2. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. jannvarja 1897. _XXX. leto.
Isbaja vsak dan neter, izimfti nedelje in praznike ter velja po posti prejcman ta a nt tro -cgf rsk e dežele za vse leto l!i g!d., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljoblj ano brez. pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., la četrt leta 8 gld. .'10 kr., za jedtn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zatnjedežele toliko več, kolikor poštnina tnala. Za oznanila plačuje se od itiriotopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedei-krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr„ će se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem tr^u it 12. Uprav ni&tvu nuj se blagovolijo potSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Ljubljana na pragu novega leta.
Ljubljana vstaja izpod razvalin, rase ia se razvija. Koder eo stala pred potresom malomestna poslopji«, tam se zidajo zdaj palače, koder so stale vaške hiše, dvigajo ee zdaj iz tal lepa, mestna po alopja. Ljubljana dobiva drago lice, moderno lice, Ljubljana polaga temelj lep Si svoji bodočnosti, si ■tvarja podlago, da postane kot središče dostojno slovenskega naroda.
Poglavitna naloga občinskega sveta ljubljanskega je, ekibeti z vednim ozirom na materijelne razmere ljubljanskega prebivalstva za to, da se Čim prej ustvarijo vsi pogoji za rast in razvoj stolnega mesta. Od delavnosti, podjetnosti in razsodnosti občinskega sveta in njegovega načelnika je naj?eč odvisno, da prebije Ljubljana posledice potresa in da si času, potrebam in razmeram primerno uredi svojo upravo.
Kaj je v tem ožim storil občinski svet v minolem letu, kako je izpolnjeval svojo težavno nalogo, kako je delal in skrbel za mesto, vse to je na starega leta dan na kratko povedal župan Hribar v svojem govoiu, s katerim je zaključil tisti dan sejo občinskega sveta.
Župan Hribar je govoril nekako tako-le:
.Danes stojimo na pragu novega leta in umestno je, da pogledamo nekoliko nazaj, da se ozremo na naše delovanje v minolem letn. Pred vsem konsta-tujem, da je občinski svet deloval jako marljivo in vztrajno. Imel je 34 sej, povrh pa je bilo še ne-broj si j raznih stalnih odsekov in odsekov ad boc.
Občinski svet je v minolem leta reorganizoval mestno redarstvo, uredil plače mestnim slogam in uravnal pokojninske pravice za vdove mestnih uslužbencev, sestavil tudi komisijo za disciplinarno postopanje. Glede mestnih financ je zlasti omeniti, da se je odpisal dolg pri loterijskem posojilu. S tem so se zaprla usta tistim nasprotnikom mestne uprave, ki so omenjeni dolg raznpili za nekako nepravilnost. Proračun za leto 1897. je bil pravočasno odobren. V pokritja velikih troškov, katere bode imela občina, so se morale mestne do klade nekoliko zvišati, a zvišale so se neznatno in tako pravično, da jih bodo neimoviti sloji prebivalstva komaj čutili. S tem se je za dolgo, dolgo vrsto let postavil temelj rednemu mestnemu go-
LISTEK.
Mendelssohnov op. 21 in 61.
Spisal Josip Čer in.
Slovenskemu občinstvu de neznan je jeden največjih romantikov in instrnmentalistov, glasbeni genij, ki neposredno veže Weberja z Wagnerjem, Feliks Mendelssohn-Bartholdv. Weber in Marechner uporabljala sta prva glasbena orodja po njihovem karakterju, Mendelssohn nadaljeval je njiju delovanje, Wagner na vrhuncu orkestralne tehnike saključuje to perijodo. Prvi koncert »Glasbene Ma tiče" podal bo Slovencem delo, ki se ne prišteva samo k najboljšim Mendelssohnovim, temveč vseh časov in narodov.
Feliks Mendelssohn Bartholdv porodil se je 3. febr. 1809 v Hamburgu. Že leta 1811. preselili bo se stariši njegovi v Berolin, in tu je dobil Mendelssohn za glaabo najbolje učitelje, Bergerja, pozneje Moschelesa za klavir, Rietza za gosli, Zelterja sa kontrapunkt. Mendelssohn spada mej „\Vunder-kinder". V starosti devetih let je očitno koncer-tiraJ, 8 14. leti dokončal je že četrto opero .Strijo
spodarstvrj. Regulacijski načrt se sedaj, ko je le še treba rešiti nekaj malo pritožb, predloži v kratkem vladi v odobrenje. Občinski svet je odobril k o 11- h u r h k i in prevozniški red, prav v kratkem pa se mu bode baviti tudi s cestno policijskim redom. Tud« zgla še valni urad se je času primerno in modorno reorganizoval na podlagi novega zglssilnega reda. Pripravilo se je nadalje vse, kar treba, da se začneta prihodnjo pomlad graditi mestna elektrarna in novi most, namestu sedanjega rr jamskega mosta. Meseca novembra se je otvoril veleva žen zavod, kateri je u <iiinov;hi mestna občina, namreč višja dekliška šola. Z« vod uspeva tako lepo, da sme biti mestni zastop nanj ponosen. Jako plodonosno je bilo delovanja regularnega odseka, kateri si je za mestno občino pride bil velikih zaslug. V prihodnjem letu baviti se bode mestnemu zastopu z navodilom za mestno stražo, s slažbeno pragmatiko in z navodilom za okrajne načelnike. Cim se to dožeoe, imela bode mestna občina natančne predpise za vse svoje uradnike in uslužbenca.
Občino čakajo pa tudi še velike naloge glede naprave cest in kanalov, ki so postali potrebni vsled mnogega zidanja in ih razSirjevanja mesta. To jej prouzroči veliko dela m tudi znatne troske. S tekočimi dohodki seveda ne bode mogoče pokriti vseh troškov in treba bode misliti na večje posojilo, da se čim prej izvedejo vsa potrebna dela. Potem bode bela Ljubljana moderno mesto, dostojno, da je središče dežele in naroda. Ker se bode vsled gradnje novega mostn morala podreti tudi shramba za gasilno orodje, potrebno bode kar najprej mogoče zgraditi nov depot za gasilno orodje, kjer bodo ob jednem morebiti tudi stanovanja za mestne stražnike. Nadalje bode graditi novo poslopje za dekliško oaemrazrednico, za obrtno šolo in za višjo dekliško šolo, in treba bode tudi oživotvoriti že davno potrebno javno kopališče.
Mestni magistrat je imel v minulem letu jako mnogo dela — rešilo se je skoro 42.000 številk. Mogoče je to le bilo, ker ima mestna občina vestno uradnidtvo, za ttvar unete in marljive moči, katere zaslužijo spoštovanje in javno pohvalo.
iz Bostona", ki se je prvič predstavljala dne 7. febr. 1824. Leta 1826. spisal je overturo k „Sodu poletne noči". Po velikanskih nspehib, katere je dosegel Mendelssohn v Londonu leta 1829. kot pijanist, dirigent in skladatelj, osobito z overturo »Sen poletne noči", bil je pri njem, ki je takrat že dovršil filozofične štud:je na vseučilišča v Berolinu, z dovoljenjem starišev sklep gotov, posvetiti se popolnoma glasbi. Leta 1830. prepotoval je Italijo, pozneje bil dlje čaBa v Parizu in zopet v Londonu; I. 1835 nastopil je mesto dirigenta v ,Gewand-haus"-koncertih v Lipskem. JMendelssohnovo glavno delovanje spada sploh v Lipsko, in se je le za malo časa (avgust 1841. do oktobra 1842.) preselil v Berolin. Vrnivši se v Lipsko prevzel je zopet vodstvo koncertov v „Gevvandhaus" in je tndi ustanovil konservatorij (otvorjen 10. marca 1843. 1.), ki šteje sedaj mej najboljše na svetu.
Umrl je Mendelssohn dne 4. novembra 1847. leta v Lipskem. Truplo njegovo prepeljali so v Berolin.
Kot skladatelj je bil Mendelssohn izredno plodovi t. Imenujem naj tukaj le nekaj njegovih del: oratorija „Paulus" (1836) in .Elias" (1847); over-
Zihvaljoj-m se — tako je končal župan svoj govor — občinskemu svetu za vestno delovanje v minolem letu. Kdor opazuje občinskega sveta delovanje, mora priznati, da ima Ljubljana naroden in d« lav. n občinski zastop in da so volivci položili mandate v prave roke. Proseč, da me podpirate tudi v prihodnje, želim srečno in vtselo novo leto Vam in vsemu prebivalstvu ljubljanskemu*.
