SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za eelo lato predplaCan 15 fld., za pol leta 8 fld., sa četrt l«»a i fld., жа jedea
meiec 1 rld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 fld., ia pol leta 6 fld., za «etri leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poeiljan velja 1 fld. 20 kr. vet aa leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) vsprejema npravnlltvo ia ekspedlei]a{[v „Katol. Tiikarni", Vodnikove nllee it. 2.
Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana puma ne viprejemajo.
Vrednietvo j« v SemeniSkih olieah it. 2, I., 17.
Izhaja viak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
&tev. SO.
V Ljubljani, v soboto 6. februvarija 1897.
Imetnik ХХУ.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja dne 6. febr.)
Deželni glavar Oton Deteta otvori sejo ob V,11. uri.
Po razdelitvi raznih peticij Ho. in upravnemu odseku utemeljuje poslanec L e n k h samostalni predlog gledć zakona o zlaganji zemljišč.
V imenu fin. odseka poroča posl. V i š n i k a r o računskem sklepu kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1895.
Skupni trodki so znesli 30.021 gld. 95»/, kr., redni dohodki 10.478 gld. 531/» kr., pravi primanjkljaj 19 429 gld. 731/» kr. se je pokril iz deželnega zaklada.
Dalje so troski normalnošolskega zaklada leta 1895 znesli 355.852 gold. 46 kr., redni dohodki 25.890 gold. 79 kr., primanjkljej je znesel torej 329.961 gM. 21 kr., ki se je pokril iz deželnega zaklada v saeeku 171.592 gld. 72 kr., pri prikladah pa se je nabralo 154.521 gld. 75 kr.
Posl. vitez L a n g e r poroča o prošnji županstva v Radečah gledć podpore za popravo po nalivih poškodovanih občinskih cest ter v imenu fin. odseka po daljšem utemeljevanji nasvetuje:
Občini Radeče pri Zidanem Mostu se poleg že dovoljenih 300 gld. za popravo ceste Radeče • Mo-čilno z ozirom na nujno potrebo proti evoječasnemu povračilu od države dovoli še 800 gld., ki naj se kmalu izplačajo iz dež. zaklada. Ob jednem se dež. odboru naroča, da z vlado obravnava glede poprave in vzdrževanja bregov Save ob cesti Radeče-Podkraj.
Sprejeto.
Prošnja šol. vodstva na Vrhovem za uvrstitev učiteljske plače v III. plačilni razred je bila odklonjena. (Por. Višnikar.)
O prošnji okr. cestnega odbora v Ilirski Bistrici za podporo k preložitvi okr. ceste Globovnik-Enežak poroča posl. Lenarčič ter nasvetuje, da dež. odbor na podlagi podatkov, če mogoče, še v
tem zasedanji predloži načrt zakona, ako ne, pa vsaj v prihodnjem.
Posl. M o d i c priporoča, da bi dež. odbor predložil dotični načrt že v tem zasedanji.
Obvelja.
O načrtu zakona o vodovodni nakladi za mesto Kočevje poroča posl. baron Wurzbacb.
Brez debate je bil vsprejet naslednji načrt zakona :
§ 1. Gospodarji hišnih posestev, mimo katerih so cevi za vodovod v Kočevji položene tako, da je možno iz njih preskrbovati omenjena posestva z vodo, so .dolžni plačati vsako leto občini Kočevski v četrtletnih obrokih znesek 2 gld. od vsakega pre-bivalnega prostora svojih hišnih posestev ; pridržana pa jim je pravica, od tistega časa, ko so vpeljali vodo v svoje hiše za uporabo gostačev, zahtevati od teh povračilo omenjene občinske naklade po razmeri števila v najem danih prenivalnih prostorov.
§ 2. Pravica občine, pobirati to naklado, preneha koncem 1. 1962.
§ 3. Vodo, potrebno za domačo porabo (za pitje, kuhanje, pranje in snaženje), v kolikor ni prekoračena normalna porabna množina 80 litrov za vsak prebivalen prostor, oddaja občina brez pošeb-nega povračila; za domačo porabo nad normalno množino, potem za v druge namene oddano vodo plačati je občini pristojbino po določenem, od dež. odbora dogovorno s c. kr. političnim dež. oblastvom potrjenem ceniku.
O prošnji občine Ceplje za napravo cestne zveze med vasema Brezovica in Kralje, poroča poslanec Povše ter nasvetuje:
Prošnja se izroči dež. odboru, da zasliši o tem ondotni okr. cestni odbor ter za to cestno zvezo dovoli primerno podporo iz kredita za ceste.
O prošnji posestnikov iz vasij Maline, Brezova Reber, Osojnik, Kal, Omota in Strekljevec za izločitev občine Semič in ustanovitev samostojne občine Strekljevec, poroča posl. dr. Tavčar ter nasvetuje,
da se izroči deželnemu odboru v preiskavanje in poročanje.
Posl. Schweiger omeni:
Prošnjo, o kateri je ravnokar poročal g. poslanec Tavčar, podpisalo je mnogo posestnikov iz vseh 6 vasi, znamenje, da samostojne občine ne želi le jeden ali drugi pojedinec, ampak vse dotično prebivalstvo. Upravni odsek je to prošnjo v svojem delokrogu ugodno rešil, ko jo izroča deželnemu odboru v nadaljnje poizvedovanje. Jaz pa toplo priporočam dež. odboru, da to prošnjo vsestransko ugodno reši. Ob jednem priporočam tudi prošnjo občine Ceplje za napravo ceste do Vrtače, da ji deželni odbor nakloni kolikor mogoče zdatno podporo.
O prošnjah občin Horjul, županstva na Dobravi in posestnikov iz vasi Brezje glede osuševanja on-dotnih travnikov, oziroma brezjiške doline poroča posl. Jelovšek ter nasvetuje: Dežel, odboru se naroča, da še letos pošlje dežel, inženirja na lice mesta ter izdela dotične načrte. — Obvelja.
V tajni seji je bila prošnja vinarskega potovalnega učitelja Fr. Gombača za zvišanje plače izročena dež. odboru v rešitev; primariju dr. K. vitezu Bleiweisu se dovoli 200 gld. nagrade za njegovo 12 mesečno delovanje v hiralnici.
Prihodnja seja v sredo.
Pred petindvajsetimi leti.
n*
Narodnost in liberalizem. Znana je, parola voditelja naših kranjskih liberalcev. Bajši s Šveglom, nego z Mahničem. Ta parola je zelo stara. Ze 1. 1873 in kasneje 1874 so jo „narodni" liberalci po svoje ponavljali in se tudi ravnali po nji. „Bajši nemškutarja kot duhovna", tako jim je bilo bojno geslo.
Narodnostna ideja je bila liberalcem vedno le slepilna puhlica brez jedra, brez vsebine. Načelno
* „Slovenec" št. 2 z dne 4. jan. t. 1.
LI S T E K.
Volitev. Prelndy%
Sedaj je Avstrija prav zelo вНбпа šumečemu in vrvečemu panju, ki se pripravka, da izroji.
Sinočni „Slov. Narod".
Kmalu bomo sredi volitev. Stotine volilcev oddajale bodejo svoje glasove, da si priborijo en glas v zboru tistih, ki čestokrat, n. pr. v vprašanju celjske gimnazije, pozabljajo svoj glas — doma.
Falbi v politiki, in teh je legija, s samosvestjo svojega mojstra prorokujejo kritične dneve.
Vzduh kavarn in gostiln je poln politične elektrike, in mareikak duševni blisk reže sive oblake tabačnega dima, obdajajoče gostilniške in kavarniške politike.
Saj imajo pa tudi ti vredni sodobniki sila težko nalogo.
Izbirati treba ne le kandidate za državni zbor, temuč tudi take, kojim bi brez skrbi poverili posel volilnih mož v peti kuriji, in teh volilnih mož je samo v Ljubljani 59 1
Koliko je torej šele kandidatov ? I Nebroj I
Prijatelja imaš, zlato dušo, tvoj „po duhu in po srcu brat", toda sedaj opažaš v njegovih očeh nek tuj žar, nek nenavaden ogenj, in staviš lahko, da bo na prihodnjem shodu volilcev nastopil kot kandidat.
Tudi ti! .. .
Toda nekaj, kakor zavist, strese ti dušo in tiho praviš: „Pri Filipih vidiva se zopet". Moč prijateljstva 1
Toda ne samo kandidatje, tudi taki se že pojavljajo, ki kandidate delajo.
Tako leze tam doli mej vinskimi goricami naše Dolenjske zopet mož na svitlo, ki se liki kometu pokaže na političnem obzorju vedno za časa volitev, kakor so natančno izračunali naši politični zvezdo-znanci, ter izgine po končanih volitvah.
Politični otroci in stare politične babe prorokujejo ob njegovem prihodu vedno hude politične čase, osobito za klerikalce, ali tudi ta politični komet izgine prav brez vsake škode po končanih volitvah.
Kakor učenjaki še niso natanko dognali pomena kometov za vesmir, tako se tudi še ne pozna pomen tega moža v naši politiki, najbrže ga ne ve niti on
sam. Visoko nagrado bi lahko mož razpisal za tistega, ki bi razjasnil ta pomen, — izplačati bi mu je ne bilo treba nikoli.
Pisarji in tiskarne imajo ob času volitev dosti opravka z oklici in okrožnicami tega moža, in ko bi Koeeski danes živel, ne vprašal bi več tako patetično, kot njega dnij v svoji „Vojaški": „Kaj votlo doni?"
Toda vsi ti pojavi ne kažejo se le pri nas, temuč splošno v Avstriji.
Bližajo se volitve in dijagnoza izvedenih političnih zdravnikov, ki držijo svoj prst na žili avstrijskega ljudstva in štejejo njene udarce, glasi se: Huda neivoznost.
Sredstvo proti njej je prememba zraka. Za to pa, kakor obče znano, treba denarja, tega ljudstvu pridobiti, pa je ravno naloga onih, koje bode volilo; baš radi teh volitev pa je nervozno.
To je circulus, iz katerega ni izhoda. Tako torej ni pomoči.
Druga premoč proti nervoznosti pa je, kakor nam zatrjujejo zvedenci, mrzla voda. Mogoče, da prihodnji državni zbor avetrijske narode — polije i mrzlo vodo I
niso bili druzega, nego liberalci. V tem so bili dosledni. A narodni so bili samo, kolikor jim je kazalo v dosego liberalnih namenov. Grozno se moti, kdor sodi, da nas z liberalci veže vsaj ljubezen do našega naroda in narodnostno mišljenje. Ta zmota izvira iz naivne krotkosti in omejene kratkovidnosti nas samih. — Zgodovina naše politike in izkušnja naših dnij nam dokazujejo nasprotno. Podajmo nekaj vzgledov!
