266 Naši dopisi. Iz Rusije 12. avg. —17. — „Finis coronat opus" — pravi dobra latinska prislovica. Ceii meaec je že prešel, kar ae je končal Berolinaki kongrea, ki se je sešel zato, da bi vstvaril trdni mir na Balkanskem polotoka, da bi osrečil vae narode jugo-vshodne Evrope, upokojil vso Evropo, da bi vničil vsak povod k nezadovoljnosti vseh skupaj in vsaeega posebej. Al namesti mini in iz-veličanja narodov, kar je Berolinaki kongrea obetal Evropi, kaj smo doživeli? Nezadovoljnost Bolgarskega naroda, prepir Grškega kraljestva a Turčijo, Avatrijako vojako z mohamedanakimi Boanjaki, nezadovoljnost povsod. To je plod „postene Berolinske mešetarije". Ifc vsega, kar izteka naravnost iz vozlatih sklepov Berolin-skega kongresa, je za zdaj najbolj važna Avstrijsko-Boanj as k a voj ska. Ta vojska je jako važna, a pri tem čudno nezapopadljiva. Najbolj čudno je to, zakaj je Avatrijaka vlada izprva prepovedala časopisju poročati o tem, kar se v Bosni godi? Avstrija v svoji Bošnjaški svatbi je podobna kmečki nevesti. Ona je že davno želela prejeti Bosno, pa Berolinski snubač jo je moral primorati k zaželeni svatbi z ženinom, ki za njo ne mara; zato svet ni smel vedeti, kaj se na svatbi 267 godi. Znano in resnično je le to, da kri se preliva. To je čudna stran tega dela. Zanimivo stran tega dela nam pa opisujejo Dunajski dopisniki Ruskih časopisov; tako sem te dni čital v časopisih: ,,V Slavoniji agitujejo za združitev Bosne in Hercegovine s Hrvaško in za združitev teh treh provincij s Slavonijo. Pod tem pogojem eo Slavonci gotovi sprejeli arbo-hrvaško narečje kot ii-teraturni in oficijalni jezik „jugo slovanskega kraljestva". Ruski dopisniki, kakor je iz tega razvidno, imenujejo Slovence „Slavonce", drugače ni razumeti to sporočilo. Ako imate Slovenci res take želje in delate kaj, da se jugo- slovansko kraljestvo v Avstrijski monarhiji pod geslom in na največi prid Habsburške dinastije vstvari, želim vam veliko srečo, dasiravno sem pred 4 meseci Slovencem priporočal Ruski jezik kot literaturni, kateri edini med slovanskimi ima pogoje postati svetovni jezik, Ako se Slovencem in Hrvatom posreči taka združitev, bote Avstriji oteli Gorico, Trat in Iatro, sicer bo Slovensko Primorje čez nekoliko časa Italijanska provincija. Kakšnih misli je naša vlada o sklepih Berolioskega kongresa, smo predvčerajšnjem čitali oficijalno izjavo v „PravitelJ3tvennem Veatniku". *) Ta vladna izjava se od besede do besede po slovenski glasi tako-le: ,,Berolinski traktat je podpisan. Prišel je čas presojati ta Evropejski akt, ki je kronal vojsko, katero je Ruaija začela ne iz lakomstva, ne iz materijalne koristi, ne po Častižeijnih političnih nakanah, ampak iz čustva, ki zadušuje vsak tuji spodbadek, iz čustva kristijan-skega, iz čustva človekoljubja, iz tega čustva, katero se pola3tuje vsakega človeka pri vidu v nebo vpijočega zla. Ruski narod in hrabre Ruske armade, ki so pokazali toliko zatajevanja samega sebe, imajo zdaj polni povod dati sebi račun o rezultatih prinesenih žrtev. Vendar da bi verno ocenili rezultate, da bi ocenili jih brez pristrastja, brez presodka, brez sumnje, je treba pregledati vso zgodovino poslednjega časa v