9 ,
Nasprotovanja Tuš lili še v istrabeni Savinjski pMrajini in Pivovarno Laško
Stran 3	Stran«
Št. 54/ Leto 62 / Celje, 10. julij 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT
□
WD
f!,
Ü
o
□
OJgovoma unsdntca NT: TaflanaCvSm
9770353734020
[ IMI^^KI
IUI fiiiiK
Prihaja vlada
Danes in jutri delovni obisk Vlade RS na Celjskem
Celoten ministrski zbor Vlade Republike Slovenije in kar nekaj državnih sekretarjev bo današnji in jutrišnji dan preživelo na delovnem obisku v 23 občinah celjskega območja, v bodoči Savinjski (ali Celjski) regiji.
Večina od več kot 80 napovedanih dogodkov bo sicer jutri, toda kar nekaj pomembnih delovnih pogovorov in obiskov bo že danes, ko bo zgodaj popoldne predsednik vlade Janez Janša v spremstvu ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka obiskal KTV Vransko in postavil temeljni kamen za novo proizvodno halo. Sledil bo še obisk podjetja Dat-Con na Polzeli in pogovor predsednika
za Radio Celje. Obiske v številnih podjetjih, institucijah in drugod bodo opravili tudi ministri.
Sreda bo izredno delavna, saj j o bo vlada začela že zgodaj zjutraj z delovnim posvetom, ki mu bodo sledili obiski v skoraj vseh občinah območja, napovedano je tudi srečanje s celjskim škofom dr. Antonom Stresom. Novinarski konferenci, ki bo ob 16.30 v Štorah, bo sledU še vrhunec obiska vlade na Celjskem - srečanje vlade z župani, gospodarstveniki, s poslanci in z državnimi svetniki Savinjske regije v kon^e-snem centru Term Ohmia v Podčetrtku. Že po tradiciji bo vlada svoj obisk v pokrajini končala z dobrodelno nogo-
memo tekmo. Pomerili se bosta ekipa vlade in ekipa gospodarstvenikov ter pohtikov s Celjskega-
Vlada je bila na tem območju v polni sestavi nazadnje na obisku septembra 2005, ko so predsednik in ministri opravili kar 58 različnih pogovorov in srečanj. Predsednik Janša je takrat predvsem izpostavil razvojni potencial regije na področju turizma, industrije in malega podjetništva. Izrecno podporo je izrekel načrtom po ustanovitvi Tehnopolisa in mednarodne univerze s sedežem v Celju. V skoraj dveh letih je prav na teh področjih prišlo do opaznih premikov.
BS
Nova načelnica v Šentjurju
Minister za javno upravo Gregor Virant bo v »paketu« devetih novih načelnikov za novo načelnico Upravne enote Šentjur imenoval Marjano Metličar.
»Pred imenovanjem novih načehiikov UE-jev je treba za izbrane kandidate predhodno pridobili podatke iz uradnih evidenc, ki potrjujejo podane izjave kandidatov o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo morali opraviti tudi usposabljanje za ravnanje s tajnimi podatki ter prestati varnostno preverjanje, na podlagi katerega pridobij o dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti >zaup-no<, kar je pogoj za zasedbo delovnega mesta načelnika UE-ja. Vsi kandidati so podali izjavo o soglasju s tovrst-
nim preverjanjem,« so pojasnili v ministrstvu. Po vseh teh postopkih bo minister Virant dokončno imenoval tudi novo načelnico UE-ja Šentjur.
Poročali smo že, da se je minister Virant med kandidati, ki so jih posebne nate-čajne komisije predla^e kot primeme, po pogovorih z njimi odločil podaljšati mandat načelniku UE-ja Žalec Marjanu Žoharju ter da bodo za UE Velenje in Laško ponovili postopek izvedbe javnih natečajev za imenovanje načelnikov. Preostalim štirim načelnikom na Celjskem, v UE-ju Celje, Mozirje, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah, je minister mandat podaljšal brez razpisa. Po njegovem so v preteklem mandatu izka-
zali odlično delo po merljivih kazalnikih (učinkovitost, zadovoljstvo strank ...), mi-riistrstvo je pri projektih za boljšo javno upravo z njimi odlično sodelovalo, s tem pa so uresničevali cilj učinkovite in prijazne uprave.
Vsi načehiiki, ki so bili potrjeni brez javnega natečaja, in tisti po izvedenem javnem natečaju so že prejeli odločbe oziroma obvestila o imenovanju na položaj. Ostah, za katere se bo razpis ponovil ali pa se je minister odločil za drugega kandidata in ne za dosedanjega načelnika UE-ja, pa so bili imenovani za vršilce dolžnosti s polnimi pooblastili, in sicer do imenovanja novega načelnika, anajdlje za šest mesecev.
US
Pokoj ni za mir
štirje ugledni meščani Celja so ali bodo v naslednjih mesecih odprli nov list v knjigi svojega življenja. Upokojili so se ali se bodo Štefka Presker, Anka Aškerc, Jože Zupančič in Borut Alujevič. Župan Bojan Šrot jim je ob tem dogodku včeraj pripravil prisrčen sprejem.
V svojem nagovoru je Šrot izpostavil, da ne gre le za štiri ugledne meščane, marveč za osebnosti, ki so z delom na svojih področjih pustile Celju neizbrisen pečat. Ob
tem je izrazil upanje, da se ne bodo čisto zares upokojili in da bodo še naprej nesebično pomagali pri razvoju mesta.
Štefka Presker j e svoj e živ-Ijenje posvetila zdravstvu, kjer je začela kot fiziotera-pevtka, in kariero končala kot direktorica tretjega največjega zdravstvenega zavoda v državi. »Ponosna sem na letos prejeti zlati grb občine. Iskreno si želim, da bi celjska bolnišnica obdržala svoje mesto v državi in da jo bomo skupno tudi pomagali
Anka Aškerc
razvijati, saj si to tudi zaslužimo,« je dejala.
Anka Aškerc se je v zgodovino mesta vpisala kot izjemna konservatorka, ki je za svoje strokovno delo pre-
Borut Alujevič
jela tudi Steletovo priznanje. Dolga leta je vodila nekdanji zavod za varstvo kulturne dediščine in zadnja leta tudi celjsko izpostavo tega republiškega zavoda. Tudi si-
Štefka Presker
cer je bila izjemno dejavna, med drugim tudi kot podpredsednica skupščine občine. »Ko smo bili mladi, smo verjeE, da se je svet začel vrteti z nami. A vrtel se je že
Nasmejani v dniäi župana Bojana Šrota - Št. 54-10. julij 2007
Jože Zupančič
prej in se bo še za nami. Če bo za delom, ki smo ga opravili na tem vlaku življenja, ostala kakšna sled, bomo veseli,« je dejala.
Borut Alujevič je v Celje prišel iz Ljubljane in ostal. Opravil je trnovo pot od igralca v SLG-ju do upravnika ^e-dališča, ki ga je vodü zadnjih 21 let. Po njegovi zaslugi imamo v Celju Dneve komedije, v spominu meščanov ostajajo veličastne predstave na Starem gradu in v parku. »Ob odhodu v pokoj lahko povem, da so vsi dosedanji trije celjski župani za kulturo v mestu poskrbeli bolje kot vseh dosedanjih devet ministrov,« je dejal.
Jože Zupančič je ravna-teljska legenda v Sloveniji, saj je 1. gimnaziji ravnatelje-val 31 let, s čimer ima najdaljši ravnateljski staž v Sloveniji. V času njegovega rav-nateljevanjajematuriraloveč kot šest tisoč mladih, v tem času pa se je zamenjalo tudi 13 resornih ministrov. Nepozaben ostaja tudi njegov prispevek predsednika zbora združenega dela v zadnjem sestavu republiške skupščine. »Zdaj se lotevam knjige Med poslanskimi in šolskimi klopmi, želim pa si predvsem, da bi v Celju obudUi vse, kar je bilo dobrega že v prejšnjih letih. In delajmo še naprej - brez zamer in nizkih udarcev - za prihodnost mesta,« je dejal.
BRANKO STAMEJCIC
Foto: GREGOR KATIČ
TMII
Kl
Nasprotovanje Savinjski poicrajini
Svetnike bolj kot vsebina moti ime predlagane pokrajine: le malokje se strinjajo z imenom »savinjska« - Bo nastala Celjska, Zahodno Štajerska ali kako drugače poimenovana pokrajina?
v številnih občinskih svetih na Celjskem v teh dneh obravnavajo predlog sklepa vlade za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen. Razprave v posameznih občinskih svetih dobivajo vse bolj nepričakovane zaplete. Svetniki imajo poleg pomislekov o številu pokrajin največ pripomb v zvezi z imeni, med katerimi je na udaru tudi ime »savinjska«.
Kot je znano, je vlada za območje sedanje t. i. Savinjske statistične regije predlagala ustanovitev dveh pokrajin, in sicer Savinjsko s sedežem v Celju ter Savinjsko-Šaleško s sedežem vVelenju. Znano je že, da bosta iz Savinjske pokrajine najverjetneje odšli občini Radeče in Bistrica ob Sotli, podobna razmišljanja pa je slišati še iz nekaterih dru^ občin, V Slovenskih Konjicah in Zre-čah se nikakor ne strinjajo z imenom Savinjska pokrajina. Konjiški svetniki predlagajo spremembo imena vZa-hodno Štajersko pokrajino, s čimer se strinjajo tudi v Zre-čah oziroma še kot boljšo možnost navajajo preimenovanje v Celjsko pokrajino. V obeh občinah so namreč ugotavljali, da občine v porečju Dravinje nimajo nič skupnega z reko Savinjo. Hkrati so v obeh občinah sprejeli tudi pobudo, da preučijo argumente tako za ostanek v tej pokrajini kot za morebitno vključitev v Podravsko regijo, Kot mejni občini imata namreč obe veliko povezav s Podravjem, že zlasti v turizmu, zdravstvu in šolstvu.
Predlogu o spremembi imena v Zahodno Štajersko pokrajino se pridružujejo tudi
na Dobrni, kjer so sicer razpravljali tudi o možnosti, da bi se priključili Sa-Ši, vendar je pobuda ostala brez podpore. Imejezbodlo tudi svetnike v Rogaški Slatini, kjer bi besedi »savinjska« dodali Obsoteljska. Slatinski svetniki so ugotavljali, da je Sotla mejna reka, ki povezuje več občin in tudi označuje položaj teh občin v sami pokraji-
VVojniku pa so eni tistih, kjer menijo, da je že skrajni čas za spremembo imena »sa-vinjska« v Celjska pokrajina, saj večina občin na tem območju sploh ne spada v Savinjsko dolino. Bolj ali manj so vse obrobne občine povezane s Celjem, kjer bo tudi sedež pokrajine, zato bi po mnenju svetnikov najbolj pristajalo ime Celjska pokrajina. Tudi v Kozjem so prepričani, da njihovo območje s Savinjo nima nič skupnega, zato predlagajo ime Celjska pokrajina. Občina Kozje sicer meji na Posavje, kjer je zaposlenih kar nel^j občanov, kljub temu pa ni bi-
led svetniki i
predloga za vključitev v Posavsko pokrajino.
Med redkimi, ki so se s predlagano umestitvijo strinjali brez večjih pripomb, so svetniki v Laškem in Šentjurju.
Kritični v Žalcu
v javnosti seje pojavilo kar nekaj namigovanj, da bi se Občina Braslovče raje videla v Savinjsko-Šaleški pokr
občin
se skupaj z občinami Sa-Še združuje v medobčinski inšpektorat. Namigovanja so zavrnili svetniki na zadnji seji s sprejemom predlagane zakonodaje oziroma strinja-
miRister brez listnice, pristojen za Žagar predstavil v sredo v Laškem. V zdravilišču se bo namreč v okviru obiska vlade na Celjskem ob 13.30 začelo srečanje z zainteresirano javnostjo na temo pokrajinske zakonodaje in regionalnih spodbud.
njem z umestitvijo v Savinj-sico pokrajino s sedežem v Ce-Iju.
Podobno je tudi v Preboldu, kjer so svetniki predlagali, da se gospodarjenje z zemljišči prenese na občine in ne na pokrajine. Predlagali so še, da financiranje pokrajin ne sme prizadeti ob-Pri tem niso najbolj op-
nistični
53] n
3, da nji-
hovih predlogov ne bodo povsem upoštevali. Tudi v večini ostrih spodnjesavinjskih občin, Polzela, Tabor in Vransko, ni pomislekov glede predlagane umestitve.
Med bolj ostrimi razpravami, ki smo jim bili priča, je bila obravnava vladne^ predloga v Žalcu. Svetniki se zavedajo, da ne gre drugače, kot da predlagano zakonodajo
sprejmejo, ker pač nimajo boljše možnosti. Predvsem so spraševali, katera možnost bi bila za žalsko občino boljša, razmišljali o pokrajini Savinjska dohna od Levca oziroma Celja do Solčave ter omenjali, da bi bilo bolj smisehio ime Celjska pokrajina. Ob tem so opozorili na veliko pomanjkljivosti in nedorečenosti v predlaganih zakonih, predvsem pri določitvi pristojnosti in virov financiranja bodočih pokrajin. Žalski svetniki so se strinjali tudi z mnenji iz drugih delov Slovenije, da je predlagano število pokrajin, 14, absolutno preveč.
Šoštanj?
Ena od pokrajin, ki je navzven izgledala najbolj trdna.
je predl^na Savinjsko-Ša-leška oziroma pokrajina Saša. Sicer so se župani že vmes dogovarjali, da naj bi poskrbeli za prenos sedežev čim več različnih inštitucij izven Velenja, ki je predlagano kot središče Sa-Še. Svetniki občine Šoštanj, ki so na zadnji seji obravnavali predlog vlade, pa so zahtevali, da je sedež pokrajine v Šoštanju. Svojo zahtevo, ki so jo posredovali tudi vladi, utemeljujejo z zgodovinskim pomenom Šoštanja, ki po vmesnem zatišju spet krepi svo-vlogo. Kakor je povedal župan Darko Menln, je re-gionalizacija Slovenije priložnost, ki je ne gre zamu-diri, poleg tega pa imajo za sedež pokrajine v Šoštanju na voljo tudi vse prostorske pogoje v sedanji občinski stavbi.
Sicer so v ostalih občinskih svetih podprli predlog vlade, podobno enotno mnenje pa so potrdili še župani in županja desetih občin na sredinem kolegiju v Lučah. O delitvi pristojnosti znotraj Sa-Še se bodo podrobneje pogovarjali, ko bo čas za to.
Zakon po soočenju
v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) so že prejeli večje število sklepov občinskih svetov o vladnem predlogu območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži. »Po do sedaj prejetih mnenjih ugotavljajo. da občinski sveri večinoma podpirajo predlog vlade,« so sporočili iz vladne službe.
Do posameznih predlogov
vfa2
i.]a\
razpra\
SVLR ne bodo opredeljeva-
li. Pri pripravi Zakona o ustanovitvi pokrajin bodo analizirali vsa prejeta mnenja občinskih svetov in jih »medsebojno soočiE«. Enako pomembno je namreč večinsko mnenje občinskih svetov z območja predlagane pokrajine kot tudi mnenje posameznih občinskih svetov, da se ne strinjajo s predlogom. Seveda pa bo v gradivu za zakon pripravljen povzetek vseh prispelih mnenj. Po opravljeni javni razpravi bo na podlagi teh mnenj pripravljen predlog zakona. Tega bo obravnaval in tudi sprejel državni zbor. Za sprejem je potrebna dvotretjinska večina, zato bo dokončno usklajevanje v sklopu procedure v državnem zboru.
Celjski mestni svetniki bodo o predlogu vladnega sklepa razpravljali danes, v torek, sicer pa v vladi oziroma njeni službi za lokalno samoupravo mnenja in pripombe zbirajo do 24. ju-lija.
Minister dr. Ivan Žagar
poudarja, da je 14 pokrajin zgornje število, ki še prenese izvajanje predvidenih nalog, in verjame, da bodo morebitne spremembe meja težile tudi k večjemu ravnotežju med bodočimi pokrajinami- Prizadeva si, da bi šle rešitve v smeri izenačevanja pokrajin po številu prebivalcev, osebno pa ne bi nasprotoval, če bi se število pokrajin za kakšno zmanjšalo. Minister je še prepričan, da bo z uvedbo pokrajin dosežen kakovosten preskok k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij v Sloveniji.
MBP, MJ, RP, PM, US
Za manj pöplav in več turizma
z lu'editvijo levega brega Savinje se je v Laškem ponudila nova priložnost za razvoj turizma, hkrati pa so z regulacijo struge Savinje omogočili širitev in razvoj Zdravilišča Laško ter zagotovili večjo proplavno varnost. To območje je v nedeljo uradno odprl minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Strugo Savinje so od Jagoč do Zdravilišča Laško pomaknili proti vzhodu in jo razširili za približno 20 metrov. Hkrati so se z ureditvijo struge
lotili tudi ureditve levega brega Savinje, ki naj bi se v prihodnjih letih razvil v šport-no-rekreacijski center. Tam bodo postopoma uredili
www.iiovitednik.coin
sprehajalne steze, brv za pešce in kolesarjenje, uredili pa so že čolnarno in ribiške steze. V naslednjih letih naj bi zgradili še različna športna i^išča in apartmajsko naselje. Investicija je vredna okoli 2,3 milijona evrov, pri čemer je 1,2 milijona evrov prispevala Občina UŠko, ostalo pa okoljsko ministrstvo.
Vendar je regulacija Savinje na tem območju le del načrta za obvarovanje Laškega pred poplavami. Prihodnje leto jih čaka še širitev ma-rijagraškega ovinka.
Ureditev levega brega Savinje je nova priložnost
_E^SPiiPlRSTVO
Tuš Še V Instrabenz in Pivovarno Lašico
MM TEDNIK
Po lanskem vstopu v družbo Merkur želi Mirko Tuš zdaj z nakupom državnih deležev vstopiti še v družbi Istrabenz in Pivovarna Laško. Država v Istrabenzii prodaja skoraj 30-odstotni delež in v Pivovarni malo več kot 7-odstotnega.
Ponudbo za odkup deleža Istraben-za naj bi celjski Tuš poslal minuli teden, pri čemer za delnico koprskega holdings ponuja 81 evrov ali evro več kot Infond Holding (največji lastnik Pivovarne Laško), ki je svojo ponudbo oddal 13. junija. Koliko so ponudili za delnico Pivovarne, ni znano. »Za oddajo ponudbe za nakup državnih deležev vPivovarni Laško in Istrabenzu smo se odločili preprosto zato, ker želimo postati solastniki dveh dobrih slovenskih podjetij. Obe sta se uveljaviü v tu-
rizmu, energetiki, trgovini in živilsko predelovalni industriji, kjer imamo tako v Engrotušu kot Skupini Tuš tudi mi že reference in nove ambicije,« je ponudbo komentiral generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek. »V fazi priprave za oddajo ponudbe smo podrobno analizirali svojo odločitev. Tako z nakupom deležev v Pivovarni Laško kot Istrabenzu vidimo veliko siner-gijskih učinkov.« Neuradno se govori, da naj bi uprava Tuša z upravama v Istrabenzu in Pivovarni ne bila ravno v najbolj prijateljskih odnosih.
Če bo Tuševa ponudba sprejeta {izteče se v začetku avgusta), bodo v celjski družbi v okviru svoje strategije razmislili o morebitnem povečanju lastniških deležev. V tem primeru bodo načrte za upravljanje deležev v obeh
podje sploš uprav
Aleksander Svetelšek
iih predstavili tudi poslovi i javnosti, so še sporoči
Razkošje steklarne v Ljubljani
steklarna Rogaška je v četrtek v centru Ljubljane odprla svoj prvi večji prodajno-razstavni prostor, ki bo služil tudi kot t. i. show room za tuje poslovne partnerje. Graditev lastne blagovne znamke z lastno prodajno mrežo je namreč prednostna naloga sedanjega mladega vodstva Steklarne Rogaška.
Kot je že ob decembrski uspešni prisilni poravnavi v Steklarni Rogaška poudaril predsednik uprave mag. Robert Ličen, je cilj novo obujene steklarne lastna blagovna znamka. »Le-ta lahko ustvari toliko dodane vrednosti, da bo podjetje imelo dovolj sredstev tako za razvoj kot za dostojno življenje zaposlenih,« meni Učen. »Seveda razvijanje in izdelovanje lastne blagovne znamke terja povsem drugačen koncept dela, kot je bil prejšnji, ko je steklarna razvijala in izdelovala za druge blagovne znamke. Tudi zato o konkretnih številkah poslovanja še ne govorimo. Mislim pa, da smo na dobri poti, da zaživimo tako, kot si ta steklarna zasluži.«
Trgovina v starem ljubljanskem mest-lem jedru ni prva, je pa najlepša in lajvečja njihova trgovina do zdaj. Me-i 400 kvadratnih metrov, odprta bo :udi ob nedeljah, poleg prodajne^ de-a ima še veUk razstavni del, kjer je
Kotnik na čelu gospodarstvenikov
Vodenje Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice je kot vršilec dolžnosti za leto dni prevzel Franci Kotnik. ki je bil doslej v zbornici predstavnik manjših podjetij. Dosedanja direktorica Alenka Avberšek odhaja v zbornico v Ljubljano.
Franci Kotnik, sicer tudi lastnik zgor-njesavinjskega časopisa Savinjske novice, je bil edini kandidat, ki se je prijavil za vodenje zbornice. Vsvojem delu izpostavlja šest točk, in sicer preoblikovanje zbornice po meri članstva, po-zicioniranje zbornice v fazi regionali-zacije ter vzpostavljanje partnerstva z občinami v Saša regiji. Posebej bodo pomagaU malim podjetnikom, še naprej pripravljali prireditve ter najkasneje v letu dni dorekli status zbornice, če se bo morebiti preoblikovala v samostojno pravno osebo.
Sicer se je po uveljavljanju prostovoljnega članstva nekaj podjetij odločilo za izstop, pri čemer se v velenjski zbornici, podobno kot v drugih, soo-
Franci Kotnik
čaj o
težavami zaradi neplačevanja čla-
narine. «V začetku jeseni naj bi bila jasna osnova članstva, na kateri bomo gradili naprej,« je povedal Kotnik in izrazil zadovoljstvo, ker večina večjih gospodarskih subjektovvregijipodpira oziroma ostajajo člani Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice.	US
mogoče videti njihove najprestižnejše, ročno izdelane izdelke. Strategijo širitve lastne prodajne mreže nameravajo v večja svetovna mesta z odprtjem vsaj še dveh podobnih trgovin širiti prihod-
Dva tedna razprodaj
Včeraj so se začele poletne razprodaje tekstilnega blaga in obutve, ki bodo letos prvič trajale le dva tedna. Večjo gnečo trgovci pričakujejo le prve tri dni.
Obdobje treh tednov se je namreč v praksi izkazalo kot predlogo in preveč omejujoče, saj v tem času trgovci potrošnikom ne smejo dajati drugih popustov ali vršiti drugih akcij. Razen teden dni krajšega obdobja pogoji razprodaje ostajajo nespremenjeni, kar pomeni, da morajo trgovci blago, ki je na razprodaji, označiti s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. V okviru razprodaj bodo ti^ovci cene znižali tudi do 50 odstotkov, vendar mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji.
Po izkušnjah iz preteklih let večjo gnečo pričakujejo predvsem v prvih dneh razprodaj, Zveza potrošnikov Slovenije pri tem znova opozarja, da mora biti blago na razprodaji kljub znižani ceni brezhibno, razen če ni posebej označeno, da gre za blago z napako.	RP
Igre brez meja
Delnice na Ljubljanski borzi še vedno vztiajajo na svoji poti, ki navdušuje vlagatelje. Po izredno gladkem preboju psihološke meje 10 tisoč indeksnih točk je slovenski borzni indeks v preteklem tednu presegel celo mejo 11 tisoč, konec tedna pa je njegova vrednost ob nekoliko bolj opaznih prodajah pričakala malenkost nižje.
Pomembnejše delnice so se tako v povprečju podražile za skoraj 4 odstotke, pobudo v začetku tedna pa so prevzele v zadnjem obdobju kar nekohko zapostavljene delnice Gorenja. Kljub temu, da je način dokapitalizacije opredeljen in bodo obstoječi delničarji lahko pridobili sveže delnice po ceni 30 evrov, se je vrednost delnice gibala v nasprotni smeri kot bi bilo mogoče na prvi pogled pričakovati. Glede na dokapitalizacijsko ceno 30 evrov in pretek presečnega datuma, do katerega so delničarji upravičeni do novih delnic, je povpraševanje kar opazno dvignilo ceno. Že teden prej se je cena iztrgala iz nekajmesečnega trgovalnega območja 36 evrov, najvišji posli pa so med tednom presegli mejo 40 evrov, ki pa se je predvsem v petek izkazala za premočno oviro, saj so se posU spet spustili nižje. Razlog za večje zanimanje razen splošnega tržnega vzdušja lahko najdemo tudi v pozitivnemu učinku dokapitalizacije na knjigovodsko vrednost delnice, verjetno pa je določene nakupe sprožalo tudi sporočilo, da NS Kapitalske družbe razmišlja o možnostih umika iz lastništva v Gorenju in je že pripravil različne scenarije.
		EimtnitMä« I^MMtv^			m Xspf.
CIC6	Cinkarna Celje	171,34	81,40		4.59
CETG	Cetis	116,00	0.20		0,00
CHZG	Comet Zreče				2,29
GRV6	Gorenje	38.99	2.205.50		2,44
pim	Pivovarna Laško	89.43	7.429,10		
JTKS	Juteks	130.19	99.60		-3.69
FTOG	Etol	171,00	4.90		-2,88
Razen Gorenja pa s		0 k močni rč	isti indeksa	pripoi	mogle
tudi ost	ale delnice. Ce	na Telekomovih delnic s«		!je ob	moč-
nem prometu zvišala i		la 465 evrov.	veliko zanii		pa so
ivestitorji pokazali tudi za delnice Petrola, ki S' segle nivo 800 evrov. Po manjšem predahu so ponovno oživele tudi delnice Istrabenza in Pivovarne Laško. Kljub spravljivim informacijam v medijih o boljših odnosih med podjetjema, kar je botrovalo tudi petkovi korekciji, dvomi vlagateljev očitno še niso pomiijeni. Cena Pivovarne Laško se je ob velikem prometu v tem tednu dvignila do nivoja 90 evrov, eksplozivno rast pa so zabeležile delnice Istrabenza. Njihova vrednost se je namreč okrepila kar za 17 odstotkov na 120 evrov, o vzrokih za tako nenadno rast pa zaenkrat lahko le ugibamo. Veliko prometa pa so ustvarili tudi z delnicami Heliosa. V enem dnevu je namreč lastnika zamenjalo za nekaj manj kot 6 milijonov evrov delnic oziroma 1,8 odstotka vseh izdanih, ali je transakcija povezana s pripojitvijo Belinke, pa bodo razkrile .spremembe V delniški knjigi- Dejstvo je, da predlagano menjalno razmerje 1 delnica Helios za 43,5 delnice Behnke pri trenutnih tržnih cenah ne dopušča velikih možnosti za zaslužek, bolj pomembna pri odločitvi o investiranju v delnico Heliosa pa je presoja, kakšni bodo učinki pripojitve na prihodnje poslovanje združenega podjetja.
Cene delnic se torej še vedno gibljejo po svoji pozitivni poti, ki je tudi v svetovnem merilu nekaj posebnega. Po podatkih Bloomberga je slovenski borzni trg letos tretji najbolj donosen na svetu, iz istega vira pa so se pojavila tudi ponovna svarila o precenjenosti domačih delnic. Slednja informacija ni vnesla bistvenih sprememb na trg, vendar pa po močni rasti v zadnjem obdobju negativna korekcija tečajev pomembnejših družb ne bi bila presenečenje.
MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
www.novitednik.com
NOn TEDNIK
Fenomen tržnice
Muzej novejše zgodovine Celje in šola muzeologi-je sta pripravila tridnevno delavnico, ki sta jo posvetila enemu največjih celjskih urbanih fenomenov -mestni tržnici.
Sedem udeležencev je pod mentorskim vodstvom raziskovalo različne fenomene, povezane s tržnico. Prvi so raziskali njeno zgodovino s pomočjo dokumentov, od časov, ko je bila še na Glavnem trgu je in premogla le od 19 do v kasnejših letih 50 stojnic, pa tudi strog tržni red. Druga skupina je raziskala podobo ulnice danes, ko na njej dnevno prodaja okoli 70 rednih branjevk, in v izsledkih zlasti poudarila, da je tržnica srce, ki poganja mesto, prostor nakupovanja, srečevanja in druženja. Vse ugotovitve, srečanja in pogovore so tudi dokumentirali, Tretja skupina je današnji utrip mestne tržnice preverjala z anketo in ugotavljala, kaj ta prostor pomeni Celjanom, Ugotovili so, da ima tržnica v zavesti Celjanov izjemen pomen, pa tudi, da sta prav tržnica in ravnanje z njo ključ oživljanja starega mestnega jedra.
Ena od ugotovitev je bila tudi, da si Celjani močno želijo obnove tržnice, ki je bila napovedana že za to po-
Podžupan postal Korže
župan Občine Šentjur mag. Štefan Tisel je minuli teden imenoval za podžupana Jožeta Koržeta. Korže je bil podžupan tudi v prejšnjem mandatu, sicer pa je član stranke SDS, ki je v šentjurskem občinskem svetu najmočneje zastopana. Zupan Tisel namerava v prihodnje imenovati še vsaj enega podžupana.
TV
ke v časih, ko je bila tiinica še na Giavnem O^u.
! tržnice, so s skečem predstavili tudi delo brai
letje. Dela pa so v občinskem oddelku za okolje in prostor prestavili na november. Razlog za to naj bi bilo nezadovoljstvo prodajalcev, saj je prav avgust, ko so načrtovali začetek gradnje, za prodajo izdelkov med najbolj ugodnimi meseci. Čez nekaj dni bo potekel rok, v katerem iščejo najugodnejšega izvajalca del, ki bo po pro-
jektih arhitekta Tomaža Krušca na prostoru današnje tržnice gradil nov objekt. Gradnja naj bi trajala mesec in pol, za ta čas pa bo občina morala zagotoviti nadomestne prodajne površine za branjevce.
Ko so še razmišljali o gradnji poleti, so nameravali branjevce razpostaviti vzdolž Prešernove ulice. Zdaj ko je
Na Ljubnem med prvimi
v občini Ljubno so v četrtek začeli vračati prepla-čana vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje.
Gre za vračanje t. i. telefonskega denarja, pri čemer bo v občini 360 upravičencev v prvi fazi prejelo 672 tisoč evrov. Vrnjene vsote so različne, upravičenci pa bodo, odvisno od časa izgradnje telefonskega omrežja, prejeli od 300 do tri tisoč evrov.
Kot je povedala županja Anka Rakun, gre za delno poravnavo, ki ne vključuje dela, izgradnje telefonskih central in nekaj materiala. Na Ljubnem so laliko začeli vračati, ker je imela takratna KS Ljubno urejeno dokumentacijo, iz katere so razbrali vsa vlaganja. Sicer je vse postopke vodila posebna komisija, ki jo je imenovala županja Ra-kunova, največ zaslug, da so
Hrošči napadli Savinjsico
Minuli konec tedna so Savinjsko dolino napadli hrošči z vseh koncev države in tudi iz tujine. Prav prijetno jih je I
saj nil mlat
bili pisani in poseb-ter kljub letom sveži in
Več kot sto se jih je za dva dni naselUo ob Preserskem jezeru, kjer je bil tudi zanimiv program, katerega glavni gostitelj je bilo že sedmič zapovrstjo društvo mladih iz Šempetra oziroma Hrošč klub Savinjske doline. Seveda gre za VW-avtomobile, ki so včasih dajali pomemben statusni pečat tistim, ki so si jih lahko privoščili.
Hrošči so se v soboto v tek-movahiem delu podali po Savinjski in Šaleški dolini, kjer so morali po navodilih in omejitvah prevoziti skoraj sto kilometrov dolgo pot in se približati idealnemu času. Po-
kal je osvojilo Ljubljansko VW-društvo. Manjkal ni niti zabavnejši večerni program