Is žapnnovegi govora je v kratkih potezah razvidno, kaj se je v minolem letu storilo in kako obsežen je program delovanja z\ prihodnjost. Dosedanje delovanje narodne stranke z županom II i-barjem na čelu jamči, da se vee to izvrši. V to pcrr.ozi Bog ! _
"W ■ Juh I j mil. 4. januvarja.
Volitev praškega župana. V soboto je bil dr. |Vdi.pny a 83 od 85 oddanih glasov voljen za praškega župana po dogovoru mej Mlado in Staro-čehi. V svojem nagovoru je izjavil, da volitev vzprejme. Pod njegovim županstvom se češčina ne bodo nikdar prezirala v mestni biŠi.
Reforma uprave. Grof Badeni je obrnil se do načelnikov deželnih vlad, naj naznanijo, kakšna preosnova oprave se bi jim zdela potrebna. Ko dejdejo vladi mnenja deželnih načelnikov, se bode vlada lotila te stvari. Pri reformi nprave se bode gledalo na to, da se bolje omeji dtlokrog državnih in samoupravnih oblastij. Poleg tega se pa namerava osnovati okrožno glavarstvo, ki bode ob jednem instanca mej deželnimi in okrajnimi političnimi obla-Ht vi. Misel, da se zopet osnujejo okrožni uradi, je prav za prav sprožil Mladočeh Paca k. Po njegovem mnenju bi se s tem olajšalo poslovanje in lažje se oziralo na narodno jednakopravnost. Če se okrožna glavarstva osnujejo, zgobe vsekako okrajna glavarstva nekaj veljave in deželna politične oblastva se pa razbremene.
Češki list v nemškem mesta, cehi so začeli v Trutnovu izdajati svoj u-1. Nemci so zaradi tega jako razdraženi. Seveda strah jih prešinje, da se Čehi v tem mestu začno bolje zavedati in se pokaže, da v resnici mesto ni tako nemško. Že faktom sam na sebi, da se je pokazala potreba češkega lista preočito govori, da mesto ni čisto nemško.  Ta nemški značaj pa pride še bolje v nevar-
ture: .Hebriden" op. 26, .Sommernachtstraum" op. 21, ,Ruy Blas" op. 95; glasbe k „ Antigone" op. 55, „Oedipus auf Kolono«" op. 93; pet simfonij, koncert za gosli op. 64, dva koncerta za klavir, op. 25 in 40; mnogo komorne glasbe za razne instrumente; za klavir najbolj poznane ,Lie-der ohne WorteB, mnogo moških in mešanih zborov, sonate in fuge za orgije; pet oper, zložene še v njegovih mladih letih itd. itd.
Glasba k .Senu poletne noči" kaže nam v vsakem taktu od Boga nadahnjeno fantazijo. Spisana je na podlagi Shakespearjeve drame in slika v fini in duhoviti instrumentaciji rajanje elfov in škratov. „I)uh iat ein Necken in Scherzen in den Instru-menten, als spielten eie die E fen solbst; ganz neue Tono hort man da," piše R. Schumann. Tiho, lehko prične overtura z nežnimi akordi v flavtah in goHlih, in neposredno smo prestavljeni v kraljestvo elfov. Motivi, iz kojih obstoji overtura, porabljeni ho v sledečih točkah. Scherzo postal je svetovno znan kot najbolji produkt v elfaki glasbi. Krajše izpeljana, a ravno tako umetna, je koračnica elfov. Pesem elfov (soli in zbor) imenuje se lahko biser mej ženskimi zbori, tako presrčna in mila je. Inter-
nost, ko se osnuje dvojezično okrožno sodišče. Prišlo hode nekaj čeških uradnikov in kak češki od/etaik in začelo se hode živahneje češko društvo no življenje. Za Nemce je res že hudo. Toliko govore o zaključenem nemškem ozemlju, a kma'u na vsem češkem ne bode več mesta, v katerem bi mogli nči, da je zares nemško. Pri tacih razmerah soveda ni več misliti na kako administrativno dcjlite v Č j3ka p o narodnostih.
Okrožno sodišče v Trutnovu Nimci so močno vznemirjeni, ker so izvedeli, da hoče vlada novemu okrožnemu scd š'.u v Tru*mvu priklopiti dva češta okraja. Sodišče bi torej ne bili več čsta nemško, temveč dvojezično. T s'i nemški uradaiki, ki se niso naučili če-čine, bi pri t ca sodišču ne megli dobiti sluzih. Trutnovski mestni zntop je sklenil na Dunaj odposl&ti deputacijo, da prosi na merodajnh mestih, naj bode novo okrožno sjdiščo Čisto n mško. Drog4 nemška mest« pa sklep \jo v tem smislu peticije do via i >. N • :i H Liti pa p šijo, da bodo Nemci vladi že pokazali, d i »mi tudi nemška po'rpežbivost svoje meja. Disegli Niraci pač ne bodo ničeaa, kajti grof Bide ni li preijbro ve, da se jih ni treba b^ti. Trutnivi;;»njj bodj pa naposled zadovoljni, d i okrožao sod:šče sploh dobe, naj bode že ne rško alt dvojezično.
Obnovljenje pogodbe z Ojersko. BI idjari so že izračuna i, kol.ko povišanje kvote di privolijo. 3° 0 In nič več, tako govore malj*rski poitiki in pišejo matjarski časop si. Toliko ooda namreč Avstrija »meta škod') od pr-^os sove kmsu-nnih div-kov v pr d 0^' rski. Po tem takem M idjari prav za prav n ti krajcarja ne mislijo ve5 plačati, kakor so dosedaj. Neki madjarski list je celo toli predrzen, dii kliče kron) na pomoč, naj pritiska na a str>j-jko državni polovico, d i privoli v plodio, kikeršnu žele Ma Ijai i. Ce B idenijeva vlada ne mara odpenjati, naj 8-» pa zadeni s kako pr jen'ji vej §o. NaJejimj se pa veadar, da se madjarske želje ku* tako ne uresničijo. Pri tem ima važno besed i avstr jski par* lament. Novi drža.ni zbor bjda pa gotovo Miijarom m »nje naklonjen, Megj je eeianji. Nemški liberalci, najboljši prijatelji MVJ^arov, zgube inacgi m .adito/. Pride v zbor več novih, M idjarom odločno aaspro'nih poslancev.
Kubansko vprašnuje. Španija je vprašala razne velevlaiti, kaj bi stoule, ako Zjedinjena države začno vojuo O Igovori niso bili veseli La Žpaics. Anglija in Francja s:a odgovorili, di ni to vprašanje ce moreta dati nobenega točn ga cd^ov^r*. Italija je pa rekla, da je p ipravljeoa, posredovati v za Spance bl.;gobotnem om;slu, vojae pomoči pa ni obljabla Šjiniji nobana drživa. Z.^o pi v Miri i lu vedno bolj na to mislijo, da Kubi dovolijo samoupravo. Šp »n«ka vlada je baja Zjedtoj iua države vprašala, če s-i pripravljao.* posredovati, kar ja vaabingto-aaa viuda na pol obljub.la. Največja težava bodu tam z runoi/obrojnimi uradniki, ki pridejo s Kube. Domačini namreč prad vse a zalita • vajo, da se odpravijo s Kubo vui španski (Uradniki ia naiomtst-i z d jmačiui. Ti špa-isk aradniki so vajeni dobro živeti in ljudi elepariti. Ki sa povrnejo na Špansko, bnda ž njimi mn^ge noprijet-nosti. Ljudjn ne ]ih bolo povsod br-tuiii.
mezzo, k* hl a a breznpnost II rm.ji 10, ia notturno, sp'ošlio spanje, se točki, ki oie iiapojtmi z vsemi čutili vročega srca skladib IjjVtga S/aibeaa fcorič-nica je priznana najbolja koračnica, k 83 jo sploa k^d.ij sptsa'a. F.nale, zbjr in solo z. kiju Si rado ia ne-ni z elfikira motivom krasao del/3.