njenem početku in razvitji do konca s pričinami in povodi. Prve dni zmotnjav na vshodu je Ruska vlada najprej videla, da vse te zmotnjave so le prvi začetek zel6 serjoznih političnih zapletkov. Hercegovinski ustanek, malovažen sam po sebi, je bil tista kaplja, ki je čašo do kraja napolnila. Naša vlada, želeča v okom priti vsacemu spo-padku v vshodnih deželah in v Evropi, je vzela na-se trud pogajanja z Dunajskim kabinetom, kot z najbolj zainteresanim v tem delu in mu je obljubila polno gotovost, podpirati vsako kombinacijo, kakoršna bi sedala iznajti v soglasji z drugimi državami, da bi se upokojile zmotnjave in odvrnila kriza. Nasledki tega so bile poskušnje konzulske komisije, pomiriti ustajnike, in pa nota grofa Andrasava od 30. decembra 1875. leta, katero so sprejele vse vlade. Nota grofa Andraasva je obsegala celo vrsto preobrazovanj in zboljšanj, katere so kabineti, ki so podpisali traktate 1856. in 1871. leta, priporočili Turčiji s tem, da se upokojijo nemirne pro-vincije in da Turčija izpolne svojo doižooat glede kri-stijanskih podiožnikov sultanovih. Al vse te dobre namere niso pripeljale k nikakoršnemu rezultatu zato, ker ni bilo nikakoršnih garancij, da se bodo izpolnile. Uataši niso hoteli položiti orožja iz rok ne vrniti se domu, ker niso imeli nikakoršnih zagotovil svoje varnosti, a Turčija je med tem trdila, da, dokler ustaši ne položč orožja iz rok, ona ne more dovršiti reform, katerih potrebo je v principu pripoznala. Turška vlada z obljubami je šla celo še daljše, kakor nota grofa Andraasva, ter je razglasila program, obsegajoč še boij široke in liberalne naprave. Al vse te reforme na papirju brez *) ,,Praviteljstvenni Vestnik4' je po slovenski ,,vladni spo-Točevalec", je vladni časopis v Petrogradu, kakor na priliko, «,,Wiener Zeitung" na Dunaji. serjozne sankcije niso bile v stanu izbuditi nikakorsnega zaupanja pri narodih , katerih potrpežljivost se ]e tako dolgo preskušavala. To je bil težak položaj, iz katerega je bilo treba na vsak način najti izhod. Treba je bilo skleniti, v delu upokojenja iti za korak spet daljše, kakor so šli Evropejski kabineti. Samo veljava vse Evrope bi bila mogla dati garancijo zboljšavam ter zbuditi zaupanje kristijanskih narodov, da zboljšave se bodo resnično vpeljale. Tak cilj je imel Berolinski memorandum sostavljen v aprilu 1876. leta. Sostavljen v soglasji s knezom Bismarkom in z grofom Andrassvem je bil priobčen tudi drugim velikim državam, da bi ga skupaj presodile. Njegov princip je bilo skupno delovanje vse Evrope na to , da bi se reforme, ki so jih Evropejski kabineti predložili, garantirale. Po mislih naše vlade delovanje bi bilo moralo obstati v tem, da bi bile velike države poslale svoje eskadre pred Carigrad in k bregovom Evropejske in Azijaške Turčije in v luke, kjer mir ni bil dovoljno varen. Cilj te demonstracije bi bil sledeči: prvič primorati Turčijo k izpol-njenju Evropejskih tirjatev, drugič upokojiti kristijanske narode in varovati jih krivice. Ta nasvet, ki so ga druge vlade sprejele, je ovrgla Angleška vlada, češ, da tako posilno sredstvo se ne strinja s traktatom, kateri garantira Turčiji samostojnost glede notranjih