja ob 11-. prijavni rok do 15. marca, ugotovitveni narok 31. marca). = Poravnalno postopanje Je uvedeno o imovini Franca Nedoga. trgovca v Ptuju, Panonska 3 (poravnalni upravnik Ogg« 237.50 — 247.50; »2« 217.50 — 227-50; >5« 197.50 — 207.50; >6t 177.50 _ 187.50; »7c 150 — 160; >8< 105 - 110. Otrobi: baški, banat&ki 89 _ 91. Fižol; baški beli brez vreče 225 235. + Bud mpeštanska terminska borza (3. t. m.). Tendenca slaba. Koruza: »a maj 13.87 — 13.89. BOMBAŽ T-f Llverpool, 2. februarja. Tendenca mirna. Zaključna tečaji: za mane 7-05 (prejšnji dan 7.12), za julij 6.99 (7-05). za dec, 6.53 (6.59). + Newyork, 2. februarja. Tendenca »talna Zaključni tečaji: za februar 12.64 (12.68), za juiij 12.39 (12.43). S P O R T Kdo bo slovanski smučarski prvak? Pred zaključkom smučarskih tekem v Banski Bistrici Pred štiripii leti je bila sklenjena pogodba za slovansko smučarsko prvenstvo med Češkoslovaško, Poljsko, Jugoslavijo in Bolgarijo. Določila je tekmovanje za 4 leta. Lani je prvenstvo zaradi zimske olimpiade odpadlo in tako se letos posled-njič vrši to tekmovanje. Zaradi neudeležbe Poljske in Bolgarije bo Jugoslavija predlagala, da se s tekmovanjem za slovansko prvenstvo prekine, dokler ne bosta sodelovali tudi Poljska in Bolgarija. Za slovansko prvenstvo se tekmuje v naslednjih točkah: štafeta 5x10 km (letos 4x10), tek na 18 km, norveška kombinacija, alpska kombinacija in skoki. Naslov slovanskega prvaka si pribori država, ki je dosegla v vseh panogah celotnega tekmovanja največ točk, možna so pa tudi prvenstva v posameznih disciplinah. Borba se vrši torej za 6 prvenstev, od posameznikov pa dobi nagrado še tekmovalec, ki si je priboril na vseh teh prvenstvih največ točk. V vsaki disciplini tekmujejo po štirje tekmovalci za vsako državo. Na L slovanskem prvenstvu 1. 1934 v Zakopanih je bilo stanje naslednje: štafeta: 1. CSR 360 točk, 2. Poljska 330.750, 3. Jugoslavija 264.750; 18 km: 1. CSR 218.250, 2. P. 206.250, 3. J. 200.375; norveška kombinacija: 1. P. 425.150, 2. CSR 384.020, 3. J. 306.510; alpska kombinacija: 1. J. 240, 2. CSR 214.460, 3. P. 208.800; skoki: 1. P. 147.425, 2. CSR 147.025, 3. J. 96.675. Skupno so dosegli CSR 1323.755, P. 1318.375, J. 1108.185 točk. Naslednje prvenstvo je bilo 1. 1935 na Pokljuki. Nastopili sta edino Češkoslovaška in Jugoslavija, ki sta dosegli v štafeti 360 oziroma 317.250 točk, na 18 km 227.060 oz. 192.750, v norveški kombinaciji 444.075 oz. 383.800, v alpski kombinaciji 113.230 oz. 216.090 in v skokih 329.100 oz. 311.525; skupno CSR 1473.465, Jugoslavija 1421.415. Skupni rezultat obeh tekmovanj je prinesel za CSR 2797.220 točk, za Jugoslavijo pa 2529.600 točk. Cehoslovaki so torej pred nami za 267.620 točk in si bodo skoraj gotovo osvojili naslov slovanskega prvaka. Od posameznih disciplin si bo Jugoslavija osvojila le slovansko prvenstvo v alpski kombinaciji, povsod drugod bodo pa zmagali Cehoslovaki. Edino v skokih imamo še možnost, da jih dohitimo. • V našem včerajšnjem poročilu iz Banska Bistrice o rezultatih teka na 50 km smo priobčili stanje v splošni klasifikaciji, odločilen za klasifikacijo državnih reprezentanc pa je bil I. razred, v katerem so naši zastopniki zasedli 2., 4. in 9 mesto. Stanje v I. razredu je bilo naslednje: 1. Musil (CSR) 3:45:06, 2. Mrak (Jug.) 3:51:43, 3. Kovaf (C) 3:51:51, 4. Smolej (J) 3:52:82.2, 5. Hanuž (C) 3:56:01.8, 6. Horn (HDW) 3:56:16, 7. Hylčer (C) 4:00:57.8, 8. Michalak (C) 4:04:56.6, 9. Knap (J) 4:31:41:8, 10. Koldovsky (C) 4:31:53.6. V II. razredu je zmagal Bal vin (SK Nove mesto) v 3.48:41.8. Iz S. K. Slavije. Klubov IV. redni občni zbor bo 21. t. m. ob 10. v poaebni sobi restavracije Marinšek v Prečni ulici z običajnim dnevnim redom. Ce ob napovedani uri ne bi bilo dovolj navzočnih, bo eno uro kasneje nov občni zbor ne glede na prisotnost članov. Pravico glasovanja bodo imeli samo člani s poravnano članarino za leto 1936. Vse predloge za občni zbor je treba najmanj tri dni pred njim izročiti tajnifcu. — Drevi ob 20. članski sestanek vseh nogometaSev. Ob 20.30 zainja odiborova seja pred občnim zborom. SK Reka: Drevi ob 20. seja upravnega odbora v gostilni Konzum na Glimcah ob Tržaški cesti. Popusti za udeležence I. smučarskega izleta v Sarajevo. Za udeleežnee I. smučarskega izleta v Sarajevo, ki potujejo v dresu in s smučkami, je odobren popust 75°/», za ostale obiskofvaloe Torej priznavate, da ste vrgli svojo taščo iz prvega nadstropja skozi okno na cesto, kakor trdi obtožnica?« Obtoženec: »Da!« Sodnik branilcu: »Potem lahko Opustimo zaslišanje tašče.« Obtoženec: »Oh, ne, gospod sodnik! Vsaj oglejte si jo... zaradi olajševalnih okoliščin.« ZAHVALA TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU izrekam iskreno zahvalo, ki mi je po smrti moje matere izplačala zelo izdatno podporo. Usojam si vsem gospodarskim krogom, a prav posebno še svojim tovarišem trgovcem priporočati, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje za nizke prispevke. CELJE, dne 1. n. 1937. MISLEJ ANTON, trgovec. Neprijetno presenečenje z avtomobilom V Yurku — Pensilvania — je zavozil avtomobil v leseno hišo nekega Millerja, predrl lesene stene in se ustavil v meblirani sobi. šoferju se ni nič zgodilo Južni tečaj nima prekopov Charcotove in Wilkin$ove pomote Iz Grahamove dežele prihaja vest, ki bo zbudila prav gotovo zanimanje med prijatelji tujih dežel- Raziskovalca Rvmill in Bim* gham, ki sta deset tednov s sanmi potovala po Graha m o vi deželi, eta se nedavno vrnila v svoje taborišče in sta pri tej priiliiki sporočila svetu iz malega zaliva Marguerjte odkritij e, da ni na južnem tečaju prav no ban Ji prekopov. Raziskovalca sta prepotovala Grahamovo deželo ter sta napravila zadnj h 250 km poj ta vzdolž nabrežja. Na tej potj sta se Prepričala. da ie popolnoma zgrešena trdiftev, da je Grahamova dežela