„Narod" je, kot poroča „Slovenec" dne 9. apr. 1874, psoval slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda. Ko mu ni kazalo drugače, je ta dva naša svetnika zlorabljal proti škofom in proti duhovstvu. Koliko je že napisal v tem oziru. Kakor mu kaže! — Sv. Ciril in Metod ne vstvar-jata zanj nobenega načela, marveč sta mu le
sredstvo! —
V	Vižmarjih je pri taboru dr. Razlag dne 17. maja 1869 z vso odločnostjo zahteval, da se ustanovi slovensko vseučilišče. Dr. Razlag je bil tedaj še prijatelj duhovščini in ni še izbacnil vere iz svojega programa. L. 1874 dne 26. marca je govoril že precej drugače v državnem zboru. Tedaj je dejal: „Za poldrugi milijon Slovencev bi menda ne kazalo napravljati čisto slovenskega vseučilišča" (drž. zbor 42. X. seja). In „Slovenski Narod" ni imel za to nobene besedice graje, pač pa hvali Razlaga za ta govor in govori o njegovem „zmernem predlogu."
Taka je še dandanes. Kedor potrebuje slovenskega vseučilišča zato, da bije ž njim krivično in obrekljivo kat. gibanje, ta je rabi, dasi je sam že drugo trenotje zatajuje. Samoslovenski napisi se spravijo na dan, da se obrcajo katoliški narodnjaki. Ko služi liberalizmu drugače, pa v kot ž njimi. In prejšnji gromovniki proti klerikalnemu brezdomovinstvu in zastopniki absolutne narodnosti deklamujejo o pomenu nemških someščanov.
Sv. Ciril in Metod, slovensko vseučilišče, samoslovenski napisi itd. nam dokazujejo, po čim je liberalna narodnost. „Rajši nemškutarja, nego duhovna", to geslo se je v dejanji velikokrat pokazalo. Zato so tudi nemškutarji vedno stali na strani našim liberalcem.
L. 1873 je pri državnozborski volitvi propadel blagi in značajni Košar proti združenim slovenskim in nemškim liberalcem v breškem okraju.
L. 1874 se je silil dr. Zarnik v gorenjskih in dolenjskih mestih v dež. zbor in vsled te neslož-nosti je bil izvoljen — dr. Suppan.
V	slovenjegraškem okraju je istega leta ustavljal se katol. narodnjaku dr. Sucu liberalni kandidat — Rapoc. In zmagal je nemškutar — Schmied.
Zveza liberalcev — nemških in slovenskih je bila že takrat na dnevnem redu. Za mestne volitve meseca aprila 1874 se je sestavil „neodvisni volilni odsek" iz slov. liberalcev in nemškutarjev.
Da je nepozabni koroški prvoboritelj Andrej Einspieler s svojo kandidaturo propadel 1. 1873 za državni zbor, in bil izvoljen — nemški nasprotnik, temu je bila kriva zavratna agitacija liberalnih Slovencev, ki niso mogli trpeti črne suknje. „Slovenec" piše o ti stvari, ne da bi mu bil „Narod" nasprotno dokazal: „Naši „Narodove i" so za to skrivno agitacijo vedeli in močno se krohotali, ko so izvedeli, da je Einspieler propadel".
To je v soglasju s trditvami, ki jih beremo v „Narodu" (str. 238, 1874): „Češki narod je svobodomiseln ; potomci Husitov, Žižke in Prokopa n e bodo upognili svojih glav rimskim b rezdomovince m". Umljivo nam je tudi potemtakem, da je voditelj liberalnih Slovencev iz tedanje dobe dr. Razlag v važnih vprašanjih pritegnil v dež. zboru z nemškutarji (n. pr. dnč 10. jan. 1874 z ozirom na realko za Dežmanov predlog proti dr. Bleiweisu.
Torej ni nič čudnega, če beremo I. 1874 v poluradnem „Fremdenbiattu" te-Ie besede:
„Mladoslovenci se ločujejo vedno odločnejše od starih neliberalnih voditeljev in tako se pač ne motimo, če sodimo, da je mogoče vzajemno postopanje n e m š k e u s t a v n e stranke in mladih kranjske vojvodine".
Laib. Zeitung je v svoji 152. Številki istega leta te besede hlastno ponatisnila/)
*) Da ee nam ne more niJeear očitati, ponatiskujemo jih v izvirniku: „Die Jungslovenen scheiden sich immer ent-schiedener von den alten illiberalen Fiihrern und so geben wir uns wohl keiner Chimare hin, wenn wir ein Handinhand-gehen der deutschen Verfaasungspartei der Jungen des Her-zogthums Krain fiir moglich halten".
V naših dnćh pišejo v istem smislu nemško-liberalna glasila. Nedavno smo priobčili svojim bralcem neki tak izrek iz „Grazer Tagespost". —„Vzajemno postopanje", kažejo tudi dejetva: volitev dr. Schafifer ja v dež. šolski svet, — volitev barona Berga v katastralno komisijo, volitev Višnikarjeva, opeto-vana zveza ljubljanskih Nemcev in nemčurjev z našimi liberalci pri mestnih volitvah i. t. d.
Kedor še sedaj sodi, da je našim liberalcem količkaj na slovenski narodnosti, mu ui več pomagati. Vse njihovo kričanje v tem oziru je samo agi-tatorična zvijača za liberalne ideje. Trezna, na zgodovinska dejstva oprta sodba o naših liberalcih vseh časov se glasi: „Nobenega bistvenega razločka ni mej Dežmanom, dr. Klunom, Schweglom in mej liberalnimi t. j. ,narodnimi' kolovodji prejšnjimi in sedanjimi. Ideje, ki so jim služile in ki jim še služijo, so iste, samo bojni način je različen. Obojni so odpadniki od zgodovine in izročil našega slovenskega naroda in sovražniki njegove prave sreča._
„Slovenski Gospodar/
Na Štajerskem, 5. febr.
Kaj mu je pač „Slov. Gospodarju", da se je danes tako praznično oblekel ? Sicer v skromno-lični opravi izhaja med slovenski svet, danes pa si je ogrnil tako praznično suknjo.
Trideset let časnikarskega življenja je dolga doba. „Slov. Gospodar' je lahko tem bolj pouosen nanjo, ker je od mladih nog vedno dobro služil dobri stvari. Stal je vselej požrtvovalno in odločno na braniku za narodne pravice slovenske.
Ko je 1. 1867 jel izhajati, bila je za Slovence žalostna doba. Nemški liberalizem je neusmiljeno tlačil našo domovino in vsak pojav slovenske zavesti zatrl v kalu. Takrat je bilo težko braniti narodne pravice. In „Slov. Gosp." je to težko nalogo častno izvrševal. Visoko je dvignil narodni prapor, pridno je povsod oral narodno ledino, neumorno deloval za slovensko uradovanje, slovenske šole, slovenska društva, za izvolitev slovenskih poslancev. — In da je slovensko ljudstvo na Štajerskem narodno tako prebujeno, zato gre posebna hvala „Slov. Gosp." Z mirno vestjo rečemo, da ni nobeden štajerski slov. list za narodno stvar toliko storil in pretrpel kot on.
„Slov. Gosp." je pa tudi vselej ostal zvesti sin sv. kat. cerkve in je vedno neustrašeno branil njena prava ter tudi v tem oziru opravljal narodno delo. Saj je vsak pravi Slovenec zvest svojemu Bogu, in če se Bogu izneveri, izneveri se dosledno tudi svojemu narodu, kakor je to skušnja dovolj spričala in še dandanes spričuje.
Ko je pred nekaj leti „Slovenski Narod" obhajal svojo petindvajsetletnih, so mu liberalni velikani poslali svoje spise, v katerih so liberalizem proslavljali kot neznansko pridobitev človeškega duha. Jeden izmed teh gospodov veljakov (če se ne motim, mu je zibelka tekla celo na zelenem Štajerju), je kot signaturo časa omenil, da srednjeveške pošasti, katere je liberalizem srečno zapodil v podzemeljske tmine, zopet lezejo in silijo na dan. S tem je ta gospod seveda račil označiti ojačenje krščanske ideje.
„Slov. Gospodar" more ob svoji tridesetletnici kot signaturo časa trditi, da je liberalna mora, ki je krščanskemu ljudstvu ležala celo vrsto let ua prsih in ovirala njegov duševni in materijelni razvoj, odvaljena in odgnana. Da je kršč. ideja med slovenskim štajerskim ljudstvom oživila in okrepila, je velika zasluga „Slov. Gosp.," ki je vedno, kakor trdi v svoji praznični številki, „neusmiljeno pobijal načela piškavega liberalizma, naj jih je našel med Slovenci ali Nemci ali nemškutarji." Tako je storil dotlej, tako bo delal tudi odslej.
„Slov. Gosp." je torej marsikaj storil in mnogo dosegel.
Postal je merodajno glasilo Slovencev na Štajerskem in ljubljenec našega slovenskega ljudstva. To spričujejo tudi dopisi v praznični številki, iz katerih govori občno navdušenje za „vrli naš list". — Ni čuda, saj so ta list pisali in ga vedno pišejo možje, ki so izšli iz srede našega ljudstva, ki imajo srce za ljudstvo in jedini namen, koristiti temu ljudstvu časno in večno. Nekdanjim urednikom in pisateljem listovim, ki sedaj že davne v mrzli zemlji spć, obnovimo danes hvaležni spomin, še živečim urednikom in pisateljem pa iz srca čestitamo na velikem vspehu, katerega so z listom dosegli.
Na nas je tudi, da svojo hvaležnost in svoje somišljenje i listom dejanski pokažemo. Tem večja
dolžnost je za nas, da ta list vsestransko podpiramo in širimo, ker je jediui zanesljivo in odločno katol. slovenski list na Štajerskem.
Časopisje je dandanes velemoč. — Množice iž njega željno srkajo duševno hrano in vodilna načela za življenje, zasebno in javno. Zal, da je ta velemoč z večine še vedno v rokah nasprotnikjv sv. cerkve in krščanskega ljudstva. Treba je to mogočno orožje sovražnikom izviti iz pestij in je dati v roke sinovom cerkve in krščanskega ljudstva. Tako ravnamo v smislu sv. Očeta, ki so že opetovano opominjali kristjan?, naj podpirajo, širijo in množijo le dobre krščanske liste. Zato pa proč z liberalnimi brezver-skimi listi, ki so kuga za naš narod! V koš tudi z indiferentnimi listi, ki niso ne tič ne miš! Današnji čas stavi vsakterega pred usodno alternativo: aut — aut. Ali za Kristusa — ali proti Kristusu ! Na sredi ni več prostora. In kam taki indiferentni listi v odločilnem trenotju navadno potegnejo, dobro vemo.
Ti pa, vrli „Slov. Gosp." procvitaj in napreduj! Uči naše ljudstvo, kakor si je učil doslej, in vodi je z varno roko po pravi stezi skozi sedanje nemirne in nevarne čase! Kakor doslej krepko in pogumno dvigaj staro slovensko zastavo, na kateri se blesti jedino pravo slovensko geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!" Za njim vsi, katerim je mar pravi blagor našega dragega slovenskega ljudstva !
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. februvarija.