znano, da bodo gradili novembra, se dogovarjalo z lastniki opuščenih lokalov v Rimljanki, kjer naj bi dobili začasni prostor branjevci, občina pa bi v zameno pomagala pri obnovi dokaj zapuščenega objekta. V celoti montažni objekt naj bi občinski proračun «olajšal« za 1,4 milijona evrov.
BRST
začeli vračad, pa ima zagotovo predsednik Franc Trbov-šek. V občini so izdelali poseben obrazec, na katerega so občani zapisali potrebne podatke, na osnovi tega obrazca pa so v četrtek začeli izplačevati. Vrnjeni denar po mnenju ministrstva za finance ne sodi med dohodke, ki bi jih bUo treba prijaviti v dohodninski napovedi.
US
ADAI^AS'
Ime, Priimek: . Naslov:_
inJSe pimenetoi^f
v sanjskem avto« veliki nagradi Ci
z lepotnimi bikini dodatki, končali paradno vožnjo po s s pranjem VW-jev (na sliki) soncem obsijani Savinjski do-... V nedeljo dopoldne so lini, EDI MASNEC - Št. 54-10. julij 2007 -^-
^ IZ MAŠIH KRAJEV
NOVI fillll
Kup nejasnosti glede Sončnega sveta
Znano je, da namerava družba Marof investicije iz Lašltega v Rimskih Toplicah zgraditi dom starejših oziroma medgene-racijslü center Sončni svet. Objekt bo stal zahodno od osnovne šole, na zemljišču, ki je v lasti Občine Laško. A da bi se družba lahko prijavila na razpis za koncesijo, ji mora občina za zemljišče podeUti stavbno pravico.
O tem je na zadnji seji razpravljal laški občinski svet. Svetniki so sicer pozdravili željo po izgradnji mec^eneracijskega centra, pri čemer so izrazili tudi precej pomislekov o smi-
selnosti podelitve stavbne pravice, dokler podjetje Marof investicije ne bo tudi uradno registrirano oziroma vpisano v sodni register. »Za takšen projekt so potrebne strokovne izkušnje, ki jih družba v nastajanju zagotovo še nima. Ni mi znano, kdo bo zagotavljal lastni kapital za to naložbo, prav tako so nejasnosti glede najema posojila. Namreč, kako lahko neka baiika družbi, ki še ne obstaja, obljubi bonitete, kako bo ta banka preverila njeno finančno stanje?« je nekaj pomislekov izrazil Roman Matek (LDS). And^a Križnik (LDS) je pri tem opozorila tudi na 30-dnevni pritož-
beni rok po vpisu podjefla v sodni register, ki ga bosta morali občina in družba Marof investicije upoštevati pred podpisom pogodbe. Po precej burni razpravi so svetniki le sprejeli sklep, da se stavbna pravica kljub temu, da je podjetje še v nastajanju, podeli, pri čemer bo občina z družbo podpisala pogodbo šele takrat, ko bo ta tudi uradno registrirana. Svetniki so se tudi strinjali, da se pogodba o podelitvi stavbne pravice razveljavi, če družbi v letošnjem letu ne bo uspelo pridobiti koncesije za opravljanje dejavnosti. Razpis za koncesijo, na katerega se namerava prijaviti tudi Zdravilišče Laško
za gradnjo doma starejših v Laškem, naj bi bil objavljen v kratkem.
Sicer pa je za gradnjo medgeneracijskega centra v Rimskih Toplicah zainteresirano tudi Zdravilišče Laško, ki je na Občino Laško minuli teden poslalo pismo o nameri za izgradnjo doma starejših. Predlagali so, da občinski svet tudi Zdravilišče Laško pod enakimi pogoji kot Marof investicije-obravnava kot možnega investitorja objekta. Vendar laški župan Franc Zdolšek njihove ponudbe ni uvrstil na dnevni red seje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Poletni glasbeni večer z Vito Mavrič
Novo mašo jI Viki Košgc bral pred ži
Slovesno v treh župnijah
v župnijah Gomilsko, sv. Peter v Šempetru in Petrov-če je bilo minulo nedeljo izjemno slovesno.
Največje slavje je bilo v župniji Gomilsko v taborski dekaniji, kjer je novo mašo bral Viki Košec. Zbralo se je več kot tisoč vernikov, poleg domačih pa so na Gomilsko prišli tudi iz drugih kra-
jev. Veselje je bilo še toliko večje, ker so na Gomilskem imeli novomašnika po 66 letih. V šempetrski župnijski cerkvi je bila slovesna maša, ki jo je bral celjski škof Anton Stres ob somaševanju domačega župnika Mirka Škof-leka, po maši pa so blagoslovili novo bakreno streho na zvoniku in nova vrata na
cerkvenem obzidju. V župniji Petrovče sta domači župnik Ivan - Vanči Arzenšek in somaševalec, duhovnik Srečko Rehar, sicer doma iz Galicije, trenutno pa profesor slovenskega jezika v Srednji kmetijski šoli v Mariboru, brala srebrno mašo ob 25-letnici duhovništva.
TT
Peto sezono Poletnih glasbenih večerov v Žič-kikartuzlji, ki jih pripravlja Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice, je odprla Vita Mavrič s kvartetom Akord in klarinetistom Jurijem Hlad-nikom.
Priljubljena šansonjerka je na glasbeni sceni že 20 let. Poznamo jo po naslovnih vlogah v muzikalih, nastopih na različnih koncertih in vodenju Gaffe teatra. Za svoje delovanje je prejela precej nagrad (Viktorja, tri zlate peteline, Ježkovo nagrado...) Poleg tega je leta 2002 prejela nagrado Ljubljene in isto leto postala ambasadorka Uni-cefa.
V Žički kartuziji je predstavila židovske pesmi - vesele in žalostne. Gledalci so se povsem vživeli v predsta-
««M
vo in pomagali s ploskanjem in petjem.
V nedeljo bo v ŽlCki kartuziji nastopil edini sloven-
Jazzile pod umetniškim vodstvom Tomaža Kozlevčai-ja.	JG
Kdo je Martin Krpan? Kdo je najmočnejši Slovenec?
Moči bodo merili v četrtek, 12. julija, ob 18. uri na Trubarjevi aveniji v Lašicem.
Tekmovanje iVIartin Krpan bo v okviru prireditve Pivo&cvetje.
Medijski pokrovitelj je Novi tednik in Radio Celje, ka Avguštin.
Nič
Zaščita pred soncem in vročino
Javni zavod Socio - Projektna pisarna Celje, zdravo mesto - je v petek v središču Celja postavil stojnico, ob kateri so mimoidočim svetovali, kako se zaščititi pred vročino.
Delili so pitno vodo, vzorce kozmetičnih preparatov in tudi literaturo, iz katere se lahko vsakdo pouči, kako ravnati v vročini in kako zaščititi sebe in otroke.
Ljudem svetujejo zlasti »zdravo kmečko pamet«, torej naj ostajajo med urami, ko je sonce v zenitu, v prostorih, a če že morajo ven, naj zlasti pazijo na zaščito pred premočnimi sončnimi žarki. Ob stojnici so predstavili (in mimoidočim delili) tudi vzorce zaščitnih krem, od tistih za starejše do tistih za dojenčke in otroke. »Predvsem je, kot to velja v življenju nasploh, potrebna zmernost. Tako pri sončenju kot pri prehrani, pitju in uporabi pravih oblačil,« je tovala Alen-
NOVI .„.Jll
Lesarski praznik
Nazarje, nekdanje središče zgornjesavinjske lesne industrije, je minuli konec tedna spet zaživelo v znamenju lesa, saj so pripravili prvi lesarski praznik. Ta naj bi bil praznik vseh, ki so v Sloveniji povezani z lesno industrijo in njenimi problemi.
Kot uvod v praznik so odprli razstavo uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa. Odziv razstavljavcev je bil zelo spodbuden, o razstavi, ki je bila svojevrstno presenečenje, pa je spregovoril priznani slovenski etnolog Janez Bogataj. »Na razstavi lahko vidimo pravo bogastvo različnih izdelkov, toda ko grem po dolini, tudi po Sloveniji, se vedno vprašam, lqe se skrivajo,« je omenil Bogataj in dodal, da Slovenijo preplavljajo povprečni spominki in različna sumljiva likovna snovanja. Izdelki v Nazarjah imajo pravo obliko, v sebi nosijo zapisano naravo, vsak pa pripoveduje stoletno zgodbo. Zato je Bogataj pozval organizatorje, naj poskrbijo, da bi Ü izdelki zaživeli tudi v turistični ponudbi Zgornje Savinjske doline.
Petek je v Nazarjah mini! vznamenju mednarodne razvojne konference lesarjev, na kateri so z zanimanjem pričakovali ministra za okolje in prostor Janeza Podobni-
Razstava v Nazarjah ja navdušila številna abiskavalce.
ka. Minister je govoril o povezanosti med obnovljivimi viri energije ter lesom kot izjemni strateško energetski surovini, med drugim pa je pozval vse »lesarje,« naj se vklju-čijo v pripravo operativnega programa rabe lesne bioma-se kot vira energije. Javna razprava o tem dokumentu se bo končala v petek. «Potencial slovenskih gozdovje vse
prej kot dobro izkoriščen. Letno priraste 7,5 milijona kubičnih metrov lesa, letni posek pa znaša le 40 odstotkov te količine. Možnosti so torej še odprte, le izkoristiti jih je treba, seveda na pravi način ob zavedanju, da pri uporabi kvalitetnega lesa na prvo mesto postavimo lesnopredelovalno industrijo,« je poudaril Podobnik.
Sicer so na konferenci predstavili stanje v lesno predelo-valnipanogi na nacionalni in regijski ravni ter projekt lesarskega razvojnega centra, ki ga bodo odprli septembra v Nazarjah. Lesarski praznik so zaokrožiUssobomim sejmom ter prikazom ročne izdelave dekorativnih in uporabnih predmetov iz lesa.
US, foto: EDI MAVRIČ
Dokapitalizacija Rimskih term
Delničarji Rimskih term so na sredini skupščini odločali o dokapitalizaciji družbe. Gre za skoraj 11 milijonov evrov, pri čemer vsega skupaj za predvidene naložbe potrebujejo 30 milijonov evrov.
Pribhžno 15 milijonov evrov bodo dobili s posojilom, najverjetneje pri Novi ljubljanski banki, ki je ena od lastnic term. Družbeniška pogodba namreč določa, da morajo prednostno vzeti posojilo pri NLB-ju, če jim ta ponuja posojilo po enakih pogojih kot drup banke. Po dokapitalizaciji Rimskih term deleža NLB-jain Nove kreditne banke Maribor v osnovnem kapitalu znašata po 8,5 odstotka, delež Uniorja 17,6, deleži Mobitela, Kapitalske družbe in Zavarovalnice Triglav po 19,5 in države 6,9 odstotka.
Sicer v Rimskih termah nadaljujejo obnovo Sofijinega dvora, v teh dneh pa so začeli obnavljati tudi zdraviliški dom. Obnovo obeh naj bi končaU do septembra. V Rimskih termah pričakujejo, da bodo že prihodnji teden dobili tudi gradbeno dovoljenje za nove objekte, zdravilišče pa naj bi za obiskovalce odprli konec prihodnjega leta.	BA
Peš in s icoiesom na Šmartinsico
Debela štiri leta že trajajo poskusi, da bi v Celju zgradili rekreacijsko pešpot in kolesarsko stezo od Nove vasi do Šmartinskega jezera. In kar tri leta je trajalo, da so v občini uspeli zamišljeno traso uskladiti z lastniki zemljišč in Agencijo RS za okolje.
Zdaj je, kot kaže, odlok o lokacijskem načrtu za to pot zrel za sprejem, trasa pa za gradnjo. Odlok predvideva ^adnjo pešpoti in kolesarske steze z vmesnimi zelenicami in drevoredom na območju od cerkve sv Duha do ceste v Lokro-vec. Ob poti bodo uredih tudi parkirišča in počivališča. Del poti od cerkve do kozolca bo asfaltiran, pešpot od kozolca do pregrade pri Šmartinskem jezeru pa bo v utrjeni peščeni izvedbi.
Če bodo danes mestni svetniki odlok potrdUi, ovir za začetek gradnje, ki naj bi jo izvedli v največ dveh fazah, ne bo
več.
BS
9.7.-22.7.2007
SEZOIMSKA RAZPRODAJA
IZBRANIH POLETNIH OBLAČIL IN OBUTVE
Maja za odrasle
kratek rokav, različne barve in modeli,
Moške kratke hlače
različne barve, sestava: 100% bombaž ali 65% bombaž, 35% poliester, velikost M - XXL
ženski natikači velikost št. 36 - 41
€ 3,49 € 6,99 € 16,49
H?K ?d ^IT	i K7i; na «IT	» oci cc c,-r
8
tiZlMIfölH KRAJEV