uprav. (Dalje prihodnjič.) Iz Kalabrije 26. julija. *) — Tukaj je huda vročina 56 stopinj, da bos ne moreš na zemlji stati; tla so zgorela, kakor pri Vas o božiči, avgusta in septembra pa bo še huje. Naj Ti tukaj opišem nekoliko tukajšno kmetovanje. Meseca avgusta začno strniše po polji žgati, predno orjejo, tako, da se vidi ogenj krog in krog, kakor da bi vasi gorele. Strnišče pustijo, kedar žanjejo, pol metra visoko, da se le snop more vkup zvezati. Kedar začnejo orati, orjejo neprenehoma naprej , naj je delavnik, nedelja ali praznik. Drevo ima dva lemeža, pa oba lesena, samo od spredaj je nekoliko železa. Kedar grejo orat, jih gre po 25 skupaj v enem kraji; v drevo vpregajo vole, ki so vpreženi za kambe; vsakemu volu denejo v nosnico rinko, v katero je konopec navezan, za katerega vola držijo, kakor pri nas za uzdo konje. Za brano imajo trnove butare, katere vlačijo po njivi. Hrušek, smokev, češenj, breskev, mandeljnov, pomaranč in limon je tukaj sila veliko, samo jabelk nisem še nič videl. Kedar pride čas pomaranč in limon, se jih dobi po 4 za soid. Vino je po 16 soldov liter. Vse drugo je drago. Kilo mesa je po 80 sold. Vina pij6 tukaj veliko zato, ker je voda zelo nezdrava, po kateri kakor tudi zarad druzih vzrokov ljudje silno bolehajo za mrzlico. Jaz in pa moj brat Janez še nisva nobene bolezni imela doaihmal; kako bo za naprej , sam Bog ve; zaupamo pa v njega, da nam zdravje dodeli še ta mali čas, kar bomo tukaj. Celih 15 mesecev, kar bivamo tukaj, nismo slišali še sv. maše. Čudno navado imajo v Kaiabriji, kedar kdo umre; poprej so mu djali v trugo kruha, vina in mesa, zdaj pa ne; če kdo umre, razodevajo to žalost s tem, da ne vnetijo ognja celih 8 dni v biši; oni grejo med tem časom k svojim sosedom jest; čez 8 dni pa zopet ogenj doma zanetijo. Pogrebci, ki mrliča nesejo zakopat, si denejo na obraz larve, kakor pri nas o pustu. V Gorici 18. avg. — Se svoj živi dan nisem videl toliko kresov, kakor sinoči. Kakor je* znano, obda- *) To je tisto pismo, katero je dobil naš dopisnik iz dolj-nega Zemona od nekega svojih rojakov in katero smo obljubili v našem listu ponatisniti zato, ker obsega nam marsikaj zanimivega iz te najjužnejše Laške dežele, ki je poleti zakur jeni peči podobna, zarad mnozih mlak in močvirjev pa tudi zelo nezdrava. Al Kranjca povsod dobiš! Vred, 268 jajo Gorico od vseh strani — razen od južno-zabodne — gore, ki so V-i—lVa ure daleč od nje. Po vseh teh gorah , na vsakem vrhu , so goreli veliki kresi, mnogi h kratu, mnogi zaporedoma, ko so bili prvi že pogoreli. Pa tudi vsaka vas v ravnini je napravila svoj kres. Med tem se je razlegalo od vseh strani slovesno zvo nenje in so pokali možnarji. Z zvonikov so visele zastave. V mestu je igrala sinodi meščanska banda (vojaške zdaj nimamo) po ulicah in na Travniku. Danes je bila v prvostolni cerkvi navadna služba božja; nena vadno pa je bilo to, da je vihrala s tistega zvonika, na katerem so bili izpostavili 26. julija (spomin bitke pri Versi 1. 1866) italijansko trikoloro, — črno- rumena avstrijska zastava.