Overtura op. 21, katero jo spiral M udolssohn v I. 1826., torej š.de 17 tet star, isvajala se je prvi - 24  junija 1829. 1. pod n,eg-.-,v".ai vodikom v Londonu,  in sicer  s tolikim uspehom, da se je morala ponavljal pri tiste.*! koncerta in zopet ž<* 13. julija.   O tem piše M svojim h i/.šiaa: BDia Concort w r piii-btig,  dus baste in d»r Saisoa, Damen gaokten hir.ter dei C »ntral.ii .sen h^r^or, a i ich aufs O obe štor kam, liessen mich L \dies rufei, die ?w schen die F^gotten uud d.»s B^shorn gandken waren u,d f agten mih, ob sie di w hI gu  boren komten, cine D ine aaas auf «iner P-uiike, kurz   dia  S*chi   \v <.r   ii iS3eri;t   br.Lnt." Drug* glasba op. Gl nastala je mnogo pczjojo i-i se jo Shakespearjova drarn^ z Mjndels>oliaovo g'tsjo kot noviteta  predstav'jila dne   14 oktobra 1843 pod s*ladate-ljevim  vodstvom  v dvornem gledališču v Potsdamu    Neštevilnokrat pa bi ja  pozneje po colem svetu, povsod z \elikim uspehom ponavljala. N j pridobi uspth in prijateljev tuli v Shvencih!
Dopisi.
In I.M i |e, 1. januvarja. S Ivest.rov večer, ki se je priredil v korist družbe sv. C rila in Metoda, uspel je v vsakem ozira jako lepo. Zbralo se je ob jinstva več kakor smo pričakovali, ter je kazalo ne
le radostno srce, temveč tudi radodarno roko. Di se je stvar tako lepo zvrš la, zah/al-ti se moramo najprve slovenskemu svetu že poznanemu, uzornemu rodoljub ju tukajšnjega narodn?ga ženstva. Kakor v vsaki priliki, potrudile so se tudi ta večer čislane naše rodoljubkmje, da si nam priredile zanimiv in zabaven večer, ob je d nem p* t.idi pridobile prevažni naši družbi lep prispevek Poseben vžit*k napravile no nam pridne naše tamburaštce, kater'h ndarjnnje nam ni bilo samo v zabavo, temveč tudi v navda A tnje. Lepim slovanskim skladbam, prednašanim res z občutkom, slušali smo z veselim in ogretim srcem. Istotako je tukajšnje pevsko društvo v novic dokazalo, da živi in da more, ako le hoče, svojo nalogo epolnjoviti. Lig pevci peli so znamenite slovenike pesmi prav krasno, kar moramo zlasti povdsrjati z ozirom na ti, da se jih je b lo la bolj malo število zbralo. Sploh pa je bil ta večer zaradi tega zna-rjuea.t, ker so vsi navz ;či pokazali, da jih ni zbrala le želja po zabavi, temvej v prvi vrsti čut in Iju-Le;ea do naroda. Prostovoljni doneski oziroma po-• -rečeni vsled dražbonja nek.ijih ne izbranih dobitkov, oddajali to te n i samo rado voljno, temveč s pravim veselj mi, tako, di je človek uvidel, da je naša znameniti družba vsacemu druga. Oceniti mo-r ,010 posebni tub gosp Fr H ibarja, tukaj'iaj.iga trg ^vca z usnjem, kateri je pr jdajal dob>tke s tiko ognjevitostjo, da. sono kar šiloma draž li, ter s tem pomnoževali prispevek za n»Š3 drnžbj. Ti veoer dokazal je znpet, d i nas more jedrno lo ijubeze i d j m .io< a tak) lepo združiti, da j 4 nuka spošto/ana OHoba prav opravičeno mogla izreči: Vsi navzoči zdeli si se mi, kakoz jedna družina. Posebno veselje prireddd so nam rodiljubie d&m-i s tem, da so z\ ta ve^er prc>skrb*ale slike nip3zabnega našega pisatelja Josipa Jurčiča), ter jih piklaniale posebno ra dodarnim prijateljem nnšj družbe. Tii siik imajo v večjem številu pripravlj mh ter jo d ibi vsako, kdor posije po pr^ri v korist dražba sv. C.rila in Metoda vsaj 20 novčdčav, v dar.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 4. januvarja.
— (Občinski svet) irasl bo v torek, 5 ja čuvarja 1897, ob petih zvečer v mastni dvorani redno sejo: I. Predsedstvena naznanila. II. Č tanje ia o iobrenje zapisnika zadaje seje. III. Stavbinskega odseka poročila: a) o preuredbi mistae dvorana; b) o prizivu Karola B.nderja proti magistratnemu odlogu štev. 25.9 48 ex 1896; c) o prizivu Ivana Godci proti magistralnemu odioku šcev. 3 3 467 ex 1896 IV. Policijskega odseka poročilo o obliki, ki tero naj imajo v bodeče ulične table in bime tablice. V. Šo's'rega odseka poročilo o računu vodstva II. mestne deške ljudske šulao porabi dotacije letaih 80 gold. za v^državanje šjlskih dalarnic v letu 189.") /96. VI. Direktorija mestnega vodo/odi poročila: u) o prošnji „Kranjske stavbineke družbe* za odpis vodjrine v h ši št. 8 na Tržaški cesti; b) o prr.šnji iste za podaljšanje vodovodaih cavijvnjeno l^sno skladišče m Vrtači; c) o prošnji vrtnarja Lu'r.e To m Viča n* Poljanskem nasipa za povrnitev plačane cajemšč-ine od vodomera ia vodovoda; č) o zopetnej prošnji prebivalcev ob T novek^m pristana za napravo vodnjaka na tem prostoru; d) o proračunu vodovola za 1. 1897 ; e) o ureditvi vrhovnega tehničnega upravite'jstva pri vodovodu. VII. OiJin-bkega svetovalca dr. 1J ti 11 M j ir m samostaini predlog, da se d j c. kr. železničnoga ministerstva ia do generalnega ravnateljstva južne železnice pošlje spomenica o nujnej potrebi aaprave centralnog« ko-1.dvora v Ljubljani. Tcijna seja.
— (Osobna vest) Učitelja na mestni nemški dekliški petraziednici g %. J osip J a n o v s k i in Ar-y:iH\ Kleč sta bila premaknjena, prvoimenovani iz 11 v I :>'.i 11 vrsto, drugoimanovant iz III. v II. plač;Ino vrsto.
— (Rapertoir slovenskega gledališča.) Jatci bode prva p-eistiva Parmive izvirne opere »Ksenij a1. Pred opero oe bode igrala tudi prvič na našem odru Vichlickega j^dnodsjaoska veseloigra „K a ta lo v a o s v e t a". Nive kor u mi za opero ja izdelal gardirobar dr m. društva g. J. Štur m. V s re do , dne 6. t. m., se boda pela priljubljena opereta „ M a m' zali Nitouche*.