Strategija in iconcesije
Polovica konjiških, zreških in vitanjskih občanov si je že izbrala za svojega zdravnika koncesionarja - Strategija i
poudarkom na usodi ZD-ja
Na območju konjiške upravne enote za več kot polovico prebivalcev skrbijo zdravniki koncesionar-ji. Ker je vlog za podelitev koncesij vedno več, v vseh treh občinah, torej v Slovenskih Konjicah, Zrečah in Vitanju, proučujejo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na območju do leta 2011.
Pripravili sta jo direktorica konjiškega zdravstvenega doma (ZD) Mihaela Pugelj in ekonomistka Tatjana Hladen. Bistvo strategije je ohranitev osrednje
vloge ZD-ja. Ta namreč poleg pomoči bolnim organizira in izvaja preventivne programe za šolarje in odrasle, nujno medicinsko pomoč, dežurno službo, reševalne prevoze, zdravstveno vzgojo in vse servisne dejavnosti. V ZD-ju so zato zaskrbljeni, da pri nadaljnjem odhajanju zdravnikov med koncesionaije ne bodo mogli ne finančno ne strokovno zagotavljati občanom vsega, kar potrebujejo.
O strategiji razvoja zdravstvenega varstva so že razpravljali ob okrogli mizi v Zre-
čah in nato še na sejah konjiškega in zreškega občinskega sveta.
Konjiški občinski svetniki so bili enotni, da je treba narediti vse, da bo za bolnike dobro poskrbljeno in da bo ZD preživel. Odgovora na vprašanje, kako to doseči ob vedno manjšem številu zaposlenih v javnem zavodu, niso našli. Prav tako ne rešitve za zdravstveno postajo v Ločah. V tem kraju in okolici živi štiri tisoč ljudi, od tega jih je polovica izbrala za svojega zdravnika koncesionarja v Ločah,
ostali pa različne zdravnike. Ko je ZD zaposlil zdravnico, da bi skrbela za Loča-ne, se je zanjo odločilo premalo ljudi. V Ločah pravijo, da predvsem zato. ker je enkrat tedenska prisomost zdravnice premalo. Slišati je bilo predloge, da bi stroške za stalno delo zdravnika v Ločah pomagala kriti ZD-ju občina, a tudi ta predlog ni požel odobravanja. Na koncu so svetniki samo zadolžili ZD, da s koncesio-narji pripravi podroben predlog organiziranosti zdravstva na območju. Se-
veda šele potem, ko bo država povedala svoje.
V Zrečah, kjer so letos za koncesijo zaprosili trije zdravniki in tri patronaž-ne sestre, bodo te najverjetneje tudi podelili, ko bodo prosilci imeli urejeno vso potrebno dokumenU-cijo. Od oblikovalcev strategije zato pričakujejo, da jo dopolnijo z analizo prilagoditve zdravstvenega doma v zadnjem obdobju, torej po lanski podelitvi štirih koncesij v konjiški občini. Hkrati naj bi strategija odgovorila tudi na
vprašanje, kako bo zdravstveni dom prilagodil svoje delo v prihodnje, ob nadaljnjem podeljevanju koncesij. V Zrečah so ugotavljali, da koncesije ne povzročajo problemov v dežurni službi in sploh pri oskrbi bolnikov, tako da ostaja predvsem vprašanje večje gospodarnosti poslovanja zdravstvenega doma.
V Vitanju se s temi problemi ukvarjajo bistveno manj, saj za osnovno zdravstveno varstvo v tej občini že v celoti skrbijo koncesionarji.
MILENA B. POKUC
Sola Trje postaja pretesna Voifkov mlin kmalu na ogled
Komaj pred petimi leti zgrajena podružnična šola v Trju v krajevni skupnosti Galicija postaja premajhna za vse-šoloob-vezne otroke. Razširijo jo lahko zgolj s sredstvi KS, a to ne bo dolgoročna rešitev.
Še posebej bo prostorska stiska velika v naslednjem šolskem letu, ko bodo prvič v ■n-ju obdržali še S. razrede devetletke, ki zdaj šolanje nadaljujejo v Petrovčah. »Po eni strani nas večje število otrok zelo veseli, po drugi strani pa imamo težave, saj šola nujno potrebuje nove prostore,« razlaga pred-
sednik KS Jože Kruleč. Ker na občini pravijo, da sredstev za ureditev dodatnih prostorov nimajo, so se na svetu KS odločili, da bodo podstrešje šole v učilnice uredili z lastnimi sredstvi, ki jih kot koncesnino dobijo iz bližnjega kamnoloma.
Ocenjena vrednost naložbe znaša sto tisoč evrov, pri čemer na) bi dela končali konec leta. Stiska s prostorom je tudi v enoti vrtca, ki deluje v šoli v Trju. Glede na vse več priseljenih mladih družin v Galiciji, bo v prihodnje najbrž treba najti dolgoročnejše rešitve s prostori.	RP
Naklonjeni gasilstvu
Prostovoljno gasilsko društvo Nova Cerkev je v soboto praznovalo 100-letni-co delovanja. V čast obletnici so z lokalnimi dona-torji na novo popleskali fasado na gasilskem domu, prevzeli nova vozila ter poskrbeli za celodnevno zabavo ...
Pripravili so revijo domačih ansamblov, gasilsko parado in tradicionalno gasilsko noč, kjer se je obiskovalcev dobesedno trlo. Še posebej slavnosten je bil prevzem treh vozil. »Mercedes je popolnoma nov, dobili smo ga pravzaprav lani, a je potreboval še dodatno opremo,« opisuje predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezer-
nik. »Slabih 47 tisoč evrov je zanj dala Občina Vojnik, ' 20 odstotkov sredstev smo dodali sami. Drugo vozilo je nadomestno vozilo, ker se je lani naš avto pri požaru na Komnu prevrnil. Tretje pa je rabljeno terensko vozilo.«
Da so v Novi Cerkvi zelo naklonjeni gasilstvu, je poleg novih vozil razvidno tudi iz sodelovanja obrtnikov vkraju z gasilskim društvom. Nova obleka gasilskega doma je namreč postala realnost predvsem zaradi dobre volje le-teh. Pa tudi gasilcev v kraju ne manjka - trenutno je v društvo včlanjenih 197 krajanov. Ob visoki obletnici društva je kar nekaj članov prejelo tudi državna od-
Občini Dobrna in Velenje sta končno prisluhnili prošnji družine Pungartnik in ji odobrili sredstva za obnovo zgornjega Vov-kovega mlina, najbolj ohranjenega v Dolini mlinov.
V dolini, poimenovani po mlinih, sla danes od devetih dobro vidna in ohranjena le še dva, pri čemer sta oba v lasti družine Pungaruiik. Ker zgornji Vovkov mlin po katasmi spada v občino Velenje, spodnji pa v občino Dobrna, so lasuiiki več let zaman tako eno kot dn^o občino prosili za pomoč pri obnovi. Zdaj se je pri obeh nekaj vendarle obrnilo. Pri dokončanju projekta obnove bo Pungartnikovim z večino sredstev pomagala velenjska občina, četrtino pa bo dodala Občina Dobrna.
Družina Pungartnik je do zdaj v njegovo obnovo vložila vsak prosti denar. Uspelo ji je obnoviti mlinski mehanizem, ravno pred dnevi so po veliki poplavi v prejšnjem stoletju uspeli znova zagnati mlinsko kolo. S pomočjo občinskih sredstev bi radi do druge mlinarske nedelje, ki bo 2. septembra, obnovili notranjost mlina, uredili odvodnja-vanje ter brv, ki vodi do mlina. Vsaj toliko torej, da bo mlin varen za oglede.
ki je bil v času Kačjega gradu tudi grajski mlin, je ocenjena na približno 300 let, po nekaterih virih pa naj bi bil še sto let starejši. ROZMARI PETEK
V ospredju Polzela
likovanja. Državno gasilsko odlikovanje tretje stopnje so prejeli Viki Jelen, BrigitaJe-zemik, Stanko Majcen, Franc Novak ter Srečko Sentočnik, druge stopnje pa Miran Baumgartner, Viki Ifšek, Danica Je-zernik ter Stefan Zupanek. Podeljene so bile tudi gasilske plamenice; te so šle v roke Matjažu Ževartu, Boštjanu Štantetu, Juriju Jakopu, Aleksandru Kovaču, Janiju Kovaču ter Boštjanu Selčanu, odlikovanje za posebne zasluge pa sta prejela brata Ivan in Slavko Jezemik.
Piko na i k okrogli obletnici so dodali tudi mladi gasilci, ki 15. julija odhajajo na Švedsko na gasilsko olim-pijado.	RP
v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli bo do sobote odprta razstava likovnih del, ki so nastala na prvem ex-temporu na Polzeli. Pripravili so ga v času prireditev Malteški pozdrav poletju.
Ob odprtju razstave je predsednik Kultumo-umetniške-ga društva Polzela Marko Slo-
kar predstavQ vseh 22 ama-tersWh likovnikov, ki so sodelovati na prvem ex-tempo-m, ter jim podelil priznanja. Vsem sodelujočim se je zahvalila tudi Irena Pevnik, predsednica likovne sekcije KÜD Polzela. Razstavljena dela je predstavila Regina Mratinko-vič. Udeleženci ex-tempora so največkrat upodabljali mo-
tive Polzele in okolice ter zgodovinske znamenitosti kraja, zato je na razstavi tudi največ krajinskih sük. Razstavo, ki bo odprta vsak dan od 14. do 19. ure, je odpri podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, v kuhurnem programu pa je nastopila vokalna skupina Primule.

Udeleženci 1, ex-tempora Polzela 2007
■■mi
NO
Detajl s stropa plesne dvorane
Propad dvorca še pred sijajem?
Dvorec Prebold vrnjen, a več kot 15 let trajajoč postopek denacionalizacije s tem še ni končan - Bo z njim gospodarila občina?
Matilda Oprešnlk pravi, da zaradi nesoglasij med stanovalci že lete dni najemnine za stanovanje ne pobirajo.
čemer si v središču kraja ne želijo še enega propadajočega objekta, ki je celo v samem grbu občine. »Zal nimamo ne v občini ne v državi ustrezne zakonodaje, ki bi lastnika prisilila, da takšen objekt vzdržuj e v primernem stanju,« pravi. Na občini si želijo, da bi z lastniki dvorca našli ustrezno rešitev, s katero bodo stanovalcem dvorca omogočili ustrezne pogoje za bivanje, ter da bi mu v doglednem času zagotovili primernejšo namembnost in ga ohranili v boljšem stanju, kot je trenutno. »Oblikovali bomo predlog, kako objekt predati v pametne roke, ki naj bi ustrezal vsem
Pred 15 leti začet postopek denacionalizacije dvorca Prebold, pri čemer ga je ministrstvo za kulturo z delno odločbo pred dnevi vrnilo dedičem Aleša Paulina z Gorenjske, še ni končan. Del posestva, šlo naj bi za približno 80 hektarov, so Paulinovi pred približno deseüetjem že dobiU nazaj. Z lastništvom naj bi dvorec spet dobil svoj sijaj, toda med Preboldčani, predvsem pri stanovalcih dvorca, ni čutiti optimizma.
V ministrstvu za kulturo vračila dvorca Prebold otrokom pokojnega Paulina, dr. Alojzu Paulinu, Mariji Paulin, Ani Butala in Alešu Paulinu, ne komentirajo. Kot odgovarjajo v svojem dopisu zato, ker postopek denacionalizacije še ni končan. Z vrnitvijo dvorcaPau-
hnu, ta je pokojen že 30 let, bodo s pravnomočnostjo odločbe lastniki dvorca postali njegovi dediči, vendar šele po zapuščinski razpravi. Eden od Paulinovih sinov, Aleš Paulin, zalo pravi, da dokler ni zapuščinske razprave, ni lastnik dvorca. »Z ustrezno ponudbo naj dvorec odkupi občina in ta naj ostane Preboldčanom,« pravi o predlogu, ki ga je pred časom predstavil tudi županu Vinku Debelaku. «Stvar bi se tako enkrat za vselej končala, saj sem imel do zdaj s tem le stroške,« še dodaja. Pri tem so otroci Aieša Paulina prepričani, da je dvorec v času, ko je z njim upravljala tekstilna tovarna, i^bil že toliko sijaja, da so trije dediči vpreteklosti zahtevali poleg dvorca in posesti še odškodnino zaradi manjvrednosti objekta in manjka-
skladišče Tekstilne tovarne Prebold.
štirim dedičem,« pravi Debelak. Želja občine pri tem je, da bi z dvorcem upravljala, vse pa je odvisno od strinjanja dedičev s ponujeno ponudbo,
v milosti in nemilosti
52 stanovalcev dvorca ima sklenjene najemne pogodbe s tekstilno tovarno. Ta jih je vanj naselila po nacionalizaciji, ko je začela upravljati objekt, pri čemer jih dediči ne morejo postaviti kar tako na cesto, saj jih ščiti zakon. Sicer pa stanovalci že od samega začetka večinoma sami skrbijo za pro-padajoä objekt in večinoma zelo slabo živijo in že leto dni ne plačujejo najemnine.
Potem ko jih je dolga leta »odirala« tekstilna tovarna, so se sami odločili pobirati denar za obnovo in manjša popravila dvorca. A že leto dni zaradi nesoglasij med stanovalci denarjane pobirajo, pravi Matilda Oprešnlk, ki v dvorcu živi več kot 50 let. »Sami postorimo najnujnejše. Občina ne bo financirala, dokler ni jasno, čigav bo dvorec,« pove. Kako obnovijo ali popravijo dotrajano v dvorcu - gre za varstveni režim, ki bi ga stanovalci morali upoštevati pri posegih na dvorcu, glede na to, da je ta razglašen za arhitekturni in umetnostni spomenik - nikogar od pristojnih ne zanima. V dvorcu odpada omet, okna so dotrajana, pokajo stene, zamaka streha, leseni podi so nevarni za hojo, medtem ko imajo največje težave skanaüzacijo. Zaradi počene cevi tečejo odplake po kletnih prostorih, v dvorcu se širi smrad, zaradi dotrajanih dimnikov je tudi po-
saj v enem od stanovanj smo letos skoraj pogoreli,« še pove Oprešnikova.
»Preden se bodo dogovorili, bo dvorec zgorel ali se sesul sam vase. Dedičem ni za dvorec, gre jim le za visoko odškodnino,« pove nekdanji stanovalec dvorca Janko Napotnik. »Najraje bi videli, da bi za dvorec skrbela občina, ki že zdaj veliko prispeva k dogajanju tukaj,« pove Oprešnikova, ki se z veseljem spominja kulturnüi prireditev ob različnih priložnostih na dvorišču dvorca.
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
mm
Neurejena kanalizacija teče po kleteh in se izteka na dverišSe, od koder

se liri grozen smrad.
jočih premičnin, medtem ko je sin Aleš zahteval obveznice Slovenske odškodninske družbe. Ana Butala naj bi celo predlagala, da bi občina od njih odkupila dvorec in posestvo za takratnih 200 milijonov tolarjev, to je približno 834 tisoč Občina tega ni sprejela, saj je bila to polovica njenega letnega proračuna. O zahtevani zmanjšani vrednosti de-nadonaliziranega dvorca na kulturnem mininistrstvu trenutno vodijo postopek in bodo o tem odločili s posebno odločbo.
Dvorec občini?
Debelak govori o slabih izkušnjah, ki jih ima občina ves čas denacionalizacije z otroki Paulina, saj naj bi med njimi prihajalo do zapletov glede razdelitve premo^nja. Dvorec pri tem vedno bolj propada, pri
im dopušča stanje v denarnici.
kakor vedo in znajo ter
Občinstvu v Laikem so se predstavili tedi čilioši.
Od avenije do vodne simfonije
v Laško se v teh dneh zgrinjajo množice obiskovalcev. Prvi razlog je bil športno konjeniški vikend v Jagočah minuli konec tedna, drugi pa bo 43. prireditev Pivo in cvetje, ki se bo začela jutri.
Športno konjeniški vikend velja za največjo konjeniško prireditev v Sloveniji, ki se je udeleži veliko število tekmovalcev iz tujine. Letos je v preskakovanju zaprek tekmovalo več kot 250 konj, prava paša za oči pa so bili čikoši - madžarski pastirji na konjih - ter prikaz visoke šole jahanja nad zemljo. Na štiridnevni prireditvi so se zvrstili tudi številni drugi športni dogodki, od ribiške tekme, pohoda na Hum, kolesarjenja do prikaza nordijske hoje. Za
zabavo so skrbeli ansambel Atomik Harmonik, Navlhanke, Natalija Verboten in drugi.
Sicer je bil športno konjeniški vikend nekakšen uvod v Pivo in cvetje, ki se začenja jutri, v sredo. Organizatorji pričakujejo, da bo mestece s 3.600 prebivalci v naslednjih petih dneh obiskalo 140.000 ljudi, ki bodo spili okoli 250.000 vrčkov piva.
Ker velja v Laškem med to prireditvijo poseben prometni režim in sta mestno središče in glavna cesta skozi Laško zaprta za avtomobilski promet (cesta je zaprta v petek med 21. in 5. uro, v soboto med 20. in 5. uro ter v nedeljo med 16.30 in 18.30), se vsako leto več obiskovalcev odloči za prihod v Laš-
ko z vlakom. Slovenske železnice so poskrbele za ugodne povezave z rednimi in izrednimi vlaki iz Celja in drugih slovenskih krajev, pri čemer bodo vlaki med Celjem in Laškim vozili vsake pol ure. Za bolj oddaljene, zlasti mlade, bodo pri Zdravilišču Laško tudi letos pripravih prostor za brezplačno kampiranje. Osrednji parkirni prostor bo v Jagočah, parkirati pa bo možno tudi v Debni in Spodnji Rečici. Na Pivu in cvetju tudi tokrat pričakujejo precej tujcev, zlasti Italijanov.
Sicer so organizatorji Piva in cvetja tudi letos poskrbeli za nekaj novosti: Trubarjevo nabrežje bodo spremenili v avenijo, enoten prireditveni prostor z enotno glasbo.
Postavitev odrov bo nekoliko drugačna kot pretekla leta in tudi preglednost bo večja. Novost je tudi ta, da se bo program na aveniji začel že dan prej kot prejšnja leta, torej jutri, in bo trajal vse do nedelje. Novost bo tudi sobotna vodna simfonija z brežin Savinje, ki bo predstavljala uvod v veličasten ognjemet z gradu Tabor. Za zabavo bodo skrbeli številni glasbeniki: Nuša Deren-da. Victory, Jasmin Stavros, Rebeka Dre-melj. Čuki, Boštjan Konečnik, Žana, Eva Cerne, Kingston ... Manjkale pa ne bodo niti tradicionalne prireditve, kot so jutrišnji Dan Laščanov, Lepo je res na deželi, Ohcet po staii šegi in parada po ulicah Laškega.
BOJANA AVGUŠTINClČ
11.-15:07.2007
www.pivocvetje.com ^ ojt«.»»
PROGRAM PRIREDITVE
S^pn^fumu - 17.00 Ondnov&s	18^00
Hotri Hum	, ^^ nm
^6raKiad»4vor»<« ».M MaloS(^igriS£e	19.00
mAatjevawM^a 19.00
ansambel f^n^k. Kvintet Dort zabava z zmagoiakxm	^cM^a BAR2
-slavnosOia otvwtev prHUvtjenega hotda Hum DAN USČANOV - »Lričani LatČanom« ansambel Labškit, t^imova^ v f^^u piva DJ p«tK skHpina Sool fii>g«n. DJ party
PETEK, 13.7. -	
Sotsto igrišče	
	18.00
Oreämtig ■	l&OO
	19.00
Šolsko igrišče	19.00
Grašend»^«!»išče	1900
šotor pnHiOTU	. 19,00
	IS,00
Trubatjevanrenija	19.00
HotriSavii^.;	; 28.00
Glavni trg	ai.oo
SOBOTA, 14.7. . - --	
SobkoigrišJIe	9.00
Tfuteneraavw^ >	
ftrtMšfie pri banki	1730
t)id»iiev»8venl|s	^-».00
Orožnovtrg	18.00
	19.00
Graščini dvorišče	- 13,00
M^iotsto igrišče	19.00
SptoriwHunHi	19.00
Hotel Savinja Glavni trg	20.00 20,00 22^
WFSSSB
ÖKiiaw041 534S1S> emo prireditev t\m)Si RESM^t^«
MrB?klživž8v • House pactyz
PfiOMENAl^VltVä PO UUCAH IASKEGA
d(siübidjska ^ma v kosariü med zvezdniki (Beno Udrih. Sla\dx) Kobiik...} in nastop košarkaids skupne Hoopers »Spektatel« MAVHK:AI>OUt1tfVUCKOV$l6rintetom Eiodrttfartov«^ i.a3«i fai^«, »Mavfiera (äyolwj. . ansamtjel P^nJalcpreAelaTwwai^vpoWJi J^ih^ivslalTk^ amarnbel UiMA tt^mwai^« y piva. stnp«; dKw OJ pwt^ Aki italiimovskl m band (w Pantfvdjidc), DI party OJpart*Duoaab
fkupma euki, Rebeka Dnrn^. Boi^ KoMäiik
e»o prtfeditev »uro IE RES IW OEŽEU. eKöSa&vJar ^^ ,
itousepany z Dj De»DeertinaBagEM^ resni&K«^ H«»«ENA»« VRVEŽ TO ULICAH LAŠKEGA
f<)lK m VMä«» z 3«ae«iom Raqxmifli. täcm^^
ot«r.$My(fled(.Mp«ty
Hlia generacij
Šotor ptiHumu
prt tanki Trubarjeva avenija Onönevlig
GraiänstodvoriSee
Malo lolstoign^ Trubarleyamanifa HotetSaWt^ Glavni trg
t7.00 17.00
17.30^: 18.00 18.00 19.00 • 19.00
1900 19M 2000 20.00
o(^)r^e razstave ROČNIH DEt Društva ;Vot^e rastne matih p^emskih 2ivall
v p<^ji laških ptvsIA klobas,
ansambel Iddce In ansambd Modrijam -ett» priredij »LEPO ff ffiS ?IA DEŽELk Martm Krpan izbor najmo&iejSega Slovenca z^va z zmagovakem resräötostnegashow-a BAR2 - Eü^L •PROMENADNI VRVEŽ PO UlÄAHlASttQA MAVRICA POLK IN VALČKOV z ansamblom Okrogli muakan^e, teknwvanje *9(rrti krigi«, »Mavrični dvoboj« ^»sard)e!iairirint,tekmova(^vpi5üi«va	.g-if^^'-'-'
DJ party, skupina SiddhartBr DJ pwty	rsč'
OTVORITEV raiREDITW, ^ina Victory, Nuia Derenda, iKmIn Stavrm a Narania
codvonJüe Šotor pn Huma Hotel Savinja-GtätönäiD^wmä
Mak) iolsko igrišče
^triglav
I banka cel
1100	3nsHi4)eiPg>e^
11.00	DueShate
14.(»	wmCA fOULÜimim z ansamWomigor kdaftwcrta.
frdaai^e eläp za Mavrični dvcrfx^ » sezore 2007Ä>8
15.00	ansambel L^hint
1S.00	I» p«ty, üai^ Mambo Kr^ DJ party
. 17.00	PMADA nVO IN CVnjC po ulicah Lahkega
18.00	ZAKUUČNI K(MK»IT PIHMJilH GODB