Volitveno gibanje. Dosedanji zastopnik celovškega mesta, poslanec Dobernig, je poročal na volilskem shodu o svojem delovanju. Koncem poročila so navzoči njegovi pristaši z nova vsprejeli njegovo kandidaturo. Srečni Celovčani! — Delavci tvrdke Reininghaus v Gradcu so po deputaciji prosili ravnatelja, da se oproste od dela dne 12. marca, ko se vrši glavna volitev za peto skupino. Po našem mnenju bi bilo umestneje, da bi prosili delavci za odpust na dan prvotnih volitev, ko je treba, da je na volišču vsak volilec. Pri glavni volitvi imajo posel itak samo volilni možje. — Na shodu katoliških volilcev v Liencu na Tirolskem se je imenoval kandidatom za peto skupino dosedanji poslanec baron Dipauli. Socijalni demokratje so nameravali prirediti volilske shode v Brunecku in Liencu, kjer bi proglasili svojega kandidata. Zborovanje so jim pa popolno preprečili katoliški volilci. — Dunajski socijalni demokratje so priredili v četrtek zvečer dva shoda, na katerih so proglasili za kandidata Nemeca in Skareka. Umevno je, da se je z vso silo udrihalo po cerkvi, duhovstvu, verski šoli ter krščansko-eocijalnih zastopnikih. — Poljska ljudska stranka je izdala ravnokar svoj volilni oklic, v katerem opozarja svoje somišljenike na vspehe povodom zadnjih volitev v deželni in okrajne zastope ter jih vspod-buja, naj kot jeden mož volijo nasvetovane kandidate. Businci baje niso več zadovoljni z dosedanjim zastopnikom, marveč želć za zastopnika prošta Dolinskega. — Predarlski poslanec Kohler je izjavil, da ne vsprejme kandidature.
Deželni zbori. Nižjd-avstrijski deželni zbor je rešil v včerajšnji seji več peticij za podporo. Prošnjo židovske sirotišnice za nadaljno dovolitev dosedanje podpore v znesku 200 gld. je zbor po daljši, zelo burni debati odklonil z 29 proti 28 glasovom. Šolski odsek se je posvetoval o znanem predlogu poslanca Vergani ter sklenil, izročiti ga deželnemu odboru v poročanje. — Štajerski dež. zbor se je pečal z zakonskim načrtom gledć spremembe volilnega reda za deželni zbor. Predlog se je izročil posebnemu odseku za volilno preosnovo. Koncem seje je naznanil deželni glavar, da se vrši volitev deželnega odbora v jedni prvih sej prihodnjega tedna. — V češki deželni zbornici je sedaj na dnevnem redu zopet jezikovno vprašanje, oziroma znana , izjava namestnika Coudenhove glede jezikovne na-redbe za Češko in Moravsko. Nemški posl. Schlesinger, Lippert in sodrugi so interpelirali vladnega zastopnika v tem oziru ter zahtevali, naj jim pojasni, kako namerava vlada rešiti preporno vprašanje. Zahtevali so tudi, naj se sostavi posebna komisija, ki bo pretresavala vladno izjavo. Pričakovati je o tej zadevi zelo burnih razprav. Poslanec dr. Pacak je predlagal, naj se uvede pri avtonomnih uradih drugi deželni jezik povsod, kjer govori jedna petina prebivalstva isti jezik. — V ime moravskih čeških poslancev je utemeljeval poslanec Tuček predlog češkega kluba, naj se predloži cesarju spomenica
gledć izposlovanja državnopravne samostojnosti dežela češke krone. Predlog se je izročil odseku 18 $lauoy. S tem se ne strinja centrum in pa nemški klu|>. — Gališki deželni zbor je vsprejel na predlog Šolskega odseka resolucijo, v kateri se zahteva, da se na levovskem učiteljišču ustanovi posebni tečaj Z» židovske veroučitelje. Konečno se je rešilo več predlogov glede uravnav raznih galiških rek.
Ogerska poslanska zbornica. V jedni zadnjih sej poslanske zbornice je predložil finančni piinister Lukacs načrt zakona glede odprave male loterije s 1. avgustom 1897 in uvedbe razredne loterije. Ogerska vlada hoče s tem odvrniti nevarnost, ki preti z malo loterijo nižjemu ljudstvu, vendar pa noče odtegniti židovskim Špekulantom popolni »zaslužek«, kajti v načrtu ee zahteva, da se mora oddati razredna loterija proti letni najemnini vsaj 1,200 000 gld. koleka in pristojbin prosto. Ako pomislimo, da bodo podjetnik ia njegovi pod-podjetniki iskali morda ravno toliko dobička, potem pač ne bo odstranjeno težavno breme, ki do-naSa židovskim kapitalistom mastnih dobičkov. —
V	isti seji je odgovarjal ministerski predsednik baron Bauffy na interpelacijo posl. Košuta v zadevi potovanja grofa Muravjeva in zunanje politike. Odgovoril v meritornem oziru sicer Banffy ni ničesar, pač pa le zavračal izvajanja poelančeva. Izjavil je |e, da potovanje prav nič ne vpliva na zunanjo politiko. Obisk grota Muravjeva v Berolinu je po ministrovem mnenju le dokaz, da vladajo mej Rusijo in Nemčijo najboljše razmere, kar pa najugodneje vpliva na razmerje napram avstro-ogerski monarhiji.
Primanjkljej pri milenijski razstavi.
V	včerajšnji seji poslanske zbornice v Budimpešti je predložil trgovinski minister načrt zakona glede pokritja izgube pri vlanski milenijski razstavi v znesku 550.000 gld. V načrtu se minister pooblašča, da pokrije ta nedostatek iz blagajniških preostankov, ob jednem pa naglaša, da niso konečno zaključeni še vsi razstavni računi, in je toraj mogoče, da se omenjena svota še prekorači. Svojedobno smo tudi mi izrazili mnenje, da primanjkljaj najbrže ne bo tako „neznaten", kakor se je zatrjevalo v uradnih listih. Največja krivica je pa pri tem še to, da odpade velik del teh nepotrebnih troškov na Hrvatsko, katera je pri vsej stvari popolno nedolžna.
Mladoturško propagando v inozemlju si prizadeva turSka vlada v zadnjem času bolj kot kdaj, popolno zadušiti. Na sultanovo povelje je odposlala vlada več višjih dostojanstvenikov v Pariz in London z nalogom, da uplivajo pri podpirateljih mladoturSkega gibanja. Poleg raznih bogatih daril, ki so namenjena vsem, ki se odzovejo pozivu turške vlade,se obljubuje turšk. podanikom popoln spregled zaslužene kazni, kakor tudi dobra služba pri turških uradih. Vaba je sioer lepa, s katero meni sultan odvrniti prej ali slej pretečo nevarnost, toda zviti pristaši tajnega mladoturškega odbora se najbrže ne bodo dali vjeti na take limanice, ker so napolnjeni s prevelikim sovraštvom nasproti sedanjemu zistemu v turškem cesarstvu, in ker jim je iz dosedanjih skušenj le predobro znano, kako izpolnuje vlada dane obljube. Strah in nevarnost se d& odvrniti le s pametnimi preosnovami, s katerimi bi se zadovoljilo krščansko prebivalstvo, ki je gotovo najboljša opora vsemu redu.
Razgled po slovanskem svetu.
Novo podjetje na slovanskem jugu.
(Konec.)
Drugi članek (str. 32—55) „Leon XIII. i zjedinjenje crkava na istoku" podaje pregled vzhodnih cerkvi, zjedinjenih in nezjedinjenih. Tukaj so nekatere pomanjkljivosti, u. pr. armenskega patrijarha ne imenuje ruska vlada, marveč voli ga v ta namen sklican zbor in potr juje turška vlada. — Pri Koptih, pravi, da je Leon XIII. 1. 1824 hotel obnoviti patrijarbat, a se mu ni posrečilo, prezrl pa je popolnoma, da je to izvršil Leon XIII. z apostolskim pismom od 27. grudna 1895.
V drugem delu nam kaže pregledno, katerih načel se je držala rimska cerkev nasproti jutrovcem pod okrožnico „Orientalium dignitas" in katerih sedaj.
Tretji članek, prav zanimiv, je nadaljevanje in konec potopisne črtice: Razgovor med pravoslavnim metropolitom in katoliškim duhovnikom, v katerem se razpravlja, kako je v prvih stoletjih na vzhodu in zahodu bila ista liturgija, a ko so nehala preganjanja, trebalo je bilo vsled drugačnih razmer
prevstrojiti obrede in te reforme so provzročile razloček med zahodno in vzhodno liturgijo, ne v bistvu, ampak v zunanjih oblikah.
Četrti članek je zopet dijalog: „Bratski razgovor o grčkome odiljenju ili poziv na zjedinjenje" — poljuden pogovor med katoliškim duhovnikom in pravoslavnim igumanom o strpljivosti in „izpremem-bah" v veri v katoliški ferkvi.
Mično in poučno je pisan peti članek (str. 92 do 103): „Bogojavljenje (Trije kralji) u istočnoj i zapadnoj cerkvi"; samo bi želeli slišati nekaj več o veličastnih obredih in molitvah vzhodne eerkve ua ta dan.
Od str. 104—134 je obširna in navdušena poslanica križevskega grškokatoliškega vladike o lepoti vzhodnega obreda.
Na str. 135—136 je kratek pa znamenit članek : „Crkveni razdor i socijalna demokracija," ki bi pač moral marsikomu odpreti oči. V poročilu na lanski socijalistični shod v Londonu, pravijo namreč hrvaški socijalni demokratje, da vzlasti cerkveni razkol obeta veliko koristi za soc. demokracijo.
Naposled nam 2. zvezek podaja kratko poročilo o tristoletnici zjedinjenja rusinske cerkve in pa dve književni poročili.
Iz tega pregleda se vidi, da je berilo dokaj raznovrstno in primerno izbrano.
Ker nam je zelo na srcu ideja, katero zastopa „Balkan", bodi nam dovoljeno dostaviti še nekoliko dobrohotnih, splošnih opomb.
1.	Ker ima „Balkan" opraviti z jutrovci, mora vpoštevati tudi njihovo stališče. Zatorej naj se njegovi pisatelji kolikor mogoče ozirajo na vzhodue, pravoslavne pisatelje, zlasti ruske. Sklicevanje na katoliške učenjake pri orijentalcih ne izda veliko. Ako imajo vzhodni učenjaki tu in tam napačno mnenje, treba je to stvarno in mirno zavrniti in pokazati neosnovanost.
2.	Zatorej je želeti, da bi „Balkan" prinašal poročila, ali vsaj seznam onih del, ki se tičejo njegovega predmeta, zlasti srbskih in ruskih. Tako ravna tudi „Bessarione" in s tem si pridobiva za prijatelje tudi one, ki se sicer ne brigajo za cerkveno vprašanje, a se drugače zanimajo za erijen-talne študije.
3.	„Balkanovi" sodelovale! naj bi tudi pozitivno obdelovali zaklade jedne in druge cerkve n. pr. zgodovinska, liturgična, literarna, umetniška vprašanja itd.
Na ta način bi si „Balkan" znal pridobiti še drugo zaslugo, namreč da bi pospeševal na slovanskem jugu skupno in solidno znanstveno delovanje. Vkljub nekaterim izvrstnim delom, je vendar cerkvena znanost na slovanskem jugu še na slabih nogah. — Pravi se, da se znanstvena dela ne morejo razpečati in zatoraj malokdo kaj večjega piše. Ker se pa malo izdaja, posegajo tudi oni, ki bi sicer kupili domača dela, po ptujih proizvodih.