otok. Ogromne, do 3000 metrov visoke gore se dvigajo v tem delu južnotečajneira ozemlja, vmes pa ležijo ozke im globoke doline, ki so po vsej priliiki zapeljale raziskovalce, da so jh smatrala za prekope. V teh dolinah se nahaja namreč led. Dr. Charcota im Wilkiinea je to zmotilo, da sta ledne proge zarisala v zemljevide kot kanale. Z ugotovitvijo Rvmillove odprave se popols noma spreminja slika, kri so jo doslej imeli geografj o južnem tečaju. Rymill poroča da5 lje, da je tudi prav malo vere, da bi sesto" jala Aintarktjda iz večjih ali manjših otoških skupin- Zaledenele dolžne med gorami, ki so jih videli raziskovalci iz letala, morda dopuščajo to domnevo, na podlagi dognanj, ki &t.a jih na pravili a Rymill in Bimgham, pa je treba smatrati to za dvomljivo. Podoba je, pravi RvniU, da je letalo sicer izvrstno sred* etvo za ogledovamje zemlje jz zraka, toda znanstvenih izsledkov z njim ni mogoče de lati. RvmiU je_ s tem močno omajal rezultate zadnjrith Wilk'msovih razisikovalnih poleitov v območju južnega tečaja- Buninova »Vas« Ruski pisatelj Bunin, ki je prejel pred leti Nobelovo nagrado za književnost, je napisal nov roman z naslovom »Vas«. Glav na oseba dela je kmet Kuzma Krasnov, ki potuje po vsej Rusiji in čita vse, kar mu pride pod roke. Tako se precej naobrazi, toda na koncu ne ve, kam bi s tem, česar se je navzel iz knjig. Roma v vse mogoče kraje, pa si s tem nič ne pomaga. Nazadnje se vrne v domačo vas, kjer živi v revščini in nadlogi, toda bolj od bede in pomanjkanja ga tare zavest, da je življenje »brez pravega smisla«. Roman prikazuje značaj ruskega ljudstva v njegovem brezkončnem trpljenju. Zdi se naravnost, da je Bunin v tem delu zajel rusko medvojno in povojno življenje. Pisatelj, ki je bil že 1. 1908. v domovini odlikovan s Puškinovo nagrado, nadaljuje z »Vasjo« tradicijo ruskega realizma od Puškina do Turgenjeva in od Tolstega do čehova. Roosevelt, kandidat za Nobelovo mirovno nagrado Vlada Kube v Havamni je sprejela predlog nekega poslanca, ki je predlagal pre-zidenta Zedinjemih držav Amerike Roosevelta kot kandidata za Nobelovo mirovno nagrado. Predlog bo poslan Nobelovemu komiteju v Evropo. Oba živa in zdrava Dva državnika o evropskih problemih Tragedija advokata Advokat Edvard Reilly, ki je zagovarjal ngrabitelja Lindbergliovega sina, Bruna R i-c h a r d a Hauptnianna, je znorel. Bil je baje prepričan o nedolžnosti svojega kli-jeirta ter je kazal znake omračitve duha odkar je bil Hauptmann justificiran Staro sovraštvo štirideset let sta živela dva kmeta iz okolice Szegeda v smrtnem sovraštvu, zaradi mladenke, ki sta jo oba hotela imeti za ženo. čeptrav je mladenka zavrnila prvega in drugega ter se je omožila s tretjim, je trajalo sovraštvo med tekmecema za ljubezen v mladosti naprej. Te dni pa je dokipelo. šestdesetletni Kurucz je srečal 711etnega Balinta na poti in mu je vrgel kamen v glavo. Kaman je zadel Balinta do smrti, nakar se je Kurucz sam javil orožnikom. Zmagovalec Oceana, letalec Charles Lind-bergh in njegova žena. Lindbergh se je te dni izgubil na poletu čez Alpe ter je moral pristati v Pisi. Od tam je šel naprej v Rim, v Rimu pa je najel novo letalo, ki ga je neslo dalje v Kairo. Slišisa izpred naglega svišča v Moskvi Racije v Moskvi — piše Fedor Gorin — spadajo med vsakdanje dogodke. G. bi brez njih izgubila, upravičenost do eks-sistence. Kajti kakor hitro se skrči število aretirancev, zavlada v Kremlju vznemirjenje. Če ni zločincev, se policija spravi nad brezposelne in oderuhe, trgovčiče, ose- Strašsaa avtomobilska nesreča pri Gradcu V nedeljo zjutraj se je primerila v Gradcu ob železniškem prehodu graškokoflaške železnice strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri mrtve in štirinajst hudo lanjenih. Tega rine se je odpravila večja družba nameščencev neke graške trgovske firme na smučarski izlet v Salle. Udeleženci so zasedli tri avtobuse, ki so jih najeli oa prevoznika Seh\varzla v Gradcu. Okrog 6.30 zjutraj sta prva dva avtobusa naglo zdrčala čez železniški tir na progi Gradec-Koflach. Sledil jima je tretji avtobus, katerega je vodil sam gospodar podjetja. Tedajci pa je prigrmel po tračnicah brzi vlak. Pograbil je vozilo in ga potegnil nc-kaj sto metrov s seboj. Vozilo se je pri tem docela razbilo in zmečkalo. Vsi izletniki, ki so sedeli v avtobusu, so bili hudo ranjeni, trije izmed njih, neki inženir, neki monter in neka prodajalka, so izkrvaveli še predno je prišla zdravniška pomoč. Po čudežnem naključju je ostal opraskan samo vozač avtobusa, podjetnik Schwarzl. Nesrečo je zakrivila, tako pišejo listi, gosta megla, ki je zjutraj ležala nad Gradcem. Nesreča se je zgodila v nekaj sekundah. Strojevodja brzega vlaka Krobath je skušal takoj zavreti lokomotivo, kar pa se mu je zaradi ledu na tračnicah posrečilo šele kakšnih 320 korakov po dogodku. Ponesrečenci so imeli strašne rane. Nekemu izletniku je odtrgalo obe nogi. To je bil 27-letni zdravnik dr. Gtinther, ki je navzlic bolečinam ostal pri zavesti in je celo dajal navodila, kako naj potegnejo ostale ranjence izpod razvalin. Na kraj nesreče so prišli že sedem minut po katastrofi štirje zdravniki, kmalu za njimi se je pripeljal še primarij graške bolnice. Princesa Mary obišče Windsorskega vojvodo Angleška princesa Mary, grofica Hare-woodska, bo v kratkem odpotovalo v Avstrijo na obisk k bivšemu kralju Edvardu. Tudi vojvoda Gloucester in Kentski sta hotela potovati k svojemu bratu na obisk, toda londonska vlada jima je dala razumeti, da si tega ne želi, zato sta misel na potovanje opustila. Proti zasebnemu potekanju orincece Mary pa ni, kakor se ču- Železniška proga je po usodnem karam-bolu kazala strašno sliko razdejanja. Povsod so ležali razmetani kosi raztrgane karoserije, drobci stekla,- rezervna kolesa, zlomljena železna lestev, a tudi smuči, ki so iih bili izletniki vozili s seboj za tekmovanje. Zemlja je bila močno okrvavljena. Ponesrečencem so nudile pr mlekarice, ki so baš tedaj prihajale v mesto ter so samaritansko odprle svoje vrče in krepčale ranjence. Vozač Sch\varzl je izjavil pri policijskem zasliševanju, da ni videl bližajočega se vlaka, niti ni slišal brlizganja lokomotive. V trenutku nesreče mu je neka ženska zakli cala: »Vlak žvižga«, toda tedaj je bilo že prepozno. V naslednji sekundi je vlak pograbil vozilo in ga stri kakor igračo. be brez izkazi), vlačugar.ie da. niti bivši tvorničarji in stare ženske niso varne vohuni Nedavno so imeli na nekem naglem sodišču majhno senzacijo. Komisar je izpra-ševal starca z belo brado, obtoženega, da je kradel zeljnate glave. Starec se je branil. da ni kradel zeljnatih glav, temveč samo njih odpadke, ki so ležali na robu cede. »E, takšne izgovore poznamo!