VAŠE SKRITE ŽEUJE--^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE
Marinke tudi ob vožnji s prikolico v zraku ni bilo strah.
motorja
Z Moto veterani Šoštanja na panoramski vožnji -Adrenalinska vožnja po dveh kolesih s prikolico v zraku - T\idi ženske so dobre motoristke
kavnik, ji nadeli čelado ter privezali rutico. Pa ne preko oči, saj Marinke sploh ni bilo strah. Ustanovitelj in predsednik društva Vili Pečovnik je Marinko kljub temu opozoril, da se mora paziti Laza, ki jo bo peljal v prikolici: «Nevaren je, nevaren.« La-
zo pa je dodal: »Po dveh kolesih se vozimo!« »Tooooo,« je v smehu navdušeno pristavila Marinka. Motor Dneper MT 10 je star 36 let in doseže najvišjo hitrost 80 kilometrov na uro, nas je poučil La-zo in dodal, da bo vožnja bolj umirjena, panoramska.
Tudi ženske so dobre motoristke
če mislite, da je Marinka edina ženska, ki ima rada motorje, se motite. »Danes ni nič čudnega videti žensko na motorju,« nas je poučila Dana Ograjenšek, W si je motor kupil pred dvema letoma. »To je geslo, veš, bolj star, bolj nor!« V klub Moto veterani Šoštanj je včlanjenih nekaj čez 50 motoristov, od tega pet žensk. «Mi smo skupaj tudi zaradi druženja, ne samo zaradi vožnje in takrat je fino, da je še kakšna ženska zraven, je druženje bolj prijetno,« dodaja Jože Ledinek. Tudi Krista Bastič je motor za čela voziti pred nekaj leti. »Prej sem büa veliko let sopotnica, potem sem se pa želela sama postaviti na dve kolesi. In mi ni žal. Motor sem
Marinka Bred z Dobrne je prijateljem razkrila, da se želi voziti v prikolici motorja. Priznala je, da jo je z motorjem kdaj kdo že peljal, a v prikolici ni nikoli sedela. »To si želim že od malega. Mimo naše hiše sta se vedno peljala dva s tem motorjem in ni se zgodilo, da ju ne bi šla pogledat,« je navdušeno pripovedovala Marinka.
Ko je želja prišla do naših ušes, smo takoj začeli iskati motorista »prikoličarja«. To ni bilo lahko delo, saj je teh v Sloveniji zelo malo, še manj v naših krajih, Iskanje se je končalo v klubu Moto veterani Šoštanj. Član tega kluba je namreč tudi Stanko Laz-nik - Lazo, ponosni lastnik motorja s prikolico. In tako smo se zbraE pri ribiški koči v Šoštanju, kjer imajo moto veterani svojo postojanko. Od tam največkrat krenejo na kakšno od svojih sobotnih motorističnih voženj.
Z motoristično opremo
Najprej so motoristi poskrbeli za opremo in Marinko
oblekli v motoristični brezro- Z leve: Krista Bastič, Stanko Laznik, Jože Ledinek, Marinka Bred, Vili Pečovnik in Dana Ogi
Vožnja v prikolici ni bila dovolj. En krog je Marinko peljala še Krista s
kupila že kakšno leto preden sem naredila izpit. Zdaj ga vozim tri leta.«
Po Šoštanju v prikoiici
Sledil je trenutek, na katerega je zlasti Marinka, ki ji je srce že močno uüipalo, najbolj nestrpno čakala - panoramska vožnja po Šoštanju v prikolici motorja. Pot nas je vodila do Topolšice, kjer je bü naš prvi postanek. »Povsem sem mu zaupala. Sploh me ni bilo strah. Odlično je bilo tudi, ker so bili še ostali motoristi zraven. Ko me je dvignilo v zrak, je bil enkraten občutek.«
Marinka niti svojim najbližjim ni povedala, da se bo ure sničila njena dolgoletna želja, saj sprva sploh ni verjela, da se bo to res zgodilo. »Zdaj naj v Novem tedniku preber To moraš doživeti. To je per. Hvala.« Motoristi so si
mo za Marinko rezervirali cel dan, zato smo se odpeljaK še v Velenje, kjer so nam v pekar-rü postre^ krofe. »Naši motorji so tudi redno blagoslovljeni. Enkrat sem namesto na blagoslov odšla v gostilno in sem še isti dan padla z motorjem, zato zdaj vedno stojim v prvi vrsti, ko duhovnik blagoslavlja motorje,« nas je poučila Krista.
Kdaj gremo priiiodnjič?
Motoristi so Marinki v spomin podarili še zaponko za pas v obliki motorja, Marinka pa je že iskala priložnost za naslednjo vožnjo: »Gospod Lazo je rekel, da lažje pelje prikolico, če kdo sedi v njej. Če kdaj ne bo imel sopotnika, se priporočam.« Ob koncu je odprla šampanjec. Na zdravje in srečno vožnjo!
ANDREJ KRAJNC Foto: ALEKS ŠTERN
Ljubenci v Velenju: »Piko, vieeečlfc
skok Primoža Pikla.
Primož Piki z Ljubnega ob Savinji je dn^emu mestu s prve tekme letošnjega celinskega pokala v smučarskih skokih v Velenju dodal zmago na drugi tekmi, 11. pokalu Gorenja, nato pa so se skakald preselili v Kranj, kjer je bila na novi skakalnici pod Šmarjetno goro na sporedu tretja tekma kontinentalnega poka-U.
In spet je zmagal Piki, ki je v izvrstni formi, V skupnem seštevku celinskega pokala vodi pred Japoncem Ume-zakijem in Avstrijcem Kaltenboeckom. Pri izteku velenjske skakalnice, takoj po sobotni zmagi, ko so še vedno glasno vzklikali njegovi navijači z Ljubnega, je bU vidno razburjen: »V petek so bile težje razmere, saj je veter menjaval smer in jakost. V soboto pa sem sestavil dva zelo dobra skoka. Skakalnico dobro poznam, zaradi svojih navijačev pa nisem čutil pritiska. Sezona se je odlično začela in se celo per-fektno nadaljuje. O zimski pa še ne bi govoril. 17. juhja bomo odpotovali na priprave na Finsko.« V soboto je «Piko« zmagal kar s 16 točkami naskoka, njegovemu drugemu skoku so vsi sodniki prisodili oceno 19.0. Član SSK Ljubno BTC je nanizal zmage v Mo-stecu ter po dvakrat v Velenju (enkrat je šlo za izbirno tekmo) in Kranju. Pred
24-letnim skakalcem je očimo prelomnica v tekmovalni karieri.
Predsednik organizacijskega komiteja Revije skokov in član nadzornega odbor pri velenjskem klubu Franc Dolar ni skrival veselja, saj je bil s Piklovo zmago poplačan organizacijski trud: »Mi smo zmago pričakovali že v petek, saj smo vedeli, da je Primož v odlični formi. Organizatorji smo dobili pohvale tehničnega delegata. Osebno pa nisem zadovoljen. Objekt bi morali prenoviti že pred časom. Nameravamo namreč prirejati tekme svetovnega pokala. Ne bomo gradili oziroma večali le skakalnice, temveč želimo zgraditi šporl-no-turistični center, ki bi bil namenjen tudi zabavnim in kulturnim prireditvam. Čeprav je bilo v soboto za polovico manj gledalcev kot na petkovi nočni tekmi, smo v celinskem pokalu vodilni glede obiska.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Crveno zvezdo imeli na kolenih
»Rad zmagam na prijateljskih tekmah. A vseeno |e rezultat sekundarnega pomena. Pomembno je, da ustvarjaš igro in piliš določene elemente,« je prejšnji teden razmišljal trener MIK CM Celja Pavel Pinni.
Z igro proti Crveni zvezdi v prvem polčasu je lahko celo iqemno zadovoljen, če ne štejemo i^oristka. Drveli in grizli so njegovi fantje knt že
dolgo ne. V prvem polčasu so ^pol-noma nadigrali goste, pripravili so si kopico priložnosti, a zadeli niso tudi iz idealnih položajev, ne Dejan Rusič ne Darijo Biščan in ne Gorazd Go-rinšek, nevarna pa sta bila mdi sti^ela Domna Beršnjaka in Sebastjana Gobca. Ob odmoru je bilo 0:0. Trener rde-če-belih Boško Durovski, ki ni imel na voljo tria Basta-Koroman-Gueye, je natn na igrišče poslal povsem dni-
Sebastjan Gabec je dobil večino dvobojev z Milošem Bajalico.
gačno postavo, boljšo, a je bila tekma izenačena. Siti so dvakrat povedli (iz edinih priložnosti), sprva čez Igorja Burzanoviča, kasneje pa po prostem strelu Dejana Milovanoviča. Za Celjane sta pred skoraj dva tisoč gledalci izenačila Dejan Rusič in Nejc Peč-nik, Rusiča je zaposlil prav Pečnik, celjska osmica (ta številka je gostom še najbolj ostala v spominu) pa je poslala žogo čez vratarja Randeloviča. Akcijo za drugi celjski gol pa je začel Jure Travner, ki je asistiral žoge zelo lačnemu Nejcu Pečniku. Ta se je ime-nimo osvobodil svojega čuvaja in natančno streljal. V končnici tekme pa Celju ni dosti manjkalo do zr^e; brazilski branilec Marlon je silovito sprožil
s 30 metrov, vratar pa je žogo odbil v prečko.
Desna stran celjskega moštva je delovala zelo dobro po zaslugi hitrih in spretnih novincev Miroslava Ra-duloviča in Gorazda Gorinška. Slednjemu se sploh ni poznalo pri-manjkovanje tekem, saj je že spomladi vadil s Celjani, potem ko je bil pri Dravi zapostavljen, kajti ptujsko vodstvo je izvedelo za predčasni dogovor. »Zadovoljen sem, fantje so se dobro postavili, bili so disciplinirani. Odigrali smo kvalitetno. Ekipa pridobiva stabilnost, izoblikuje se ji karakter. A ne sme nas zajeti evfo-rija. Prvenstvo se mora najprej začeti,« je zaokrožil Pavel Pinni.
Nekaj bušk je terjala prijateljska tekma, a ne na štadionu ali ob njem. Na igrišču pa bi evropski in svetovni prvak izpred 16. let lahko v prvem polčasu doživel celo katastrofo. Jutri se bodo Celjani na Skalni kleti pomerili s kranjskim Triglavom (18.00), v soboto pa v Areni Petrol z Varteksom (19.00). Zaenkrat kaže odlično, nad pričakovanji. Od rezultatov pa bo odvisno, ali bo obisk tekem zadovoljiv, soliden, dober ali celo zelo dober, kot je bil v nedeljo ob gostovanju naj-slovitejše športne znamke bivše Jugoslavije.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Tri tekme, tri zmage!
Slovenska košarkarska reprezentanca mlajših članov do 20 let je uspešno končala predtekmovan je evropskega prvenstva v Novi Gorici in Gorici. Po zmagi nad nosilci evropskega naslova Srbi z 80:78 ter zmagi s 84:78 nad Francozi so varovanci Mira Aliloviča v zadnjem krogu predtekmovanja opravili še z Madžari z 69:56.
Evropsko prvenstvo mlajših članov se je s slavnostnim odprtjem začelo v četrtek in nato v petek še pod koši. Slovenski košarkarji so v prvem delu tekmovanja v skupini A zaigrali odlično in tJgnali Srbijo in Francijo, v nedeljo pa so z bolj sproščeno in ne tako dobro igro porazili še Madžarsko. Varovanci selektorja Ali-loviča, ki so nosilci bronaste medalje z lanskoletnega EP-ja, so s tremi zmagami dokazali, da sodijo v ožji krog favoritov. Na vseh treh tekmah je dobil priložnost za igro Celjan Tadej Koštomaj: »Mislim, da smo dokazali, da smo dobro uigrana ekipa, ki ima lepe možnosti za medaljo. Na vsako tekmo gremo maksimalno pripravljeni in motivirani, zato vedno pričakujemo in igramo na zmago.« Na tekmi z Madžari je selektor spočil ključne igralce, zato so priložnost za igro dobili vsi reprezentanti, med njimi tudi član KK Zlatorog Drago Brčina: »V nadaljnjem tekmovanju nas čakajo težki nasprotniki, s katerimi smo se srečali lani, zato vem, da >lahke< tekme, kot je bila z Madžari, ne bo več. Seveda še upam na priložnost za igro, vendar bomo videli, kako se bo odločil selektor.« Izbrano vrsto, ki je v skupino E prinesla popoln izkupiček Štirih točk, zdaj čaka 2. krog, v katerem se bo že danes ob 18. uri pomerila z Litvo. »Litva je težak nasprotnik. Že lani nam je pokazala zobe, ko smo morali z njo igrati podaljšek v Izmirju. Dali bomo vse od sebe in vsi opravljali delo, ki nam je zaupano,« je dejal Matej Kni-šič, ki se bo morda v tej sezoni preselil iz KK Alpos k aktualnemu državnemu prvaku Heliosu. V sredo je na sporedu tekma s Turčijo, v Četrtek pa še derbi s trenutno neporaženo Rusijo. V skupini E sta še Srbija in Francija, vendar imata naša in ruska reprezentanca najboljši izhodiščni položaj, saj sta neporaženi po prvem delu EP-ja. Po dve najboljši reprezentanci iz dveh skupin s po šestimi moštvi se uvrstita v polfinale.
MOJCA KNEZ
TadaJ Koštomaj: »Imamo lepe
Na Ulični oiimpijadi tudi stanovalci BB-ja
Od 4. do 8. julija je bila v Celju UUčna olimpijada, ki velja za največjo športno prireditev za mlade v Celju in Savinjski regiji. Projekt, ki so ga v Celju izpeljali že četrtič, promovira športne aktivnosti in zdrav način življenja.
Letošnja Ulična olimpijada se je začela z mednarodno izmenjavo, sledila ji je slavnostna otvoritvena slovesnost v celjskem Mestnem parku, kjer ni manjkalo zabave in animacijskih iger. Projekt, ki zajema prenovo in ureditev uličnih igrišč, je tudi letos k sodelovanju privabil številne mlade nadebudne športnike. Organizator in idejni vodja projekta Cregor Pečov-nik je bil z izvedbo zadovoljen: »Vsako leto pritegne ta projekt k sodelovanju veliko mladih, kar je zelo pomembno. Namen našega projekta je prenova uničenih igrišč in do danes smo prenovili že štiri, Eden glavnih namenov te prireditve je tudi spodbujanje športnih aktivnosti mladih.« Ambasador Ulične olimpijade je že od njenega začetka rokometaš Aleš Pajovič, letos se mu je pridružil še slovenski rokometni reprezentančni vratar Go-razd Škof. Projekt spodbujata tudi stanovalca resničnostnega šova Big Brother Miha in Stane, ki sta v ta namen pripeljala v Celje še nekaj nekdanjih stanovalcev, ki so na odprtju prižgali olimpijski ogenj. V letošnjem letu so se mladi prvič pomerili v uličnem rokometu, tekmovali so tudi v iku, ulični košarki in nogometu. Projekt, ki ga podpira tudi Celjski mla-e zanimiv tudi zato, ker mladi sodelujejo vse od njegovih e izvedbe.
MOJCA KNEZ Foto: GREGOR KATIC
dinski pripra'
Idejni vadja projekta Gregor Pečovntk pri
Kune ostaja v Šoštanju
čeprav je, kar se tiče iigaškega dela v košarki, zdaj vse mimo, to ne pomeni, da mirujejo tudi v klubih.
Nekateri že kar vneto sestavljajo ekipe za naslednjo sezono, medtem ko imajo nekateri poletni počitek, ki se lahko maščuje, če bo predolg.
Opravljen veliic posel
Elektra Eostech je zelo aktivna. Potem ko je podpisala pogodbo s trenerjem Ivanom Stanišakom, se je strokovni svet kluba spoprijel z igralsko križanko za naslednjo sezono. Na čelu z Mišem Letonjo in s predsednikom Darkom Lihtenek^em je naredil velik korak k sestavi močne ekipe tudi za naslednjo sezono. V Šoštanju so namreč podaljšali pogodbo z Alešon Kuncem, v prejšnji sezoni prvim skakalcem in strelcem Elektre, ki bo član kluba vsaj še eno sezono. S tem so dobili osnovo za nadgradnjo moštva, saj bo tako veliko lažje sestavljati preostanek ekipe. Pri tem ne drži novica, ki so jo objavili nekateri, da je za Elektro podpisi mladi repre-zentantlädq Koštomaj. Ta igralecZla-toroga, ki je bil lani posojen Alposu, sicer res ne bo imel mesta v moštvu 1-aščanov v naslednji sezoni, a je za Šoštanjčane predrag. Tako nam je vsaj zatrdil Letonja, ki je dodal, da za denar, ki bi ga morali dati za odškodnino ter še igralcu, dobijo v Srbiji dva košarkarja, od tam pa bosta najverjetneje vsaj dva tudi še prišla v Šoštanj.
Knišič odhaja v Domžale
Mladi reprezentant Slovenije Matej Krušič, ki v teh dneh igra za našo reprezentanco na EP-ju do 20 let v Gorici in Novi Gorici, kot vse kaže odhaja v Helios. Državni prvaki so namreč želeli enega najperspektivnejših slovenskih igralcev zvabiti v svoje vrste že takoj po sezoni, a je Krušič kolebal med Laškim, svojim
Alposom iz Šentjurja in Domžalami. Kot vse kaže se je zdaj na prigovarjanje (menedžerjev) odločil za zadnjega prvaka Slovenije, kjer je vprašanje, koliko priložnosti bo dobil za igranje. Sedenje na klopi lahko namreč za perspektivnega igralca pomeni katastrofo.
Sporar se vrača
že takoj po kvalifikacijah in vrnitvi v 1, A SKL so v Zrečah začeli razmišljati o sestavi moštva za naslednjo sezono. Prva okrepitev bo najverjetneje povratnik na slovenske par-kete, nekdanji reprezentant Miloš Šporar. Šporar, ki je zamenja! kar nekaj klubov v Sloveniji ter igral na Poljskem in Madžarskem, se je namreč odločil, da se vme domov v Slovenske Konjice, kjer naj bi imel košarkarsko šolo. Ob tem naj bi igral za Roglo, kjer je trener Slobodan Benič, njegov najboljši prijatelj iz igralskih dni pri Rogli in Konjicah.
V	šenl}uiju še spijo
V	ostalih klubih na Celjskem še vednu počivajo. Na Polzeli sicer želijo zadržati celotno uspešno ekipo, ki se je vrniia v 1. A ligo, pri čemer bodo kot vse kaže uspešni, okrepitve pa bodo iskali potem, ko se bodo vse dogovorili z dosedanjimi i^al-ci. Seveda bo veliko odvisno tudi od financ. Še vedno počivajo in dremajo v Alposu, kar je lahko nevarno za klub. Ob trenerju Damjanu Nova-koviču so klub namreč dokončno zapustili Mario Novak, Jimmie Hunt, Elvis Kadič in kot vse kaže tudi Matej Krušič. Če k temu dodamo še željo Koštomaja, je jasno, da je Alpos izgubil celotno peterko in trenerja. A v klubu se vsaj uradno ne dogaja nič, niti na področju novega trenerja niti na področju igralskih okrepitev. Nekaj se je sicer govorilo o Juretu Zdovcu, ki je konec minulega tedna postal trener Bosne iz Sarajeva. Govori se o vrnitvi ali Matjaža Tovornika ali Igorja Puč-ka, o morebitnem prihodu Matjaža Čuježa, a vse to je zelo zavito v meglo, čas pa teče. 2:ato je za upati, da se bodo v Alposu le zdramili in začeli delati, saj dela glede na vse našteto ni malo.
JANEZ TERBOVC
NA KRATKO
Prvič do finala dvojic na sveti travi
London: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik se je - s soigralko Japonko Ai Sugijamo - pr-' Vič uvrstila v finale Wimbledona med ženskimi dvojicami. Sloven-sko-japonski par je proti Čari Black iz Zimbabveja in Liesel Huber iz Južnoafriške republike še dobil prvi niz s 6:3, nato pa v nadaljevanju klonil s 3:6 in 2:6. Katarina je spet dokazala, da se vedno bolj uveljavlja kot igralka dvojic. Potem ko je kot posameznica z izjemo prebliskov obsojena na poraze v uvodnih krogih, je v paru ena najboljših i^alk na svetu. Pred turnirjem v Wimbledonu je med dvojicami na lestvici WTA zasedala 7. mesto, s tremi različnimi soigralkami pa sodi med 25 najboljših parov na svetu. Z Ai Sugijamo sta pred Wimbledonom zasedali 6. mesto na svetu, z Rusinjo Dinaro Safino sta 19. par na svetu, z Italijanko Maro Santangelo pa 24.
Kragelj na tretji stopnički
Jastrebarsko: Motokrosist celjske Ferode Sašo Kragelj je na osmi dirki za svetovno prvenstvo MX3 na Hrvaškem osvojil tretje mesto. Zmagal je Francoz Yves Demaria pred Špancem Alvarom Lozanom. Kraglju je zahtevna in trda proga v tropski vročini očitno ustrezala in je poskrbel za veselje slovenskih navijačev. V prvi vožnji se je le za las izognil skupinskemu padcu. V skupnem seštevku je Kragelj napredoval na sedmo mesto.
Osem zlatih medalj v Rečico
Ljubljana: Strelci Dušana Po-ženela so na DP-ju z malokalibr-sko pištolo in revolverjem velikega kalibra na razdalji 25 metrov osvojili osem zlatih medalj, dve ekipno (člani). Posamično so zmagali Peter Tkalec in mladinec Matej Kodrun po dvakrat ter Andrej Brunšek in Valerija Kufner.
Trije na atletsko SP
Ljubljana: Trije slovenski atleti in šest atletinj bodo nastopili na evropskem prvenstvu za mlajše člane, ki bo v Debrecenu na Madžarskem od 12. do 15. julija. Kar deset atletov in sedem atletinj pa bo zastopalo Slovenijo na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke v Ostra-vi na Češkem od 11. do 15. julija. Med njimi bodo tudi Člana velenjskega kluba Matic Lenart, ki bo tekel na 400 m, in Rok Jovan v teku na 2.000 m z zaprekami, ter atletinja celjskega Kladivarja Živa Klarer Rebecvmetukopja. (DŠ)
Tek na Goro Oljko
Polzela: Planinsko društvo Polzela je pripravilo 3. gorski tek iz Andraža na Goro Oljko. Proga je bila dolga 8 kilometrovs 390 metri višinske razlike. Teka se je ude-ležUo 58 tekačev v sedmih moških in treh ženskih kategorijah. Najhitreje sta progo pretekla Marko Spruk iz Črne in Jana Božič iz Kranja. V kategoriji do 29 let je zma^ Ivan Hrastovec z Vranskega. v kategoriji do 59 let pa Stane Br^ez iz Ložnice pri Velenju. (TT)
14
NOVI TEDNIK
Predrzneži prodajali drogo sredi dneva in pred očmi otrolc
osebnega avto Vcč kot polovica prijetih Starih znancev poUcije - Pri enem našli polno vrečko narkomanskih igel
74-letna voznica huje ranjena
v nedeljo je v Začretu v Celju prišlo do nföreCe s hudo telesno poškodbo. 45-letna voznica je vozila osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Gajev proti Začretu. V križišču s prednostno cesto je zapeljala v križišče s stranske ceste v trenutku, ko je iz smeri Slane proti Le-skovcu pravilno pripeljal 69-letsi voznik osebnega avtomobila, ter mu izsilila prednost. Med vozfli je prišlo do trčenja, v katerem se je 74-letna sopotnica v vozilu 69-letnega voznika huje telesno poškodovala. Oba voznika stautrpela lažje telesnepog-kodbe, prav t^o 20-letm sopotnik v vozilu voznice.
Med »pretepači« sprva vroče
VnedelJo-oblS.urijebi-. la v Celju nogometna tekma med NK Crvena zvezda in NK Publikum. Na tekmo je prišlo tudi 29 navijačev Cr-vene zvezde, ki so bili pred tekmo v enem od celjskih lokalov. Ko so se peš odpravili proti štadionu, so se srečali s celjsklijlt navijači. Med njimi je pjrišlo do pretepa, v katerem sta büa dva celjska navijač^, lažje telesno poškodovana. Izgleda, da so svoje streti pomirili, saj na sami tekmi z njimi ni bilo večjih težav. Zoper vse »pretepače« so policisti ukrepali in jiii zaradi kršenja javnega reda in miru izdali plačibie naloge.
Kje je voiicswagen passat?
v noči na petek j e bil s par-kir^ča Pucov^ ulice v Celju odtujen osebni avtomobil znamke Volkswagen Passat, sive barve, registrskih Številk CE U5-690. vieden okoli 8.000 evrov. Vse, ki bi karkoli vedeli o vozilu, policisti naprošajo, da to sporočijo na telefonsko števUko 113 ali na anonimni telefon poHcije 080 1200,
Z ukradenim na kolo in neznano kam
v petek zvečer so bUa v Žalcu iz parkiranega osebnega avtomobila Audi A4 odtujena štiri alu platišča s pnevmatikami, vrednimi več kot tisoč evrov. V noči na soboto je neznanec obiskal stanovanjski blok vKajuhovi ulid v Velenju, kjer je vlomil v več kleti in iz njih odnesel več parov roletjev, glasbeni stolp, ventilator in komplet kristatoih kozarcev. Vse skupaj je naložil na kolo, ki ga je n^el v eni od kleti, in se odpeljal neznano kam. Lastnike je z dejanjem oškodoval za 1.700 evrov
Po končani obsežni in večmesečni kriminalistični preiskavi so celjski kriminalisti Gvadill kar 15 oseb, starih od 23 do 45 let, ki naj bi skupno storile 163 kaznivih dejanj, povezanih z neupravičeno proizvodn|o in s prometom z mamili. Po opravljenih 13 hišnih preiskavah, v katerih so zasegli nekaj droge in tudi ukradene predmete, se je večina osumljencev znašla vpripo-ru, medtem ko dve osebi še iščejo. Kot so povedali na policiji, gre za prijetje ene večjih skupin prekupčevalcev na Celjskem, njeni člani pa naj bi bili izjemno predrzni in brezobzirni, saj naj bi drogo prodajali tudi sredi dneva na očeh občanov in otrok.
Gre za eno večjih in »dobro« organiziranih kriminalnih združb na našem območju, ki se je ujela v policijske lovke, vsekakor pa omenjena petnajsterica ni edina, ki se bo zaradi droge morala zagovarjati, je včeraj zatrdil vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek in tako med vrsticami obljubil še nekaj aretacij podobnih kalibrov.
so se dogovariali za posle, ter tehtnice, ki so bile pripomoček za razpečevanje droge,
»V stanovanju enega od osumljenih smo v posebej prirejenem prostoru nžšli 332 sadik konoplje. Prav tako je bilo v neposredni bližini hiše, ki jo je uporabljal eden od osumljenih, najdenih 247 sadik konoplje,« dodaja Goršek in nadaljuje, da gre pri sedmih članih narko-manske združbe za povratnike, saj so jih do zdaj že večkrat ovadili, pet jih je zaradi podobnih kaznivih dejanj celo že sedelo v zaporu: »29-letni Celjan je prav tako že prestal zaporno ka-bil priprt zaradi preprodaje drog, februarja pa smo ga ovadili, ker naj bi priskrbel drogo dekletu, ki je zaradi prekomernega zaužit-ja zatem umrlo.« Po končanem zaslišanju je preiskovalni sodnik za sedem članov združbe odredil pripor.
SIMONA SOLINiC Foto; PU CELIE
Obstal v breznu
V^aj ot| 13.12 se je v brSo'^egionalni cesKezer-ce-Kalobje v Šen^rjuna streho prevniB osebni avtomo-bü. Voznik v vo^u ni tazaLznakov ži^fljenja. Ekipa nuj^ noči,'ki je z zdravnikom prišla na kraj nesrrCo, j.-Hla, da je M kraju p<^kgel poškodbam. ' ■
^	m
Njegova dobro usklajena skupina kriminalistov in policistov je tokrat med odvisniki na celjskih ulicah povzročila pravo paniko, saj se je večina preprodajalcev znašla v priporu, kar pomeni slabšo dobavo droge odvisnikom.
Krog narkomanskih lokalnih »veljakov« je policija začela spremljati že januarja letos, preiskovalci pa so uporabili tudi nekatere prikrite metode dela, gre verjeuiu za prisluškovanje in sledenje. Od januarja do julija so osumljenci na celjskih ulicah predvsem mlajšim osebam prodajali heroin, kokain in konopljo. »Šlo je za odmerke od 0,1 do S g. Vsak osumljeni je oskrboval 15 do 20 odvisnikov. Vrednost 1 grama heroina je bila približno 40 evrov, za gram kokaina približno 60 evrov in za gram konoplje približno 5 evrov. Prodajali so na svojih domovih, ulicah, v stanovanjskih naseljih ter tudi neposredni bližini šol in vrtcev, ne ozirajoč se na občane, mlajše in otroke,« pravi Goršek in omenja, da so številni otroci dobesedno lahko od bhzu opazovali, kako so predrzneži prodajali drogo.
V hišnih preiskavah v Ljubljani in Mariboru so zasegli 130 g prepovedane droge heroin, več denaria ter več kosov zlatnine in predmete, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Pri ostalih so našli med drugim heroin, mobilne telefone, po katerih
ararlo^o Družba RADEČE PAPIR proizvod- I
nja, trgovina in storitve, d.d., P®^^ Njivice 7,1433 Radeče
RAZPISUJE VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST:
Posluževalec strojev v proizvodnji papirja Pogoji:
ija izobrazbe (poljubne smeri)
•	Zaželen tečaj za delo z mostnimi dvigali
Priučeni delavec v proizvodnji papirja Pogoji:
' l.-lll, stopnja Izobrazbe
•	Zaželen tečaj za voznilta «ličarja
' Zaželen tečaj za delo z mostnimi dvigali
Offset tiskar (vproizvodnjl kartic) Pogoji:
•	IV, ali V, stopnja izobrazbe grafične smeri
•	Zaželene delovne izl<ušnje v offset tisi<u
•	Natančnost, zanesljivost Elektro vzdrževalec
Pogoji:
- IV, ali V. stopnja izobrazbe eleictro smeri ■ Z izl^ušnjami ali brez
Vodja eiektro vzdrževanja Pogoji:
•	VI, ali VII, stopnja izobrazbe elel<tro smeri
' Znanje tujega jezika (zaželena angleščina)
•	Znanje dela na računainiltu
•	Delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu
Za\
sa delovna mesta nudimo: možnost strol^ovnega izobraževanja
vodjo eiektro vzdrževanja)
Delovno razmerje bomo sl<lenili za nedoločen čas s posicusnim delom. Prijave pošljite v 8 dneli po objavi na naš naslov: Radeče papir d.d. Kadrovsica služba Njivice 7 1433 Radeče ali na elektronsid naslov: lnfo@radeceDaDlr.sl
NOfI TEDNIK
i" REPjijTAŽA
15