— (Slovensko gledališče.) Klor zahteva, da bodi barka satira na uocijalae razmere, tisti ni bil specijalno z duaajskimi burkami — in v to vrsto dramat čaih proizvodov spada tuli Cjstova igra „ A I i je to do ki o" — še nikiar zadovoljen. Vse dunajske burke so narejene po jednem kopita: pi-
satelj izbere nekaj komičnih tipov, isami nekaj humorističnih prizorov, jih zveze za silo v celoto in jih \ replete b dobrimi alt slabimi dovtipi. Kdor pa želi samo zabave, za tistega ao dunajske burke kakor nalašč, seveda le, še sa dobro predstavljajo. Costova igra je jedna najpriljubtjenejših tat burk in tc po pravici, saj je istinito jako komična in v nekem ozirn nekaka satira na protekcijonizem, povrh pa so pevske točke tako melodijozne, da bi bilo zanje mesta v vsaki opereti. Tako dobro, kakor v soboto, se občinstvo v našem gledališči že dolgo ni zabavalo, in tacega uspeha, kakor „ Ali je to dekle", že dolgo ni imela nobena barka. Največ zaslug za to si je pridobila odlična naša subreta gospČ. Pola ko v a. Občinstvo jo je že dolgo pogrešalo in vedno se je vpraševalo, zakij se ne uprizori kaka igra, v kateri bi imela gospč. Polakova kako večjo ulego. To se je zdaj zgodilo in številni obisk predstave je dokaz, kako priljubljena je gospč. Polakova. Imela je pa tudi ulogi, v kitari je mogla pokazati svojo nenavadno nadarjenost. Igrala je S pravim temperamentom, pikantao ia veoder de-entno, s takim chicom, da jo je vse občudovalo. Pevske točke je prednašala jako ii jo in gracijoz-.o, p!e8ala kaj elegantno in se sploh tako odlikovala, da jej gre najiskranejše prisnanje. Vrli unetnici sta bila vročena dva krasna šopka, vse občinstvo, ki je prisostvovalo predstavi, pa soglaša v tem, da je bila gospč. Folakova uprav brilantna, vse ž di, da kmalu zopet nastopi v tj alogi. Izvrsten je bil tudi gosp. Inemann, kateri je s svojo drastično komiko in živahnim, originelnirn in karakterističnim igranjem povzdignil vso igro in obujal mnogo um h i, a toplo priznanje gre tudi marljivima gospodama Perdana in P o d g raj s k em a. Djbri so bili tadi gispa Danilova, gg. Danilo in Lovšin, nismo pa bili zadovcljni niti z g. Ve-rovškom niti z gospč. Ogriu če v o. Velik uspeh, kateri je dosegla predstava, ujravilaje upanje, da se uprizori igra Š9 večkrat. G'elalščđ je bilo j> >-polnima razprodano in so se v parter morali p3. staviti stoli.
— („Ljubljanski Zvon") je nastopil svoj XVII. tečaj in dobil o novem leta nove izvirne platnice.
— (Slovensko planinsko društvo) naznanja, ker so mu doala iz riznib strani vprašanja, da znaša letna članarina za rednog 1 člana 3 gld. Novi član plača razun tega se 1 gld. vpisnine. Us!a -ovni član plača j »d.-nkr-.t za vselej 30 g'd. Pri tej pri-liki razjasnuje se še dotično nazn milo, priobčano v Radnji številki „Planinskega letnika11 v toliko, da plačujfj 1 podružnični člaai članarino dotičui podraž-niči, kjer so vpisani, ne pa osreda;ema društvu v Ljubljaui. Podružnični člani bo tsdai pri pišiljanji podružnične članir ni ne morejo posluževati na* k-žuč, katere so bile priložene zadnji številki „Pia a. Veatnikau. Pač na jo lahko porabi dotični, ki poš je oerodnjemu društvu kak prispevek za pokr tje stroškov stavbe Triglavske koče, to naj pi na olrezka nakaznice izrecno omani.
— (Mestna hranilnica ljubljanska) Mi-seča decembra leta 1896. uložilo je v mastno hra-ndnico ljubljansko 571 strauk gld. 189,253 65, 551 strank pa mvliguilo gii. 225 035 61. V zadnjem četrtletju 1896. dovolilo se |e 209 prosilcvn posojil na zemljišča v znesku gli. 174 220
— („Kar se najde, te lahko obdrži".) V Ljubljani klati se v zadnjem času mlad navibanao, ki na posebno zvijačen način slepari nevedneže. V večernem mraku pohijkt po ulieth in opazuje, kja bi vjel kakega  kalina.    Kakor  hitro jo zasledil koga, o katerem misli, da se  mu bode usedel na limanioe, sledi mu tako dolgo, dokler ne pride na kraj, kjer ni ljudij v bi i ži mi.   Z laj  pruluti svo,ega kalina, gre nekoliko korakov še pred njim, poteoa se pripogne in  navidezno nekaj   na tlek  p >U ira. Računajoči na človeško radovednost vsklikne, „kir se najde,  se lahko  obdrži"   in ogleduje najdeno hI var.    Marsikateri  radovednež gi vpraša,   kaj je lepega  našel.   Navihanec  pokaže mu   z veseljem svitel prstan, ki je po njegovem mnanji toliko in toliko  vreden,   ker je  iz   pravega, čistega zlata. Prstan ponudi takoj na prodUj, navadno za 5 gld. in ga konečno da z i vsak denar.   Srečen kupeo spravi v zadovoljnosti svoj prstan in odide. Ko pa drugi dan spet vzame prstan v roke,  vidi,   da je čez noč postal črn in slutnje ga obhajajo,   da je prišel v roke navih nega  sleparja,  vender  pa še upa, da je prstan le zlat, in brzo gre cenit prstan k zlatarju, kjer izve, da nima prstan nobene vred* noati. Kakor se pripoveduje, je ta navihanec, ki ja okoli 28 let star in  majhne  postave, že več ljudi na ta zvijačni način opeharil.
— (Meteorologično mesečno poročilo.) Mi-noli mesec gruden bil je povsem neprijazen in moker, toda primeroma topel. Opazovanja na toplomeru dadu povprek v Cjlsijevih stopnjah: ob sedmih zju traj — 0*5°, ob dveh popoludae 19°, ob devetih zveter O 7°, iz katerih številk se dobi O 7° kot
srednja zračna temperatura tega meseca, za 22° aed norma lom.   —   Opazovanja   na   fclakomera dado 734 98 mm kot srednji zračni tlak. za 0 8 tnm pod normalom.   Mokr h dni j bil) je 17, padavina (dež, sneg) znaša 146*2 mm.  — Prvih šest dnij bilo j« vreme mrzlo, takoj 1   zjutraj imeli smo — 10 5° inrasa (najnižje)   drngače pa je bil ta dan krasen. Po noči na 4 .   ki je bil napmrzlejši celega meseca, padlo j > nekoliko snega, po ncči ni 5  pa je šlo babje pšeno zmešano z dežjem v obilni meri. Dne 6 , kjer je bila lana najbližje z nitjo, pripravljalo se je vreme ob nizkem zračnem tlaka m sprva slabem jn,<?ii na močen  prt vrat, maj d navora je le počasi cV*VvaIo, tembolj pa po noči. Dne 7  Sla je tt mpa ratara cb precej močnem jugozahodnem vetra ntiglo na kvičko; že zjutraj je kazal toplomer 7 2* proti — 2 9° prejšnjega jntra. Ob dveh popolodne pa se je opazovala temperatura 8.2°  (najviše);  ta dan, katerega je  nastopil*  v Trsta   izvanredno močna plima, bil je najtoplejši tega meseca. Sledeči dnevi do 26. bdi so zelo dolgočasni,  megleni,  čmerui iu deževni, semtert,e je šel   tudi sneg,  ki pa zavoljo toplega vremena ni imel obstanka.  Dne 15. z utrni padel je zračni tlak d j 7 IG 9 ?/i«i (najnižje), to bš navadno nizko barometrovo  stanja pa ni imelo za nese kraje nobenih slabih posledic, kakor se je odo bati, nasprotno 15   in 16 bJa sta popoln nua h j t.a dneva.   Devetnajsti  presenetil nas   je proii noči n precej močno nevihto, bliskalo in grmelo je kakor ob poletnem času, ponoči potem pa je zelo daJN« valo, p*dlo je 22 6 mm dužja (največ)  Božični pral niki bili so kakor h-.ni sicer mokri, vendar prime-roma topli.   Dne 27. se  je nebo,  ki je bilo od 2 naprej   fckoro  nepretrgoma zagrneno,  proti Vt<> rn zjas.iil-i in s!eda<va dnevi bh so pač mrzli, pa z - in lepi. ZaJnji dan nie« ca ti! je zopet čcneren, vendar y.<) in mrze'; ob j^dn^m dooeg'o je tega dne zjutraj tlakom* r-vo stanje 746 8 min (n.ijvišje)  Tak« ai Jo-Čirco cd tega leta, ki je bilo zaradi mn g*ga de/.evja pač notol.ko nenavadno,  ki d h pa vendar k kako večo nečričo Di prizadeto, zato  jembemo mirno oi »j-g h s!-.', o;  iu jI j človek mira biti, kakor mornar vesel, a .o prijadra mimo vsak jakih čerij in nevarnosti) , k> prežijo na DJegovO živij«nje, kolikor mo-go*a uopc škodovan v taieljeno luko.   V novo K«to pa Btop&jmo obkroženi s pognnr.om in vztrajnostjo, vedno t*žea po višjih in plemenitih smotrib, ki smo si jo ali sami ;. m a vili ali ki nara j h ktžejo drugi hrabri možje; na ta nač n bcderuo lahko v svoj m svojca bi .;n.ega prid   usptšno delovali in tudi kaj dos-gli. — Temu posle luje-aiu rratior. poročilu priklepamo v glavnih  pottzali  pregled vseh letošnjih poročil. Srednja zračna temperatura tega leta zn >ša po navadnem računu 8 90°; ako pa pripuščamo večernim opazovanjem dvojni upliv, kakor delajo to navadno meteorologi pri sklepčnih računih, djbimo t3'78° kot puvpreč jo t-raperaturo        leta. — Srednji ziii. u   ■ ■ .h /aiašs 735 96 mm, padavine bilo je vsega ekupaj 1432*2 mm
— (Imenovanja.)  Učitelj v LJuelskem gesp. Franc Zaman, je imenovan  nadučit*ljem v Ha novicah, učitelj g  Otmar Herbst pa učiteljem v jLienf.Sdu.