--------,,Itaiia irre- denta" je cesarjev rojstni god tudi obhajala! Našli smo davi raztrosenih po ulicah vse polno iztisov nekega manifesta rovarskega italijanskega odbora. Zdaj se ne imenuje več ,,Comitato Goriziano", ampak „Comitato delle Al p i Giulie". Prismode ! Čigave so Alpi Giulie, — to pokazali so Vam sinoči kresi slovenski, med katerimi je bil najpomenljivši tisti, ki je gorel prav na tistem mestu na Podgorskem hribu, kjer je vihrala 2. junija t. I. italijanska trikolora. — Pretekli torek 13. dne t. m., je bila seja deželn. šolsk. svetovalstva, kateri je predsedoval gosp. namestnik baron Pino sam. Duhovnih udov ni bilo v tej seji; tudi deželna zastopnika sta prišla še le pozno. — Pol leta bo tega, kar so ,,Novice" (po ,,Isonzo"-u) pravile , da nameravajo napraviti v Gorici — državno nemško deško ljudsko šolo in odpraviti v srednjih šolah dosedanjo uredbo deželnih jezikov — italijanskega in slovenskega. Oboje se je zdaj zgodilo. Celih 30 let je preteklo, odkar skozi in skozi eksperimentirajo na naši staroslavni ,,norma i k i", katera se je nekaj let imenovala „v a d niča"; — in zdaj smo srečno dospeli do tega, da bode šola spet taka, kakor je bila pred 1. 1848!! Recite, da to ni „napredek"! Se lepši napredek je pa ta, da tudi na gimnaziji smo spet tam, kjer smo bili pred 15 — 20 leti: materinščina ni več obli-gatna! Vsakučenec, kedar stopi v srednjo šolo, mora — ali prav za prav njegovi starši morajo naznaniti, ali se hoče njihov sin učiti svoj materni jezik , ali drugi deželni jezik, ali pa nobenega. Ce reče, da se bo učil tega ali pa tega, potem je dotični jezik za-nj zapovedan predmet — za tisto leto; če ne, ne. Imel bom bržkone še večkrat priložnost o tem govoriti ; za danes naj dam zastopnikom slovenstva na Goriškem to-le nalogo. Sta li ministerska razpisa , ki uravnujeta uk materinščine v državni deški ljudski šoli in v obeh srednjih šolah v Gorici, — plačilo a a slovensko zvestobo in lojalnost, ali pa kazen za to, kar uganjajo nekateri italijanski rogovileži? *) Na čast ministerstvu pa naj povem, da initiativa glede omenjenih naredeb ni njegova, ampak druzih mož, zoper katerih namere ni nič premogla večina v deželn. šolskem svetu. — Pristaviti nimam druzega, ko — piko. Iz Notranjsko-Bistriškega okraja 13. avg. xyz. **) — Iz vseh krajev naše ljube domovine nam prinašate, drage „Novice", dopise in poročila; zato ne dvomim, da bote tudi moje vrstice rade v svoje predale sprejele. Naj *) Res žalostno, če tisti možje, ki zatirujejo Božjo in naravno pravo &1 o vencev, še ne vidijo, da delajo v roke onim, ki na svoji zastavi nosijo napis: ,,Trst in Istra, Gorica in vse primorje je laško!" Vred. **) Hvala lepa! Ime je drugo, mož pa je isti kakor izprva in vsa sledeča leta. Vsaj Vam je znano, kar že sv. pismo pravi: „kdor se v nevarnost podaja, pogine v njej." To velja zdaj že več let, — nekdaj ni bilo tako; imena ni bilo treba skrivati. začnem z letino! Vse nam je letos prav dobro obetalo; žito in krompir, trta in sadno drevje, vse je kazalo, da bomo imeli izvrstno dobro letino. Žalibog, da se nam nada ni izpolnila, vsaj popolnoma ne. Začela je deževati in stanovitno slabo vreme je storilo, da se nam je bilo žito poleglo in nam sedaj daje le srednji pridelek. Krompirju se je nat (pirje) posušila in sem ter tje se