16
KULTURA
HOVI HD'-
KUHENTIRAMO
Kozakova ulica je v celjskem naselju Lava,
Od Kozaka do Mencingerja
v današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Kozakove ulice, ki je v Celju na Lavi. Poimenovali so jo po slovenskem pisatelju, krlüku in uredniku Jušu Kozaku, ki se je rodil v Ljubljani 26. junija 1892.
JuŠ Kozak je izhajal iz premožne družine i^ednega posestnika, gostüniCarja in mesarja v ljubljanskem predmestju Šempeter. Po končani ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1911 tudi uspešno ma-tuiiral. V letih 1911-K je na dunajski univerzi študiral zgodovino in geografijo, vendar je lahko diplomiral šele po končani 1. svetovni vojni, leta 1921 na novoustanovljeni ljubljanski univerzi.
V času študija na Dunaju se je Kozak namreč kot član gibanja preporodovcev znašel vpol leta trajajočem preiskovalnem zaporu, kamor ga je po atentatu v Sarajevu kot mnoge druge poslala takratna avstrijska oblast. Že dan po izpustitvi iz zapora, na božični dan leta 1914, so Juša Kozaka vpoklicali v vojsko, kjer je kot vojak sodeloval sprva na ruski fronti, kasneje na soški fronti. Iz vojske je bil odpuščen aprila 1917, Leta 1918 je nastopil profesorsko službo v Ljubljani, ki jo je nato na različnih ljubljanskih gimnazijah opravljal do italijanske okupacije leta 1941. V medvojnem času je poleg pisateljevanja veliko časa posvetil tudi uredništvu knjižne zbirke Slovenske poti (1932-34) in Ljubljanskega zvona (1935-41). Ko je med 2. svetovno vojno sodeloval pri nastajanju Slovenskega zbornika (1942), je bil interniran in konfiniran v Italijo,
r'o kom
se imenuje ...j
Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane.
Po končani vojni se je nekaj časa preživljal kot urednik. Najprej kot urednik Slovenskega zbornika 1945, vle-tih 1946-47 pa revije Novi svet. Leta 1948 je postal upravnik Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in na tem delovnem mestu ostal do leta 1955. Leta 1961 je JuŠ Kozak postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za svoje življenjsko delo pa je leta 1963 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leto kasneje, 29. avgusta 1964 v Ljubljani.
Kratko zgodbo o Jušu Kozaku je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
Kot pisatelj se je Juš Kozak začel uveljavljati že pred 1. svetovno vojno, njegov najobsežnejši opus pa je nastal v času med obema vojnama. Prvo njegovo delo je izšlo leta 1910, že tri leta kasneje pa je v Preporodu objavljal znamenite Narodne pripovedke, ki so vsebovale prikrito pro-tiavstrijsko noto. Vrh njegovega zgodnjega ustvarjanja je bil izid romana Šentpeter (1931). družinski roman, pravzaprav saga o vzponu in propadu dveh generadj pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja, Kozakovo zgodnje pisateljsko obdobje se zaključuje z ljudskima povestma Beli macesen (1926) in Lectovgrad (1929). V tridesetih letih se je Juš Kozak v pisateljevanju začel približevati socialističnim nazorom in se pod vplivom hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže kmalu opredelil za so-
Od more do električnih sanj
v Celju se v zadnjih letih na kulturnem področju nekaj močno premika. Dokaz za to so številni dražljaji, ki jih doživljamo v zadnjih časih. Tisto, kaf daje misliti, pa je, da prihajajo pretežno iz vrst mladih, iz t. i. urbane in subkulture, pretežno tudi iz neinštitucionalnih kulturnih krogov.
Prve zaznavne spodbude je bilo prepoznati, ko je mestna obana dala pretežno mladim slikarjem v uporabo več sUkarskih ateljejev. Nastala je umetniška četrt, kiježesa-
sicerzelo živahni celjski likovni sceni. Dodatno vzpodbudo je pripeljal projekt Umetnik na obisku, ki je v mesto pripeljal že mnogo gostujoäh umetnikov, ki so znali vzpostaviti vezi s »celjsko« sceno. Zatem seje umetnost kar nekako potdiem pretihotapila še v Pravljično deželo in ji dala nove, širše vsebine. In potem se je spomladi zgodil Teden kulture v podporo (sicer spod-
leteli) kandidaluTi mesta za evropsko prestolnico kuhure. Ta je dobesedno izstrelila v mesto ulično t se približala zl obänstvu inpoKozaia na w)-tenciale mesta. n\ sieannc le akcija celjsku Vstop prost v n latudiveUkotu in z dogajanji mi niican ini-kazala izvimosi. moc m om-vokacijo. Za piko na i smo ao bili še medjwrodni videofe-stival Električne. njajo video sanje.
Tisti, ki bi ob vsem tem dogajanju rekel, da se v mestu na področju kulture ne dogaja nič, je slep. A temeljno vprašanje je drugje. So dose-, danje spodbude in drobtinice, ki jih mesto daje tem pretežno neinštitucionalnim, entuziazma, kreativnosti in
umetnikom in dogajanjem, dovolj? Je res mogoče podobo kultum^a utripa iskati zgolj y trmi in želji umetnikov, da razgibajo mesto?
Mestni svetniki bodo prav danes razpravljali o programu za kulturo mestne občine do leta 2013. In i; gradivu pretežno in največ beremo o potrebah in načrtih in-Uitucij, društev in skladov. O kreativrdh petardah, kijih t' mesto prinašajo mladi s vojim videnjem umetnosti m dogajanj, z neizmernim entuziazmom, beremo bolj malo. Bodo svetniki, ki imajo v rokah škarje in platno, prepoznali tudi te oblike subkulture ali bodo v mestu še naprej'sanjali le o inštitu-cionalnih oblikah kulturnega delovanja, inertnosä posameznih programov, investicijah v kulturno infrastrukturo?
Upajmo, da so električne podgane vsaj koga malo stresle in da bomo znali o kulturi vse do leta 2013 in še naprej razmišljati širše. In prepoznati prodornost mladih, ki saiyajo drugačne, tudi električne sanje.
BRANKO STAMEJČIČ
Smeh z Agencijo za ločitve
cialni realizem. V tem t. i Kozakovem zrelem obdobju je nastala povest Celica (1932), kjer je z umirjenim realističnim stilom memoar-sko dokumentiral preživeto obdobje vljubljanskem preiskovalnem zaporu leta 1914.
Njegov kasnejši pripovedni slog je bil osredotočen v pisanje proznih spisov, ki jih je objavljal med letom 1934 in 1940 v različnih revijah, leta 1940 pa so bih izdani v zbirki Maske. V teh esejističnih besedilih so prišle do izraza dokaj kritične politične in kulturopolitične analize aktualnega časa. Kozak je prav s tem delom bil nedvomno dober kronist mesta Ljubljane, saj besedila vsebujejo sedanjost in preteklost mesta, aktualno gospodarsko krizo in brezposelnost v leüh pred drugo vojno. Maske veljajo poleg Celice za Kozakovo najbolj še delo.
Po koncu 2. svetovne vojne je Kozakova ustvarjalna moč počasi upadala. Napisal je še nekaj memoarskih del. Lesena žlica (1947) obravnava Kozakovo življenje v italijanskih taboriščih. Balada o neenakih kiticah (1956) Ljubljano po končani vojni, Pavlihova kronika (1964) pa Kozakova vojaška leta v 1. svetovni vojni. Juš Kozak je bil izvrsten tudi v pisanju potopisnih reportaž, med katerimi je najznačilnej.-ša Za prekmurskimi kolniki (1934), pisal pa je tudi članke na različne teme, poročila, ocene in gledališke kritike.
Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Mencingerjeve ulice, ki jena Lavi v Celju.
Foto: BS
Nov teden v okviru prireditev Poletja v Celju. knežjem mestu, bodo zanesljivo zaznamovali strastna in nenavadna glasba ter smeh.
Sinoči je bil pri Vodnem stolpu nenavaden koncert enega najbolj kontroverznih sodobnih umetnikov, Nemca Wolframa Huscheja. Gre za čeiista, ki skuša svoje osnovno glasbilo - čelo - igrati na samosvoj način. Obvladovanje klasične hterature pokaže ob akustičnem in vra-golije ob električnem Čelu, Njegov repertoar sega od Bacha do Jimija Hendrixa, kot
ambasador dobre volje pa se ima tudi za velikega zabav-Ijača, ki v dogodek, kar njegov koncert je, potegne tudi občinstvo.
Podobno shasten ^asbeni dogodek lahko pričakujemo tudi nocoj, v torek zvečer, ko bo ob Vodnem stolpu ob 20, uri zazvenela glasba madžarskih ravnic, kot tu in tam rečejo priredbam izvirne ciganske ^be. Predstavil se bo ansambel Javorkai, katere^ gonilni sili sta brata Javorkai, svetovno uveljavljena violinist in violončelisL S svojim ansamblom segata sicer po partiturah
avtorjev klasične glasbe, kot sta Bela Barok in Zoltan Ko-dai, toda med literaturo išče-tazlasticiganskenapeveinglas-beno izročilo karpatske doline, ki mu s pomočjo ansambla znata vdahniti tisto pravo strast in dušo, s katero opisujemo cigansko glasbo,
V četrtek pa nas na Starem gradu ob 20.30 čaka nov Ve-ronikin večer. Nataša Tič Ra-Ijan in Gašper Tič bosta namreč v tem romantičnem okolju predstavila svojo uspešnico, komedijo Agencija za ločitve. Smeha ne bo manj-kaio.	BS
jiiji.....yi^
Celje skozi čas
v Celju so v Galeriji Volk v Ozki ulici odprli razstavo likovnih del letošnjega, že 9. slikarskega ex-tempo-ra v organizaciji celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti.
Letošnjega ex-tempora se je udeležilo 23 slikarjev, vsak je na zadano temo Celje skozi
čas ustvaril po eno sliko. Podelili so tudi nagrade, prvo z odkupno nagrado Ljubanu Šegi, drugo Jaglenki Leban in tretjo Marinki Kerštajn.
V javnem skladu so z izvedbo akcije in bero slik zelo zadovoljni. Kot je povedal Zivko Beškovnik, je eden od namenovvsakoletnega ex-
tempora tudi, da spodbudijo shkarje k delu na ulicah, kjer jih lahko mimoidoči opazujejo pri ustvarjanju.
Zapišimo še, da gre za tradicionalno prireditev v okviru PoletjavCelju, knežjem mestu, in da si je razstavo v Galeriji Volk možno ogledati vse do konca avgusta. BRST
NOVI IBIIK
KULTURA
17
Na zaključni prireditvi je občinstvo posedlo po Rimski cesti.
je zlato podgano prejel Amir
Podgane uspele
s podelitvijo nagrad in z džez koncertom se je v nedeljo v Celju končal prvi mednarodni video festival Električne podgane sanjajo video sanje. Organizatorji so z izvedbo tridnevnega festivala zelo zadovoljni.
Občinstvo je videlo dobre video izdelke v različnih kategorijah, nadvse je uspel tudi koncert skupine Laibach na celjskem Starem gradu, ki je privabü približno 1.500 gledalcev Petčlanska žirija (Barbara Borčič, Stojan Pelko, Tevž Logar, Sašo Podgoršek in Mark Požiep) je bila glede zmagovalcev video festivala precej soglasna. Med debitanti so nagrado 300 evTov podelili Stanki Gjurič iz Zagreba za video Spanje in sanjanje. Posebno omembo in častno zlato podgano je dobila Jihyun Ahn za film Njihove razmere, med enominutnimi videi je zmagal Jan Hakon Erichsen za video Padanje, med filmi, posnetimi s kamero mobilnega telefona, pa je glavno nagrado prejel Amir Muratovič za eksperimentalni video Povej mi, kaj vidiš. Nagrado za sekcijo Vse šteje je dobil Poljak Tomasz Plackowski za video Anac-hrom. Zlato podgano je dobila še nemška skupina Sound Nomads za serijo treh videov svojih inštalacij.
Na prvem video festivalom v Celju so skupaj predvajali približno 160 videov, ki si jih je ogledalo približno 500 obiskovalcev.
BA, foto: GREGOR KATIČ
Zlato podgano je Stanki Gjurič izročil Mark Požiep.
In čisto za konec še džez koncert
18
aMŽi4^0B0ČEVALCI