— (Postne stvari) Vlada pripravlja veliko reorganizacijo poštnih uradov na deželi. Poštarji postanejo uradniki in bodo spadali v 9, 10. ali 11. č.novni razred. Voditelji večjih poŠt dobe naslov višjih poštarjev in se uvrste v 8. čin. razred, za postne okopeditorje pa se ustanovi poseben (12) •č i no v ni razred. Vso to reorganizacijo hoče t i uda izvršiti že s 1. julijom, zajed mo pa odpravit, pristojbino 1 kr. za vsako dostavljeao pismo.
— (Nove šole.) Daž. šolski svet je v ?^dnji seji sklenit uattmoot' d vorazredaico v rodžagi pri Velikih Laščah i« jednorazredaico v Kokri.
— (Novi smodnik.) Vojno ministerntvo kot uprava monopola s smodnikom je dovolilo porabo brezdimnega smodnika v lovska in strelek« namene. Odslej sa bodeta prodajah dva vrati tega smodnika, „Bivzdonni nmodmk za lovce in atrelce Št. I. (II)* Ta smednik ne dela dma, je baiistično posebno močan in učinkuje jtdoakomerno ; odudar je shb. Premembe v temperatari in vlažnost ne uphvajo dosti Da ta smodnik, sploh pa cdgovarja v vsakem oziru vsem zahtevam glede varnosti. Smodnik se more porubljiiti za vsako orožje, katero se sproži z roko, da jn le v dobrem stanu, tudi če je narejeno za črni n modni k. Smodnik se dobiva pri li-cencij ranih prcdajaluioah a V« i« V* kg po 3 gld. 50 kr oziroma 1 g!d. 80 kr. Na pusicah zo zapi sana glavna srojstva smoduikova in navodila za njega por»bo.
— (Mestna hranilnica v Novem mestu ) V mesflcu deoembtu 189G je 122 strank vložilo 20.787 gld. 19 kr., 74 strank vzdignilo 18 881 gld. Vi kr., torej več vložilo 1906 gld. 18*/* kr., 12 Strankam posojil se ja izplačalo 5250 gld., stanje vlog 336 246 gld. 39 kr., denarni promet 71.40G gld. 28 »/a kr.
— (Iz Dola pri Ljubljani) se nam piše : J)..o 31. dicembra 1896 imelo je tukajšnje bralno društvo občni »bor ter volitov novega odbora. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Š tipko L?mnfc, predsednikom; R idoslav Š.munc. podpredsednikom; Badoslav Pevc, blagajnikom; Vendelin Sadar, taj
nikom; Ivan Tavčar, Ivan Zupan, V#koslav Zidar, , odbornikom. Iz poročila o društvenem delovanjn se ie uveril lahko vsakdo, da je dru't /o v pravih rokah. Društveno veselico priredi društvo d ob 2 svečana t. 1. v prostorih gostilne g>sp. Z dirja, k nje) tem potom ulja dno vabi.
— (Iz  Čateža nad Veliko Loko)  nam je poslal prijatelj našega lista razcvetna te uo in tro bentice pišoč nam:   Tu imamo letos pravcato spomlad. Trobentice cveto pi vseh solnčuib bregovih, teloh pa bujno po „ćatoaki gori".
— (Iz Vinice) se nam piše: Die 27. decembra bil je ob^ni zbor ,Narodoe citalaica" na Vinici. Prostori goatiine g I/aoa Suteja b h so do zadnjega kotička zasedeni. 0 > :ui zbor čitdnica ja pokazal, da se želja nekaternikov, koji ji žele p:o past, ne bode uresničila. Vsa čast in hvala gospodu, kateri je vodii čitalnico in pokazal, da zna vatrajati tudi v tSaaei, ko se ji želi pogin, da tu se ljudstvo ne izobraževalo, temvtu:, da bi .sa tiralo zopet v temino n^zavednoiti Nadejamo se pa tudi, da bada novoizvoljeni g. p'eJs->dn k deloval v prid čitalnici. Mej pjHuoaeznitni točkami so nss prav z d vo jao *Hbavati d »maci tamburaši, za kur jim bodi hvali Želm> p«, tudi, da proovita nadalje čtaloaca in istotako, di napreduj jo domači tamburaši. V-eii Želia pa j«, da delujemo složno v prid ;u bo*g n-naroda«
— (Narodna čitalnica v Mozirji) priredi dne lO. x.. m ovoj d raj ae ti občil zbor v zvezi h koncertom m vesalico. Pri koncerta sodelovali bodo ia prijaznosti vrli kievci \!> BcaAlofč. Godbo otkrbala bode slavna kap 'a i.-. Smarij p->d vodstvom keplnika tf. Kova a. Vatopoina k vtsa-lici bod-j zi osebi 3'J kr, z-i ob.te'.j 60 k?.
— (Iz Velikovoa) se nam piše: Božičuica, katero je prindiia v otedo due 30 t. xa. takajšnj^ „Na.:odna šol»*, vrš la se je i . »Mi blovesea ■cačin, tb obilni udeikžbi ljudstva, duhovščine in rr.znih dobrotnikov, mfj katerimi naj bode izrečena posebna zahvala zia ti Nj. eksoleoci viaokorodni god^-, baron Ol P i n o za izročeue darove. N i vstio.a'du j-' bilo petje, đeklamovanje in dva dran-atiSna prizjra, Px^ t m 30 a Q ici in učenki, ki so vdB to*;'j!-i proizvaj h z o^sr.ju o\ svoje smož nest i p r;. - dobro ia ločno, ja«mo pokaz i!i, ko-k uapeh dos.-ŽH labko š.d.i v K-ratkan č^eu — s~ved* na podlagi uat^rae b s a e u e Po konča a '-m vsporedu b,U ho učenci >n učenke obdarovan in 20 so ves^-leg.i saj. -n zadovoljnih osjrcizotf razšli.
* (Stekel pes) se je v ob';in* Prip-iovica pri Novena Sč*da atifaotapil mej maso vcerke/ ia or^risel dvanajst oseb, po'ea pa zbežal. L,ud^e so drli za »jiro, a predno eu ga ubi 1, j^ ogrisel v&č piov in drugb živali. Ogrizene ijud: ie sanitarna oblast po-Blala v Pastenrjfev s vod v P-šro, • Ijadstvo je v velikem strahu, da nt č^jo dtUge ogriz >ne živali.
* (Živa pokopana) Ni sveti ve e: je v Varšavi um: h gr^tijja Heltna Po o.;ka. Koxaj je bila pokopana, razi esed se jo glas, da ni umrla, arrpik da je h da v letargiji p kopana. Sod šče je vflled tega eedmi duu po pogreba .^cika alo, g o fnjo izkopati in p ep !j-t« v bol lico. Zd.*avu:k« ^o koDsfatovali, da s i gr.fi jja v "-Ir'.h dueh ni ir^/ nič preivieni*«, a ne morijo o »nj ,Hti, a»> r^s še živi ali je umrla. Probjvaldtvo ie seveda ra ično r«.iibar-jeiio, kor rnieli, đa sr. gr li jo i;vo pi kopal .