« je vzkliknil komisar. »Kako pa se prav za prav pišeš, glupec?« Obtoženec je odgovoril: »Gregorij Dra-gomirov«. — »In kje stanuješ?« Starec je pomislil, potem pa rekel: »Na starem pokopališču, v grobnici generala Dragomi-lcva«. —- »Kako si dejal, kje stanuješ?« } je vprašal komisar še enkrat. Povedal sem aržavljan komisar, da stanujem v grobnici.. . Bil sem profesor za rusko zgodovino v Kijevu in sem se pred osmimi leti preselil v Moskvo. Pa nisem mogel najti stanovanja. Tedaj sem se domislil, da leži moj stric, general Mihajl Ivanovič Drago-mirov pokopan v razkošni grobnici. šel sem na pokopališče — in res sem našel tam vse v najlepšem redu — zame . . . Bilo je dovolj prostora za posteljo in majhno ognjišče. Vselil sem se in do danes ni nihče protestiral proti temu. . .« In državljan komisar je obsodil državljana bivšega profesorja ruske zgodovine v Kijevu na tri dni zapora. Angleži vabijo mladino v vojsko Vsako nedeljo Imajo angleški vojaki takšne javne vežbe, da z njimi zainteresirajo mlade ljudi za vstop med rekrute. Ta slika je bila posneta \5 Rochfordu med mimohodom vojaške godne % «*4. Na 1 .e v i: Francoski zun. minister Yvon Delbos med svojim znanim govorom na trgu Lafayette v Chateaurou.\u — Na desni: Državni kancelar Hitler med svojim govorom na sobotni seji nemškega državnega zbora Knjižnica umorjenega carja se je našla in jo bodo prodali na javni dražbi v Parizu in Londonu Ruskj sovjeti so ob aretaciji Nikolaja II-zaplenili vladarju in njegovi rodbini vse kronske dragulje ter vse zaiklade, s kateri« mj so razpolagali, člani vladarska družine. Ob istem času so neodgovorni elementi opu-stošjli tudi carjevo knjižnico. Zbirka je b la zelo dragocena, hranila je mnogo redkosti, med nj-jmi niz prvotiskov in rokopisov, ki so v zmedi revolucije izginili neznano kam. Nedavno pa so odkrili carjevo knjižnico, oziroma njene ostanke v nekem skednju. Tam so bile knjnge in listine izpostavljene vremenskim nepr.ilikam im Pa — podganam. Odkrjli so jil popolnoma slučajno. Ob tej priljki so ugotovili, da ie dei knjig m t pisov docela uničen zaradi vlage. Precej knjig pa 6e je ohranilo in te bodo skušali rešiti- Zunanje ministrstvo jc že dobilo na'o£, naj material pregleda in razvrsti. Pišejo, da bodo sovjeti postopal; s kniižnico Nikolaja Ii. kakor s kronskimi dragocenostmi: poslali bodo knjige v inozemstvo, v Pariz im London, im jih tam prodali »a javni dražbi. Ni dvoma, da se l>o za knj'ge in rokopise iz carjeve zapuščine naš!o v teh dveh evropskih prestolnicah mnot!o interesentov, k lx>5 do plačali za posamezne kose vel ke vsote. Bankovci Izdali Po šestih letih pojasnjen roparski umor Nekega dne poleti 1931. so bili pozvani blagajniki podružnic Clydesdalske banke k obračunu v Glasgow. Prišli so vsi razen blagajnika podružnice v Radnor-Parku. Ta blagajnik je bil obenem edini uradnik v tej bančni podružnici. Pisal se je Robert Donald. Ker ga ni bilo k skupnem obračunu, so poslali ponj nekega uradnika iz centrale. Ko je uradnik vstopil v bančno agencijo v Radnor-Parku, se mu je nudil strašen prizor. Vrata bančne podružnice so bila na stežaj odprta, mladi blagajnik pa je ležal za pultom tik blagajne v mlakuži krvi. Glavo mu je prebila krogla iz revolverja, v blagajni je manjkala vsa gotovina, 1525 funtov. Policija je takoj organizirala poizvedovanje in lov za storilcem, toda ni uspela. Niti 500 funtov nagrade, ki jo je bil razpisal kriminalni urad, ni pomagala izslediti morilca. Storilec je moral biti vsekako oprezen in zelo prekanjen, kajti za seboj ni ostavil niti rahlega sledu. Tako ni ostalo policiji nič drugega nego poizvedovanje na podlagi bankovcev, ki so jih našli v podružnični blagajni zabeležene po serijah in številkah. Minilo je pet let in pol — o storilcu še vedno ni bilo duha ne sluha. Toda čas odkrije vse. Pred kakšnimi štirinajstimi dnevi je bil Scotland Yard obveščen od Angleške banke, daje eden izmed popisa- nih bankovcev po pet funtov pojavil v obtoku. Dva dneva nato sta prišla v promet še dva uropana bankovca. Doslej je kriminalna policija spravila skupaj že za 650 funtov po umoru izginolih bankovcev, poleg tega pa je našla samokres ameriškega izvora, katerega se je poslužil zločinec pri umoru, odkrila pa je tudi žensko, ki je spravila bankovce v promet. Storilca sicer še nimajo, toda Scotland Yard zagotavlja, da. ne bo dolgo na svobodi. Krog okoli njega je sklenjen in v najkrajšem času bo za zapahi. Novost za smučarje Angleško novačenje Da bi se Anglija vojaško čimbolj okrepila, je sklenila londonska vlada spričo pičlega števila rekrutov, ki se prostovoljno javljajo v vojaško službo, izboljšati položaj poklicnih vojakov. V načeliu je sklenjeno, da bodo v prihodnje z rekruti boljše ravnali, zvišali pa jim bodo tudi plačo, ki bo znašala en funt na teden. Poleg tega bodo dovoljevali vojakom večje dopuste ter jim nudili priliko za potovanje. V primerih, ko se bodo vojaki oženili, jim bo izboljšana tudi hrana ter obleka. Vsi