Skupinski posnmkzgi
Šentjurski folkloristi v Aleksincu
šentjurski folkloristi so pred kratkim vrnili obisk v Aleksincu. Pred časom so namreč v Šentjurju gostili člane Kulturno umetniškega društva Alpos iz srbskega mesta, ki so jih zatem povabili medse.
Na pot so se folkloristi odpravili skupaj s twirling klubom iz Zagorja, ki je z Aleksincem pobratena obči-
na. Šentjurski Alpos pa ima v Aleksincu svojo tovarno, v okviru katere deluje tudi kulturno umetniško društvo. Šentjurčani so ob obisku pohvalili predvsem prijazne in gostoljubne gostitelje, ki so jih večinoma nastanili v svojih domovih, nekaj pa jih je bivalo tudi v tamkajšnjem domu Ka-ritasa.
V srcu mesta
Na fotografijah je srce mesta Celje, Savinova 7. atrij za Runi janko. Kot tamkajšnjo stanovalko in ponosno meščanko, me stanje žalosti, saj je nerazumno in se ga sramujem.
Poleg nesnage, postaja območje zanikrna zbiralnica narkomanov in velika sramota mesta. Da o propadanju tržnice v neposredni bližini ne govorim. Toda glede na to, da je sanacija tega dela obljubljena, v to ne dvomim! Če do sedaj ni nihče razmišljal o izgubi tako pomembnega dogodka za Celje, kot je naziv Evropska prestolnica kulture 2012, sem mogoče komu za trenutek odprla oči. Zemljišče je last občine Celje, zato lastniki etažne lastnine v neposredni bližini vzpostaviti mestu primernega stanja.
ALENKA URŠIC, uni. dipl. inž. arh.
_NOVI TittMIK
Na Zbelovem prvi kopalci
z dnevom odprtih vrat so začeli kopalno sezono na bazenu v Zbelovem. Bazen in pripadajoči objekti so v lasti KS Zbelovo, z njimi pa tudi letos upravlja podjetnik Peter Kohne.
Bazen bo odprt od 10. do 19. ure do konca sezone v mesecu septembru. Cena celodnevne vstopnice za otroke je 1,5 evra, za odrasle 3 evre. Upravljavec Peter Kohne je še povedal, da je občina podarila 406 vstopnic za kopanje učencem loške, jernejske in žiške šole. Temperatura vode je bila minule dni okoli 24 stopinj, za varnost kopalcev je poskrbljeno.	JG
Folkloristi so se v Aleksincu predstavili z dvema nastopoma, našli pa so tudi čas za oglede; najbolj se jim je v spomin vtisnilo bližnje zdravilišče Soko-banja, pa tudi pravoslavni samostan. Z zagorsko skupino, s katero so potovali, so se Šentjurčani prav dobro ujeU in s potovanja prinesli same prijetne spomine.	PM
Prvi generaciji zaključili šolanje
v torek, 26. junija, so v Poklicni in tehniški gradbeni šoU Šolskega centra Celje podelili diplome zaključnega izpita prvi generaciji izvajalcev suhomonažne gradnje v Sloveniji.
Program za ta poklic je bil narejen pred štirimi leti na pobudo gospodarstva in je eden najbolj iskanih poklicev v Sloveniji. Prvo generacijo so pred tremi leti vpisali v celjski in mariborski gradbeni šoli in zdaj so dijaki zaključili izobraževanje. V Celju so hkrati pred tremi leti vpisali tudi pečarje-keramike. Dijaki so ob zaključku pokazali odlično znanje; praktični del izpita so oprali na konkretnih nalogah ob prenovi celotnih delavnic in speciahziranih učilnic. Kar štirje dijaki so bili odlični ves čas šolanja in tudi na zaključnem izpitu.	AB
Celjski pevci na stoletnici v Singnu
Komorni moški zbor Celje (KMZ Celje) se je med 8. in 10. junijem udeležil slovesnosti v nemškem mestu Singen. Njihov pevski zbor Konkordia je namreč slavil 100-letnico uspešnega delovanja.
V sklopu prireditev je ob mednarodni zasedbi povabljenih zborov iz Švice in Nemčije sodeloval tudi KMZ Celje pod vodstvom Simona Jagra. Prireditve sta se udeležila tudi tamkajšnji nadžupan in predsednica regijske pevske zveze. Z dvodnevnim kulturnim programom se j e izkazal tudi KMZ Celje, ki je vzbudil veliko pozornost in navdušenje za slovensko pesem. Obisk je bil povezan tudi z ogledom svetovno znanega cvethčnega otoka Mainau, ki obiskovalce navdušuje z urejenostjo parkov in cvetličnih nasadov. BA
FINOMEHANIKA DRAGICA DOBRAJC s.p.
Na okopih 2 c 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 AKCTJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 -585,60 EUR {cena je z DDV-jem) programi Canon, Minoha, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denaija	ostalo,..
ion lEiiii
19
ZDRAVJE - MAŠE BOGASTVO
Zavarujmo oči pred soncem!
»Zaradi slabega vida sem bil operiran na očeh in nosim očala. Ali je treba, da poleti nosim tudi sončna očala?« sprašuje bralec iz Celja, ki ga skrbijo morebitni negativni vplivi močnega poletnega sonca.
Sonce smatramo za enega največjih dobrotnikov človeštva. Danes se zavedamo, da prinaša tudi težave. Večina nas že razume, da povečano ultravioletno (UV) žar-čenje poveča število rakastih sprememb in bolezni na koži. Le malo ljudi pa povezuje UV žarčenje z okvarami oči. Zaradi povečane količine teh žarkov, ki v zadnjih letih prihaja na naš planet, moramo razmišljati tudi o začasni, a tudi dolgotrajni zaščiti oči. Sedaj ko je poletje Že tu, je to še bolj pomembno- Številni se odpravljamo na sončne obale našega morja. Nevarnost nas čaka na plaži, pa ne le tam, tudi na cesti je odboj svetlobe večji kot na zelenem Pohorju ali v dohnah Alp. Tam je bolj nevarno pozimi, ko se s smučmi podamo na bleščeče, belo zasnežene poljane.
UV žarki, čeprav so naraven vir energije, so vzrok za različne okvare na očeh. Okvarijo lahko površino očesnega zrkla, a tudi lečo in notranji sloj, ki je najbolj pomemben del očesa, to je mrežnico. Dolgotrajna močna svetloba lahko okvari lečo in povzroči katarakto - sivo mreno, lahko povzroči mutacije celic in nastanek melanoma očesa in Številne druge okvare. Tudi kratkotrajno, a intenzivno obsevanje oz. sončenje lahko povzroči enako vnetje oziroma opeklino očesa, kot jo poznamo po sončenju na koži.
Skupen učinek večurnega bivanja na soncu brez ustrezne zaščite privede najpogo-
steje do: katarakte, ki jo bolj poznamo kot sivo mreno; fo-tokeratitisaalisnežneslepote, ki nastane zaradi odboja svetlobe na snegu, odboja od vode, a tudi sončenja v solari-ju. Vse to lahko povzroči boleče vnetje korneje. Velikokrat se pojavi izrastek iz kotnega dela očesne veznice, ki prekriva in se vrašča preko očesnega zrkla. Na srečo to ni maligen proces kot je ba-zaliom na veki, ki je eden najbolj pogostih oblik raka v predelu oči. Pogosteje se pojavlja na spodnji veki, ki je bolj izpostavljena obsevanju kot zgornja. Melanom reti-ne ali mrežnice ni več redka diagnoza, je pa zato ena najbolj nevarnih posledic UV žar-
kov. Število teh sprememb na očeh se povečuje po celem svetu, s tem se zmanjšuje kvaliteta življenja obolelega, odvisnost od drugih, zmanjša se njegova zmogljivost, poveča invalidnost, stroški zdravljenja, a tudi življenja, čeprav bi lahko vse to s pravilno zaščito preprečili in ohranili zdravje in svoje življenje.
Preventiva je enostavna in poceni
Najcenejša zaščita so dobra sončna očala, ki zadržijo nad 95 % UV A in B žarkov. Pa zato ni treba kupovati najdražja, modna očala. Izbraü bomo očala, ki so
Nogometna tekma med Vlado Republike Slovenije ter župani in gospodarstveniki Savinjske regije
Ob obisku Vlade Republike Slovenije v Savinjski regiji bo v sredo, 11. julija, ob 20.30 v dvorani A na Golovcu v Celju nogometna tekma med ekipo Vlade RS ter župani in gospodarstveniki regije.
Športno druženje ima tudi dobrodelen značaj. Zbrana sredstva bodo namenjena za nakup CT-aparata v Splošni bolnišnici Celje.
Vstop na tekmo Je prost.
Vljudna vabljeni!

Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
prijetna za nošnjo, taJdna s čim višjo zaščito, a hkrati takšna, ki tudi preprečujejo bleščanje, ne spreminjajo barv. in zaščitijo tudi širše obmo^e oči. Pogosto napačno mislimo, da so sončna očala le modni dodatek, da jih potrebujejo le nekateri, Sončna očala zaščitijo vse, ne le ljudi z modrimi očmi. Tudi mi s temnejšimi očmi potrebujemo enako zaščito. UV sevanje je poleti povečano in na nekaterih območjih zemlje se poveča celo za trikrat.
Zaščito potrebujejo tudi otroci, na katere prepogosto pozabljamo, saj menimo, da so očala bolj modna muha kot pa potrebno zaščitno sredstvo. Zaščito priporočamo vsem, ki dolge ure delajo na soncu, ki so bili operirani zaradi sive mrene, a tudi vsi. ki imajo oslabljen vid zaradi okvare mrežnice. Te okvare so pogoste pri ljudeh s povečanim krvnim tlakom, sladkornih bolnikih. Zaščita oči je potrebna tudi zaradi jemanja različnih zdravil. Tako je potrebna pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete proti zanositvi, bolnikih, ki uživajo diuretike, pomirjevala, nekatere antibiotike ...
Posebna pozornost se posveča očalom za otroke, ki naj bodo dovolj velika, lahka, s kvalitetnim steklom, da se pri športu ne bo poškodovalo, priporoča pa se tudi pokrivalo za glavo s ščitnikom, ki bo še dodatno varovalo obraz.
Če je le mogoče, kupite takšna očala, kijih ne založite ali pozabite na nenavadnih mestih. Števihie raziskave so dokazale, da sončna očala preprečijo nastanek katarakte, še bolj pa so pomembna pri zaščiti pred nastankom makularne dege-nearcije in različnih oblik raka na očeh! Ob preveliki obremenitvi s svetlobo ce-hce propadajo in vid postopoma opeša. Zavedati se moramo, da ima izpostavljanje soncu in s tem UV žarkom kumulativen učinek in da se okvare prehitro seštevajo. Tako bodo okvare, ki jih dobimo danes, vzrok za probleme, ki jih bomo imeii z očmi mogoče že jutri!
ROaCElNČAJČKI
Dobra misel za dobro voljo
Svoj čas so otrokom, ki niso bili ravno najbolj odprte glave, dajali piti čaj iz dobre misli (Origanum vulgare) oziroma dobrovoljke, kot ji tudi pravijo. Po takšni kuri naj bi jim misli hitreje tekle in bile bolj zbrane. Z učenjem naj ne bi bilo več križev in težav. Seveda tak čaj ne bo škodil niti odraslim in zrelim z že omenjenimi težavami.
Poljudno ime dobrovoljka je po mojem dobila zato, ker so po njenem okusnem čaju poleg tega, da so začeU dobro misliti, postali tudi dobre volje. Pravimo pa ji še čober ali divji majaron. V ljudskem zdravilstvu je ena bolj čislanih zeli, čeprav znanstvena medicina še ni potrdila njenih zdravilnih učinkov.
Ta po timijanu dišeča rastlinica je zelo razširjena po vsej državi, Ljubi suha in travnata pobočja, poseke in grmovja. Od junija do septembra nabiramo cvetočo zel. Najbolje je, če jo odrežemo kakšnih 15 cm nad tlemi in osušimo. lističe in cvetove naknadno osmukamo z debelejših stebelc, Slovenci so dobro misel silno radi nabi-raU, saj je zdravila številna obolenja. Pa to še ni vse. Sop dobre misU v hiši je odgnal tudi zle duhove, uroke in čarovnice. Dekleta so jo pripela svojim izbrancem, ko so odhajali na vojsko. Dobra misel vsebuje obilo eteričnih olj, čreslovin in grenčin. Poživlja in spodbuja potenje, zdravi prehlad in gripo. Je učinkovito razkužilo za vneto grlo in dlesni, če z njenim čajem spiramo ustno votlino. Poparek dobre misli svetujejo pri krčevitem kašlju in astmi. Izboljšujeprebavo, delovanje jeter in žolčnika. Blaži želodčne krče in ustavlja driske. Krepi delovanje no-
Piše: PAVLA KLINER
tranjih organov in živčevja ter blago pomirja. Zlasti zaleže pri glavobolu in napetosti.
Čaj pripravimo v obliki poparka iz 2-3 žličk zreza-nega ali zdrobljenega zelišča. Pokrit naj stoji 10 minut, nato ga odcedimo in pijemo do 3 skodehce na dan. Če ga pijemo zoper prehlad in kašelj, ga sladkamo, sicer ne. Kadar dobro misel zmešamo s kamilico [Chamomilla re-catita) in žajbljem (SaZyia officinalis], dobimo kvalitetno grgralo za vneto grlo in dlesni. Pripravljamo tudi olje iz dobre misli, ki blaži revmatične in bolečine v ušesih, kašelj in zbija vročino. Notranje ga zaužijemo le v skromnih količinah. Pripravimo ga iz 4 žlic posušenega zelišča in pol litra olivnega olja. Vse skupaj pustimo stati dva tedna na toplem mestu. Če ga dodamo kopeli, lajša bronhitis in hud kašelj. Pomirjujočo kopel, ki prija tako otrokom kot starejšim in pomiri tako živce kot kožo, pripravimo iz 100 gramov posušene zeh, ki jih prelijemo s pol litra kropa in pokrito pustimo stati 15 minut. Izvleček dodamo vodi za kopanje.

f JWB. DOM
Čas za novega prijatelja
Poletje je čas, ko se na cestah znajde veliko zapuščenih hišnih ljubljenčkov. Tistim, ki se na živalco v svojem domu niso dobro pripravili, je žal prav odhod na počitnice priložnost, da se znebijo sprva tako »želenega«, sčasoma pa vse manj priljubljenega štiri-nožca ...
Po drugi strani pa Je prav dopust - sploh, če ga boste preživeli doma - lahko priložnost, da vrata svojega doma odprete kakšnemu od šti-rinožnih kosmatincev. Časa za medsebojno prilagajanje in učenje je več kot med letom, otroci imajo počitnice in se lahko novemu prijateljčku bolj posvetijo ... Jeseni, ko se življenje spet vrne v utirjen vsakdan, bodo tako že razrešeni vsi morebitni zapleti.
Kosmatinčka, kot vedno, lahko dobite tudi v zavetišču Zonzam v Jarmovcu pri Dramliah, kjer si lahko iz-
n, star 7 mesecev, »Res sem nekaj posebnega s: pa boste še vU (4557)
od ponedeljka do petka med dnevih med 8. m 16. uro na 1. Če bi )ih radi vide- 12. in 16. uro. Za informa- tel.: 03/749-06-00. o, obiščite zavetišče cije pa lahko kličete v istih	NM
'	J»- • . '
Simpatični samički sta stari 2 meseca.
ženin igriv, a ubogljiv. (4549)
je bil najden v Šentjurju. Prija-
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačna radijsko čestitko In male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem ced-niku do ia besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
RENAULT 19 limited, letnik 1995, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040718-133.	3523
POSLOVNI prostorvCeliu,objekt Rimljonb pri mestni tržnid,l.nadstropie,viimeri 22,50 ml primeren zn trgovsko ali dr.5oposlo»ndeiavnfl5l,pro(lamaza li.988 EUR. Informotije po telefonu 051 370-666; www.maksimili[(tn.si, d.o.o.,yublian5kat.5,
PRODAM
HIDRAVUČNI cilinder za samonoklodolko, nov, nerabljen, prodam za 100 EUR. Telefon 041 999-906. Sw TRAKTOR Zetor 52-11, v dobrem stonju, letnik 1990, prvilastnik, prodam. Tele-fonOSI 318-190.	3499
VRTNO bsilnico, malo rabljeno, prodam.
Telefon 5472-508.	3498
SIPOV pajek, dvovretenski, ugodno pri^ dain.Telefon041 297-825. 3503 kosilnico
10 L1970, dc
Gorenje Muto, robljeno, dobro ohranjeno, prodamo. Telefon 577J^49.
3510
KUPliM
NAKlADALECzogiiojkupini.Te!efon5792-412, po 20. uri.	3438
TKAČNI obročolnikSip 220 ali 250, dobro ohranjen in malo rabljen, kupim. Telefon 041753-324.	3524
160 m^ zemljišče 463 m', vselfivolakoi prodomozn 129.000 Ey po telefonu 051 370^66;w milijan.«, Maksimilijan, d.o.o.,Wath skflc.5,Celje.	r
GRADBENO parcelo, 2.200 m', na lepi, sončni legi, kraj Podvine, Planino pri Sevnici, prodam. Telefon 031 513-770.
Š517
POSLOVNI objekt v Celju, Tehanb cesto, velikost 846 m^ z velikim parkiriščem, primeren za sklodišče ali proizvodno dejavnost,-možnost nadomestne gradnje, ptodomo za 179.000 EUR. Informacije po telefi^ nu 051 370-666; www. mak si milijon.si, Maksimilijan, d.o.o.. Ljubljanska c. 5, Celje.
rnHcano Družba RADEČE PAPIR prolzvod-nja, trgovina in storitve, d.d., Njivice 7,1433 Radeče
RAZPISUJE DELOVNO MESTO:
STROKOVNI SODELAVEC V MARKETINGU
Pogoji:
•	VI. ali VII. stopnja Izobrazbe ekonomske, grallčne oz. druge ustrezne smeri
' Aktivno znanje enega tujega Jezika (angleščina)
•	Poznavanje dela z grafičnimi programskimi or^odjl (grafično oblikovanje)
Nudimo stirr
le pogoje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite v 8 dneti po objavi na naš naslov: Racieče papir d.d. Kadrovska služba Njivice 7 1433 Radeče ali na elektronski naslov: lnfo@radecepaplr.si
^^^ smniMUi
Belonska opeka 20- -0.6S« Betonska opete2S -0.71 € Betonska 30.