* l^Klin s klinom) V n kom joinor.geisiem rn<«8ti:cu ju ]ir.H nekoga i^-tn.ka ukradi cvlo gnjat. lM<*>ear je šel k lastiku dotičnoga pningi vprašal: Ali je latnik psa dolžan plačati, fcar ie u^ridal tajegOW pes. Odvetnik ia odg ivoril z Bd»u, na kir jd mesar p:rfd 10 sa-- lili j h.i roW;v : IV.siru gospod d ktor, pla&ijte rsi 5 gold za gojat, tat*ro mi je ukrul \it6 pes. Odvetu;a: je bd precej presenečen, a plačal jf. laJbtevssio sv "to, dru?i din pa poslil ine-shrju račun : „Za jur.d čno poavetovrUjO ... 15 gl.* M        se zdaj ni več srmjnl.
Darila, s
V korist družbo sv Cirila in Metoda od kupili ho se v Ki-auji čestitanja ob novem letu slediči p. n. gi<.: Idr. Htbnik J., Bregaut M, Cimerman J., Crobath Fr., J>ralka J., Drukar A., Florian K., Fock Ig., Giirtner Fr., dr. Globočmk lv, Olobočnik V., Killer .lak., dr. Kokalj A., Kokalj H , Konsclieg J., Ivorošic A., d;. Koiun V., Krenner J03., Kr-sper E., L .vrenčič A. s soprogo, Luznar Fr., MajduS J., IVlajdič Jos., Majdič V., M iselj J., Mata j« L, Mayr JM., M-yr P. ml., M.iyr P. st., Oinerđa Pr. z družino; Pavšlar T. ml., dr. Perne Fr., Pezdič J., Pire C, Pieteršnik J., Polak Ferd , Praimseis J., dr. l'revc Fr., Prevc V., Pretn.ir J., 1'učnik K., Pu|>po K., Ktkovec A, H tkovec J., Itiliar Št , Rus V., Sajovio Ferd., Sajovic J., Sajo-vitz Kr., Šlritof A., dr. Bavnik E., Žavnik. K., Šinkovec A., Šiška J., dr. stempihat V.. Tominšek J., Uranker Fr., V.tlenčič J, Zivršnik K., Zotman K., dr. Žmavc J., Žumer Andr.
Od novoletnih in godovnih voščil so se na Vrhniki odkupili na korist družbe sv. Cirila in Metoda p. n. gosjiodje: Košir, Petrovčič, Skvarca in Smolnikar; rodbine Brilejava, Bučarjeva, Dolenčeva, Frolilichova, Grudnova, Gabrijel Jelov-sekova, Marija JelovŠekova, Kavčičeva, Kotnikova (Mirke), Levstikova, dr. Maroltova, Ogrinova^ M.h. Tomšičeva, Tišarjeva, Z.tkova (Vird) in Župnekova
ter udje katoliškega društva rokodelskih pomočnikov.
Uredništvu našega lista sn poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gf N. Bat test in na Rakeku 7 kron 66 vin., nabrane v „Narodni gostilni" v Planini po zdravici. Bog i Naredi — G J. Peternel na Bledu 6 kron 56 vin., darovala vesela družba v gostilni Peter-nelovi ob novem betu za pobita okna Velikovške šole. — Gdčna. Rsgina Januš in g. Ant. Tujec v Domžalah 2 kroni 4 0 vin. — G. Helena Bavdek v Vodmatu 2 kroni. — Gosp. Gabrijel Jelovšek na Vrhniki 1 k r o n o (izgubljena stava). — Skupaj 19 kron 62 vinarjev — Ž vili rodoljubni darovalci in  darovalke in njih nasieiniki!
Književnost.
— .Slovenka', glasilo slovenskega ženstva. Iišla je prva etev Ika t gi novega lista, katerega so zasnovale rodoljubne dame. Po prvi številki še na moremo izreki o njem sodbe, zato naj za h d ,j na« Vedemo osmo vsebino. Na prvem mesta prinaša Za>
i n^jftkt'ca pasem BSlovenka**, »at vi sledi obširen program »•»■edoišUa in pa spisi: vTriglavu, saisal idealist; ia nadak in „I'. d        zlož la Vda;
kM adoatne sinje", spisala Vauda; „O ženski osvo-boji .n iuuž nski sreči", f>p s>«la Slovenka; ,Pona j gioino dtužOi s»». Cilila in Metoda", sp sal L. S-^etec; i „Ču ate flđ opekline", spisal F Goatl; BModi in I etr>. koznanfltvo*, episal M  Kune. L;at ataue za na-i roiiika K Edinosti" le 2 gl, za druge naročnike pa ' 3 gld  na teto   K d r h  ith-h n«rnč:ti, naj blagovoli poslati p di- tuo uli pa v^eletno narjčn no naik.asneje do 25 t  m ; kdor 0^ ne n-r >či, naj izvali jooslati list u-z j. Naročnino je pošiljati uprava št/u BE M« I ncati" v Trotu.
— Popotnikov koledar za slovenske učitelje. 1897. Sestavil Mihael J. Ner.it, nadujitelj in urednik Pop tnikov v M.riooru V G >r;ji. Ti-sk^la 111 založila .Goriška Tiskarna" A Gabrdček. 1896. Str. 213. Ra^en krdf.d.,rja obseza iiČno natis-1 j.-na ia j^-ko . • vezana knjiga ša rod>pis c s:rske rodovine, statističos podatke o avstcijsko-«g>rsfci mor;; raiji in o uieet h 10 trg h na S.ovan-skrin, imenik Članom in odbornikov BZ?tve;eu. za-
i pisk najvažn jših pri,od ':nh ur^dadi opravkov r, i k n v..,.; m krajuib • ' • t >v ia d dočba gleda šolskiii prezuiko-, u: dalje ircena v m nnter« stvu za uk m bogoča^tje dulajočh ur.idaikov, im ni članov dež. fiolukib svetov, okrajnih in msttaih ftol-skih svetov tjr izpraševala h kooaiajj p .tem pa natančen imenik Vii^h učiteljev in učiteljic. Viakemu imena je dodano, kj • in kdaj je bil dotčoik rojen in cd k i. j službuje. Č >\a eo razvrščena po deželah in po c k r. j h, dodaa ]3 pa tudi abejedui imenik 1 šopkih krajev in učitejskog; oiobj*. Koledar je v j vsakom o:.iiu vreden toplega priporočila.
Bizojavl^e.
Danaj 4. januvarja. Poslauska zbornica i je v dauašji seji Steinerjev predlog glede termin trgovine z žitom odkazala brez debate gospodarskemu odseku in začela potem razprav-Ijati o poglavju „visoke šole" proračuna naučni ga ministerstva Imunitetna zadeva dra. Luegerja se je morala odstaviti z dnevnega reda, in sicer zaradi bolezni poročevalci II if-niokla. Predsednik U h 'uiucckv je pozval dra. FerjanČiča kot načelnika imunitetnemu odseka, naj imenuje drugega poročevalca.
Dunaj 4. januvarja. V jutrišnji seji poslanske zbornice pride na glasovanje celjska postavka. Za besedo se je oglasil dr. Fer-jančič. Zaradi odsotnosti raznih slovanskih poslancev je absolutne treba, da pridejo vsi slovenski poslanci na sejo.
Dunaj 4. januvarja. L'sti javljajo, da se zaroči srbski kralj Aleksander ali z nadv-oj-* vodinjo Elizabeto, hčerjo nadvojvode Karola Ludovika, ali z nadvojvodinjo Mirijo Kristino, hčerjo nadvojvode Friderika.
Zagreb 4. ju-.iuvarja. Skof Stro3Sniayr je v svoji škofiji prepovedal madjarske pro-povedi.
S oni a 4. januvarja. Skupščina je od »brila zakon, s katerim se amnestiranim častnikom dovoli pokojnina, kakor da bi bili ves čas služ ■ bovali v bolgarski vojski.
Izjava.