ti ukrepi imajo namen spodbuditi angleško mladino za vstop med vojake, kajti Anglija nima vojaške obveznosti. Stavek za 12 tisoč dolarjev Ameriški igralec Eddie Gantar je prejel za 30 minutni nastop v mikrofonu 2.000 dolarjev. Kmalu nato je prišel na vrsto George Arliss, ki si je dal plačati za 13 prevodov, ki jih je govoril v mikrofon, 20 tisoč dolarjev. Rekord v honorarjih pred mikrofonom pa je dosegel pred meseci znani pevec Al Jolsorn. Plačali so mu za dve pesmici 14 tisoč dolarjev. Njegovo petje je trajalo skopih deset minut. To pa ni vse. Neka tvrdka je ponudila Jolsonu, da m«' plača 12.000 dolarjev, če uvrsti med svoji popevki v radiu en sam stavek reklame. Jolson je ponudbo sprejel in zaslu. žil z njim edinstveno nagrado. Kanadske petorčice in tujski promet Občima Calandier je objavila statistični pregled o naraščanju tujskega prometa za radi obiskovalcev kanadskih petorčic zakoncev Disoame. Lansko leto je pirišlo k pe torčicam na obisk pol milijona oseb, in sicer 350 tisoč iz Amerike ter 150 tisoč iz Evrope. Evropci so potovali z ladjami v Ameriko samo zato, da so se dali slikati s petorčicami. Občina, kjer živijo deklice, se je gospodarsko tako razvila, da so morali zgraditi 10 novih hotelov s 500 tujskimi fobami, ker vlada v pogledu stanovanj takšna stiska, da morajo tujci često prenočevati y avtomobilih. V St. Moritzu v Švici so smučarjem na razpolago vsakovrstni pripomočki, med drugimi tudi žica, ki jim pomaga na strma pobočja planin ANEKDOTA Samuel Johnson, veliki angleški učenjak, je bil velik frajgajst in je sklenil zaprositi za roko neke rniss Potterjeve. Prišel je k nji ter jo nagovoril: »M5ss Potter! Sem preprostega rodu; nimam nič premoženja; enega izmed mojih stricev so obesili; ali hočete postati moja žena?« Miss Potter je odvrnila: »Mr. Johnson! Tu da jaz nimam premoženja, mojih sorodnikov sicer niso obesili, čeprav jih je nad dviajset, ki bi to zaslužili — in hočem postati vaša žena!« VSAK DAN ENA >Ti — sosedov pa že nekaj dni nisem slišala, da bi se kregali«. »To sigurno pomeni, da se niiso zedinilif. '»Tidens Tega-) R. URBANi 59 Vstajenje gospoda Treeja Roman 39. poglavje Tisto popoldne je bflo v sobi št. 11 čudno zasliševanje. Električar James Morton je stal v bleščeči svetlobi žarometa, in v temi ostalega prostora je sedel za pisalno mizo komisar Barton. Mladega moža so bili pravkar pripeljali v Scotland Yard. »Torej, Morton,« je komisar priče-l zasliševanje, »kdaj ste podpisali oporoko kot priča?« »V četrtek, dne 19. mana,« je odgovoril električar, a s toii malo prepričevalnim glasom, da bi bil vsak izkušen kriminalist stavil, da se bo osumljenec v naslednjih petih minutah sesedel in vse priznaj. Bartomi je pa najbrže manjkalo izkušnje, zakaj rekel je: »Tak vendar! Dobro je, da govorite resnico in vztrajate pri tej izpovedbi, zakaj drugače bi šli za dve leti v kaznilnico.« S temi besedami je komisar podal mlademu človeku, ki se je globoko oddahnil, cigareto, obrnil žaromet k sebi, vze1 iz žepa časnik in je! brati. Sele čez dve uri se je spet obrnil k osumljencu in rekel: »Tako, Morton, izpuščeni boste še danes, a za zdaj se morate vrniti v celico. Vaša zasiišba je končana.« Ko je stopil Barton v svojo pisarno, je vzel iz žepa pol pole tesno popisanega papirja, prižgal vžigalico in sežgal papir. »Stane je preslabo lagal,« je zamrmral pri tem, »in jaz spadam adaj prav za prav tudi v družbo portershalUskih zločincev. Ali je to res prava ljubezen, če človek zaradi nje pozabi dolžnost?« Barton je bil vzel klobuk in rokavice, da bi šel h kosilu, ko mu je redar iz predsobja javil obisk neke dame. Bila je gospodična Adlercreuzova. »Prišla sem,« je rekla, »da se poslovim od vas. Drevi se z bratom vred odpeljem v domovino.« Barton se je ponudil gospodični, da jo nekoliko spremi. Molče sta stopala po pomladnem solncu, toda v njuni notranjosti ni bilo miru; nekaj rahlega, nežnega se je predlo od duše do duše kakor daljna melodija. Sele tik pred hotelom, kjer je stanovala gospodična Adlercreuzova, odkar so jo bili izpustili, je izpregovorila. »Ce pridete kdaj na Švedsko, upam, da me obiščete,« je reMa gospodična. »Rad,« je odvrnil komisar, dobro vedoč, da ga nikoli ne bo. »Vse najboljše, gospodična Adlercreuzova!« »Vse najboljše, komisar Barton!« Barton se je globoko sklonil nad njeno roko, jo še enkrat brez besede pozdravil in hotel oditi — pa ni mogel. »Ali smem priti na postajo, da vam še enkrat rečem z Bogom?« »Smete.« Na poti v Scotland Yard je kupil Barton šopek krasnih vrtnic. Poprej se je bil na vso moč lepo oblekel. O poli osemnajstih je odhajal vlak, časa je bilo več ko dovolj. Komisar se je poglobil v kup uradnih spisov. O poli sedemnajstih si je popravil ovratnico, del klobuk na glavo, vzel vrtnice in krenil k vratom. Tedajci je zabrnel telefon. Barton se je vrnil, položil vrtnice na mizo in vzdignil sluša&o. »Alarm za umorsko komisijo B! Umor v Whi-techapelu!« je rekel brezčuten glas na onem koncu žice. Csz pet minut je sedel Barton v avtomobilu umorske komisije, in potem je imel vso noč preko glave opravka. Vrtnice na pisalni mizi so venele. 