nahaja že dokaj gnjilega. Sadja, posebno češ-pelj, bo še precej, le trta, trta nas je zeič goljufala; obetala nam je najbojši pridelek, pa o cvetji je silno deževalo in grozdje je mokrota uničila, tako, da le četrtina od tega, kar je kazalo, ga je ostalo. Bog nam ohrani vsaj le-t6. — Tudi nesreče nam letos ne prizanašajo. Strela je v strašno hudi noči udarila na Pivki vDrskovčah ter v trenutku so pogorele tri hiše z vsem senom in pohišjem. Tudi v Bistrici je nekaj dni potem trešilo v poslopje kmeta Ko v al j a ter mu hišo vpepelilc Revež ni bil zavarovan. Lepo pomoč je dobil po zbirki, katero je napravil tukajšnji spoštovani okrajni sodnik g. Strucelj. Dobil je pogorelec brž drugi dan menda 105 gold. tako, da je zamogel pričeti popravljanje pogorišča. Pri ognji se je pokazalo, da je naše gasilno orodje zelo p o man j kij i vo. Potrebnih lojter, krampov itd. še nimamo. Brez tega soseska biti ne more. Skrbite možje! Tudi silno po-vodenj smo imeli. V noči med 3. in 4. t. m. je tako deževalo, kakor da bi se hotel vesoljni potop ponoviti* Vsled tega so naše vode narastle, iz bregov stopile, vse polje zalile. Cele vozove sena, na tisuČe snopov žita je odneslo seboj in uničilo. Ljudje so skoraj ves svoj žitni pridelek požet na polju sušili in tako jim je ena noč silno veliko škode prizadjala. Bog ve, ali se bo kaj pri davkih na to nesrečo ozir jemalo ali ne? — Na hribu med Bistrico in Trnovem (na gradišču) so razvaline in ostanki iz Rimskih časov. Moralo je tukaj kaj velikanskega biti, najbrže kak utrjen grad, ali tabor, morebiti cel6 kako me3to. Deleč okrog po gorah se najdejo ostanki zidov, cest in trdnjav. Našlo se je že cel kotel starih rujavih sulic, lončenih po3od, in pred par tedni je nekdo našel brončen denar z napisom: „Constantinus Augustus". Tudi dobro ohranjen starinsk vodnjak je na gradišču. Vse to kaže, da je za starinoslovce gora nad Trnovem zel6 zanimiva. Radi bi vedeli, ali pride letos gosp. prof. Miiiler, kakor je obetal, v naše kraje ali ne. *) Vrhnika 18. avg. (Javna zahvala.) Minuli četrtek 15. dne t. m. je c. kr. deželni predsednik gosp. vitez Kalina-Urbanov in ž njim c. k. okrajni glavar g. pl. Wurzbach prišel na Vrhniko, po strašnem ognji 12. dne t. m. silno nesrečno, da se osebno prepriča o nasledkih požara in kolikor mogoče pomaga. Prečastiti gospod se je dolgo mudil na pogorišču in vse razmere na drobno pozvedoval. Pri odhodu je on, kakor tudi gosp. okrajni glavar, zdatno denarco pomoč daroval in obljabil še kaj več ubogim pogoreicem pomagati. In zares! spoloitev te obljube nam je že danes očtna, kajti na njegovo poročilo je presvitli cesar milostljivo daroval pogoreicem 2000 gold. Beseda je preslaba, da bi se mogli nesrečni siromaki za veliki in hitri dar Njegovemu veličanstvu tako zahvaliti , kakor to čutijo njih ginjena srca. Iskrena hvala pa tudi visokospošto-vanemu c. kr. deželnemu predsedniku, čegar priprošnji se imamo za dar milega našega vladarja zahvaliti- Županstvo Vrhniško. Iz Ljubljane. — Rojstni dan presvitlega cesarja našega se je v nedeljo obhajal z navadno cerkveno svečanostjo v stoini cerkvi vpričo zastopnikov civilnih, državnih, deželnih in mestnih oblastev, pod