Pod)et)eNT&RC,d.o.o. Direktor Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniškc, radijsko in agencij skn-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, lelefon (03) 4225190, £ax; (03) 5441032, Novi tednikizhajavsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299.55 SIT). Tajnica; Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7.09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna narcčnina 170,26 EUR(40.301,I1 SIT). Številka tiansakcijskegaračuna; 06000

0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Deio, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVIT
Odgovorna urednica: Tatjana C vira. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadeslgn .com E-mail uredništva; tedriik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika-tednik@nt-rc.si
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Ruzmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič. Simona Šolinič, Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk
Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja In vodja Agcncije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda; Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka ZapuSek, Marjan Brečko •Rlefan; (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 - ■ ■ ' po elekL pošti: agencija@nt-tc.si
Ni;l TEDNU
21
Za vedno si odSla. a spomin nate bo vedno z
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
FANIKE KAJTNA
iz Lise 32, Celje (12.11.1922-19.6.2007)
seiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej Cirili Dečko in Marinki Roje za pomoč v težkih trenutkih ter prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in denarno pomoč ter vsem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala je namenjena patru Marjanu Gračniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Veking, d-o.o., govornici ge. Srebočan za besede slovesa, pevcem za odpete žaloslinke ter sodelavkam in sodelavcem trgovskega podjetja Metro, d.d., Celje. Vsem skupaj in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Ivek z ženo Slavico ter vnuki Nadja, Gregi in Katja z Alešem
Ni besed več tvojih, ne stiska toplih Tok. oslcd le nale je spomin in srca polna bolečin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, dragega ateka, starega ata in tasta
JOŽEFA GAJŠKA
iz Primoža pri Šentjurju 6 (18.3.1927-27.6.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz vasi Brezje in sosedom iz Dol ter znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, izrazili ustna in pisna sožalja in ^ v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem lET Šentjur, Petrol Rače in PGD Lokarie, g. Janezu Hladniku za besede slovesa, g. župniku Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred, pevcem Rogla, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marica, hčerka Marinka z družino, sin Jožel z družino ter vnukinje Marjelka, Urška in Tjaša
_3£6
Končale z delom so pridne roke in nehalo biti je zlato srce.
ZAHVALA
V sredo, 4. julija 2007, nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
ANTON SKOK
s Ceste 14. divizije 35. Štore (1933-2007)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje ter darovali mašo, cvetje in sveče. Iskrena hvala celotnemu kolektivu gastro oddelka SBC, ki mu je lajšalo bolečine v zadnjih dneh njegovega življenja. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga še zadnjič pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi: žena Lojzka, hčerki Vera in Anica ter sin Tona z družinami
VIKEND, stanovanje ati hišo, do 25 km iz Celja, lahko tudi zazidljivo porielo oz. zemlpšce za nadomestno gradnio, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon (Ml 397-211. 290S HIŠO, v Celju ali oblici, z vrtom, lahko [e starejša in potrebna prenove, brez posrednika, kupi mlado dnitina. Telefon (Ml 679-573.	3391
ODDAM
LOKAL, 40 m", center CeTja, Gosposko aka.
oddam. Telefon 041 634-844. 3452 PISAfiNE v 5. nodstropiu objekta Moksimili-ion no Ljubljanski C. 5 v Celju, v skupni velikosH 79,77 mM28* 24,35 *27,42 m'), skvpoj ali posamezno, oddamo za mesečno najemnino 13,40 EUR/m'. In-formacije pe telefonu 051 371^66; www.mabimilijan.si, Maksimilijan, (1.0.0., ljubljansko C 5, Celje.
mm
ODDAM
OPREMUENO vitko stonmiili v [inlru Cchprliiieriii>iiblv.ni.v.!i>sbpini di!lavct.,oildom.Ielel«.041614JH2, 04173MIS.	32S2
niUg«li{Gino|mtifio,«itivo(l>»il)i>i saniiini<ii]!o»bi,4Dii',>i»ila< ®n„.ni.,65	,™l«b.,
WSOIIIOstGnoviin'KvŽokifiUiii.Teli>-fon 041449-231,041 491^904,5717-
OM.	2224
moi(,ien«15EUI/din.Teltfon031 398069.	p
»ODAM
PI PS J Bi&ž Razlag $>p>>
Ljubljanska 5 a, Celje
Nudim podjetniško In poslovno svetovanje za podjetja do 10 zaposlenih po dostopnih cenah. Kontakt na e-mall:
PRODAM
SUHA bukova drvo in suhe hrastove desb prodam.Tele(on5772-385. 3374
upanje v IjulKzen povrnila že več kol 10.000 osebam, posreduje zo vso starostna obdobja, bre^lačno zo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Ore^iks. p., Dobja vos 85, Prebold.
PRODAM
PRAŠIŠzo nadaljnjo rejo, od 80 do 100 kg, prodamo. Hšor, Tabor 45, telefon 041 619-372.	Ž218
TEUČKO simentalko, staro 5 lednovalive^ po izbiri, prodom. Telebn 031 562-369.	3459
TEUCI simentalkl, brejo in >prazm)i, prodam. Telefon 041269-693. 3466 BELO kozo, dobra sorta, staro 3 mesece, primemo zo nodaljnjo rejo ali zakol, prodam.Telefon (03)4270-223.
3482
TELETA simentalce, različne teže, prodam. Trobiš, Poljska pot 1, Ljubečna.
3484
KKAVO simentalko, pdno, z bikcen^ težkim 240 kg, prodom. Telefon 041 832-552.
lIUÜ(0,storDl5mesecev,prodam.Telefon 5792-412, po 20. uri. 34S8 TELIČKO simentolko, 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 288-114.
0516
8IKCA, pol leta, teličko, 1 leto in kravo, umentold, pašna ekološko reja, pre-dam.Telelon031 678-606. 3496 BIKCAsimentalca,)40kg,burskokozikoin mladička, prodom. Telefon (03) 573-6730.	3526
POLOVICO večjega pragčo, približno 140 kg, dva 60 kg in odojke, prodom. Telefon 031 33(MI59.	3525
sta deklete. Mno^o jin je, zato pu ce, pozabite na razočaianjaterjlh br stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
kle ali žensko, staro do 35 let, zo strežbovdopoldonskem času. Telefon (03) 5461-241, 041 337-785, Stoni-skivKrajšek,s.p.,Zadobrova68,Škof-jOVOS.	3461
IŠČEM delo: c^čenje ali varstvo otrok, v okolici Žalca. Telefon 041894-628.
ž 225
IŠČEMO spretno dekle za strežbo v okrepčevalnici Marjeta. Telefon 041 675-002. Okrepčevalnica Marjeto, Partizansko pot2,RimskeToplice.
let za srečanja. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro POLETJE. 3478
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev Je bilo v preteklem letu sklenjenih z naJo pomoejo. Letos kaže, da jih bo še več. Zenltna posredo-valnk;a za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/S7 ""
3, 031 S
i 495, O
KAKOVOSTNO in po z4) ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d.04 Gospesvetska 3. Celje, telefon 041 771-104.	3409 -
T
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal
ZAHVALA
V ponedeljek, 2. julija, smo se poslovili od drage mame, babice, prababice in tašče
ROZE MAJETIČ
iz Osojne ulice 12, Podgorje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše ter nam izrekli ustna sožalja. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Planinšku, govorniku DWI Celje, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Veking. Žalujoči hčerki Katica ia Baric^a z družiiiami iz daljne AvstraUje
IŠČEMO i»cbozU|G>lvdl[ik»i pio-li|I.Dilodo|H>ldon,vikiniipro9I.Mt-dkal line, d.o.o., Maistrovo ulico 16, i240 Kouinili, lel.lon Mi HWO, lloriio Primi.
H!TRO NAROČITE
liatakarja-

Informacije: 041 901 760 (Milan Kojlč, s.p
Opekamiška cesta 15 A, 3000 Celje.
DVAKKATvoziček, dvokrat avtosedež, hojico. otroško posteljico z vzmetnico, zibelko, prodam.TelefDn 041226-246. 3425 ŽARNI grob prodam. Telefon 5414-227.
12m,prodam.Teleion03l 509-828.
ZAPOSUMO večdeloKevza pomočpii zidarskih delih in ročnih delih vgmdbeništvu, Plaü]o4EUi;/uro.Zaposritevza določen čas, kosneje možnost zaposlitve zo nedo-kKenčas.DarkoTihovc,s.p.,Hudaiama 18,Loško,telefon041 680-732. n
Dobro tlelo, ki vam nudi več! Priložnost za vsakogar, primerna stimulacija, delovna svoboda [m trženju »a terenu, pogodbeno delo ' mošiost redne zapo^itve.
Informacije vsak delavnik dopoldan
03/490-80-00.
., Cankarjeva 1,
FREZO, prikolica »TVin rdeče neškropljen vino prodom. Telefon 041 870-510.
031-33-88-33 Alfa UPE d.[
p.p. 1022,3001 Celje
ZAPOSLIMO kuhaifaj(uharicovVeleniu.Te-lefon 03 ) 321-769. Raz-im-ex, d.o.o., Aškerčevol5,Celie.	3466
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimhro branje o življenju in deiu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torlcova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT), Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačUu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednilia. Naročnilti imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
f3j77rn> tudi letnik 2007 dTTTTTTI m^ r'i. itW^ prilogo TV-OKNO! ^^ ^^
Vsak petak 4> barvnih «rani teteriajskega spomb m lanimivosti ii snela glasbe in labave.

ItfAROČILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik

NT&RC d.o.o. bo podaüte upmabljal samo za potrebe oarofaiäke službe Novega tednika