40. poglavje Sele drugi dan zjutraj se je Barton vrnil iz službe na stanovanje. Zbit je bil in truden, napori zadnjih tednov so mu bili še v vseh udih. Vendar ni mislil na to, da bi legel k počitku. V prsih mu je divjalo nekaj, kar ni dopuščalo spanja: srce Ne da bi vedel, kaj prav za prav dela, se je okopal, založil nekaj grižljajev od obilnega zajtrka na mizi. se zastrmel v časnik in stopil nazadnje k oknu. Mrki oblaki so viseli na nebu, težki od dežja. Dobro je bilo, da ni bil mogel iti na postajo: čemu bi pa še podžigal bol? Saj ni smelo biti; kar je bil storil, je bil storil za drugega — da bi se pa sam okoristil, Bog ne daj! Od dekleta tudi ni mogel pričakovati, da bi se odreklo. Starima je bilo treba pomagati, bratu takisto, in tista hišica ob jezeru... Zanj tu ni bilo prostora. Kako težko je preboleti takšno reč. Pred njim je bilo življenje brez radosti, brez sreče m tudi brez upanja. Služba je bila pred njim, nemara celo slava. Siromašna slava! Sanje so bile končane. Margareta, o, Margareta! Barton je atrmel v mračno nebo, čas je mineval, svet se je raztapljal, ostala je samo tiha bol. Dolgo je tako strmel v oblake, ki so viseli nad njim, nepredirni kakor usoda. Nato so vrata zaškripala. Počasi, čisto mehanično, je Barton obrnil glavo, da bi videl, zakaj ga sobarica moti. V naslednjem trenutku se je ugriznil v ustnico, da ne bi na glas zakričal. Na pragu je stala Margareta. »Prišla sem,« je rekla z drhtečim glasom, »povedat sem vam prišla, komisar Barton, da se od-rečem svoje dediščine v korist vdov in sirot scot-landskih policijskih uradnikov, ki so padli, izpolnjujoči svojo dolžnost. Ko sem se včeraj poslovila od vas in stopila v svoj hoteL, sem našla v veži Stona, ki me je čakal. Povedal mi je zgodbo o tisti drugi oporoki, kako je nastala. Nazadnje je zvesta duša rekel, da si je štel naproti vam v dolžnost, da vam to pove. Jaz pa tistega denarja sploh ne maram, saj me ne bi bil storil srečne, ko si želim samo nečesa — « »Cesa si želite?« je hripa vo vprašal Barton. Ves bled je bil v obraz. »Tebe, ljubi,« je rekla Margareta in mu ovila roke okoli vratu. Konec Knltarn! pregled Današnja hrvatska grafika T. zbornkom »Hrvatska grafika danas« 6e je prikupno uvedla nova zagrebška biblioteka »Ars« (Zagreb, Masarjkova ul. 19). Z modernim okusom opremljeni zbornik nam pr vjič v tej obliki jn v tolrkem obsegu pr.kazu* je sedanje stanje grafične umetnosti na H.r vatskem Knjiga šteje 24 strani teksta, ki pa je takisto opremljen z risbami in 43 graf č; njih listov, le ti so razdeljeni po posameznih grafičnih panogah, prj čemer je lesorez za-čudo najskromnejše zastopan. V uvodu, ki je objavljen tudi v francoskem angleškem in nemškem izvlečku, je eden izmed urednikov aove biblioteke »Ars« Zden« ko Vojmovič orisal razvoj rn sodobno usmer jenost hrvatske grafike. Ta razvoj obsega tri stopnje. Njegovih začetkov ne smerno ,ska» ti v poskusih srednjeveških slikarjev in jlu-minatorjev. Tudi grafke Meduliča, K'oviča, Rotte-Koiunjča :n Benkoviča so bolj oplodi* Je italijansko kakor hrvatsko umetnost. Še v 17. stoi je tak pojav, kakor je bil Valvasorjev sodelavec Ritter«Y'itezovič poplnonia osamljen in ni našel v nerazviti hrvatski umetnost nobenega posnemovalca- šele 19 stol. e obenem z utrditvijo sociai. mh odnosov omogočilo smotrn razvoj hrvaU 6ke umetnosti in je tako tudi grafični umetnosti začrtalo posebno smer. Graf.ke, kj so nastale v tej razvojni fazi, še ne kažejo sa«-uiotiiojnega izraza, izvzemši dela Osiječanov Wa!dingerja in ffotzendorfa Prvi iznazitj hr« vatsk graf k je M. Cl. Crnčič s svojimi ste« vunimi realističnimi risbami. Njegov mlaj i-, tovariš Tomislav KrLzman, ki je M dobro pzšotan v vseh grafičnih panogah, kaže strem lenje dunajske secesije. Odločen korak naprej v celotnem razrvoju hrvatske grafike po menijo dela Račiča Kraljevjča in Bečiča, pri katerih se srečno uveljavlja vplv trans coskega impresionizma. Ti mojstri so pokopali pot k pravemu umetniškemu razvoju hr« vatskega slikarstva. Na tej po»t; je nadaljevala delo cela plejada znanih umetn kov, ki so dali fudi hrvatski grafiki posebno obeležje, i-z te generacije ie treba omeniti zlasti imena; Ljubo Babč, Jerol m Miše, Milivoj Uze. lac, VI. Kiri.ii, V. Geran. Va-riaj, M. Trepše. Tartaglja. šulentie, ki jim sledi mlajša ge neracija med njo Tabakovič, ga Zurinič«Cu« vaj. Režek. MuiadžA Mot ka. Parač, Bulic, Bogdanovič Glumac in Siničk. V zadniih letih se je pričala uveljavljati v hrvatski grafiki posebna skupina slikarjev 'n grafikov »Zemlja« K(rsto m Zeljko Hega. dušic, ga Kristijanovjč, Svečnjak Tompa, To maševič, Kovačevič, Detom, Poetružnjik, Tiljak in kmea Generalič), k; razodevajo v svoji umetnosti socialna stremljenja in tako vnašajo v umetnost svojega naroda nove, zdrave elemente. Ta boj med tendenčno socialno umetnostjo in «umeinos.tjo zaradi umet nosti« (1'art pour 1'ari) se očitno odraža v današnjem stanju hrvatske grafike. Zdi se, da mladi Šimunovič združuje obe skupini. 8 tem boiem pa je sodobna hrvatska gra« fika dosegla smeri jn ideje, k označujejo vse današnje evropsko umetnostno življenje- S tega razvojnega vdjka. ki ga je Vojnovič or,sai v svojem uvodu, je treba ocenjevali današnje delo hrvatskih grafikov, kakor ga prikazuje ta publ kacija. Zbirko grafičnih lis slov otvarjajo Hegeduševičev; »Lazarj«, ri« biškj motiv, ki nas presune s svojim izra zom življenjske stvarnosti. Tomslav Kri/zman ■e zastopan 6 »Portretom« in jPovratkom«, Marian Trepše pa z radiranko »Gledališče«. Obilneje je udeležen linorez Šaj š Lesorez zastopa samo Sergije Glumac z »Me trom«. Obilneje je udeležen linorez. Marijana Detonija »Pohod iačn h«, prkazuje pariško demonstracijo brezposeln h, Antun Mer« djnčslika v »Smeču« ljudi, ki na zagrebški Periferiji brskajo po smetišču 0. Postruž« nk ima dva linoreza brez naslova, Svečnja -kovi »JezuRi na sprehodu« skušajo ironično poudarvti m steriozni človeškj pojav redovnikov te družbe. Ljuba Babič je zastopan z l-tografijama »Uica 1928« in »Toledo«, Vrlko Geean z litografijo »Suženjstvo na Siciliji«. Sledita še litografiji E. Tomaševča in VI. Varlaja V risbah s kredo e prikazana gra« fičng umetnost V. Pareača Frana Šimunovi« ča (čigar številna španski motvi eo dobili z razvoem razmer v Španiji živo »aktualnost«) in Miijvoia Uzelca Becičeva fina perorisba i« motiv s kmetov sta v sosedstvu Buličevega »Dedka« ® »Generaličevega »Pusta«. (Generalič je nešolan kmet. ki je pričel risati pod vplivom »Zemlje«; največ njegovih risb je izšlo v Zborniku hrvatskih 6eljaka). Krva