milim nebom *) Ali ni bil prof. Hofstetter tam? Vred. 269 v zvezdnem drevoredu pa vpričo vojaščine in družbe veteranov. Sicer navadne gostarije pri c. kr. deželne mu predsedstvu letos ni bilo; vsaj je zarad dosedanjih žalostnih poročil iz Bosne in Hercegovine vse nekako potrto; namesti gostovanja je predsednik vitez Kalina daroval 200 gold. ubogim družinam, ki imajo svoje očete na bojišči v Bosni, 100 gold. pa siromakom Ljubljanskim. — V spomin rojstnega dne cesarjevega je baron Karol Wurzbach, predsednik družbe kmetijske Kranjske, daroval 500 gold. v podporo ranjenim našim vojakom in sicer tako, da se od tega darila vsak mesec po 100 gold. porabi za navedeni namen. Zraven te denarne pomoči je blagi gospod baron svoj grad poleg Smartna pri Litiji na razpolaganje odstopil za začasno bolnišnico prebolnikom vojaškim. Slava! — Kakor v druga mesta: Zagreb, Sisek, Celovec, Gradec itd. pripeljali so že tudi v Ljubljano dvakrat vojakov, ranjenih na bojišči v Bosni. Vsakrat je na tisoče vrelo mestjanov na kolodvor, vidit nasledke do-zdaj še nesrečne zasede Turških dežel. Pripeljejo jih v jako zložnih, izvrstno vredjenih in ličnih vozovih, kijih je na svoje stroške dal napraviti vitežki red sv. Ivana (malteški red). Ker se v Ljubljani ni še kakor v Gradcu ustanovil poseben pomočni odbor, ki brž o dohodu postreže pripeljane ranjene s hladilnimi in krepčalnimi pijačami, je tukajšnja tako imenovana „ljudska kuhinja" začasno prevzela to ljudomilo strežbo. — Ker vsak, kdor ima kakega svojih ljudi v vojski, hrepeni zvedeti, kako mu grč, ali še živi ali ne itd., zato naznanjamo, da se je v Most aru (v Hercegovini) ustanovila telegraf na postaja, katera sprejema in odpošilja tudi privatna pisma. — (Iz seje deželnega odbora 19. avgusta.) Povabilo dotičnega odbora k slovesnemu odkritju spominka ne-pozabljivemu nadvojvodi Ivanu, ki se bode v Gradcu vršilo 8. dne septembra, je deželni odbor vzel na znanje ter bode po dogovoru s kmetijsko družbo sklenil, kako vdeležiti se važne svečanosti. — Radostno tudi sta se na znanje vzela deželnemu odboru došla dopisa Dunaj-skega deželnega odbora in vodstva deželne norišnice na Dunaji, katera živo zahvalo izrekata za to, da se je Kranjska deželna norišnica vdeležila razstave, katero je Dunajska deželna norišnica julija meseca napravila v spomin 251etnega obstanka. Kraojska norišnica je v to razstavo poslala po inženirju Prisei-u lično izdelani načrt nove Kranjske norišnice v Studencu in zadevno poročilo primarija dr. Kar. Bleiweisa, potem nekatere po blaznih izvršene slikarske in druge izdelke iz lesa. Te reči odlikovale so se tako, da jih je presvitli cesar sam prav natanko ogledal in posebno pohvalo izraziti blagovolil prizadevanju in delovanju Kranjske norišnice. — Deželni odbor je privolil, da vinorejska šola v Slapu sme letos kakor lani vinski razstavi o priliki velike tombole, ki jo bode napravila kmetijska podružnica Vipavska, dodati tudi šolska vina itd. — Deželni odbor je pritrdil, da se učitelj Franc Golmajer imenuje za nadučitelja v Moravčah. — Neka izpraznjena sirotinska ustanova podelila se je siroti Janezu Benediku iz Zagorice okraja Radoljškega. — (Nekaj za si. mestni