februar 2006 Revija Slovenskih `eleznic Aktualno Nov osrednji ra~unalnik Dorado 140 SP za zanesljivost in razvoj Potni{ki promet Na sledi Mozartu … Tovorni promet Januarja in februarja kljub hudi zimi ve~ tovora kakor lani Infrastruktura Huda zima ovirala promet tudi v Primorju Prihodnost se je `e za~ela V zadnjih dneh in tednih je bilo o prometu izre~enega in napisanega zelo veliko. V dr`avnem zboru je minister mag. Janez Bo`i~ javnosti predstavil razvojno naravnano Resolucijo o prometni politiki, ki bo v prihodnosti krojila ne le promet, temve~ tudi ve~ino drugih gospodarskih panog, okolje – skratka, velik del na{ega vsakdanjega `ivljenja. [tevilni razpravljalci iz strokovne in civilne javnosti so razgrinjali svoja mnenja, dodajali svoje poglede in poudarke. Znaten del celotne razvojne strategije prometa se nana{a tudi na ̀ elezni{ki promet. Da imajo v tovornem transportu Slovenske `eleznice pomembno vlogo, je jasno vsakomur. Osredoto~imo se danes na enega ve~jih dele`ev na tem segmentu. Na{i vlaki prepeljejo okrog sedem desetin tovora Luke Koper, na drugi strani pa lu{ki tranzit pomeni kar ~etrtino vsega na{ega tovora, njegove koli~ine pa se iz leta v leto pove~ujejo. @elezni{ka povezava Luke z osr~jem Slovenije je ena najbolj obremenjenih prog slovenskega `elezni{kega sistema. Odsek med Diva~o in Pre{nico je bil zgrajen `e daljnega leta 1876, odsek od Pre{nice do Kopra pa leta 1967. Kljub skorajda stoletnemu razmiku med gradnjama obeh odsekov proge sta si ta po svojih lastnostih zelo podobna. Za celotno progo so namre~ zna~ilni strmi nakloni in vijugast potek. Iz Kopra se proga tako reko~ z morske gladine povzpne kar na 539 metrov nad morjem na postaji Rodik. Proga med Diva~o in Koprom ima zato zna~ilnosti gorske proge z zelo vijugasto traso in strmimi vzponi. Vse to vpliva tudi na obremenitve in obrabo vseh elementov proge. Po tej progi z izjemno te`kim potekom pa iz leta v leto potuje ve~ tovora in potnikov. Za primerjavo – leta 1996 je na omenjeni progi skupaj peljalo dobrih 13.000 vlakov. Lani jih je bilo `e skoraj 29.000. Z zadovoljstvom lahko vsi ugotavljamo, da se je v zadnjih mesecih znatno izbolj{alo sodelovanje med luko in `eleznicami. Rezultati so vidni predvsem na operativni ravni, torej v prepeljanih koli~inah, kjer »posadke« pod novima vodstvoma dokazujejo, da znajo in zmorejo narediti ve~. Prepri~an sem, da to {e niso kon~ni rezultati. Tako Slovenske `eleznice kot Luka Koper namre~ v naslednjih letih na~rtujemo {e ve~ prevozov. Z nadaljnjim izbolj{evanjem delovnih procesov, sodelovanjem in s ~im hitrej{o posodobitvijo obstoje~e proge bomo zmogli konkurirati obvoznim potem, ki jih okrog Slovenije ni malo. Prihodnost obeta slovenski luki in ̀ eleznicam ve~je koli~ine in tudi bolj{i tovor. Priprave na ve~jo preto~nost omenjene proge `e potekajo. Ve~ pogovorov ministrstva, Luke, agencije in `eleznic na najvi{jih ravneh je zagotovilo, da se bodo na~rti ~im prej uresni~ili. Investicijski posegi na napravah SVTK, {iritev tirnih zmogljivosti na tovorni postaji v Kopru in posegi na drugih postajah, pove~anje energijskega napajanja in druge posodobitve, ki so na~rtovane v projektu, bodo pove~ale zmogljivosti proge, da bo za nekaj prihodnjih let omogo~ila ve~jo preto~nost in s tem nadaljnji razvoj luke in `eleznic ter tako ugodno vplivala na celoten gospodarski razvoj. Slovenske `eleznice bomo k vsemu na~rtovanemu gotovo prispevale svoj dele`! Nekaj posegov za zmanj{anje obremenitev vozne mre`e je bilo `e narejenih. @e spomladi pa bomo okrepili vodnike, kar bo elektri~nim lokomotivam