22
BORZA DELA
NOVI TEDNIK
Brafco opozarjamo, da
UE CEUE
Skladiščno transportni delavec
delo v skladišču - moški; do 17. 7. 2007; Simon Šte-fanfič s.p., Ulica bratov Mrav-Ijakov 1 a, 3000 Celje. Delavec brez poklica montaža PVC oken in vrat; do 10. 7. 2007; Amari d.o.o.. Pod gabri 9, 3000 Celje;
voznik taksija; do 17. 7. 2007; Amari d.o.o., Pod gabri 9, 3000 Celje;
pomožna dela v proizvodnji, posluževanje strojev za dodelavo umetnih vlaken; do 17. 7. 2007; Aquaset d.d.. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što-
Pomožni delavec
delavec v skladišču svežega mesa; do 13.7,2007; Celjske mesnine d.d.. Cesta v Tr-novlje 17, 3000 Celje;
delo v lakirnici, lakiranje pohištva; do 10. 7. 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik;
priprava in strežba hitre hrane; do 11. 7. 2007; Okrepčevalnica hamburger Hill Klavdija Perko s.p.. Cesta XIV. divizije 11, 2000 Maribor;
pomožna dela v pekarni; do 12. 7.2007; Pekarna Duh, Kari Duh s.p.. Kulturniška uiica 2, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba montaža knauf sistemov in stavbnega pohištva; do 23. 7. 2007; Dejan Jošt s.p.. Male Dole 56, 3212 Vojnik;
gradbinec - pleskar, prometna signalizacija, barvanje cestišč; do 10. 7. 2007; Inter punkt d.o.o., Prekolje 61, 3211 Škofja vas;
voznik avtobusa; do 14. 7. 2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva uhca 20, 3000 Ce-
proizvodni delavec nakladanje materiala, čiščenje in urejevanje modelov v fazi predpriprave in končnih izdelkov, barvanje izdelkov, posluževanje oz. upravljanje strojev; do 13. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Sta-netova uüca 4, 3000 Celje;
proizvodni delavec - pomočnik v lesarski delavnici; do 13. 7. 2007; Manpower
uiica 4, 3000 Celje.
Zidar za zidanje in ome-tavanje
zidanje in ometavanje; do 13. 7. 2007; Nivo d.d., lava 11, 3000 Celje.
Upravljalec težke gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Uhca heroja Lacka 8, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
upravljalec peči za taljenje železa - talilec livar; do 23, 7. 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Što-
Bolničar
spremlja in pomaga pri prevozu bolnikov med ambulantami, funkcionalnimi
diagnostikami oz. bolniškimi oddelki, odnaša odvzete materiale; do 17. 7. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Mizar
mizarska dela v delavnici, del. mesto v Lokrovcu 68, Celje; do 17, 7. 2007; Milan Oj-steršek s,p., Rifengozd 14, 3270 Laško;
samostojna dela v mizarski delavnici pri izdelavi pohištva; do 10. 7. 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Ključavničar ključavničar; do 14, 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Uüca heroja Lacka 8, 3000 Celje. Oblikovalec kovin skladiščno blagovni manipu-lant,delovCelju; Interim d,o.o., PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14,1000 Ljubljana.
Monter vodovodnih naprav
instalater vodovodnih in plinskih naprav; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Strojnik
gradbinec - strojnik; do 10. 7. 2007; Inter punkt d.o.o., Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Strojni mehanik strojni mehanik, dodelava in sestava strojnih delov po načrtih v sklope, sestava in nastavitve naprav, strojev in linij vfunk-donalne celote; do 8. 8. 2007; Mateli d.o.o.. Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje;
strojni mehanik, dodelava strojnih delov po načrtih, sestava manj zahtevnih delov v celote; do 8. 8. 2007; Ma-tdi d.o.o,. Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje, Avtomehanik avtomehanik; do 13. 7. 2007; Avtotehnika Celje d.o.o.. Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje;
avtomehanik; do 17. 7.2007; Avtotehnika Celje d.o.o,. Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje:
avtomehanik osebnih vozil; do 1. 8. 2007; ROh-SO d.o.o,, Skaletova ulica 13, 3000 Celje. Elektroinštalater elektroinštalaterska dela; do 13. 7. 2007; Elektro Ko-vačič d.o.o., Kašova ulica 2, 3212 Vojnik;
izdelava elektroinštalacij na stanovanjskih in poslovnih objektih; do 8. 8. 2007; Kreata d.o.o.. Gorenjska cesta 39, 4202 Naklo, Zidar
zidar - tesar; do 21.7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik gradbene mehanizacije; do 13. 7. 2007; Nivo d,d„ Lava 11, 3000 Celje. Asfalter
polagalec asfalta; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje, Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 4. 8. 2007; Gradnje Žveplan
d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik
voznik mesa in izdelkov; do 13. 7. 2007; Celjske mesnine d.d.. Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje;
voznik kamiona; do 14, 7, 2007; Gradnje Žveplan d,o.o„ Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
voznik specialnega dostavnega vozila za prevoz mesa in mesnih izdelkov po naročilu kupcev v Sloveniji; do 28. 7, 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje, Prodajalec
prodajalec v butiku za male živali, delo v Celju; do 4, 8. 2007; Alfapet d.o.o.. Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana;
prodajalka bonbonov; do 13. 7. 2007; Drop shop, d.o.o., Ljubljana, Merharje-va ulica 8, 1210 Ljubljana -Šentvid;
prodajalec v trgovini s športno opremo in konfekcijo Maya Maya v Celju; do 10. 7. 2007; ITU Sports Fashion d.o.o. Ljubljana, Brn-čičeva ulica 13, 1231 Ljubljana - Črnuče;
prodajalec in mešalec barv, svetovanje strankam, prodaja barv in sorodnih izdelkov, skrb za urejenost trgovine, posluževanje aparatov za mešanje barv; do 13, 7. 2007; Manpower d,o,o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce-
prodaja otroške opreme in igrač; do 17, 7. 2007; Pika-poka d.o.o., Slomškova ulica 3, 2250 Ptuj;
prodajalec; prijave na naslov Slovenijales d.d.. Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve. Dunajska 22, 1000 Ljubljana; do 10. 7. 2007; Slovenijales trgovina d.o.o„ PE Celje, Med-log 18, 3000 Celje;
zastopnik, zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja: do 18. 7. 2007; Slovenska knjiga d.o.o.. Stegne 3, 1000 Ljubljana.
kuhar; do 13. 7. 2007; Božidar Kozjak s.p,, Kei^ova ulica 4, 3212 Vojnik, Natakar
delo v strežbi; do 15, 7. 2007; BO-GLA d,o.o., Mariborska cesta 128. 3000 Ce-
lje;
strežba pija
■ 13.
2007; Božidar Kozjak Keršovaulica4,3212 Vojnik.
Srednja poklicna izobrazba
komisioniranje v skladiščnih prostorih Intereurope; do 10.7.2007; Karin Sei^ej Cvar s.p,. Ulica bratov Mravljakov 1 a, 3000 Celje; pomoč v računovodstvu; do .7.2007; Ovtar d.o.o.. Celj-
ska c
jnik.
Lesarski tehnik
samostojno delo na CNC stroju; do 10. 7. 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik; Strojni tehnik serviser lil., zbiranje, vzpostavljanje sistemov za identifikacijo in tehtanje komunalnih odpadkov, inštalacije čipov na kante za zbiranje odpadkov, dinamično delo na projektih EU; do 13, 7. 2007; Eko plus d.o.o.. Vrtna ulica 14. 3220 Štore. Grafični tehnik tiskar L, priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, tekoče vzdrževanje. Sščenje
nih naprav, kvalitetna priprava in izvedba tiska; do 29. 8. 2007; Cetis d.d.. Čopova ulica 24, 3000 Celje. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Uhca heroja Lacka 8, 3000 Celje;
delovodja gradbeništva za nizke gradnje; do 14.7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje. Prometni tehnik nadzor nad delom, izvedba prometne signalizacije, barvanje cestišč, postavljanje prometnih znakov; do 10. 7. 2007; Inter punkt d.o.o., Prekorje 61, 3211 Škofja vas. D^ovinski poslovodja vodja oddelka za lesni program v maloprodaji; do 28.
[npos C
i. Celje
Opekainiška cesta 2, 3000
področni vodja koordinacija aktivnostih zaposlenih, koordinacija aktivnosti z naročniki. prodaja, svetovanje, vodenje, usposabljanje in motiviranje sodelavcev, skrb za založenost. skrb za naro-čOa, razporejanje dela, poznavanje in izpopolnjevanje znanja; do 13. 7. 2007; Manpower d.0.0. PE Celje. 3001
prodaja otroške opreme in igrač, vodenje poslovne enote; do 17. 7. 2007; Pikapoka d.o.o., Slomškova ulica 3, 2250 Ptuj. Ekonomski tehnik komercialist, delo v skladišču mesa in mesnih izdelkov; do 8. 8. 2007; Ledas d.0.0. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje;
knjigovodja, priprava obračunov plač, knjiženje in obdelava podatkov; do 13. 7. 2007; Mik d.o.o.. Gaji 42 b, 3000 Celje;
serviser, sprejemnik vozil; do 1. 8. 2007; RO-hSO d.o.o., Skaletova ulica 13. 3000 Celje.
Komercialist
komercialist za prodajo vijakov in okovja; do 28. 7. 2007; Inpos d.o.o. Celje. Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje;
komerciahst za prodajo gospodinjskih aparatov, široke potrošnje do 28. 7. 2007; Inpos d.o.o, Celje, Opekar-niška. cesta 2, 3000 Celje;
komercialist za prodajo delovne zaščite; do 28, 7.2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekar-niška cesta 2, 3000 Celje;
komercialist za prodajo kemije; do 28. 7. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje;
prodajni inženir; do 10. 7. 2007; Vaj d.o.o., Gregorčičeva uüca 7, 3000 Celje. Upravni tehnik zdravstveni admmistrator, obvladanje slepega pisanja na računalnik in pisalni stroj, vodenje zdravstvene administracije, evidenc, pisanje po diktatu; do 17. 7. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Administrativni tehnik sodni zapisnikar na sodiš-iih; do 13. 7. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešemova ulica 22, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik zdravstveni tehnik v Zdravstvenem domu Celje, DE reševalna postaja; do 17. 7.2007; Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva uhca 5, 3000 Celje. Gimnazijski maturant obdelovalec tehnične dokumentacije; do 4. 8. 2007;
Biro Žveplan d.o.o., Uüca heroja Lacka 8, 3000 Celje;
prodajni referent v PE Celje, informiranje strank o vrednostnih papirjüi; do 1. 8. 2007; Dehuca d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
pomožni zavarovalni zastopnik za pridobivanje zav.ponudb na Celjskem področju; do 1. 8, 2007; Grawe d,d., PE Ljubljana, Ko-menskegauüca4,1000 Ljubljana;
namestnik vodje prodajnega centra; do 13. 7.2007; Po-werserv Slovenija PDV d.0.0.. Židovska uÜca 1,2000 Maribor. Inž. strojništva tehnolog L, priprava tehnologije obdelave obdelovancev na ČNC stružnicah in rezkal-nih strojüi; do 19.7.2007; Valji d.0.0. Store, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
projekmi vodja, sklepanje pogodb z gradbenimi podizva-jald, skrb za plačila izvedb, najem kooperantov, organizacija in vodenje projektov, planiranje, skrb za realizacijo, komuniciranje z naročniki, izvajalci in podizvajalri, pisanje dopisov; do 18.7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uüca 4, 3000 Celje;
vodja upravljalsko tehiuč-nega oddelka; do 10.7,2007; Supra-stan d.o.o. Adamičeva ulica 1, 3000 Celje. Poslovni sekretar administrator, arhiviranje dokumentov, kuvertiranje, zlaganje, pošiljanje opommov, usklajevanje dobavnih kartic, izvozne fakture, telefonska ko-munUcadja s podjetji in servi-seiji, izterjave dolgov in koordinacija del; do 10. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
Dipl. inž. kemijske tehnologije (VS)
projektant tehnolog, dela na izdelovanju tehnoloških rešitev in dimenzioniranju naprav za tretma vode; do 28. 7. 2007; Esot d.o.o., Kersnikova uhca 21, 3000 Celje.
Dipl. inž. gradbeništva (VS)
referent za ponudbe; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Uüca heroja Lacka 8, 3000 Celje. Univ. d^L pravnik višji pravosodni sodelavec, strokovru sodelavec; do 13. 7. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče v Celju, Prešemova uÜca 22,3000 Celje;
višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 13. 7. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje;
delo v pisarni v PE Celje, pravno svetoyanje, pisanje odškodninskih zahtevkov, pritožb, urgenc; do 15. 7. 2007; Poravnava d.o.o.. Zaloška cesta 174 a, 1260 Ljubljana - Polje. Univ. dipl. inž. arhitektu-
diplomirani inženir arhitekture; do 4. 8. 2007; Biro Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje.
Jožef Skube s.p., Žigon 3 a, 3270 Laško. Cvetličar
cvetličar; do 17. 7, 2007; Alemar, Marjan Planinšek s.p., Valvazorjev trg 17,1270
Ključavničar
ključavničar, delo na kri-vünem stroju; do 10.7. 2007; Kovinar d.o.o.. Celjska cesta 52, 3270 Laško, Voznik
voznik lahkega dostavnega vozila, kombija po Sloveniji in republikah bivše Jugoslavije; do 15. 7. 2007; In-tima fashion d.o.o.. Njivice 5, 1433 Radeče. Prodajalec
skladiščnik gotovih izdelkov, izdaja blaga v skladišču, urejanje dokumentacije in nakladanje ter razkladanje blaga z viličarjem; do 10. 7.2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
prodajalec; do 17. 7. 2007; KZ Laško Z.O.O., Sevce 16 a, 3272 Rimske Toplice. Srednja poklicna izobraz-
reševalec iz vode; do 24. 7. 2007; Zdravilišče Uško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. Ekonomski tehnik kopahški receptor L; do 24. 7. 2007 Zdravihšče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. Inž. strojništva vodja projekta; do 24. 7. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Dipl. inž. strojništva (VS) prodajni inženir; do 24. 7. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a. 3270 Laško. Prof. razrednega pouka učitelj razrednega pouka; do 13. 7. 2007; Javni zavod Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče;
poučevanje razrednega pouka na Podružnični Šoli Se-draž; do 17. 7. 2007; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske Toplice;
poučevanje razrednega pouka v kombiniranem oddelku na Podružnični šoli Zidani Most; do 17.7.2007; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske TopÜ-
pouka; do 17. 7,2007; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20,3270 Uško.
Prof. 2
itike;
E LAŠKO
Delavec brez poklica pomožni transportni delavec - viüčarist; do 17. 7.2007;
ravoslovne predmete
do 17. 7. 2007; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske To-püce, Aškerčeva cesta 1,3272 Rimske Topüce. Prof. angleščine učitelj angleščine in nemščine; do 13. 7. 2007; Javni zavod Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5. 1433 Radeče;
poučevanje angleškega jezika (nivojski pouk); do 17. 7. 2007; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1.3272 Rimske Topüce. Prof. matematike poučevanje matematike; do 10.7.2007; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško, Prof. defektologije profesor defektologoje; do 10.7.2007; Osnovna šola Pri-
lil iiiMii
23
moža Trubarja Laško, Tru barjeva ulica 20, 3270 LaŠ
UE MOZIRJE
Delavec brez poklica čistilka; do 13.7.2007; Sin-tal d.d., Litostrojska cesta 38, 1000 Ljubljana. Osnovnošolska izobrazba varnostnik; do 13. 7. 2007; Sintal d.d., Litostrojska cesta 38, 1000 Ljubljana;
pomožni delavec pri grafičnih delih; do 13. 7 2007; Sintal d.d., Litostrojska cesta 38, 1000 Ljubljana.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
delo v proizvodnji na strojih, pakiranje, signiranje; do 10. 7. 2007; Interdent d.o.o., Opekamiška c. 26, 3000 Ce-
Tesar
2007; Smreka. Podsmrečje 20, 3342 Gornji Grad. Voznik
voznik tovornjaka; do 13. 7. 2007; ZKZ Mozirje z.o.o., Avtopaik, Spodnja Rečica 14 a, 3332 Rečica ob Savinji.
UE SLOVENSKE KONJICE
Osnovnošolska izobrazba
delavec v proizvodnji v Slov. Konjicah; do 17.7.2007; Interim d.o.o., PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14, 1000 Ljubljana;
voznik avtobusa; do 14. 7. 2007; Izletnik Celje d.d., PE Slovenske Konjice, Liptovska uhca 15, 3210 Slovenske Ko-
razkladalec, prekladanje in transportiranje končnih izdelkov, kontrola kakovosti izdelkov, čiščenje delovnega mesta; do 13. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Sta-netova ulica 4, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
dodelava profilov; do 8. 8. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Strojni obdelovalec kovin upravljalec linije 11-, upravljanje zahtevnih strojev za izdelavo vseh vrst embalažnih izdelkov, polizdelkov, nastavitev; do 1
pack
iška C
?renu.
Prodajalec
prodajalci gradbenega in tehničnega blaga; do 17. 7. 2007; Keros d.o.o.. Tržišče 12 a, 3250 Rogaška Slatina. Kuhar
delo v kuhinji, kuhar in pi-copek; do 28. 7. 2007; Blan-ka Mernik Kralj s.p., Liptovska ulica 9, 3210 Slovenske Konjice.
samostojna priprava hrane; do 13. 7. 2007; Jelen d.d.. Mestni trg 2. 3210 Slovenske
peka pic; do 19. 7. 2007; Velgost d.o.o., Vrbje 85 g, 3310 Žalec. Natakar
delo v strežbi; do 28. 7. 2007; Blanka Mernik Kralj s.p., Liptovska ulica 9, 3210 Slovenske Konjice;
strežba jedi in pijač; do 19. 7. 2007; Velgost d.o.o., Vrbje 85 g, 3310 Žalec. Gostinski tehnik vodja kuhinje, samostojna priprava malic in jedi po naročilu, nabava, sestavljanje jedilnika, razporejanje delavcev; do 17. 7.2007; Hotel pod Roglo d.o.o., Boharina 2, 3214 Zreče,
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
trgovski potnik za prodajo gradbene in kmetijske mehanizacije, osebnih in tovornih vozil; do 8. 8. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71 a, 3210
UE
ŠENTJUR
PRI CEUU
a 5. 3214 Zreče Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
ekstruder; do 8. 8. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice;
zlaganje in prekladanje žaganega lesa. pomoč pri strojnih delih, montaža palet in zabojev; do 10. 7.2007; Plard d.0.0., Škalce 1 c, 3210 Slovenske Konjice, Avtomehanik mehanik kmetijskih in gradbenih strojev, osebnih in tovornih vozil; do 8.8. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71 a, 3210 Slovenske Konjice. Elektromonter elektromonter; do 13. 7. 2007; Elink inženiring d.o.o.. Mestni trg 5, 3210 Slovenske
Avtoličar
avtoličar gradbene in kmetijske mehanizacije, osebnih in tovornih vozil; do 8. 8, 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71 a, 3210 Slovenske Konjice. Tesar
gradbena del. tesarska in zidarska dela raznih objektih; do 10. 2007; Gradbeništvo F d.o.o.. Celjska cesta 14, 3; Slovenske Konjice,
Delavec brez poklica
montaža knauf sten in stropov - moški; do 17. 7. 2007; Simon Siter s.p., Dramlje 13
c.	3222 Dramlje.
Slaščičar
slaščičarska dela; do 17. 7. 2007; Sint Julijana Volavšek s.p,. Ulica Dušana Kvedra 26, 3230 Šentjur.
Strojnik
strojnik avtodvigala; do 14. 7. 2007; Ludvik Vršnak s.p,. Žagaj pri Ponikvi 25, 3232 Ponikva,
Prodajalec
prodajalec, svetovalec za talne obloge, parkete, laminate, svetovanje strankam pri nakupu in prodaji; do 13. 7. 2007; Kemoplast d.o.o,, Drofenikova ulica 7, 3230 Šentjur.
Natakar
natakarica; do 17. 7. 2007; Memeti Džafer s.p., Kardeljeva cesta 57,2000 Maribor;
strežba jedi in pijač v piz-zeriji Zanzibar Žalec; do 13, 7, 2007; Termix Željko Ko-saber s.p.. Cesta Kozjanskega odreda 87 a, 3230 Šentjur.
Kmetijski tehnik
kmetijsko vrtnarski tehnik; do 13. 7. 2007; Manpower
d.o.o.,	PE Celje, Sstanetova ulica 4, 3000 Celje.
Profesor zgodovine
profesor zgodovine in geografije; do 10. 7. 2007; Osnovna šoU Slivnica pri Celju. Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici.
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
Pomožni delavec
pomoč v vulkanizerski delavnici; do 1. 8. 2007; Dušan Drača s,p„ Levstikova ulica 3 a, 3250 Rogaška Slatina.
Snažilka
snažilka; do 10, 7. 2007; Jagros d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat.
Pleskar
pleskarska dela; vloge na naslov Spik, Celjska cesta 45, 3252 Rogatec; do 13, 7.2007;
Spik Darko Križanec s.p.. Rajska ulica 13, 3252 Rogatec, Mizar
monter pohištva; vloge na naslov Spik, Celjska cesta 45, 3252 Rogatec; do 13,7.2007; Spik Darko Križanec s.p., Rajska ulica 13. 3252 Rogatec, Ključavničar ključavničarska dela; do 10. 7. 2007; Iztok Goleš s.p., Cankarjeva ulica 9, 3240 Šmarje pri Jelšah, Varilec
varjenje kovin; do 13. 7, 2007; Iztok Goleš s.p., Cankarjeva uhca 9, 3240 Šmarje pri Jelšah;
varjenje kovin; do 10. 7. 2007; Iztok Goleš s.p., Cankarjeva ulica 9, 3240 Šmarje pri Jelšah.
Instalater strojnih instalacij
monter ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 13. 7. 2007; Alojzij Gobec s.p,. Pod Bellevuejem 30,3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik avtomehanik, avtoličar, vulkanizer; do 21. 7. 2007; Avto lesk Sandi Skubic s.p., Brestovška cesta 33,3250 Rogaška Slatina. Skladiščnik
skladiščnik - komisionar; do 10. 7. 2007; Jagros d.o.o., Uše 1 b, 3241 Podplat;
skladiščnik v tehnični trgovini; do 17. 7, 2007; Keros d.o.o,. Tržišče 12 a, 3250 Rogaška Slatina, Prodajalec
prodajalec - delikatesa; do 10.7.20Ö7; Jagros d.o.o,, Laše 1 b, 3241 Podplat.
kuhar; do 10. 7, 2007; G.P, Barbara d.o.o.. Celjska cesta 9, 3250 Rogaška Slatina;
samostojno delo v kuhinji; do 1. 8, 2007; Gostišče Ci-ril-yh Podčetrtek, Cirü Blatnik s,p.. Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek. Natakar
strežba hrane in pijač, delo po haccap sistemu; do 1. 8, 2007; Gostišče Ciril, YH Podčetrtek, Ciril Blatnik s.p., Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek; natakarica za kava bar;
2007
I., Laše
Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje.
Monter vodovodnih naprav
monter vodovodnih in sanitarnih instalacij; do 18. 7, 2007; Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5, 3320 Velenje.
Strojnik
vpenjalec orodij; do 10. 7. 2007; Gorenje I.P.C. d.o.o.. Partizanska c. 12, 3503 Gorenje Velenje.
Avtomehanik
avtoelekirikar; do 17. 7. 2007; Avtocenter Meh d.o,o„ Koroška c. 7 d, 3320 Vele-
Avtoelektrikar
avtoelektrikar; do 20. 7. 2007; APS d.d.. Koroška c. 64, 3320 Velenje.
Prodajalec
prodajalec vozil; do 17. 7. 2007; Avtocenter Meh d.o.o.. Koroška c. 7 d, 3320 Vele-
prodajalec na bencinskem servisu; do 8, 8, 2007; Romana Ograjšek s,p„ BS Velenje Gorenje, Partizanska c. 15 a, 3320 Velenje;
zastopnik; do 18. 7, 2007; Slovenska knjiga d.o.o., Stegne 3. 1000 Ljubljana.
Natakar
natakar, kuhar; do 13, 7, 2007; Mel-Bau d.o.o., Jenkova c, 17, 3320 Velenje,
Srednja poklicna izobrazba
obdelovalec kovin - stru-gar-rezkalec; do 13.7.2007;
Strojni tehnik
servisni svetoval
mšak s. 5Šošt
•007;
vtocei
Meh
1 b, 3241 Podplat.
strežba v lokalu; do 21, 7. 2007; Kava bar As Darja An-drion s.p.. Slake 2,3254 Podčetrtek. Strojni tehnik ključavničarska dela; do 10. 7. 2007; Iztok Goleš s.p., Cankarjeva ulica 9, 3240 Šmarje pri Jelšah. Elektrotehnik elektronik vzdrževalec v pralnici, popravila in vzdrževanje strojev in naprav v industrijski pralnici, delo na območju Rogaške Slatine; do 17 7. 2007; Periteks d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Univ. dipL pravnik odvetniški pripravnik; do 13. 7. 2007; Odvetnik - Prei-ninger Robert, Rogaška cesta 29, 3240 Šmarje pri Jel-
Prof. angleščine učitelj angleščine; do 10. 7. 2007; Osnovna šola Kozje, Kozje 131, 3260 Kozje,
UE VELENJE
Delavec brez poklica
pomožna dela; do 4, 8, 2007; Vesna d.o.o., Kidričeva c. 57, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba delavec v proizvodnji; do 10. 7. 2007; Adecco h,r„ Kadrovsko svetovanje d,o.o,,
d.o.o„ Koroška c. 7 d, 3320 Velenje. Komercialist prodajni svetovalec; do 17, 7, 2007; Avtocenter Meh d.o,o„ Koroška c. 7 d, 3320 Velenje. Inž. kemijske tehnologije inženir ali dipl. inženir kemijske tehnologije za delo na področju tehnologije in kontrole kakovosti izdelave sti-roporne embalaže; do 10, 7, 2007; Gorenje I.P,C, d,o,o., Partizanska c, 12, 3503 Gorenje Velenje, Komercialist (VSŠ) komercialist; do 13. 7, 2007; Bisol d.o.o., Štrben-kova C, 10, 3320 Velenje. D^l. inž. strojništva (VS) vodja vzdrževanja; do 13.
•007; )., Selo 2
;tika
1320 Vele-
vodja kakovosti; do 13. 7. 2007; Plastika Skaza d.o.o,, Selo 20 a, 3320 Velenje. Profesor angleščine učitelj angleščine in nemščine; do 10. 7. 2007; Osnovna šola Mihe Pintaija Tole-da, Kidričeva c. 21, 3320 V^ lenje.
UE
ŽALEC
Delavec brez poklica
gradbena dela na nizkih gradnjah; do 18.7.2007; Mika Tomič s,g„ Pod smrekami 18, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Snažilka
čistilka; do 13. 7. 2007; Panhygia d.o.o.. Breg pri Polzeli 133, 3313 Polzela. Osnovnošolska izobrazba krovstvo, kleparstvo; do 13. 7. 2007; Leopold Lam-pret s.p.. Leveč 2 a, 3301 Pe-trovče,
Preoblikovalec in spaja-lec kovin
delo na strojih za obdelavo in rezanje kovin; do 13.
7, 2007; Smg d,o,o., Petrov-če, Arja vas 27 a, 3301 Petro vče. Ključavničar sestava sigma blokov, izdelava, sestava in predelava kalupov; do 13. 7. 2007; Sig-manova, d.o.o.. Cesta žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Strugar
posluževalec CNC stružnic in drugih obdelovalnih stro jev; do 13, 7. 2007; Sas&Co d.o.o.. Grajska vas 1. 3303 Gomilsko. Stavbni klepar krovsko kleparska dela; do 13, 7. 2007; Leopold Lam-pret s,p„ Leveč 2 a, 3301 Petro vče.
stavbno kleparstvo, krovstvo; do 13. 7. 2007; Leopold Lampret s.p., Leveč 2 a, 3301 Petrovče.
Monter vodovodnih naprav
monter sanitarnih sten in dimnikov na terenu; do 13. 7, 2007; Sigmanova d.o.o.. Cesta žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Tfesar
tesar, postavljanje opažev; do 10. 7. 2007; Smaragd-pro-jekt d.0.0.. Polzela 11, 3313 Polzela. Zidar
samostojna zidarska dela, obzidava PVC oken in vrat, oblaganje in polaganje gips plošč; do 19. 7. 2007; Udi-slav Košir s.p., posredništvo in montaža. Leveč 8,3301 Pe-
zidar, vgradnja betona, izdelava glazure, zaribavanje; do 13. 7, 2007; Sigmanova d.o.o., Cesta žalskega tabora 20, 3310 Žalec:
zidar; do 10. 7. 2007; Sma-ragd-projekt d.o.o.. Polzela 11, 3313 Polzela,
Strojnik gradbene mehanizacije
itrojnik TGM; do
PÖDNIK
!007;
, Polzela 1
0-11.30 in 16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine
Ce^__
Demonstracija obrti
predstavlja se frizerAi/gust Čalonč
0-11.30 in 16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine
Celi_e____________________
Demonstracija obrti predstavlja se modistinja Marta Žohar
ižnica Rogatec
Ustvarjalna deSavnica: Maček Muri
ob knjigah, na iraemetu, v igricah...
10,00 Knjižnica RogaSka SlaUna .......iisfrarjalna delavnica: Iz
PoietjevZalcu
Pimim večer z gosti
kneIIEI
\ /
^Sme
ESTU
20.00 Vodni aalp
Ansambel Javorkai
koncert klasičnih, jazz in etno ritmov, v primeru sla-p mali dvo-
Veronikini večeri
Agencija za loütve (Nataša TičRaajoninGašperTič)
3 Pol-
21.00 Local, letni vrt
Koncert celjskega tainbu-raškega društva Fenix
voznik tovornjaka z dvigalom; do 10. 7. 2007; Sma-ragd-projekt d.o.o., Polzela 11, 3313 Polzela. Prodajalec
prodajalec; do 13. 7. 2007; Aliansa d,o,o., Gotovlje 31, 3310 Žalec;
telefonist - komercialist, pripravi telefonski skript, po telefonu predstavlja dejavnost delodajalca, kupcu primerno svetuje; do 13. 7. 2007; Demon s.p., Srnovr-šnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Braslovče;
prodaja v trgovini z oblačili; vloge na naslov: Grad-projekt d.o.o.. Savinjska c. 35, Trbovlje; do 13. 7. 2007; Gradprojekt d.o.o. Top trend. Hmeljarska cesta 10, 3312 Prebold.
Kuhar - picopek v Pizzeri-ji Žalec; do 13, 7. 2007; Termix Željko Kosaber s.p.. Cesta Kozjanskega odreda 87 a, 3230 Šentjur. Natakar
strežba pij ač v dnevnem baru; dol3. 7. 2007; Iztok Ščurek s.p., Dobriša vas 3 b, 3301 Petrovče. Strojni tehnik delovodja proizvodnje, vodenje ključavničarsko kleparske dejavnosti; do 13.7.2007; Sigmanova d.o.o.. Cesta žalskega tabora 20, 3310 Žalec;
tehnolog, priprava-izdela-va delovnih navodil za izvedbo delovnih operacij in postopkov, konstruiranje, izris
jhnološka obdelava delovnih pripomočkov, razpisovanje materiala za proizvodnjo; do 13, 7. 2007; Sigmanova d.o.o.. Cesta žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Gradbeni tehnik odgovorni vodja gradbišč; do 10, 7. 2007; Smaragd-pro-jekt d.o.o,. Polzela 11, 3313 Polzela, Gostinski tehnik kuhar, del, mesto na Pol-zeh; do 10, 7. 2007; Sodexho d.o.o. Ljubljana. Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Inženir elektrotehnike tehnolog, vodi in usklajuje tehnično in materialno dokumentacijo po načrtih in delovnih nalogih, prevaja tehnološke opise, opravlja operativne naloge priprave dela, planira izvedbo del po fazah dela in zaključek dela; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje, do 23.07.2007; Matjaž, d.o.o. Petrovče, Petrovče 115 b, 3301 Petrovče. Prof. angleščine poučevanje angleškega jezika; do 17. 7, 2007; Osnovna šola Petrovče, Petrovče 32, 3301 Petrovče,
m -
ZANIMIVJOLSTil
mm
Jožica in Ernest s hortennjami, na katere sta
Na stotine cvetov
Lepšega okrasa, kot sta ga vzgojila Jožica in Emest Lužar iz Gotovelj, si v teh poletnih dneh skoraj ne moremo zamisliti.
Hortenzije so zelo lepe, na naših vrtovih pa rastejo v različnih barvah in velikostih. Vendar je le malo tako velikih grmov, kot sta jih v^ojila Ernest in Jožica. Lastnika sta se lotila tudi preštevanja cvetov, vendar sta se pri številki 500 vdala, saj cvetov ni in ni hotelo zmanjkati. Na dveh rasdinah je tako več kot 500 socvetij, poleg teh pa imajo pri Lužarjevih še več manjših grmov. TT
lalna vrenc. V za
hčaki Nada in Mira. zdaj pa vala v,.EtoiŠtvu upokojencev
^na jesen^e dni življenja	ft^dd. Zavedata se, da je
lepšata vnukinji Laura in Ni-	sreča sestevljem iz m^imSi
na. Dokler jima je zdravje do-	prijetnosti, ki se dc^jajo vsak puščalo, sta aktivno soielo- dan. Njune vrline so delav-
nost, «rpnost, ponižnost, skromnost, poštenost m pravo priiatel)stvo, zato jima je tudi zdaj lepo.
. TT
Mladoporočenca sta se na poroko pripeljala v koiHji ii
S kočijo na poroico
Miran in Urška Frece (prej Centrih) z Gro-belnega sta se 23. junija civilno poročila v Ipavčevi hiši in cerkveno v šentjurski cerkvi, pri čemer sta se na poroko pripeljala v kočiji in s konjeniškim spremstvom.
Miran in Urška s_e poznata od prvega razreda osnovne šole. Že takrat sta bila prijatelja, v dobrih odnosih pa sta ostala tudi ves čas srednje šole in fakultete. Miran je bil Urškina prva osnovnošolska ljubezen in tudi Urška njegova. Takrat sta se sicer le skrivaj spogledovala in si pošiljala sporočilca, medtem ko se dlje njuna ljubezen ni razvila. Vse do 3. julija 2003, ko sta končno postala par.
Oba sta velika ljubitelja konjev in člana Konjeniškega društva Grobeino, zato ni nič čudnega, da sta se zbližala prav takrat,- ko se je Urška pri Miranu učila jezditi. Za roko jo je zaprosil lani na dan zaljubljencev. Najprej jo
je povabil na romantično večerjo, vendar tam ni zbral dovolj poguma, zato je pred njo pokleknil šele doma. Urška je ponudbo sprejela in začele so se priprave na poroko. Na dan poroke se je Miran na Urškin dom pripeljal s kočijo v spremstvu desetih konjenikov in štirih vozov. Najpej se je moral »pogajati« za nevesto z njenim stricem in s sestiro, nato je nevesta lahko sedla k njemu v kočijo. Odpeljala sta se v Ipavčevo hišo, kjer sta se poročila civilno, nato pa še v cerkev in na zabavo. S poročne gostije se sicer nista odpeljala v kočiji, sta pa zato že naslednji dan odšla n ročno potovanje. Za tri diii na ježo po Prek murju, kjer sta spala v naravi ali na senikih Otrok za zdaj še ne načrtujeta, saj imata do volj dela že z urejanjem stanovanja in s skrbjo za Miranovih devet konjev.
KŠ, foto: GJ
Vrtnice Astrid Undgran pri avtobusni postaji v Velenju
»Piidne« vrtnice
Pikin festival, največjo prireditev za otroke v Sloveniji, bodo septembra v Velenju pripravili že osemnajstič. Letos bodo med drugim obeležili 100-letnico rojstva švedske pisateljice Astrid Lindgren, avtorice zgodbe o Piki Nogavički, ki je bila navdih za velenjsko prireditev.
Na pobudo župara Srečka Meha in Simona Ogrizka iz podjetja Pup letos velenjske cvetlične gredice krasijo vrtnice, ki nosijo ime Astrid Lindgren. Cepiče te vnnice je imel v domačem vrtu znani ljubitelj in gojitelj vrtnic, tudi častni občan Velenja, dr. Matjaž Kmecl. Tako so na gredicah ob Titovem spomeniku, pri avtobusni postaji, knjižnici, regionalnem multimedijskem centru in Zdravstvenem domu Velenje, zasadili 200 vrtnic. Vrmice vrste Astrid Lindgren sodijo med grmičaste vnnice, ki v višino zrastejo tudi več kot meter. Imajo lepe, rožnalo-vijolične cvetove, katerih premer je lahko tudi 10 centi-meti-ov. Na velenjskih gredicah so zasajene ob osnovnih, krovnih vrtnicah vrste The Fairy.
US
Skufien posnetek otrok z vzgajitdjtcama
Grajsifi zakijučeic na Žovneku
Letošnje »šolsko« leto so najmlajši iz vrtca Tmava zakijučih malce po svoje.
Pod mentorstvom vzgojiteljic Zdenke Usen, Petre Kumer m pomočnice Tine Kok so starši m otroa odšh na pohod na Žovneški ^ad. Na poü so se vključevah v razne igre: umivali so se po grajsko, oblegali grad. vlekli vrv, napeli so možgane ter reševali znake in uganke. Pred gradom so srečali žalostno kraljično, ki je izgubüa krono. Otroci so jo poiskali in kraljično razveselili s prepevanjem pesmic. Franc Kralj, ki ima veliko zaslug za obnovo, je nato otrokom in staršem razložil zgodovino gradu, ki so ga ndcateri obiskali prvič. S tem pohodom so zaključili projekt Obrnlmo peščeno uri v čast Žovneških gospodov, ki je v vrtcu Trnava ob raznih domislicah otrok in vzgojiteljic potekal tri tedne.
TT
^ m