Politična in cerkvena razdvojenost strogi vedi ne škoduje, marveč jo včasih še pospešuje. Oglejmo si naše sosede Nemce 1 Niti politično, niti versko niso zjedinjeni, pa vendar kako se je razmahala nemška veda I
Med katoličani in protestanti je pač načelno nasprotje mnogo večje; kakor na slovanskem jugu med katoličani in pravoslavnimi, a vendar na Nemškem imajo jedni in drugi velike zasluge za vedo. Zakaj ne bi pri nas bilo tako ?
Res je, mi smo tudi jezikovno razcepljeni, a to ne more delati posebne ovire. Ne bo sicer mogel vsak Slovenec pisati hrvaški ali Hrvat slovenski, a knjige že lahko razumemo.
Maloštevilni smo, to je tudi res. Tega ne bomo nikdar dosegli, kar so vstvarili Nemci ali Francozi. Ali ravno, ker nas je malo, moramo se v znanstvu tem bolj zbližati. Ako bi se na Slovenskem razpe-čalo vsaj toliko hrvaških in na Hrvaškem vsaj toliko slovenskih znanstvenih knjig, kakor sedaj nemških in laških, ne bi bili založniki v nevarnosti. — Le na ta način je mogoč višji znanstveni vzlet na slovanskem jugu.
4.	„Balkan" sedaj izhaja v nedoločenih obro-kih. Boljše bi morda bilo, da se spremeni v četrt-letnik. — Le tako se more nadejati stalnih naročnikov.
To so naši skromni nazori.
„Balkan" pa potrebuje tudi gmotne in duševne podpore.
Krščanska ljubezen, narodno sorodstvo in klic najvišjega pastirja nas opominja, da podpirimo tako važno podjetje.
Nad divjimi strastmi, ki besne na slovanskem jugu, naj vzdiguje „Balkan" svojo čisto zastavo, ne meneč se za roganje razdivjane drhali. Iu vsi, ki so dobre volje, katerim je na srcu sreča narodov, kateri vedo ceniti vrednost Kristusovega nauka in nalogo njegove cerkve, naj se zbero v to idejalno kolo. —
Ko verne Slovence seznanjamo s tem podjetjem, priporočamo jim, da si naročć „Balkan". Pisan je gladko in poljudno, da ga bo lahko razumel tudi oni, ki se ni natančneje pečal s hrvaščino. Naročuje se v knjigarni Antona Scholza v Zagrebu in stane vsak zvezek 60 kr.
Višji Vladar pa, ki ravna usodo narodov, naj dodeli, da se izpolni srčna želja njegovega namestnika, in naj blagoslovi delo onib, ki sodelujejo za vresničenje visoke ideje, da se izpolni, kar moli katoliška cerkev latinskega obreda v osmini Treh kraljev: „Omnes nationes venient a longe, portan-tes munera sua".
Tedenski koledar.
Nedelja, 7. februv.: 5. po razglaš. Gosp. evang. Prilika o dobrem semenu. Ponedeljek, 8. febr.: Janez Mat. Torek, 9. febr.: Ciril Aleks. Polona d. m. Sreda, 10. febr.: Školastika d. C e-trtek, 11 febr.: 7 ustan. Služ. D. M. Petek, 12. febr.: Evlalija d. Sobota, 13. febr.: Katarina Ric. — Lunin spremin: Prvi krajec 9. febr. ob 8. uri 23 m. zv. — S o 1 n e e izide: 10. ob 7. uri 15 m.; zaide ob 5. uri 14 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. iebruvarija.
(Zakrij si, Ljubljana, belo lice!) Na naš članek pod tem naslovom odgovoril je seveda predvčerajšnji »Slov. Nar«. Mi s »Slov. Nar.« o tej stvari ne mislimo debatirati, govorili smo le k slovenskemu — narodu, ki smo ga opozarjali na pretečo, eramotečo ga nesrečo. Nismo se bili sicer poprej informirali na »kompetentnem« mestu, vendar pa niti »Narod« ne bo tajil, da je nameravani fa-možni »zavod« že javna tajnost, da se vzlasti v poslednjem času v viSjih in nižjih slojih v obče govori o njem in se sosebno v prizadetem šentjakobskem mestnem okraju za ljudsko izjavo proti taki nakani nabirajo podpisi. Mi tedaj ogromni večini ljubljanskih meščanov nismo razodeli nič novega. Pohujšanje ljudstva ne pade na nas, ampak na tiste, ki jim je ljubljansko občinstvo izročilo častni nalog, čuvati nad njega blagrom in — častjo. Vsekako bodemo mi svojo kritiko ložje zagovarjali, kakor pa kompetentni »činitelji« faktum sam, ki smo ga mi kritikovali. Tedaj, gospoda, le naravnost! Ako ste v stvari z nami, krepko nam pritegnite in obvarujte naše mesto sramote velikih modernih mest. Ako se pa z nami tudi v tem vprašanju ne strinjate, potem pa svoje mnenje brez ozira na bližajoče se volitve odkrijte slov. svetu in se nikar ne skrivajte za — mestni magistrat in njega »nekompetentnost«, soditi o tej stvari. Zofisti niso vselej dobri juristi. Mestni magistrat, ozir. mestni zbor je v tej zadevi — razun državnega pravdništva — edini kompetentni »či-nitelj«. Zgolj od njega je zavisno, ali se ustanovi nameravani »zavod«, ali pa zabrani. Zakon zoper vlačugarstvo za mesta sploh in za Ljubljano posebej nima nobene izjeme. Kakor zunaj po deželi orožniki, uprav tako ima v avtonomni Ljubljani za javno nravnost skrbeti policija. Ta pa je v rokah mestnega magietrata. Ta je tedaj odgovoren tudi za to, kar bi v tem slučaju policija morala prezirati. Z nekompetentnostjo tedaj ni nič! Toliko, da se razumemo. Mesto puhlega pretvezanja naj kompetentni »činitelji« skrbć rajši za to, da nameravani »zavod« ne bo monumentum aere per-enius, ki bi se na njem »blestela« na vekoveke tudi njih imena I
(Liberalna sleparija.) Liberalni župan v St. Petru na Notranjskem se je očividno na — Mažar-skem učil, sestavljati volilske imenike. Vpisal je namreč v imenike po alfabetičnem redu cel koš imen — toda brez natančnih adres. Kraj bivanja, vas, je sicer navedena, anijedna hišna številka. Ker se imena v ondotnem kraju pogosto ponavljajo, tedaj prav za prav nihče ne ve, jeli vpisan v volilski imenik ali ne in volilna komisija bi po tem takem na dan volitve lahko poljubno šarila in odklanjala volilce, ki jej niso pogodu, češ, ta ni vpisan, to je druga oseba istega imena, koje ime stoji v
volilskem imeniku. L euo besedo: Vrata so odprta vsaki volilni slepariji. Pa naj še kedo reče, da liberalci niso povsod enaki, in da pri nas ni pravih liberalcev I Samo ob sebi je umevno, da se zoper to sleparijo vloži pritožba. Na tak način si volilne pravice pač krasti ne pustimo, saj nismo še, hvala Bogu, na — Ogerskem! — Upravna oblast mora v takem slučaju odrediti, da se redno napravljeni volilski imeniki z nova razpo-ložijo. Vse somišljenike pa opozorimo znova, naj takoj pregledajo volilske imenike, zlasti tam, kjer je liberalen župan, ker je mogoče, da je označena sleparija iz Ljubljane liberalnim županom nasvetovana. Ponavljamo : Vsa pravna pojasnila v volilnih zadevah daje brezplačno tajnik osr. volilnega odbora dr. Ivan Susteršič, advokat v Ljubljani. Naj se somišljeniki v vseh takih slučajih takoj obrnejo nanj. Največjo pozornost in odločnost priporočamo zlasti somišljenikom v Trebanjskem in Notranjskem kmečkem volilnem okraju, kajti tu bode glavna borba in liberalna stranka koncen-truje tam vse svoje sile. Caveant coLsules! C e naši storijo svojo dolžnost, je naša zmaga t u d i t a m g o t o v a !
(O zdravji dr. Josipa Stadlerja,) nadškofa vrh-bosanskega, se nam poroča iz Sarajeva: „Minuli teden je bil za našega nadškofa pretežak. Vsled silnega kašlja — broncbytis — ni mogel ne spati, ne jesti, da ni samo neizrečeno trpel, ampak tudi popolnoma opešal in onemogel. Mi smo že skoro vse upanje izgubili. — Ali, hvala Bogu, od nedelje se je bolezen popolnoma na bolje obrnila. Presvetli more spati, precej jesti, manj kašlja in moč ee mu povrača. Ako tako ostane, gotovo ozdravi. Zdravniki pravijo, da mora za dva, tri mesece iz Sarajeva v blago dalmatinsko podnebje. Sklenil je, da gre, ko bo mogel." — Bog daj, da se vesela nada gospoda poročevalca kmalu uresniči!
(t Julij baron Born.) Včeraj je > Brigtonu na Angleškem nanagloma umrl znani tržiški baron Born, star 58 let. Zapustil je eno hčerko in dva sinova. „Laib. Zeitung" pravi, da si je pridobil mnoge zaslug za povzdigo industrije na Kranjskem, in upa, da bodeta sinova nadaljevala njegovo delo. Je že prav, da o umrših ne govorimo slabo, a pretiravati tudi ne smemo njihovih vrlin. Kolikor je nam znano, Tržičanov ni osrečil, ko je prišel med nje, ampak je hotel marsikoga le izpodriniti — z rodne zemlje. Mi želimo, da bi sinova ne nadaljevala takega dela 1 Sicer pa, Bog mu bodi milostiv !
(Benefica gospodične Ševčikove.) Na korist divni naši primadoni gospodični S e v č i k o v i predstavljala se bode jutri opera „ R i g o 1 e 11 o ". Vsak prijatelj slovenskega gledališča ve, da je gospodična Sevčikova jako nadarjena, neumorna umetnica, na katero je slovensko gledališče po pravici ponosno. Gospodična Sevčikova je ljubljenka »sega občinstva in zato ni dvoma, da jej to izkaže svoje priznanje in svojo zahvalo z obilnim obiskom njene benefice.
(V Šentvidu na Dolenjskem^ so vlomili v noči od 3. do 4. t. m. dosedaj neznani uzmoviči v hišo tukajšnjega g. beneficijata Simona Pristova. V hisi je ReilTeisenova posojilnica, kateri je g. beneficijat blagajničar. Kolikor do sedaj ugibljemo, doSli so od šolske strani na dvorišče, s ponarejenimi ključi v hišo in v sobe v pritličju. Tu se je vršila po-skušnja z dleti, sekiro itd. nad hlapčevo skrinjo. Menda le denarja iščoč, so pustili obleko, čevlje in drugo pri miru. Saj bi bilo tudi nevarno to odnašati, posebno pa Se, če bi bili domaČi tatovi. Kakor dozdaj vemo, odnesli niso prav nič. Desna soba, kjer je »verthajmerica«, jim ni diSala, morda niso imeli orodja do nje. Iz jeze se je tatovič znesel nad Sipo zunanjega okna. Torej niti življenja niti premoženja si ne bomo veC s vesti. Pravi plod socijalne demokracije, ki hoče vse »zglihati«.