vo stvarnost sedanjost prikazujejo risbe obeh HegeduMev, Ivo Režek. Marko Tartaglja. E Tomaševič so zastopani vsak z ^no pe« ronebo Vladimirja Kirina pariška motiv se pridružujejo portretni študiji Roksande CuvaisJurunič in Ede Kovačevima fino izvedenemu motivu z Griča. Tu, prav kakor Mi šeev; krasni »Glavi dečka« ter v risbah Tolvkoviča in B Bogdanovima prevladuje nad dfMo čisto umetnostno stremljenje, med tem ko se v Hegeduš ^evi »Pleti koteč kak tvo' otec« osaineznib biograL skih tehnik in bografske notice o umetnikih, ki so zastopani v tej publikaciji. »Hrvatska grafika danas« nudi ne le domačim prijateljem umetnost;, marveč tudi tujcem zadosten vjjogled v sedanje stanje te umetnostne panoge. Izdajatelji so imelj pred očmi namen, dokazati z izbiro umetnikov in njihov h del. da je hrvatska araf ka en cou* rant z zapadnoevroPiko. niso pa hoteli iz brati umetniško najzrelejših stvaritev, ker bi se tako morali omejiti le na nekoliko moj« strov S te strani je zbornik »Hrvatska grafika danas« dokumentarna knjga. kj živo označuie sodobna stremljenja v umetnosti; predvsem pa težnjo po umetniškem oblikova5 nju socialne stvarnosti. Knjiga je izdana v formi, k,) mnogo obeta tudi za nadaljnje pu» biikacije knižnice *Ars«. Želeti bi bilo, da bj se nova bibl oteka oprijela tal in uspešno so delovala ri krjstaliizacij. novih umetnostnih idej in form. 6 tem pa pri splošnem kultur « nem napredku našega celotnega okolja. —o- Mariborsko gledališko pismo Dvoje gostovanj » opereti. Svoječasnj član mariborske opere Borjs Arhipov, ki je medtem gostoval na neštetih odrih Evrope Ln Afrike, se je ustavil tudi v Mariboru. Nastopi.! je v naslovni vlog] Albinijevega >Ba» rona Trenka«. Njegovo igro je preveval za* nos, tempo, temperament, dočim njegov ba-rftonsko barviti tenor ni v srednjih legah polno zveneč, v nižjih in višjih pa nekoliko zabrisan, prerastel stopnje, na katerj je bil ob času Arhipovega mariborskega nastopanja. Z jezikom je tudi imel težave, zlasti v izgovorjavi jn naglasu. Gledališče je bilo še dobro zasedeno in ie bil Arhipov deležen to plega priznanja. Dne 30. in 31- januarja pa nas je drugo« krat v letošnji sezoni poselila bivša pri» ljubljena primadona mariborske operete gdč Pav|a Udoviceva, Ob njeni živahno razposajeni Maruši v Beneševj operete »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron« se je odražala vsa ognjevitost in zanos te sodobne češke operete, ki je Jaru Benešu prinesla sloves rutiis ni ranega mojstra o[>eretne forme. Udovičeva od številnega občinstva že ob prvem poiavu na odru toplo pozdravljena, se je v vseh teh antoničevskh šlagerjih (Le enkrat človek. Pri nas je že tako, Če kdaj te kaj tež.) to« plo, zanosno in z dramatičnimi poudarki nazpevala- Šlagerski spev o Sv. Antoničku je morala nekakrat ponavljati. Gledališče je bilo natrpano polno in je bila Priljubljena pevka ter jgrajka deležna ognjevitega pri znanja, pa tudi številnih šopkov. Sedaj jo pričakujemo v operetj »Zemlja smehljaja t. v drami Nusicev »Dr«. Nušič je sijajen tvorec kom:enih situacij, odličen poznavalec odrske tehnke. Tudi najnovejša njegova komedija »Dr« je popolnoma v smislu Nušiče« vih scenično tehničnih prijemov ter impro«-viizaane domiselnosti. Proti temu Nušiče-vemu odrskemu delu, ki predstavlja precej jedko, žolČno persflažo na razne plutokras cijske slabostj j;n budalosti. so padali mnogoteri očitki. Nekater' so ■zrazili mnenie. da je komedija »Dr« pl.tva sat-ra. k po kvalis teci ne presega domislic, ki švigajo ob kavarniški m zah. drugi so zopet menili da vsebuje ta Nu^ičeva koined ia mnogo na« ivnega. neprepnčevalnega ter narejenega Po mnenju tretjih ni Nušič v tem delu ak-s tualen ampak ti«! glede zasnutka poedinih tipov ter snovnega izbora vse preveč v preteklosti ■n zgodovin predvojne Srbije ln vendar zbuja vse to kar siplie Nušjč pred gledalca obilo smeha in zabave To je dokazala tudi mariborska premiera v četrtek 28 lanuaria. Ob tej predstavi je bilo mogoče razbrati, da nudi ta Nušičeva gra vendarle prav lepih, svojskh kreac j od tistega tepčkarskega Z vote Cvijoviča osrednje podobe, ki misli, da lahko z denar jem vse kupi, celo pamet in doktorsko du plomo za sina. pa se mu potem v vedno hujši zmešnjavi jn vedno usodnejših kompl;» kaoiiab vse narobe suče — pa do fantasiič" no svojevrstnega filozofa VeUmirja Pavlovi-* ča — protilik Živote Cvijoviča., k ne o?kr5 bi Zivotj samo freiburške doktorske diplome za njegovega sina Milorada, pod č-gar me-nom v Freburgu študira, ampak tudi žes no Freiburžanko Kiaro, s katero se ie bil pod Miloradovim imenom poroč'1, in celo sinka Pepčka. ki odpihne s svojo eksistenco Zivotj V6e vi6okoleteče načrte o porok- sina Milorada s hčerko prometnega ministra ln vendar se zaključuje zgodba s happy endom: Milorad se poroči s Klaro. Veli mir s Slavko Delo je v prvem dejanju najsolidneje zgra jeno, v naslednjih treh dejanj' b pa po učinku ter kval tetni zgrajenostj poenn. Zakliu« ček vsega dejanja sovpada z novo nastopajočo komplikacijo ter vsakokratno koncentra* cijo vseh nastopajočih oseb na odru. Režiser J. Kovic je vse potrebne elemente učin kovjite odrske priredbe (tempo, gradacija de« janja z vi£k ob zaključku poedinih dejanj, posrečena zasedba) izdatno upošteval n s tem zaiamčil komedijii uspeh in prodor Kakor je Gorjnšek kot nosilec komedijskega osrednjega lika, duševno ozkozornega bogataša Zivote C-vijovjča izrazno, g bno in go« vorno zdelal to podobo do zelo detajlnih tn svojsk h potez tako je njegova protipodoba filozof Veliairir Pavlovič s4al na odru v vsej plahj zam šljenostj, togcotj in nerodnosti, ki odlikuje to Nakrstovo stvar rtev Sredi med obema je cela lestvica najslikov-jtejših variant in medtipov, ki obkroža o Zjvoto Cvi« joviča. Njegova žena Mara v verodostojnem prikazu V- Založnikove je &r« je postavil na mar borski oder preko 120 del. Priznati je tTeha ob tem jubleju, ki v življenju »na deskah« mnogo pomen', da je J- Kovič neu« gnan v svoji delavnosti in ljubezni do gle« dališča ter da je po lastni izjavi z vsako svo« jo režijo »veliko nezadovoljnejš; nego vsi kritjki«. To je najlepše znamenje njegove mladostnosifl jn tvorne sile. saj je zadovoljstvo z lastnim delom prjčetek konca. Jože« tu Koviču gre priznanje in hvala vse ob« mejne kulturne javnosti. V ŠOLI Učitelj: »Kdaj je treba obirati sadje t drevja?