omogo~ilo {e ve~ji odjem elektri~ne energije in s tem skraj{anje voznih ~asov ter vleko te`jih vlakov. Z leto{njo dobavo novih lokomotiv in vagonov bo omogo~eno nadaljnje optimiranje prevozov na tej trasi. Na zadnjem sestanku luke, `eleznic in agencije je na{ minister dal zelo jasne usmeritve pri tem projektu. Seveda pa smo prou~ili tudi stanje in pripravo projektov na drugih kriti~nih odsekih in postavili nove prednostne naloge, da bi posodabljanja infrastrukture tekla v smotrnem vrstnem redu. A o tem kdaj drugi~. ^e smo v naslovu zapisali nekaj o prihodnosti, pa {e kon~ajmo v tem tonu. Prav v teh dneh prihajajo novice o optimisti~nih infrastrukturnih na~rtovanjih v na{em sosedstvu. V ~asu neizprosne tr`ne tekme na evropskem prizori{~u nas tak{ne novice lahko samo dodatno spodbudijo k uresni~itvi navedenih na~rtov. K njim lahko pripomore prav vsak izmed nas, s pove~anim prizadevanjem na svojem delovnem mestu in okrepljenim sodelovanjem. Zavedati se moramo, da se je tudi za nas prihodnost `e za~ela! Aktualno V za~etku januarja je »o`ivel« novi osrednji ra~unalnik Dorado 140 SP, ki prina{a ve~jo zanesljivost informacijskega sistema. 3 7 9 10 11 12 Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: avtorji fotografij: Mi{ko Kranjec, Antonio @ivkovi~, Igor Kuralt, Vinko Kerin, Dario Cortese, dr. Josip Orbani}, Marko Tancar, arhiv Voest Alpine, arhiv S@. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brez- pla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 10. aprila. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 24. marca. 1 Uvodnik dr. Jože Jurkovi~, generalni direktor Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 Potni{ki promet Letos mineva 250 let od rojstva enega najve~jih skladateljev klasi~ne glasbe – Wolfganga Amadeusa Mozarta. Letos je torej pravi ~as, da se odpravite na izlet v Salzburg ali na Dunaj. Tovorni promet Jeseni 2004 pa se je S@ Express preoblikoval na novih temeljih. Podatki o prepeljanih po{iljkah po prvem celem letu poslovanja po novem ka`ejo, da je {lo za korak v pravo smer, dobri poslovni rezultati pa se nadaljujejo tudi letos. Tovorni promet Kljub izredno te`kim vremenskim razmeram so na{i tovorni vlaki v za~etku leta prepeljali ve~ tovora kot lani, zlasti iz Luke Koper. Infrastruktura Leto{nja zima je bila izjemna tako glede dol`ine in nizkih temperatur, kot tudi glede zasne`enosti, kar je od vzdr`evalcev prog zahtevalo dodatne napore za vzdr`evanje ~im bolj normalne prevoznosti prog. Aktualno Proga med Jesenicami in Novo Gorico bo julija praznovala stoti rojstni dan. Nanj bodo spomnile {tevilne prireditve in tudi obnova postaj ob progi. 2 Aktualno Marko Tancar Generalni direktor Slovenskih `eleznic dr. Jo`e Jurkovi~ se je 16. in 17. februarja v Sarajevu sestal z generalnimi direktorji Hrva{kih `eleznic, @eleznic Republike Srbske in @eleznic Federacije Bosne in Hercegovine. Pogovori so tekli predvsem o sodelovanju v tovor- nem in v potni{kem prometu. Generalni direktorji {tirih `elez- nic so se dogovorili, da bodo na podro~ju tovornega prome- ta trgu ponujali skupne storitve, ki bodo konkuren~ne cestnim prevozom. Do 15. marca bodo dolo~eni komercialni pogoji nove- ga produkta na relaciji Sarajevo- Ljubljana/Beljak-Sarajevo, slo- venske in bosanske `eleznice pa bodo tudi oblikovale skupno stra- tegijo tr`enja storitev s posebnim poudarkom na potencialu Bosne in Hercegovine. V potni{kem prometu je skupni cilj sodelujo~ih `eleznic ~im prej- {nja uvedba neposredne poveza- ve na relaciji Sarajevo-Ljubljana- Sarajevo (brez presedanja v Zagrebu) in