(S Krasa) 4. febr. Posvečenje novega krškega škofa se bo vršilo dne 7. t. m. Tako se lahko reče o novoimenovanem škofu, čegar povišanje je silno vzradostilo vse pristaše pravcatih katoliških načel, „Boma locuta, causa finita", Rim je govoril in pravda je končana glede pravih katoliških načel. Kakor vselej neomadeževan, je novi škof izšel tudi iz te trde borbe s slovenskimi zagrizenimi liberalci zmagoslavno, ker Rim je govoril kot zadnja prizivna stopnja. Darovi, ki novoimenovancu prostovoljno prihajajo od strani duhovščine, med katerimi je tudi krasno in bogato vezan slovanski missale (glago-Ijaški), kakoršnega edinega Rim odobruje, pričajo, kako zelo je priljubljea novi škof, zlasti slovenski duhovščini na Goriškem, • ne le svojim ožjim somiš-
ljenikom, kakor bi dala rada „Soča" svetu razumeti. Pa tudi čudi se svet čudu golemu! „Slovanski mis -sale" pa „zagrizeni latinizator", kakor so nedavno razupili a Ia „Slovanski svet" slovenski liberalci, mons. dr. M., kako se neki to vjema ? 1 To vganko naj rešijo tisti, ki so ga imenovali zagrizenim lati-nizaiorjem, kakor že sploh razupivajo naše škofe li-)eralni slov. matadorji 1 ? Trd oreh — kostenec — za liberalce, kaj ne ? 1 — K svečanosti so povabljeni vsi sorodniki, katerih ima mons. škof dr. M. v mnogih krajih. Eden brat, daear, je v slovenski Bistrici na Štajerskem, eden je pri topništvu v Zagrebu, ognjiščar (Feuerwerker), eden je c. kr. orožnik v Dalmaciji, eden je poročen na očetovskem ddmu v Kob-dilju, ki je pa žal da ravno kar za smrt bolan, in najmlajši je še samski domu. Ena sestra je poročena v iojanu pri Trstu, čije mož se je lani ponesrečil, >adši v globoko jamo blizu doma. Dve sestri ste pa poročeni v Branici. Oče novega škofa so umrli pred ravno petimi leti, mati pa še žive doma. Da, res jlagor materi, ki je rodila takega sina! Nihče se ne spominja, da bi kateri kraški rojak kedaj kje >ostal škof, zato je to imenovanje kot prvo tem bolj zanimivo. Novemu škofu pa veljajo kot božjemu izvoljencu Kristusove besede, katere je govoril on svoje dni aposteljnom, rekoč: „Quia ego elegi vos, et non estie de hoc mundo, propterea odit vos mun-dus!" Zato pa Ga mi, ki spoznavamo jednako Njegova načela, tem bolj cenimo ter globoko spoštujemo, ter kličemo na dan Njegovega škofovskega josvečenja: „Na mnogaja leta naj vodi On kot dober pastir svojo čredo, naše brate Hrvate v krški škofiji, po dobri paši, na čast cerkvi, nevesti Kristusovi! Fiat! Fiat!" Kmalu po posvečenju bode obiskal novi škof svoj rojstni kraj Kobdilj - Štanjel, cjer se Mu bode napravil prav slovesen sprejem od strani ljudstva in starešinstva. Bog Ga ohrani in obvaruj, Mu vošči izmed mnogo Njegovih Česlilcev
Jeden sosed-duhovnik.
*
* *
(Iz Konjic) se nam piše dne 5. svečana: Naše „Katol. - polit, društvo" je v nedeljo (31. jan.) obhajalo 26. obletnico svojega obstanka. Pri tej priložnosti je dosedanji državni poslanec gosp. prof. Robič bil poročal svojim mnogoštevilnim volilcem. Ti so bili z njegovim poročilom tako zadovoljni, da so mu soglasno izrekli zahvalo za njegovo možato in dosledno zastopanje, ter ga prosili, da vsprejme njihov mandat še pri bodoči volitvi. G. poslanec je temu rad pritrdil, posebno še zato, ker se mu prepuščajo „proste roke", da se v bodočem državnem zboru objame onega kluba, kateri bo njemu najbolj ugajal. Potem se je vsprejela času primerna resolucija, ki izreka „Slov. društvu", ki je doslej vodilo volitve, svoje priznanje, a terja od tijega, da za bodoče volitve stavi le takih kandidatov, ki bodo stali na stališču označenem v zadnjem skupnem pastirskem listu avstrijskih škofov. Ta resolucija se je priobčila na volilnem shodu ali zboru zaupnih mož, katerega je „Slov. društvo* bilo včeraj sklicalo v Celje, ter se je zapisala v dotični zapisnik, predno so se stavili kandidatje za celjsko kmečko skupino, kakor za peto kurijo. Upamo, da ne ostane samo na papirji. Prav pomenljiva je še tretja resolucija, ki se je vsprejela z veliko radostjo. Sklenila se je posebna prošnja do premil. knezoškofa Mihaela v Mariboru, da Sv. Očetu k bližnjemu nastopu XX. leta na prestolu Sv. Petra naznanijo nežna čutila najglobeje udanosti in neomahljive pokorščine do Sv. Stolice. Društvo šteje okoli 270 udov iz raznih stanov.
(„Bauernbund" na Rudi.) S Koroškega, dne 4. februvarija: Dne 2. t. m. je zboroval „bauernbund" na Rudi. Zbral se je tam ves bauernbun-dareki generalštab, v njegovi sredi zlasti mnogo učiteljev, od Beljaka do Spodnjega Dravberga. Od naše strani sta bila na shodu gospoda Treiber in Pod-gorc, ki sta bauernpuntarske govornike, ki so, kakor vselej, ostro napadali našo stranko, zavračevala z opazkami in prišla tudi do besede. Zborovanje je trajalo sedem ur, od s/41. do 8. ure. Iz razprav bi bilo samo omeniti, da se je Franc Kiršner sam postavil zopet za kandidata v celovško - velikovškem okraju. Upamo, da si bo vsak slovenski volilec dobro ogledal tega moža ter mu nikoli ne dal glasu !
(Slovenski politični shodi na Koroškem) Iz Celovca, dne 5. februvarija: Naše katoliško - politično društvo je imelo minule dni pet javnih shodov, ki so se vsi dobro, nekateri prav sijajno obnesli. Zborovali smo: Dne 31. januvarija na Lečji
Gori ob Pokrčah in na Dravi ob baškem jezera. Le-tu so govorili gospodje Legat, Grafenauer, Weis in GAbron ob prav mnogobrojni udeležbi. Na sveč-nico predpoludnem je bil shod v Kapli ob Dravi. Govorili so gospodje Legat, Stih in Kandut. Popoldan istega dne smo zborovali v Borovljah. Ta shod je izmed najzanimivejših, kar smo jih do sedaj imeli. Udeležili so se ga tudi nasprotniki. Govorili so gospodje Legat, Kandut, Rozman in prof. Kovač o naših narodnih iu gospodarskih vprašanjih. Navzoč je bil tudi jeden najglavnejših nasprotnih agitatorjev Spodnjega Roža, gospod Jožef Kraenik iz Svetne vasi. Segal je govornikom z raznimi, več ali manj „duhovitimi" opazkami v besede. Ker mu je gospod kaplan Rozman takoj, in sicer zelo ognjevito ter krepko odgovarjal, nastal je prav zanimiv „dvoboj", ki je obudil deloma obilo smeha, deloma burno pritrjevanje. Prišel je pozneje do besede tudi gospod Krasnik, vlekel je ua dan pa take stvari, da gospoda Legat in Rozman nista imela težkega sta-lišča, ko sta ga zavračevala. Shod je trajal štiri ure. Ves čas mirni so poslušali v nepričakovanem številu došli udeleženci in sledili z največjo pazljivostjo govorom in „praskam". Po shodu je bila prijetna prosta zabava. — Na sv. Blaža dan je bil shod v Slov. Plajbergu, kjer sta gospoda Rozman in Stih govorila o našem gibanju. Naj bi le vsi shodi obrodili dobrega sadu !	—rn—
(Usmiljene sestre za celovško bolnišnico.) Iz Celovca, 5. febr.: Kakor znano, se koroško krščansko ljudstvo že več let poteguje za to, naj se v celovški dež. bolnišnici upeljejo usmiljenesestre za po8trežnice. Liberalno-nacijonalna večina deželnega zbora je ta predlog doslej vedno odklonila. — Stavil ga je znova in v današnji seji dež. zbora z izvrstnim govorom utemeljeval posl. Grafenauer. Utemeljeval ga je zlasti oziraje se na fin. stran predloga, ker bi bila postrežba po usmiljenih sestrah ceneja, nego je pa ona po sedanjih postrež-nicah. Predlog so izročili fin. odseku.
(Stenjevaški roparski morilci.) Iz Zagreba se poroča: Danes, 5. t. m. se je objavila obsodba proti stenjevaški roparski tolpi. Izmej 14 so obsojeni v smrt na vislicah trije zločinci, namreč Mih. Bre-zovič, Vid Petrek Polašak in Mih. Vukanič. V dosmrtno ječo so obsojeni trije, ostali pa kaznovani s zaporom od 10 do 20 let. Smrtna obsodba prvih treh se izvrši jutri zjutraj ob 8. uri.
(Naj ne ve levica, kar da desnica.) Te dni je prišla v zakristijo cerkve presv. Srca Jezus, v Parizu neka žena in vprašala, kje je p. Lemius. P. Lemius pride in vpraša, kaj želi, misleč si pač, da prosi milega daru. Zenica mu da zavitek. Pater ga razvije in notri je bilo pet tisočakov. Čude se gleda ženo. „To bodi za vaše delo," pravi ženica; „prihranila sem si z varčnostjo!" — „Kako pa vam je ime, kje stanujete?" povprašuje p. Lemius. „Cemu
to?" — „To že v<5 Bog!" In šla je.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 8.—13. februvarija.) Na Kranjskem: 8. v Gorenj. Logatcu; 9. v Boštajnu, Grahovem, Zagorju (za Savo), Mengšu; 12. v Motniku. — Na Slov. Štajerskem: 8. v Dobrni; 9. v Konjicah, Pilštajnu; 10. v Sent Jurju._
Društva.
(Katoliškemu društvu za mladeničev Ljubljani) 80 darovali gg.: Neimenovana dobrotnica 25 gld.; Fr. Birk, stolni vikar, 15 gld.; A. Kalan, stolni kanonik, 11 gld.; A. Vodnik, kamnoseški mojster, A. Zupančič, semeniški profesor, in E. A. po 10 gld.; I. Gnjezda, c. kr. profesor, 9 gl.; dr. S. Elbert, stolni kanonik, 7 gl.; dr. J. Lesar, alojzijeviSki vodja, dr. G. Pečjak in K. Pollak, veletržec, po 5 gld.; I. Bozman, častni kanonik in neimenovan dobrotnik po g. Fr. Birku po 3 gld.; V. Eržen, uršulinski špiritual, dr. 1. Ja-nežič, semeniški profesor, dr. L. Klofutar, stolni prošt, A. Kržič, c. kr. profesor, A. Kukelj, župnik, in neimenovan dobrotnik po 2 gld.; neimenovan dobrotnik 1 gld. 50 kr.; Apolonija Gnjezda, Karo-lina Gnjezda, Ana Gnjeiri*. J. Gruden, zlatomašnik, A. Janežič, koncipist pri fin. ravn., M. Mrak, stolni vikar, M. Tavčar, vpok. župnik, I. Vrhovnik, mestni župnik, in neimenovan dobrotnik po 1 gld.; neimenovan dobrotnik po gosp. M. Bulovcu 50 kr. — Društveni knjižnici so podarili več primernih knjig nekateri udje društva in vč. g. dr. Fr. Perne, gimn. katehet v Kranju. Časnike sta pošiljala društvu vč. gg. V. Eržen in A. Kržič. — Mili Bog povrni stotero vsem dobrotnikom I
(Družba s v e t. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imela svojo 99. vodstveno sejo dne 27. januvarija t. 1. v družbenih prostorih „Narodnega domu". Začetek ob '/,3. uri. — Navzočni:
Tomo Zupan (predsednik), dr. Drag. vitez Bleiweis-Trsteniški, Anton Koblar (blagajnik), Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Iv. Svetina in A. Žlogar (tajnik). — Bešiie so se razne prošnje ter vsprejeli predlogi glede prezidavanja šol. poslopja v Trstu. Ko se vsprejme v znanje poročilo o tekočih dopisih in odobre nasveti glede dobave gmotnih sredstev za družbo, zaključil je prvomestnik sejo ob */j6. uri zvečer.