magistrat.) V mestni klavnici blizo posilne delavnice je, kakor smo iz gotovega vira zvedeli, tako strašansko veliko podgan, da vse meso oblezejo, najboljšp kosce objed6 in sploh veliko škode delajo. — Ali bi ne bilo dobro te nečedne in škodljive živali energično pokončati in zato skrbeti, da bi ne mogle iz bregovja Ljubljanice v klavnico priti? Prav lahko! Naj se zazidajo vse luknje na bregovji s cementom naj se most, posebno tla, in tudi leseno poslopje kolikor mogoče visoko z močnim gladkim plehom obije; naj se tudi vrata dobro zapirajo, potem podgane ne bodo mogle po plehu v klavnico priplezati. Videant consules! — Naš g. dopisnik iz Zemona nam naznanja, da je bila te dni komisija tam, ki je cenila škodo, po nudi toči ondašnjemu polju prizadjano;, spoznala je, da je 3 dele pridelkov pokončala. — {Kot novi udje družbe kmetijske Kranjske) so bili pretekli mesec sprejeti gospodje: Auer Jurij, pivarnar, dr. Ambrožič Franjo, Biirger Lavoslav, trgovec, vitez Gariboidi Lavoslav, c. k. profesor, Hrovat Blaž, vodja učiteljske pripravnice, Kaprec Ivan, c. k. višji svetnik deželne sodnije, Kostel Gustav, župnik pri sv. Jakobu, Laschan Anton, mestni župan, dr. Moše Alf., odvetnik, dr. Mrhal Ivan, vodja c. k. višje realke, Petričič Vašo, trgovec, dr. Pfefferer Anton, odvetnik, Polak Adolf, trgovec, dr. Rudež Teodor, c. k. notar, Samassa Albert, c. kr. dvorni zvonar, Schmjtt Meihior, trgovec, dr. pl. Schrev Robert, odvetnik, Šolar Ivan, c. k. dež. šolski nadzornik, Strzelba Josip, trgovec, dr. Vošnjak Josip, primarij v bolnišnici deželne posilne delavnice, Ziegler Franjo, c. kr. inženir, — vsi v Ljubljani. — Dalje iz dežele gospodje: Bavdek Martin, posestnik v Udmatu, Ažman Ivan, župnik v Dovjem, Babnik Jernej, župnik na Dobravi, Dremelj Andrej, župnik v Ratečah na Gorenjskem, Debeljak Ivan, župnik v Preddvoru, Golobic Iv., župnik v Cerkljah, Krašovic Jur., župnik v Smart-nem pri Kranji, Mrak Jakob, župnik v Železnikih, Bo-golin Mihael, župnik v Ajdovici, Bohm Ignacij , župnik v Crmošnicah, Dovič Ivan, župnik v Doieh, Gorenjec Lavoslav, župnik v Adlešičah, Grčar Josip, župnik pri sv. Trojici, Krese Josip, župnik v Strugah, Mabkot Ivan, c. kr. okrajni glavar v Crnomiji, Petek Andrej, župnik v Poljšniku, Rezek Peter, župnik v Starem trgu pri Poljanah, Rus Jakob, dekan v Smartnem pri Litiji, Sorc Jurij, župnik na Krki, Teran Peter, župnik pri Stari cerkvi v Kočevji, Vesel Ivan, župnik pri sv. Duhu, Zorman Anton, župnik v Kolovratu, Budnar Ivan, župnik na Premu, Dejak Henrik, župnik v Budanjah, bar. Gušič Edvard, c. kr. okrajni glavar v Planini, Pavlic Damijan, župnik v Zagorji, Podobnik Ignacij, župnik v Preserjih, dr. Sterbenec Jurij, župnik v Hrenovicah. — (2. izkaz milodarov dežel, odboru poslanih za zapuščene rodovitne v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek milodarov po 1. izkazu 2514 gold. 64 kr., c. kr. okr. glavarstvo v Radoljici nabiro med tamošnjimi uradniki 42 gold., gosp. J. Klemenčič, c. kr. sodn. služabnik v Logatcu 60 kr., županstvo v Krškem je poslalo v Krškem , v Leskovcu in na Srajbarskem turnu nabranih 168 gold., nabira županstva v Gornjem Logatcu, poslana po c. k. okrajnem