na relaciji Sarajevo- Beograd-Sarajevo. Generalni direktorji so se dogo- vorili tudi, da bodo v prihod- nje razvijali cenovno in kakovos- tno privla~ne ponudbe v med- narodnem potni{kem prometu po vzoru letalskega prometa, v tovornem prometu pa vlake pre- vzemali na zaupanje. Sodelujo~e `eleznice bodo tudi skupaj raz- vijale `elezni{ko infrastrukturo in zdru`ljivo informacijsko teh- nologijo ter skupne projekte, ki bi lahko konkurirali za sredstva Evropske unije. Dr. Jurkovi~ se je sestal tudi s pred- sednikom vlade Federacije Bosne in Hercegovine dr. Ahmetom Had`ipa{i}em in prometnim ministrom Republike Bosne in Hercegovine mag. Ned`adom Brankovi}em, ki sta obljubi- la pomo~ pri iskanju re{itev za pove~anje `elezni{kega prometa med Slovenijo in BIH. @eleznice Slovenije, Hrva{ke, Republike Srbske in BIH o skupnih na~rtih Dr. Jo`e Jurkovi~ v pogovoru s predsednikom vlade Federacije Bosne in Hercegovine dr. Ahmetom Had`ipa{i}em (drugi z desne). V za~etku februarja je na{e podjetje do`ivelo visok obisk. Na obisku je bil predsednik {vedskega parlamenta, dr. Björn von Sydow. V spremstvu generalnega direktorja dr. Jo`eta Jurkovi~a in njegovih sodelavcev si je na lastno `eljo ogledal `elezni{ki muzej in z zanimanjem prisluhnil razlagi na{ih muzealcev. Zidanomo{ka godba je `e dolga leta nelo~ljiv spremljevalec razli~nih prireditev po vsej Sloveniji, zlasti tistih, povezanih z `eleznico. Korak k {e ve~ji povezanosti z na{im podjetjem pa so godbeniki pred kratkim storili s preimenovanjem v Godbo Slovenskih `eleznic. 3 Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 Aktualno Marko Tancar @e sama beseda »`eleznica« pov- zema dolgoletno pojmovanje tir- nega prometa kot sistema, ki je nelo~ljivo povezan predvsem s trdnostjo in nepremi~nostjo `ele- za. V resnici pa je `eleznica `e dolgo precej ve~ kakor se{tevek tirov in vlakov, ki vozijo po njih. ^edalje ve~jo vrednost imajo hitre in to~ne informacije in z njimi povezane komunikacijske poti. Tudi v na{em podjetju si odvija- nja `elezni{kega prometa brez primerne informacijske podpore `e dolga leta ne moremo ve~ predstavljati. Zanjo skrbijo sode- lavci v Centru za informatiko. Informacijski sistem, za katerega skrbijo na{i informatiki, zdru`uje ve~ino najpomembnej{ih proce- sov v sistemu, od teko~ega odvija- nja, na~rtovanja in zara~unavanja storitev tovornega in potni{kega prometa pa do vodenja prome- ta, nabave materiala in opreme, kadrovskih evidenc in podobno. Zaradi narave `elezni{kega pro- meta so aplikacije, ki pokrivajo te storitve, med sabo tesno pre- pletene, osrednji del sistema pa je glavni ra~unalnik. Ravno pri njegovi uporabi pa so se zara- di njegove starosti zadnja leta pojavljale ~edalje ve~je te`ave, saj proizvajalec opreme zaradi njene starosti ni mogel ve~ zagotavljati ustrezne ravni vzdr`evanja, poleg tega pa so zaradi stalnega razvo- ja aplikacij in pove~evanja obsega dela obremenitve mo~no pre- segle zmogljivosti ra~unalnika. Kriti~no zmanj{ana zanesljivost, nedopustno dolgi odzivni ~asi ter premajhne zmogljivosti osrednje- ga ra~unalnika za razvoj novih aplikacij so terjali nujen nakup novega ra~unalnika. Po ve~let- nem prestavljanju nujne investi- cije je 4. januarja letos »o`ivel« novi osrednji ra~unalnik Dorado 140 SP. V ~asu, ko `e zastarelost oseb- nih ra~unalnikov na na{ih pisal- nih mizah merimo v mesecih, so podatki o starosti dosedanje- ga srca na{ega informacijskega sistema res povedni. Sestavljen je bil iz treh ra~unalnikov. Dve enoti 2200/400, iz leta 1992, sta namenjeni za obra~un pla~, aplikacije za materialno