« Janezek: »Kadar je pes privezan/« | Kupuj domače blago! •/•v!viis"".,^^ j, v-JirtjV , '•Si' Naš preljubljeni, blagi, srčnodobri brat, stric in svak, gospod dr. Fric Bračič višji sodni svetnik v pokoju je dne 2. februarja po kratki, mučni bolezni v 68. letu starosti umrl. Pogreb dragega pokojnika se bo vrSil dne 4. februarja ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Za blagopokojnega se bodo darovale sv. maše dne 5. februarja ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju. , Celje, Split, Graz, dne 3. februarja 1937. ŽALUJOČI SORODNIKI. i c ~ V - ■ Umrla nam je naša ljubljena mama, babica in prababica, gospa KAROLINA HREN vdova nadučitelja K večnemu počitku jo položimo v četrtek 4. t. m. ob pol 16 uri iz mrtvaške veže na mestno pokopališče na Pobrežju. Maribor, Ljubljana, Dunaj. Rodbine: HREN, LOSCHNIG in DR. NEURACHER. Sporočamo, da nas je danes za vedno zapustil naš ljubljeni, gospod Anton Planinšek vodja postajice Drenovgrič Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 5. februarja 1937, ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Višnja gora, dne 3. februarja 1937. Žalujoči otroci: KRISTA, SLAVA. VLADKO in DANICA — ter ostalo sorodstvo. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno prt* •tojblno Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •tožb. NajmanjS! znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopis) In lenitve se zaračunajo po Din 2*— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanja naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Dm 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objava oglasa Din 17«^. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:H 5 . odgovor, priložite UM v Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddeleU „Jutra44, Ljubljana« Službo dobi BeMda 1 Dia. d*vek S Din m itiii* «4.1 lajanje aMiova ■ IDin. Najmanjši tneMk 17 CMa. Lovski čuvaj (■piašan, ia goireko lovi-Jčo, dobi službo pod ugod-nemi pogoji Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod: Lovski čuvaj. 21S4-1 Dekle pridno *n pošteno a& vsa fiišna dela, taioj sprejmem Jf»elov v »seb poslovalnicah Jntra 30104 Gospodično e popolnim znanjem n<*m-IftnB sprejmem k dvema deklicama za popoldan. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 2194-1 Deklico sp»»jtneim za trgovino ra ho mesnate ^obe, 16 do 18 let slaro. Vsa oskrba v hiši Predsnoet ima pridna in poltena, katera ima veselje do trgovine. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Pridna deklica. 1660-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega 1 znanjem ▼ odri« ii> vajenko sprejmem ja Ljubljano. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pcrt Fri-»er. Dekle Ma/ro 17 let, pošteno in pridno, uporabno za vsa dela, z veseljem do trgovine, se išče. Cvetličarna Clemeitis, Selenburgova tift-e» it. 1. 2234-4 Iščem frizerko p^rfektno v vodmi in mar-ceiftki ondulaciji. Ponudbe na naslov: Salon Anton Veoelko. Maribor. Dvorako-T* 10. 3336-1 Službe išče Vsaka oeseda 00 ; davek 3 l>" ta iifro a M dajanj« naslova fi Din »neeek 13 Oin. Gospa I dolgoletno trgovsko praJcso, izurjena v pisarniških 'm blagajniških poslih, vajena gostilne i*'k primerne službe, najraje v mestu, tudi v boljši gostilni. Nudi garai.cijo Podjetja, ki potrebujejo res zanesljivo in podjetno moč, naj pošljejo dopis« na ogl. odd. Jutra pod Zaupanja vredna. 2188-2 Brivski pomočnik prvovrsten ie.avec, star 32 let. prost vojašč.np. išče »biibo kjerkoli za takoj ali po dogovoru. A. Trinko Grade«. Ltfija. 2206-2 Mlada kuharica ieB slnžt kot gospodinja k samostojn-mu gospodo ali postrežn ea ia celi dan, vajerra d^bre meščanske kuh#. Pooudoe pou> za šifro ali lalsnje naslova 5 Din. Najmanjši tne«ek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje o« naivižjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wo!fova nlica 1. 18-96 jLokali v Oblatila Lepe maske prisodi Dolenc. Reeljeva c. št. 10. 2206-13 Wj7 m £n Krjse-la l>ib iJivek 3 Dm ia i (m ali lajanje naslova Din Najmanjši zneeeb '.7 Din Avto ilobro ohra-njen. ngodmo l>rf«i;i.m. N«slov: Berlič, Ž.e- ijarska ul. 9. Kupim D»«<4»v tovorni avto, 2 do 3 tonski, malo rabljen. Simon Weisz, S«m;>or. 31&3-10 Beoeda I Din. Iavek 3 Di® ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineaek 17 Din Hranilne knjižice Nakup iD prodajo »seh denarnih zavodov ii posljujem po najvišji sen- takoj v gotovini Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnovs al Telefon 35—10 90 16 Srbsko vino 14 okolic* Niš«, uul » pro dajo vagonske mn ižine M!' lju't:n M:!?nkov-č. Sv Pet ka Niš. k 197 16 Hranilne knjižice kupite ali orodapte p»tom moje pis»rne aajboljJ« Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12 relai»w S8-1C 2165-16 V „JOTBU"! G. Th. Rotman: ti»seda i Din Iavek 3 Din ia šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši tneeek 17 Din Hotel v okolici Zagreba t 16 opremljenimi sobami, se proda za. radi preobremenitve. Ponudbe pod Sigurna egzi-stcncija na Publiicsitas, Zagreb. 2181-19 Beseda 1 Din, davek 8 Din u ;jr« alt lajanje naslov« 5 Din. NajmanjŠ tneeek 17 Dia Blizu Stadiona prodaim 3-stanovanjeko hišo. Letni donos 30.-100 Din. Ob davčena še 14 let samo s 6 odst. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Osebn-i dogovor. 