Ker so vabila na „ sijaj ni ple? slovanskih velikošolcuv v Gradju" podpisana — po nesporaz-umlienju oribora — po zns.opaikib samo dveh akad. dru'itev („Trigla*", „Hrvatska"), izjivljam, da no bo kdo mislil, da priredite samo omenjani društvi ples, ali, da so o.sUlo slovanske narodnosti v ozadja, da icoajo vsa si >vanska društva graškega vsauH-lišča svoje zastopatke v t m odbora.
jur. Matevž SenČar,
predsednik odbora za ples slovanskih visokoSolcev v Gradcu.
l*osIano.*)
Is Zagorja.
Dopisniku, ki me v „(Ununiku" St. 4. z dna 24. decembra 181 »6. I. prav z gorjanskim kolom napada, odgovarjam sledeče: Ni res, da sem rekel „najboljše bi bilo vsem ajmohtarjem glave po-rezati," res pa je, da sem, ko meje neki premogar vprašal, bi-li ne smeli nekoga vzdigniti, rekel: Bla, toda vspm glive porržite, da bodo ložje nosili, kakor nekod deske."
Fersfament, trfbub in glavo bi imel seveda vso drugačno, ako bi bil na vabilo Vašpga pristaša, kateri me je nekako takole nagovarjal: „še Ti pristopi, kaplan je ta prav, zame vselej pijačo plača" — k Vam pristopil. Zdaj razume moj fprata-ment, da ho debeli trebuhi in buče le „ciru" Vašega lista dovoljeni.
(2) Lavoslav Jerin.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon.
PrelsRkiiNlli in i>r I poročili
so sloviti •.' (mh'iI iVn i profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Plccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta), katera je ugodno nflinkujofc,  želodec krepčnjoče,  slaBt in prehavlj**njo pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo.
Steklenicica velja 10 kr. 1 (44—1)
6tev. s&    Oeželno gledališče v Ljubljani, Dr.pr.76o.
Nova Izvirna opera. ~^»a V torek, dn« 5. Jniiiivurja I H97.
Prvikrat:
KSENIJ A.
Opera v lednem dejanju. Spisala        Uglasbil Viktor Parma. Kapelnik g. II   Beuifiek.   Režiser g. J. Nolli. Pred tem:
Osveta Katulova.
Komedija v jednem  dejanju.   Spisal  J. Vrchlicki. Režiser g. R. Inetnann.
Blagajnica se odpre  ob 7. uri.   Začetek točno ob '/,8. uri. Konec ob 10. uri. Cone prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v sredo, dn6 *J. jannvarja 1897.
Umrli so v Muftljunl:
Dne .'JO. decembra: Jožef Rorghi, c. kr realčni profesor, dO let, Wolfove ulice St. 1, otrpnenje srca. — Frančiška Grošelj, uradnega slutio žena, 42 let, Breg fit. jetika.
Dn«i 1. januvarja 1H'J7: Ferdinand Pogačar, nart-dni-kov sin, 5 let 7 meseca, Pred vojašnico St. 4, davica.
Dne 2. januvarja: Makso BiSof,  pomožnega uradnika sin, 7 mesecev, Stari trg St. 2H, božja« t V deželni bolnici:
Dne  28.  decembra:   Anton Hribar,   dninar, i3 let,
jetika.
Dne 81. decembra: Franc Kusar, delavec. 50 let, vnetje ledvic.
Spominjajte se dijaške in ljudske knhinje pri igrah iu stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
I.ol cilj ur srečke 2. januvarja.
V Lincu: 71,     51,       2,     15, 67.
V Trstu: 39,     13,     34,     77, 42.
Meteorologično poročilo.
i 0 a S •-»	Ćas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrim v mm. v 24 urah
2.	!♦. zvečer	741 5	— 1-2	sr. svzh.	jasno	
3. I.	7. zjutraj 2. popol.	74:io 7411	—53 0-2	si. svzh. sr. jjvzh.	jasno del. jasno	0-0
>	9. zvečer	740-fi	—18	si. jvzh.	oblačno	
4. ■	7. zjutraj 2. popol.	7402 7406	—65 —1-2	sr. jjvzh. si. szah.	oblačno skoro jas.	00
Srednja temperatura sobote in nedelje —l\ri' in —2'3\ za I 'J.' in 0 4* nad normalom.
Darila za „N'&rodni Dom".
L.XX:iX. lafeta■ „Krajcarske družbe".
Prenese k   .   .   .   28654 gld. 96 kr. Doneski za mesec november; plačali so cč. p. n. gospodje: Fr. Gori črnk, Ferd. Snuvan in dr. Ivan
Tavčar, a b gld., skupaj..... 15    „   — „
Dr. A.FerjanfiicV I Bogola, Fr. Kollmann, J. Lozar, I. Mnrnik,  M. PleterSnik iu
U. pl. Trnkoczy, ;i B gld , skupaj . 21    „   — „
Dr. vitez K. Bleiweis. I. Oonip. J. benče, Fr Mally, dr. Fr. Mumla. V. Rohrnmnn,
S. Rutar in Frid. Sosa, ii 2gld.. skupaj 16    ,    — „
A. Bayr, J. S. Benedikt, 0. Dett-li. P, Drahsler, J. DnfTž, A Oogola, 1 Gri-far, J.Jenko, M. Klein, dr. J. Kušar, E. bah, J. Martinak, I. Mtjsc, R. Milic. A. Novak, JI. Pavlin, G. Pire, b. Pire, K. 1'leiv.eiss, K. Plitko, M. P lesko, F. PovSe, A. Trosenec, J. Rode, A. Skaberne, A.. Stor, H. Suyer, dr. Fr. Tek* vrt«, S Treo, J. Velkovrh, J. Vi fina r, K. VVebcr, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar,
a 1 gla., skupaj........ 36   „   — „
Fr. Ran. A. Bartel, I   Bonaff, V. Borflt-
ner, A. Foerst. r. I. Frisch, J. Maček,
Fr. Rozman. P, V, A. Suyer, I. Suhic,
A. Tavčar, Fr. Stare, J. Tomec, A. Trstenjak in I. Žargi. h 50 kr., skupaj 7   n   PO , Darilo  gospfi D. z« november.   ...          2   „   50 „ Doneski ia mesec december;
plačali so cč. p. n. gospodje: Fr.  Goričnik, Ferd. Sonvan in dr. Ivan
Tavčar, ti ,r» gld.. skupaj..... 15   B   — ,
Dr. A. Ferjančič. I Gogoltv Fr. Kollmann,
J. bozar. I. Mnrnik, M. PleterSnik in
U. pl. Trnki*)czy, h :< irld, skupaj .   .        21   „   — „ Dr vito* K. HIeiweiss. T.Gonip J. Lonce, Fr. Maliy, dr. Fr. Mamin, V. Robrinami,
S Rotar lil Fnd. Soss. ;t •_'^ld . skupaj 16   »   — „
A. Dayr, J. S. Bened ki. 0. Deteta, P. Dra hule r, J. DufTe A Ghogola, 1. Gri.\ir. J.Jenko. M. Kloin, dr. J. Kušar, B. Lah, J. Martinak, I. Melafi, It Milic, M. Pavlin. 0. Pire, h. Pire, K.Plelwelt», K. Plelko, F PnvSe. A Prossnec, J. Rod«. A. Skalierue. A. Stor, II. Suyer, dr. Fr. Tikavčič, S. Trn*, Velkovrh. J V.snar, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, 11 Zupane ir K Žagar,
a 1  gld.. skupaj........ 34   ,   — „
Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač, A. Foer-ster. I. Frisch, J. Maček, P. V. A. Suyer, I Šuhic, A. Tavčar, J. Tnmec, A. 'I fsf. nj.l k in I.  Žargi, u 50 kr.,
Bknpaj........... ?   *   — ■
Donesek pospe D. za december .   .   . — ■
Skupaj   .   .   .   2»»47 gld. 96 kr.
Opomba: Koncem lanskega leta je znašal skupni znesek vseh darov »Krajcarski družbi" 24 141 gld, 16 kr; darovi ro ce torej tekom preteklega 1896. leta pomnožili za 1706 gtu. »0 kr. Poleg sta'ne rubrike »Mesečnih doneskov" je v prvi vrsti omeniti drugega obroka darila ljubljanskega občinskega sveta, volila dekana Žaiže, darov go. snodov Lerčeta, Vidriča in ostanek premoženja likvid. banke »Slovenije' — Vsem čfc. gg. darovalkam in darovalcem, ki v zdanjib, za društvo posebno težavnih časih tako Čvrsto ntrajajo, za njib požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo in „Pri-srCno novo leto" !