poslo- vanje, poprodajne dejavnosti v potni{kem prometu ter za razli~- ne statisti~ne obdelave. Osrednji ra~unalnik, na katerem so do za~etka januarja tekle tudi vse aplikacije tehni~nega informa- cijskega sistema, namenjenega spremljanju `elezni{kega prome- ta in po{iljk, pa je bil le malo mlaj{i – iz leta 1995. »Verjetnost dalj{ega ali celo kon~- nega izpada sistema se je zaradi njegove starosti iz dneva v dan pove~evala,« pove direktor Centra za informatiko Miro Jovanovi~. »Tega pa si preprosto nismo smeli privo{~iti, saj bi izpad tehni~ne- ga informacijskega sistema lahko povzro~il te`ko obvladljive mot- nje v `elezni{kem prometu, celo zaustavitev tovornih vlakov in v kratkem ~asu povzro~il milijard- no {kodo. Proizvajalec `e od leta 2003 ni ve~ mogel zagotavljati rezervnih delov, kar je {e pove~a- lo nevarnost kolapsa sistema.« Bil je zadnji ~as za ukrepanje, saj je analiza obratovanja pokazala, da bi se brez informacijske podpore odvijanje tehnolo{kih in drugih procesov prakti~no ustavilo. Ker ~asa za celotno zamenjavo siste- ma in prenos aplikacij na drugo sistemsko podlago ali razvoj nadomestnih aplikacij ni bilo, je padla odlo~itev o nakupu nove- ga osrednjega ra~unalnika, na Nov osrednji ra~unalnik Dorado 140 SP za zanesljivost in razvoj Novi osrednji ra~unalnik je popolnoma zdru`ljiv s starim, prina{a pa nove razvojne mo`nosti. V za~etku januarja smo na Slovenskih `eleznicah dobili dovolj zmogljivo orodje, ki omogo~a ne le zanesljivo delovanje, temve~ tudi nadaljnji razvoj novih aplikacij. Novi osrednji ra~unalnik je {e enkrat zmogljivej{i od prej{njega, obenem pa je nadgradljiv. 4 Aktualno Literarni in likovni nate~aj 2006 Likovni in literarni nate~aj Slovenskih `eleznic bo letos raz- pisan `e {estintrideseti~. Letos bo potekal na temo Stojim na postaji in ~akam na vlak. Nate~aj, na katerega so vabljene u~enke in u~enci osnovnih {ol, bo letos potekal od 1. marca do 7. aprila. Najbolj{ih petdeset lite- rarnih in prav toliko likovnih pri- spevkov bo nagrajenih s knji`nimi nagradami. Petdeset kolektivnih nagrad, `elezni{kih vozovnic za izlet po Sloveniji, bodo prejeli razredi, ki bodo poslali najbolj{e literarne in likovne izdelke. Nate~aj Slovenskih `eleznic ima ne le spo{tljivo tradicijo, temve~ se vsako leto znova dokazuje z velikim odzivom osnovnih {ol. Lani je razpisna komisija pre- jela kar 1.880 literarnih in 5.668 likovnih izdelkov. Sodelovalo je kar 222 {ol oziroma njihovih podru`nic ter zavodov. Osnovne {ole lahko izdelke, ozna- ~ene z imenom in priimkom u~enca oziroma mentorja, raz- redom ter natan~nim naslovom {ole, do 7. aprila, z oznako Nate~aj 2006, po{ljejo na naslov Holding Slovenske `eleznice, d.o.o., Kolodvorska ul. 11, 1506 Ljubljana. Ve~ informacij pa lahko vsi interesenti dobijo na telefonski {tevilki 01/ 29 14 521. katerega naj se prenesejo funkci- onalno nespremenjene aplikacije, ki bodo tudi vnaprej delovale v enakem, mapperskem okolju. Celostna prenova s prehodom na sodobno okolje, na primer Windows ali Linux, bi namre~ zaradi kompleksnosti sistema tra- jala kar dve do tri leta. Jovanovi~ se rad po{ali, da ga zunaj marsikdo vpra{a, kaj prav- zaprav na `eleznici sploh po~- nejo informatiki, saj ve~ina ljudi sploh ne pozna vloge, ki jo imajo informacijske re{itve pri odvijanju `elezni{kega prometa. »Marsikdo, tudi ve~ina ̀ elezni~ar- jev, ne ve, da je na{ informacijski sistem med najkompleksnej{imi v vsej Sloveniji. Z njim se lahko po velikosti in {tevilu dostopov pri- merjajo le najve~ji ban~ni sistemi, ki pa so veliko bolj enostranski. Vsebujejo namre~ le finan~no poslovanje, pri nas pa se pre- pletajo najrazli~nej{e aplikacije z vseh podro~ij tehni~nega in komercialnega dela poslovanja, ki morajo med drugim zagotav- ljati nemoteno izvajanje varnega `elezni{kega prometa. Vendar tega ni mogo~e dose~i samo s tehnologijo, informacijski sistem so predvsem ljudje. Brez delavcev, ki imajo visoka strokovna znanja, tudi ob{irna znanja s podro~- ja temeljnih `elezni{kih proce- sov in predvsem visoko delovno zavest, tega ne bi mogli izvajati.