(Dobrodelni v e n č e k,) ki ga je priredilo prvo občno podporno društvo za upokojene uradne sluge dne 28. januvarija t. 1., prinesel je društvu Čistega dobička 30 gld. 89 kr. Odbor si usoja ča-stitim dobrodelnikom in prijateljem izreči najtoplejšo zahvalo in prosi, da svojo blagonaklonjenost ohranijo društvu tudi v prihodnje.
Narodno gospodarstvo.
Gnojenje travnikov.
Pri nizkih žitnih, nasproti pa razmeroma visokih cenah živalskih pridelkov obrača poljedelec v svrho dosege večjih dohodkov vedno večjo pozornost na živinorejo. Pomnoženje števila živine je pa le tedaj možno, ako se skrbi ob jednem za pomnoženje in zboljšanje krme. To ee pa najceneje doseže z boljšim gojenjem travnikov. Ti poplačajo uporabljen trud in stroške v veliko obilniši meri kakor polje, in mu dajajo pri ceneji gnojitvi več in boljše krme, ne da bi zahtevali skrbnega obdelovanja in popolnega gnojenja, kakor njive. To so jasno pokazali večletni poskusi na travnikih grofa Hoensbroech-Turnicb. Nepognojeni so dali ti travniki na jeden ha po 146 52 stotov sena s.7 91 odst. beljakovine, 1*91 odst. maščobe in 0 30 odet. fosforne kisline, pognojeni pa 266 stotov sena z 11.46 odst. beljakovine, 2-57 odst. maščobe in 0*57 odst. fosforne kisline. Ako se primerja količina beljakovine in maščobe, se razvidi iz teh številk, da je glede vrednosti krme 100 stotov sena z gnojenih travnikov ravno tolike vrednosti, kakor 144 stotov sena z nepogno-jenih travnikov. Ako se ozira na večji pridelek, pokaže se razmerje mej krmno vrednostjo sena nepo-gnojenega travnika z ono sena pognojenega travnika kakor 146 5: 383, ali z drugimi besedami: Poljedelec zamore prehraniti s senom pognojenega travnika 21/« krat več živine, kakor pa z onim z ne-pognojenega travnika.
Analiza teh dveh vrst sena nam pa nadalje kaže, da hrani v sebi seno s pognojenega travnika skoro še jedenkrat toliko množino fosforne kisline, kakor pa seno z nepognojenega travnika. S krmo pognojenega travnika nudimo živini v veliko večji množini v ohranjenje potrebno fosforno kislino, s katero zamoremo vzgojiti močnejo in za delo bolj zmožno živino. V kolikor se ne uporabijo te množine fosforne kisline za tvorjeuje živalskega telesa in za proizvajanje živalskih snovij, nahajajo se zopet v gnoju, čegar vrednost se s tem pomnoži. Toda ne pospeši se samo pomnoženje fosforne kisline v gnoju x gnojeniem travnikov s Tomaževo moko in kaini-tom, marveč doseže se tudi pomnoženje kalija in dušika. Poslednje je tem večje, čim bolj se pospešuje rast sočivja s trajnim gnojenjem s kalifosfatom.
Gnojimo torej dobro naše travnike, tedaj zamoremo dovesti tudi njivam več hlevnega gnoja z večjo gnojilno močjo. Pri travnikih z višjo kulturo se lahko omeji gnojenje na nadomestilo za množino kalija in fosforne kisline, ki se je odvzela po košnji; pri ne-gnojenih travnikih treba je bolj pognojili, tu je treba pomnožiti moč zemlje. Množina potrebnega kalija ravna se splošno po kakovosti zemlje; na ilov natib travnikih zadostujejo 4 dvojnati stoti kainita na jeden hektar, mej tem ko potrebuje zemlja, v kateri je le malo kalija, dvojno mero. Za vse travnike brez izjeme pa je določiti moč gnojenja s fosforno kislino v prvem letu na 6 do 8 stotov Tomaževe moke na hektar. V poznejših letih bodeta zadostovali za gnojenje dve tretjini, mej tem ko se pozneje omeji to samo na redno nadomestilo.
Mnogo posestnikov travnikov pa žal opusti ope-tovano gnojenje, ker so napačnega mnenja, da so preskrbeli s prvoletnim zadostnim gnojenjem travnik za več let dovolj z redilnimi snovmi. To postopanje je tembolj zavrniti, ker se s tem z nova zatre razvoj dobrih trav in dobrega sočivja, ki se je dosegel v prvem letu, in s tem zmanjšuje prinos. Vsakoletno gnojenje travnika sme le tedaj izostati, ako je dobro pognojen in je dobil v prejšnjem letu dvojno gnojenje. V naslednjem letu se mora gnojenje zopet ponoviti.
Pri gnojenju je treba paziti na to, ali se raz-eeje kalijeva sol in Tomaževa moka istodobno, ali pa vsaka posebej. V prvem slučaju je razsipanje
najprimerneje v jeseni ali pa najkasneje koncem februvarija ; ta čas je sploh najugodneji za uporabo kajnita, posebno pa Še karnalita radi klornatih stranskih sestavin.
Razsipanje Tomaževe moke pa ni navezano na noben čas; vrši se lahko v jeseni, po zimi, spomladi, po prvi ali drugi košnji, kakor dopušča vreme in čas. Tam, kjer dopušča kakovost travnika, je koristno, zavleči gnojilo z brano, vendar pa naj se nikar ne povlačuje pozno spomladi, da se ne raztrgajo nežne koreninice rastočih rastlin. Sch.
Telegrami.
Celovec, 6. februvarija. V današnji seji deželnega zbora je bila ostra debata o podpori višji dekliški šoli. Nacijonalci zahtevajo ravnatelja nemške narodnosti, temu odgovarjajo posl. Einepieler, mil. knezoškof in dež. predsednik. Nacijonalci so ostro napadali Slovence.
Trst, 6. februvarija. Člani mestne delegacije so izjavili, da nadalje opravljajo uradne posle. Vsled tega ostane v uradu tudi župan Pitteri. Nove volitve se takoj razpišejo in izvrše še v tem mesecu.
Gorioa, 6. februvarija. Deputacija, obstoječa iz gosp. kanonika dr. Elbert, dekana Erjavec in župnika Arko, izročila je danes darila kranjske duhovščine mil. škofu dr. Mahniču mej izbornim nagovorom. Do solz ginjen sprejel je krasni spominek, zatrjevaje, da kakor je bila kranjska duhovščina v mnogih njegovih bridkih urah vedrilna uteha, tako se je bode do smrti radostno spominjal med brati Hrvati.
Poreč, 6. febr. Deželni zbor je sklenil včeraj brzojavno ugovarjati pri notranjem ministerstvu, ker si politične oblasti prisvajajo pravico, določiti volilne kraje povodom prvotnih volitev v kmečkih občinah.
Lino, 6. febr. Mestna občina je vložila prošnjo na deželni zbor glede uvedbe direkt. volitev.
Belgrad, 6. tebruvarija. Razkralj Milan se je podal sinoči na Dunaj. Ministerski predsednik Simie se odpelje v torek na Dunaj, da izroči odzovno pismo.
Belgrad, 6. febr. Vprašanje glede pre-osnove ustave pride v razpravo po vrnitvi kralja iz Sredeca koncem tega meseca.
Bim, 6. febr. Dijaški nemiri trajajo nadalje ; v Neapolju so morali posredovati vojaki. Več stražnikov je ranjenih. V Turinu je prenehal pouk na vseučilišču.
Bim, 6. febr. Telesni zdravnik dr. Lap-poni izjavlja nasproti poročilom nekaterih listov o papeževi bolezni, da se sv. Oče prav dobro počuti.
Bim, 6. febr. Zdravstveno posvetovanje se vrši 16. t. m. v Benetkah.
Pariz, 6. februvarija. „Agence Havas" poroča iz Aten: Brzojavna poročila iz Ka-neje javljajo, da se je čulo minulo noč v mestu dolgotrajno streljanje. Konzuli so ostali v Alepi. Nihče se ne upa na prosto.
Atene, 6. februvarija. V Kaneji je danes v ognju tričetrt hiš, v katerih prebivajo kristijani. Neštevilno prebivalcev je pribežalo na tuje vojne ladije. Nad 300 oseb je že pokončanih. V Rethymnu je obkolilo 3000 Turčinov guvernerjevo palačo. Konzuli pomagajo kristijanom; njihova stanovanja so že prenapolnjena pribežnikov. — V zbornici je naznanil ministerski predsednik, da je odposlal v varstvo grških podanikov dve vojni ladiji in tri čolne. To naznanilo se je vspre-jelo z velikim odobravanjem,
London, 6. februvarija. „Times" poroča iz Lizbone: Ministerstvo je vložilo ostavko. Ta zadeva se je naznanila danes v državnem zboru. Zatrjuje se, da je kralj naročil Lucianu Castro, naj sestavi novo ministerstvo.
X» m I R»«» «
bolebavo vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
isisznat« vina lekarja Piccolija « Ljubljani (Dunajska cssta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literaka steklenic» ve\ja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 450. (122 50—49) 3
V sedanjem času xa jemanj* najbolj pripravno pristno, ftisto in svete 53 (3) 3
W dorsevo med. ribje olje
Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo. — Cena. stekleniol 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča
lekarna L. Leustek v IJubljani,
Besljeva oesta itev. 1, polog mesarskega most«.
Umrli eo:
3 februvarija: Marija Majdič, perica, 73 let, Pred Škofijo 17, plučni emfisein.
4. februvarija: Frane Pavlič, postreščekov sin, 1 leto in 10 mesecev, Reber 3, Angina diphteritica.
V bolnišnici:
3.	februvarija: Marija Marn, zidarjeva žena, 30 let, Me-tropblebitis. — Franc Berčan, delavec, 21 let, jetika.
4.	februvarija: Ivana Stiipca, delavčeva žena, 37 let, jetika.
Tu)ci.
3. februvarija.
Pri Slonu : Beck iz Opatije. — Eržen iz Postojine. — Lenarčič z Vrhnike. — Plasser iz Rablja. — Lemmes is Homotova. — Žigrovič, Griinhut iz Zagreba. — Gall, Zenker, Culemann, Schwarz, Sandrinelli iz Trsta. — Šaro iz Planine.