V Ljubljani, đnć 1. januvarja 1897.
Odbor „Krajcarske družbe".
dae 4. januvarja 1897.
it upu i državni dolg v notah.....
J k :ipu i državni dolg v srebra .... Avstrijska zlata renta .......
\vstrijska kronska renta 4°/,.....
Ogerska zlata renta 4°/».......
Jgerska kronska ronta V .....
Avstro-ogerske bančne delnioe . .
{redi t ne delnice.........
Ijondon vista...........
kemiki drl. bankovci aa 100 mark    . ,
40 mark............
K) frankov...........
italijanski bankovci........
C. kr. cekini.......... .
Dn*' 2. jannvarja 1897
(•/, državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld.. O u na vb rog. srečke 54/o po 100 gla. Zemlj.obč, avstr. 4»/,% llati llBtl
BLreditne srečke po  10O gld.....
Ljubljanske sre£ke........
Rudolfov« srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld., rriuu wav-dru*t. vnlj . 170 gld. s. v. . , Papirnati rnbelj........
101 Rl	d 90
101 ,	90
122 ,	90
101 ,	—
122 ,	20
99 ,	, 60
953	—
376	i 15
119	, 90
58 ,	, 75
11	i 73
9	i ra
45	t 40
5	, 66
143 g	Id. 75
187	
12H	, 25
S9	• 40
201	, 50
23	. —
23	. —
157	, 50
476	_ —
1	. 27«/
t
I
ružnim srcem javljamo vnem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, gospodičina
Marija Sehubert
danes ob 5"/,. uri, previđena a sv. zakramenti za umirajoče,  v 24. letu  mirno v Gospodn zaspala.
Pogreb ljubljene rajnee bo v torek. 5. t. m , ob 4. uri  pepoludue  iz hi&e žalosti, Gospodske
ulice it. 3.
Drago rajneo priporočamo v blag spomin in pobožno molitev, (43)
V Ljubljani, dne 4. jannvarja 1897.
Fran in Jos'plna Svetilo, roditelja. — Pavla Slrak,   sestra. — Lev  Sohnbert,   Josip in Rthard Svetilo, bratje.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
v^ljet-vnega«. o cd. 1. o3cto"tora, 1S96,
N 'i  omenjani prllrjalnl in odUsJaJnl  6m1 o«ii»;»nl ao «
» r< «1 u|o.Mr«»|>«Koi«i A»«U. (1.'
Odhod la tL.|nblJaue (ju2. kol.). Proga oes Trblt.
Ob 19. ari S ralu. po noći oiobnl ritk ▼ Trt.i*, IMJak, Olover, ^TKDBflOirail«, IJulino; tem Hel«tli*l t Aunso, Iiobl, (Imun In., Nnlnofrrikil
6«i K l.....       ]{■•-. ■' n.^   t st.m-r,   Lino, nm Dunaj rla   AmatAtten. — Ob T. url
10 min. BjutraJ oiobnl vlak t Trbta, Pontabal, I Ulj u k, OeloTeo, Kraua«un-fetta, Itjubuu, DtinaJ; iti Salathal t Botno^rad, 4aa Amatatk«n na> Umit/ — 0b ii. tiri ho min. dopoludna oaobnl vlak t TrbU, F-ontabel, BaUak, 0© 1.1v0i-. Ljubno. S-1 j-111 »1 , Hiiiivj —Ob 4. url popolndna oaobnl Tlak t Trhli. Rnlja,k, Celureo, l.jutnio, A«i Snlitluil t Kouiugriid, IhiikI-i UhIkiii , /.«11 n Jeieru, Inomoat, Bregano, Ourili, Oanavo, Parla; cai Kleln-Keiflina; t stujr Kiinc, lliiii .-ju v i i-.i, 1'lriM-j, M arijinn Tira, Hab, Kranr. i t v v »rti, Karli i t« ta™ Pragu, hipako, DuntJ rl» Amat«tt«n.
Proga v Novo mesto ln v Koftevje.
Ob t. url 15 min. ajotraj mnianl vlak. — Ob 12. uri 65 min bq> polndn* melaDl rlak. — Ob 8. uri su min. imčcr metani vlak.
Prihod v aLJnbl|ano (jnž. kol.). Prosra ii Trblia.
Ob 6. ari 69 min. ajutraj oiobnl vlak m Punaja. ria> A mil»tt«i\ Hilpikega, l'rn«o, KnncuTib raror, Karlovih varov, Heb», Marijin tli Turov,, Plsnja>, Uiiilnj."vlu, dolnugntda, Unoa, BUtta, (tinun.l.ma, Iiohla, Auaaaea, Ljubna, Colovoa, Baljnka, Vramonafeats. — Ob 11. url .>,. min. dopoludn«> oaobnl Tl»ka r)una>jaTia> Amatetten, Karlovih varoT, Haba>, Marijinih raruv, Plinja, BudajeTio, Solnogirnda, I.ino«, Siajrra, l'»r).-n, Otncra, Ouriha, llnj-genom, lnumimu, Zoll» na jateru, T>enđ-Oaatain», I .J uhu«. Oslovo«, I jim«.. Pontiabla — Ob 4. uri 6S min. popoluilne oaobnl vlak • Dunaja, Ijjubna, Belithala, Beljaka, i'i.lnva, Fransenafaata, Pontabla. — Ob 9. url i min* avioai oaobnl vlak a Dunaja Ti a Auutouan, la LJubna, H»ljak», Oetovoa« PontAbla.
Proga li Novoga mesta ln lz Kooevja.
Ob B. ari 19 min. ajatraj »eiaul Tlak. — Ob a. uri 33 mla-'po poludna mtlanl Tlak. — Ob 8. uri 86 min. avoćer motani vlak.
>«lh«>,i li aLjnbllane (drž. kol.) t Kamnik.
Ob 7. url as min. ajutraj, ob 9. url 5 min. popoludne, ob 6. (U 50 min. avauer, ob 10. url 96 min. »vocer (Poalednji Tlak la t oktobru ob nadaljah In praanlklh.)
Prihod v LJat»l|a\no (drž. kol.) is Kamnika.
Ob 6. ari 68 min. ajutraj, ob II. uri lft min. dopoludna, ob d. naA 90 min. avecer, ob 9. ari B6 min. btocm. (Poaleolnji Tlak la t oktobru ob nedeljat Ln praaulkih.)
Glasovir
dobro ohranjen, bo po nizki ceni proda v Ljubljani na sv Petra mitnici «t 20 (41—i)
Strokovno društvo prometnih služabnikov avstrijskih.
Podružnica Ljubljana.
VABILO
k
protestnemu shodit
zoper dr. Rosmanita
načelnega -/.ilnivnika na Dnnaja.
Shod bode
dne 6. januvarja 1.1. ob 3. uri popoludne
v steklenem salonu kazine.
Pridite mnogoštevilno,  posebno gospodje zdravniki 80 uljodno povabljeni.
Odbor.
(12-1)
Št. 41 039
(3431-3)
Razglas
agietratu podeliti je slnžbo
Magajnicnega asistenta
Pri podpisanem msgietratu podeliti je slnžbo provizoričnega
8 priiemki VI. ^inovnaga razreda, evenrnvalno službo 1» lit ^isjuir uc^gat praKtlkaiitlm z adjntom letnih 480 gld.
Probilci za j* dno ali drago teb slnžeb, .norajo dokazati, da so dovršili vidjo gimnazijo, viftjo realko, ali pa kako drago jima jfdnako šolo, ter da so prebili izpit iz državnega računovodstva in blagajniški izpit.
Tisti, ki še nimajo predpisanih izpitov, zavezani so narediti ja v teka dveh let po nastopa službe.
Prošnje vložiti je do 10. dne januvarja. meseca 1897. 1. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta, Ljubljane
dne 25. decembra 189G.
Jemljem »i čast, naznanjati p. n. občinstvu, da sem otvoril z dnem 1. januvarja 1897
svojo notarsko pisarno
v Tržiču. VVillibald Svvoboda
(40_i) c. kr. notar.
J/.iliij;iti lj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".