glavarstvu Logaškem 12 gold. 14 kr., trgovska hiša L. C. Lukman v Ljubljani 50 gld., gosp. vitez Jos. Pagliaruzzi, dež. oficijal 5 gold., gospd Josipina Terpinec iz Ljubljane 25 gold., gospoda Val. in Aib. Zeschko iz Ljubljane 25 gold., blagajnica po-močnega draštva v Ljubljani 50 gold., gosp. Her. Hal-bensteiner v Ljubljani 10 gold., gosp. Lorenc Zdešar iz Ljubljane 5 gold., gospa Uršula Klopčič iz Ljubljane 5 gold., gosp. Janez Lesjak, župnik v Kostanjevici 5 gold., nabira c. k. okr. glavarstva v Crnomiji 9 gold., nabira županstva v Črnem vrhu 9 gold. 44 kr., M. G. 20 gold., gosp. Gust. Kosti, župnik v Ljubljani 5 gld., gosp. Obilčnik Simen , posestnik v Ljubljani 5 gold., nabira županstva v Starem trgu pri Ložu 15 gld. 30 kr., nabira pri c. kr. uradnikih v Krškem 30 gold. 54 kr., in nabira pri c. kr. uradnikih v Kostanjevici 9 gold. 70 kr., gosp. Janez Zupanec, posestnik v Trnovskem pristanu 5 gold., 10 Ljubljanskih gospodov kanonikov po 5 gold., skupaj 50 gold., nabira županstva v Ložu 13 gold. 70 kr., c. k. okr. glavarstvo v Kočevji je po- slak) nabitih 77 gold 66 kr., nabira c. k. uradnikov v Crnomlji 12 gold., meščanska družba za stanižča vojakov v Ljubljani 50 gid., družba evangeličank v Ljubljani 25 gold., gosp. dr. T. Rudež dohodek glasbene zabave v Ribniškem gradu 54 gld. 60 kr., gosp. Anton bar. Codeili 50 gold., skupni znesek 3359 gold. 33 kr. Od županstva v Cerknici je doslo 62 gold. 40 kr., katere so zložili gg. Janez Oblak , dekan 5 gold., Adolf Obreza, posestnik 3 gold., Franjo Serko 3 gold., Andrej Milaveo 2 gold., Alojzi Pogačnik 2 gold., Miha Koželj, kaplan 2 gold., Franjo Gerbic, operni pevec 2 gold., Jož^ef Milavec, posestnik 2 gold., Jožef Rome, kaplan 1 gold., Janez Milavec, posestnik 1 gold., Franjo Za-gorjan, poštar 1 gold., Martin Pavlovčič, posestnik 1 gold., Janez Prudič, posestnik 1 gold., Leonard Verli, trgovec 1 gold., Vincenci de Toni, trgovec 1 gold., Matevž Zavrsnik, posestnik 1 gold., Ignacij MajdiČ, posestnik 1 gold., Janez Potokar, pek 1 gold., Jernej Trebar, posestnik 1 gold., Jurij Klančar, krčmar 1 gld., gospa Karolina Hren, krčmarica 1 gold., Karol Klavder, krčmar 1 gold., Ant. Milavec, krčmar 1 gold., J. Novak, dacar 1 gold., Jožef Skuk, štacunar 1 gold., c. k. žan-darmerijska postaja 70 kr., Matija Rožanc, krčmar 50 kr., Anton Milavec, krčmar 50 kr., Andrej Kos, krčmar 50 kr., Janez Milavec, posestnik 50 kr., Dra-gotin Drmelj, učitelj 50 kr., Ana Detoni, krčmarica 50 kr., Janez Žitnik, posestnik 50 kr., Jernej Kušlan, posestnik 40 kr., Anton Krašovic, posestnik 3 gold., Franjo Vidrih, posestnik 2 gold., Jurij Meden 1 gold., Janko Žirovnik, učitelj 1 gold., Anton Blažon, trgovec I gold., Franjo Otoničar, posestnik 1 gold., Jožef Skerlj, posestnik 1 gold., Anton Bonač, trgovec 1 gold., Jožef Meden, krčmar 1 gold., Mat. Tursič, posestnik 1 gold., Jakob Gaspari, trgovec 1 gld., Miha Debevec, posestnik 50 kr., Matevž Debevec, posestnik 50 kr., gospodičina Ivana Švigelj 2 gold., Jožef Bonač, posestnik 30 kr., Anton Obreza, posestnik 50 kr., Janez Obreza, posest. 50 kr., Janez Hren 50 kr., Andrej Debevec, posestnik 50 kr., Franjo Malavašič, dimnikar 50 kr. 270