—	Pam iz Neunkirchen-a. — Miklusoh iz Gorice. — Vioktor iz lleiibronn-a. — Kohn, Havas iz Vel. Kaniže. — Fischer, Schmidt, Donhoffer, Schulhof, Tauber, Drexler z Dunaja. — Wassermann iz Gradca. — Hofbauer iz Gornjega Grada.
Pri Maliću: Reich, Mayer iz Gradca. — Globočnik is Kranja. — Lavrenčič iz Šmartnega. — Pfeifer iz Kurfeld-s.
—	Eitel in Podmoklijev. — Kuhar iz Celja. — Ilitz, Kazek, Griinwald, Feil, Aransky, Braune, Spiegler, Bulz, Schreyer, Konigstein z Dunaja. — Fischer iz Budimpešte. — Thomann iz Monakovega. — Grilc iz Črnomlja.
Pri avstrijskem caru: Stefaneič iz Kamnika. — Golob iz Litije. — Benčina iz Starega Trga. — Paleček iz Gorenje Vasi
Pri Lloytlu : Skala iz Vipave. — Ditrich iz Postojine.
—	Lazar iz Gradca. — Kavčič iz Celja. — KoSiček iz Novega Mesta. — Stolfa iz Trsta.
MeteorologičnC porodilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-■a . J-t a" - >
5	9. zvečer	735-9	- Г2 -	sr. svzh.	sneg	
6	7. zjutraj 2. popol.	729 8 728 9	—1-6 0-8	sr. svzh. sl. jug	sneg oblačno	13-6
Srednja včerajšnja temperatura —1-9°, za 0-7° pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Antona Vi d r i h a iz Lazov nepremaklj. posestvo (500 gl.) terjatev 150 gld. 79 kr. dne 11. febr. in 13. marca v Logatcu.
Friderika Tom ca naslednikov iz Šent - Vida posestvo (9795 gld.) dncž 13. febr. in 13. marca v Ljubljani.
Antona Samca iz Čikave posestvo (1830 gld.) dno 13. febr. in 6. marca v Ljubljani.
Martina Bujaka zemljišče v Radovici (85 gld.) dne 13. febr. in 13. marca v Metliki.
Frančiške Š n a j d e r iz Krasnje zemljišče (1324 gld.) dne 13. febr. in 13. marca na Brdu.
Jakoba Kovač ič a iz Ponikve posestvo (1753 gld.) dne 17. febr. in 17. marca v Ložu.
Antona S r e b o t a iz Hotederšice nepremakljivo posestvo (405 gld.) dnć 18. februvarija in 20. marca v Logatcu.
TVa prodaj je
lahek, na pol pokrit koleselj
za samotež in za dvojno uprego.
Več izve se pri žnpanu Hribarja v
Ljubljani.	92 3-1
Prodajalnica
s kuliiiijo
odda se s 1. majem v najem na Valva-zorjevem trgu (prej Nemški trg) itev. 5.
Več se izvć pri F. Supanćić u. 96 1—1
Alojzij Večaj
izdelovaleo pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje IgrlSke ulice	2 10—6
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljlo« za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Z» svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižj?
Bazglai.
Občni zbor
„Kmetijske hranilnice in posojilnice y Starem Trgu pri Ložu,
registr. zadruge z neomejeno zavezo1',
sklicuje se
ла dan 21. februvarija 1897. leta ob 3. uri popoludne v prostorih župnišča v Starem Trgu
s sledečim vsporedom:
1.	Nagovor.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Polaganje računa za 1896. leto.
4.	Volitev novega odbora in nadzomištva.
5.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi	95 1—1
odbor „Kmetijske hranilnice in posojinice".
Slava Bogu,
1 V. zvezek,
za mešan zbor zložil P. Angelik Hribar.
Cena partituri I gld. 20 kr., vsak glas 20 kr., po pošti 10 kr. več.
Dobiva se v frančiškanskem samostana (na porti) v Ljubljani.
Vsebina : 13 postnih, 4 za križev pot, z opombami, kako se križev pot blagoslovi in kaj ee poje. 13 velikonočnih, 4 misijonske, t Veni Creator Spiritus, I Veni s. Spiritus, 8 od-pevanj pri litanijah (pri popoldanski službi božji), ki so zložena za ljudsko petje v tako imenovanem .,Volkstonu".
Slovenski listi priporočajo to delo. „Cerkveni Glasbenik" pravi: To marljivo zloženo, skrbno vpravljeno delo bodi vrlo priporočeno!	91 3—1
Gostilna
v sredini mesta, se na račun odd& s 1. majem.
Več pjvć upravništvo tega lista. 94 1—1
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta '26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jaii in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanjo krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. vež 113 5	za zavijanje.	668 20-12
SrnriLk' Svarimo pred po-KJ»»I11V« naredbami, ki se
■u". ■•> i гТит Z'M ARKE
pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar posvoji sestavi in svojem uilnku popolnoma različne od našega origi-
____aakega 26 let obstoječega pod-
juj-ius h6rbABNr'vviTfrt'Š^ fosfornasto kislega apneno-'*" železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej Izredno He?babny-jev apneno- železni ■lrup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nitjo oeno. niti z dr u zimi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75.
Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
Zobozdravniško obvestilo!
Da preprečim neosnovane govorice, uljudnn tb-veščam hI. p. n. občinstvo, da dospem v kratkem v Ljubljano, kjer stalno ostanem
Velespošt.
Avg, Schwcigcr
i 6	zobozdravnik.
o, "C o.
'3
Ов
3
■s
t» a
'C St,
k 5г
J3 co
a ja
a S o
d =	e > ^
•K a	>
trf) U,	Ф
O	O
3 aa
£ 'E	35
- a
Св s ^
S
9'.
'Л So 3 S fM
SI
-
g .22 O
v t. LQ
ta 5 _ t* —
3= ee
as
> a
W
"S
>
co 43
rt
a
i n
rt
O +»
d M
s
o a
. -гз "u
S
O u
•m *> .
тз^ S3
U L, ® 2 o ^
a o
bD
J 111
A o. ф
o S Ш

9)
a
o a
ф U
bD

w w
s
ca
s ®
o co
m
Ргеб. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
EiStuhl
v Gradcu. Annenatrati* 86.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
[M ftt ute Sr
V lekarni se tudi dobiva : Pristno franooako 2g1* originalnih steklenicah po 60 in <0 kr., med. ki med. malaga, najboljša, vse po najnižjih cenah, nato klnaiko vino. aaffrada vino (odvijajoč«) itd.
■anje T onjak, Zelex-
Družiiiska
menthol-ustnain zobna voda
je najoenejše in najboljše nadomestilo odola in enakih ustnih vod. Velika steklenica velja 80 kr., 6 stekl. velja gld. 4-— franko.
Ta esenca nima nikakih ne ustom, ne zobem škodljivih snovij, marveč le dobro učinkujoče.
Mr. Ph. Mardetschlaeger,
kemik in lekarnar.
Menthol-zobni prašek, 1 kositarna škatljica 30 kr.
Ker ne oddajam v zalogo svojih izdelkov, naj se eenj. naročniki blagovolijo obračati naravnost na	64 62—4
lekarno „pri zlatem orlu"
v Ljubljani, poleg železnega mosta.

M K
Matko Malovič
stavbeni in pohištveni mizar v Ljubljani, Hradeckega Vas št. 1, dolenjska mitnica
(preje pri knezu Auerspergu v Soteski - Toplice)
se priporočam in naznanjam slav. občinstvu, da sem tu na novo odprl svojo
mizarsko delavnico.
Sprejemam naročila na vsa k mizarstvu pripadajoča dela, ter je izdelujem vestno in najceneje.	83 3—3
Št. 4027.
s^m
»S.
88 3-3
Vsled razglasa gospoda deželnega predsednika v Ljubljani 22. t. m. štv. 86681/pr, razpisane so občne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora, ter so za njihovo izvršitev dol ceni sledeči dnevi in sicnr:
10. dan marca letos za volitev iz občueiga volilskega razreda,
18. dan marca letos pa za volitev poslancev mest in trgov.
Z ozirom na §. 25. zakoua z dne 2. aprila 1873 (štv. 41 drž. zak.) in na pristavek k temu §. (zakon x due 14. juDija 1896 štv. 169 drž. zak.) se torej javno naznanja, da so vsi dotični imeniki volilcev že sestavlieni in bodo razgrnjeni
od 3. do 10. februvarja letos v mestni dvorani v pregled.
Ugovore zoper te imenike vložiti je tukaj do zadnjega prej določenega dneva in je vsakemu ugovoru glede volilne pravice v občnem volilnem razredu priložiti dokazila za trditve ugovora, ako bi iste ne bile občno znane.
Ob jednem se javno naznanja, da volijo v občnem volilnem razredu v smislu člena II. C. zakona z dne 14. junija 1896 (štev. 168 drž. zak.) poslance volilni možie, izvoljeni po volilnih opravičencih. in da je gospod deželni predsednik na pod-stavi § 28. zakona z dne 14. junija 1896 (št. 169. drž. zak.) zastran volitve volilnih mož v Ljubljani določil posamezne okraje mesta kot volilne odseke iu ukazal, da je volilce odkazati tem odsekom po krami pristojnosti ter porazdeliti število volilnih moi, ki jih je v Ljubljani voliti, po številu pričujočega prebivalstva.
V Ljubljani voliti bo torej 59 volilnih mož, in sicer v
I.	(šolskem) okraju ... 8
II.	(šentjakobskem okraju) . 13 III. (dvorskem) okraju ... 18
IV. (kolodvorskem) okraju . . 15
V. okraju.......3
v Vodmatu..... 2
Te volitve vršile se bodo 4. dan marca 11. od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne, in sictjr bodo volili :
a)	v I. okraju volilci z začetnimi črkami A do L v mestni dvorani; volilci z začetnimi črkami M do Ž v nekdanji glavni stražnici na Vodnikovem trgu ;
b)vdrugem	okraju volilci z začetnimi črkami A do L v šolski sobi š t. 1 6 c. kr. strokovnih šol; volilci z začetnimi črkami M do Ž pa v pritlični sobi na desni strani od glavnega vhoda v Virantovi hiši;
c)	v tretjem okraju volilci z začetnimi črkami A do J v šolski s o b i I. a, volilci z začetnimi črkami K do P v šolski sobi II. b mestne ljudske šole n » Z o i z o v i cesti, volilci z začetnimi črkami RdoŽv telovadnici velike realke;
d)	v IV. okraju volilci z začetnimi črkami A do J v sobi III. a; volilci s črkami K do P v sobi III. b mestne ljudske šole v Komenskega ulicah, volilci z začetnimi črkami RdoŽv dvorani katoliškega društva rokodelskih pomagačev v Eomenskega u li c a h ;
e)	V. okraj voli v goli na Barju;
f)	VI. okraj — Udmat — voli v šol pri sv. Petru v Ljubljani.
Volitev državnega poslanca deželnega stolnega mesta Ljubliane bo pa 18. dne marcija od 8. zjutraj do 12. opoludne v mestni dvorani.