2316-30 Beseda 1 Din. davek S Dio a jifro Uj lajanje naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Hiša velika, moderna, v Velikih Laščah naprodaj. U-godni plačilni pogoji. Ponudbe in vpraša.nja na Notarska pisarna v Velikih Laščah. 2&10-30 Trisob. stanovanje visoko pritličje, z vsem koniortom oddam za ta koj a!i kasneje v Pra žakovi udel št .10. Poiz vedbe pri A. Sara bon. Zaloška c. 1. 1919-21 Dvosobno stanovanje solnčno. z vsem konfoirtom in vrtom oddam. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 1813-31 »HOHNER" najpopolnejše hanmonike sveta rG£N€ftflLN0 ZASTOPSTVO F. £CHTTEWER e<1a [>lf. I, '» «i 'ji *'fro al' 1at*nje oa»l"v» ' Din Najmanj* «n«»«k 17 Din Stanovanje dvosobno i predsobo iščem za marec v bližini centra. Ponudbo na ogl odd. Jutro pod šifro «500«. 3212-3'n Lepo sobo r posebnim vhodom oddam Poizve se v ogl. odd. Jutra. 2317-33 Soba 8 posebnim vhodom s d"ve-ma iwstt-ljama se takoj odda. A. Lara ilestn- trg št. 5-H. 3208-23 Lepo sobo opnem.lje*io, 3 strogo se-p-vriranim vhodom v centru meMa, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicaJi Jutra. 2313-31 Opremljena soba sn odd« v centra mesta. P«w,bem vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 2219-33 Imela sem vse-razen LJUBEZNI Tragična zgodba žene, žejne ljubezni, ki je iskala sorodno dušo »Vse sem imela, kar si žena more želeti — denar, dragocenosti, drage obleke — vse razen ljubezni. Občutila sem se nesrečno in zapuščeno in naveličala sem se samotnega življenja po razkošnih hotelih. Noben moški me ni snubil in vedela sem tudi zakaj: imela sem strašno slabo polt. Koža je bila pokrita z zajedale! in razširjenimi znojnicami. Kar sem poizkusila zoper to, nič ni koristilo. Takrat sem po nasvetu svojega zdravnika preizkusila belo kremo Tokalon. 2e v nekaj dneh je bila koža bolj sveža in jasna. V tednu dni so vse razširjene znojnice z zajedale! vred izginile in koža je bila gladka, mehka in bela. Kmalu sem se poročila z možem po glasu svojega srca.« Bela krema Tokalon (ki ni mastna) vsebuje prečiščeno smetano in oljčno olje. Te sestavine predro v znojnice in spravijo na površje globoko skrito nesnago, do katere milo in voda ne moreta priti. Druge sestavine bele kreme Tokalon pa redijo in pomlajujejo kožo, strnejo razširjene znojnice ter tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo v treh dneh napravijo mehko, belo in gladko. Celo žene srednjih let lahko dobijo svežo lepo polt, s katero bi se mogla ponašati vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. Dopisi Vestibul prepozno, čakajte v soboto ieto tam ob 10. uri. 23.4-31 Zahvala Informacije Zahvala Podpisani toplo priporočam Ljudsko samopomoč v Mariboru, ker mi je ista točno izplačala pripadajočo mi 7,ivarovalnino po moji pokojni sestri. Jožef Nov-šak, fnzer. Laško. 9321-31 Sobo zelo lepo, opremljeno z za sebnim vhodom, med Jeg-ličevo in Tyrševo ul. išče oficir-pluninec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Dom. 222o-33a Sobo odda 8»«e-1a LMI. S Dio u <:fro al; lajanj« n»*k»v» 5 Din Najmanj}! tneeek 17 Din Opremljeno sobo itrogo seij3-irano oddam •<&iik> stalnemu gospodu. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 2162-23 Izgubljeno t>e>e ... >iu ta šifro al; lajanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 DUL Izgubil se je kratkodlaki foksterier, bel z črno liso na hrbtu in ru-javimi ušesi. Ima letošnjo znamko štev. 375 in sliši na ime Piki. Oddati proti nagradi cesta v Ro£nn dolino 14. 21231-27 Privilegovana agrarna banka a, d. v Beogradu bo nabavila karf&feko sa do 700.000 dolžnikov« Id jih prevzame po uredbi od 26. IX. 1936. S tem se pozivajo vse osebe in ustanove, ki se s tem poslom bavijo, da svoje ponudbe dostavijo banki v Beogradu ali da se prijavijo najdalje do 16. II. 1937. To ne velja za one tvrdke, ki so se že prijavile. — Točnejši podatki se lahko dobijo v inšpektoratu banke v Beogradu. Privilegovana agrarna banka a. d. Beograd. Suha drva kolobarje in najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Vsem, ki ste izkazali toliko iskrenega sočutja ob izgubi naše zlate mamice, gospe LASSBACHER MARIJE bodi tem potom izražena naša najtoplejša zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, uglednemu pevskemu zboru Glasbene Matice z g. ravnateljem Mirko Poličem za pretresljive žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 5. februarja 1937, ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda (Sv. Krištof). V LJUBLJANI, dne 3. februarja 1937, ŽALUJOČI. Mostni pogrebni zavod Občina Ljubljana Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, zlata mama, stara mama, sestra, tašča in svakinja, gospa Marija Sekula SOPROGA TRGOV. POSLOVODJE Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek, dne 5. februarja 1937, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Cesta na Rožnik št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL PmSesm Eizgee gre m potovanj® okoli sveta 12 Na srečo so kmetje kmalu opazili, kaj se godi. Popustili so vrv, da se je »Pulex« vrnil v vodoravno lego. in Mi-kec je zdaj vrv privezal bolj spredaj. To pot je šlo imenitno; komaj četrt ure je trajalo, pa je bil »Pulex« na kopnem. Iz hvaležnosti za izkazano pomoč je pro" fesor podaril kmetom vse nalovljene ribe, na kar so se vsi skupaj napotil; k vaškemu županu. INSEMRA JTE V „ JUTRU"! „Morana'4 pravo čudo! To dokazujejo vsakdanje številne zahvale. ludi Vam je potrebna, kupite jo takoj! Odpravi prhljaj, kož* ne neprijetnosti, ja^i in krepi lasišče, ustavi izpadanje las, lasje zrastejo ceio na plešastem mestn. Cena steklenici Din 40. poštnina Din 7,— Moderna Kozmetiko Split „310 KANA'*. Diplomirana v Londonu z OF GRAND FR1X IN ZLATO KOLAJNO. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d» kot tlaka rnarja Fran Jeran* Za Inaecatni det jeodgororm Aktf* Nggak Ssl z IfobUaol«.