Volilne izkaznice poslale se bodo volilcem na dom; tisti pa, katerim bi se izkaznice iz katerega koli uzroka vsaj 24. ur pred volitveuim dnevom ne uročile, oglasi naj se zanje v magistratnem eks-peditu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 23. januvarija 1897
,hT Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih darili [H]
Najboljše ure jo naji
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga
verižic, uhanov in prstanov.
Zaloga Styria-kolcs in raznih drugih zistemoy.
Mehanična delavnica na Poljanah it. 31 v lastni hiii.
Ceniki so franko na razpolago. Novost: NT Stenske (Pendel-) nre z godbo
po jako nizki ceni.	711 17
^Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu.
Ks-
ЗКГ
I. kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
"S3t
e
priporoča najceneje 69 104—8
Лдо1/ dCaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
LUDOYIK BOROVNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sieteinih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare sumokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnioi in od mene preskušene.	655 52—20
Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj.
Pri podružnl oerkvl v Kortah, oblrske župnije, na spodnjem Koroikem, izpraznjena Je
služba duhovnika
(cleficijeiita ali pa pokojnika).
Podružnica šteje le blizo sto duš. Letne plače je 500 gld. More imeti kravo, par prašičev in 5 ovac. Je tudi za potrebo vsa hišna oprava (Stellungs- Inventar).
Več se zve pri župnije t vu na Oblrskem, pošta Železna Kaplja.	90 3—2
Liniment. Capsici compos.
144 1 iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7u kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 26-5
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Št. 441.
79 3-3
Bankovec za 100 goldinarjev
je bil najden v prostorih kranjske hranilnice. Kdor ga je zgubil, oglasi naj se pri tem zavodu, ali pa pri mestnem magistratu v
Ljubljani ter naj dokaže pravico lastnine.
Kranjska hranilnica,
v Ljubljani, dne 27 januvarija 1897.
m*iti
i
(tukaj)
jednonadstropne, z velikim skupnim dvoriščem, ki gotovih ter čistih 1О°/0 obresti donašajo, so zaradi družinskih razmer takoj prodati.
Več je izvedeti o tem: Cesta k južnemu kolodvoru št. II, v pritličji na desno (steklene duri) vsak dan od 12. do 2. ure popoldne.	89 3-2
Prvi in najstareji fotografično-umetniški zavod Ant. Jerkiča
v Oorlol, na Travniku št. 11 (poleg nadškofije) prevzema vsa v fotograflčno stroko spadajoča dela
do naravne velikosti. Nadalje izdeluje fotografije na poroelan, na broše (najnovejše iznajdbe), na svilo, platno itd. Akvarele, oljnate slike posnema po starih fotografijah pomanjševalno ali povečevalno na najokusnejši način.	746 52—13
Za neprekosljivo delo jamči. Cene poštene.
Št. 13112/1. 1896.
72 3-3
Razpis dražbe.
Radi oddaje zagradbe brega ob Kulpi pri Osilnici (politični okraj Kočevje) razpisuje se
splošna ponudbena obravnava.
Zagradbe tikajoči se podatki (preudarek, stavbeni pogoji in stavbeni načrt) vpogledajo se lahko ob uradnih urah pri deželnem stavbenem uradu.
Podjetniki imajo svoje primemo kolekovane, zapečatene in z napisom „ponudba za prevzetje brežne zagradbe pri Osilnici" označene ponudbe naj-dalje do 12. ure
dnO 15. februvarija 1897. leta
izročiti pri vložnem zapisniku deželnega odbora in je isti pridejati 5 % vadij skupne svote od 6200 gld. v gotovini, ali v obrestonosnih vrednostnih papirjih, ali pa je pridejati pobotnica o vplačilu vedija pri deželni blagajnici v Ljubljani.
Ponudnik mora v ponudbi izrteno izjaviti, da se stavbenim pogojem popolnoma podvrže.
Od ponudnika zahtevano plačilo je navesti ali v odstotkih, katere misli od enotnih cen odpustiti, ali pa katere želi imeti na enotne cene doplačane ali pa naj se navedejo posebne enetne cene, toda brez premembe stavbenega popise. V zadnjem slučaju bi se moral tudi ves zaslužek izračunati.
Deželni odbor si pridržuje pravico, da sme med ponudniki ne glede na to, koliko je kdo popustil, voliti in eveutuvalno tudi novo ponudbeno obravnavo razpisati.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dn6 22. januvarija 1897.
У	^
C. kr. priv. zavarovalna družba
RIUNIONE A D RI ATI C Д 01SICURTA
v Trstu.
(ustanovljena leta 1838)
vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. •
Zastopstva c. kr. priv. Biunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun
družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje tMERIOIQNALE* v Trstu.
c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTA'4
n a Dunaju
v lastni hiši družbe, I., Welhburggasse. 40 12-8 Zastopstva v vseh glavnih mestih ln večjih krajih Avstro-Ogerske
J' л -	V- j'- aU JA A. A'- J- . -	J- " '''
. -l'-	Љ.
Velika 50 krajcarska loterija v Inomostu.I žrebanje
-----—-1 nepreklicno 20. febr.
22 12
75.000
1023
(134) 2)
kron t
z 25O°/0 odbitkom. Srečke & AO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
Zobozdravnik A. Paichel
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši način
-ninetne zobe iu zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije. BW Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem žlvoa. 818 (12)
Naznanilo otvoritve.
Trgovina s papirjem is pisalnim Uagoo
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
(poleg nove pošte).
Ueojam si prečast. duhovščini in p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da proglašam svojo trgovino ie le sedaj za otvorjeno, ko Je dogotovljena njena uprava. Ker občujem z najboljšimi trgovskimi hišami, mi je mogeče imeti najboljše blago in postaviti najnižje oene. Prizadeval si bodem. da bodem imel vedno najnovejše v zalogi, posebno pisarniške, šolske, risarske in pisalne rekvizite, vizitnice, kuverte in vse v to stroko spadajoče stvari.
Opozarjam prečast. duhovščino in p. n. občinstvo na svojo povek-šano knjigoveznico.
Priporočujoč se za obilni obisk znamjem velespoštovanjein
64 3—3
J. BonaČ.
JКЗГ* Zajamčeno samooista
odlikovana z najvišjimi odlikovanji
Tomaževa fosfatna
iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko
je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči.
Za vse vrste zemljine prsti.
Za zboljšanje zemlje revne na fosforni kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno z» gnojenje travnikov.
Prekaša glede na poznejši vpliv vse euperfosfate.
Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, oeniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
Vprašanja in naročbe naj se pošiljajo	56 36—2
prodaj ališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
Mariengasse 11,
Ustanovljeno lota. 187O.
Izdelava perila
za gospode, gospš in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
Srajoa za ffoapode,
beli ohifTon, gladke ne preih, brei ovratnike, brei manjet, 17 Trat ledne od gld. 110 do » T» iest „ „ в'88 „ 18 — Brajoa za deSke, T4 velikostih, eicorkakor gornje jedne od gld. 1— do 1*40 le»« „ ,, 8'78 ,. 7-78 Bvltloa za goapode, 8 Tret
jedne 80 kr. do gld. 140 ieat gld. 4 60 do gld. 780 Dvanajat ovratnikov od gld. гвО do S to. Dvanajat manlet od gld. S'S0 do 4'60.
13 pra£l0ff
(Vorhetden) od gld. 348 dol'—
Za kroj'brez graje in za točno postreibo
jamči tvrdka
J. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. oti 8

ж:* A«- ! «»«fl *-«»
iz lekarne 47 26—21
B. FRAGNER v Pragi
je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo, katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno.
Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko.
Clavna zaloga
Lekarna B. Fragner „pri črnem orlu"vPragi,
Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice.
Velika steklenica velja 1 glil., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. Zaloge v vseh avstro-ogerskih lekarnah."
% %
S %
% % % %

чуЦ&п*. clcJi

Vsak k(*or ћобв svo*e 2^ravj®
1 ohraniti in utrditi, pa ob (ЗЈ enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kath-reinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke. ****************
Vsak Pi'e" k' 80 Пв ČUtl Prav zdraveia- Posebno za take, ki bolehšjo ______ na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista
brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. *********************************************
Vsak 0tr°k vsaka ženska naJ P'j° Kathreinerjevo kavo, ki je tečna _____ in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. Vsak k' ћ°бе Pr' gospodarstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno
-1 in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista
ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu. *****************
Kathreiner-Kneippova slatina kava £:ž,"s;a'cl ItZ
čist prlrodan plod v celih zrnih, Iz najboljšega slada Izdelana In po Kathrelnerjevem, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejšlh strokovnjakov preskušonem nfčinu z okusom prave bobove kave preklsana. Kžthreinerjeva ksva združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada.
Prošnja:
Kdor noče biti goljufan In oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko In na obliko na strani U^l L
J\atnreiner.
naslikanega izvirnega zavoja z Imenom Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni.
280 Б—3
St. 348.
Razpis.
93 2-2
V dosego načrtov in proračuna za novo mestno hiio v Idriji
razpiše se
ј&тгвп aattoS^j«
Darila nastavila so se z 200 gld., 150 gld. in 100 gld. Načrti naj se pošljejo do 31. marca 1897 na mestno županstvo v Idriji, od katerega se na zahtevanje dobć tudi potrebna pojasnila in pripomočki.
Mestno županstvo v Idriji,
dnć 3. svečana 1897.
Župan :
Dragotin Lapajne.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, plnviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno In poSteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-5
Ana Hofbauer,
imejlteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posodo
v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
Dunajska borza.
Dni 5. februvarija.
Skupni drlami dolg v notah Bkupni državni dolg v srebrn Avstrijska ilata renta
Avstrijska kronska renta 1%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta i%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Kemiki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. volj,
tO mark............
80 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
0. kr. cekini...........
101 gld. 90			kr.
102		20	
123		55	
101		20	
122		25	
99		85	•
971		—	
374		no	
119		70	e
58		60	•
11		73	e
9		51	■
45		40	
5	n	66	•
Dni 6. februvarija.
4* driavne srečke L 1854, 250 gld. . . 5* driavne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Driavne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolinice Rudolfove žele*, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dnnavske vravnavne »rečke 6% . . . . Dunaviko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4* kranjsko detelno posojilo...... .
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4* Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „	, juine ielezniee 3% .
,	„ južne železnice o% .
e	, dolenjskih ieleznic 1%
149 gld.	—	kr.
156 „	50	
188 .	50	
99 .	15	
140 ,	25	
128 .	20	
108 .	—	
112 .	25	
98 .	85	
99 -	90	•
226 .	—	
177 .	30	■
128 .	25	
99 .	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rndečega križa srečke, 10 gld.
Rndolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Oenčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. Akcije triaikega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100 . .
198 gld. 50 146 . -
kr.
19 26 71 74 60 23 156 3470 411 90 175 87 160 126
75
50
75
25 65 75
ЛЖ~ Hakup ln prodaja ТД vsakovrstnih drftavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. («varovanj« za zgube pri irebanjlh, pri isirebanja
najmanjšega dobitka. K s 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnićna delftlika druiba
„ - - » U
«ollziili it. 10 Dunaj
Pojasnila-£B v vseh jsspedarskih in Inanislh stvank,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaol)skih vrwhiMtaih papirjev in vestni svMi za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnia "ФЧ