« Obremenitve, ki jim morajo biti kos osrednji ra~unalniki v na{em podjetju, so res izjemne. Sistem hkrati uporablja povpre~no ve~ kakor tiso~ uporabnikov, vsako sekundo je skoraj 300 posegov v sistem, skupaj pa samo tehni~ni informacijski sistem vsebuje ni~ manj kot 6.600 programov. Na dan se izvede tudi ~ez 500 milijo- nov podatkovnih vrstic. Prav vsa- kega izmed programov so morali strokovnjaki Centra za informati- ko preveriti na preskusnem stre- `niku ter po potrebi poskrbeti za preprogramiranje za zdru`ljivost z novo strojno in programsko opremo. Kljub odlo~itvi, da ope- racijski sistem ostaja enak, je zato prenos aplikacij na Dorado 140 SP trajal kar od lanskega avgusta do leto{njega januarja. V njem je uspe{no sodelovalo 25 informa- tikov in ve~ kot 30 predstavni- kov razli~nih organizacijskih enot – uporabnikov posameznih sklo- pov aplikacij. Prostora za napake pa~ ni bilo, ob vklju~itvi je moral celoten sistem stoodstotno delo- vati in zagotavljati nemoteno delovanje vseh vitalnih procesov. Prav zaradi natan~nega preverja- nja vseh komponent pri zagonu novega osrednjega ra~unalnika ni bilo ve~jih te`av, ki bi omeje- vale potek prometa, prehod na novo opremo pa je potekal brez kakr{ne koli izgube podatkov. V za~etku januarja smo na Slovenskih `eleznicah torej kon~- no dobili dovolj zmogljivo orod- je, ki omogo~a ne le zanesljivo delovanje, temve~ tudi nadalj- nji razvoj novih aplikacij. Novi osrednji ra~unalnik je {e enkrat zmogljivej{i od prej{njega, obe- nem pa je nadgradljiv. Hkrati novi ra~unalnik ni zaprt v svoj operacijski sistem, temve~ dopu- {~a uvajanje programskih re{itev v okolju Windows ali Linux, ki sta po vsem svetu najbolj raz- {irjena. Razvoj se `e nadaljuje s prenosom aplikacij poslovne- ga informacijskega sistema iz preostalih dveh ra~unalnikov na sistem ES7000 (razvojni ra- ~unalnik s podstatjo Windows), z zamenjavo stre`nika za e-po{to, z uresni~itvijo modula SAP za nepremi~nine, uvajanjem e-ra- ~unov in e-nabave. Tehnolo{ki cilj je uporaba internetnih tehnologij za podporo razli~nim poslovnim in komunikacijskim procesom v podjetju v obliki intranetnih e- storitev. V prihodnje na{e infor- matike ~aka {e sodelovanje pri uvajanju novega sistema za izde- lavo voznih redov, odprava ro~ne prodaje vozovnic in predvsem prenova ISS@P z novo podatkov- no bazo za tovorni list. Hkrati pa poteka tudi organizacijsko oblikovanje sistema pomo~i upo- rabnikom in vzdr`evanja ra~unal- ni{ke opreme. »Dodatno bo treba uvajati stan- dardizirane programske re{itve, ki se uvajajo na ravni mednarod- nih institucij in bodo jutri obvez- ne tudi za Slovenske `eleznice. Klju~no pa je, da smo naravnani kot interna razvojna informatika in bomo lahko vitalni del infor- macijskega sistema {e vedno raz- vijali z lastnimi mo~mi in zna- njem, saj gre za informacijsko podporo temeljni `elezni{ki pro- izvodnji. Na tak na~in `elezni- ci zagotovimo cenej{i, enovit in celovit nadzor nad lastnimi pro- cesi in s tem poslovno neodvis- nost in konkuren~nost na trgu,« {e poudari Jovanovi~. Pri tem delu pa bo novi Dorado nepo- gre{ljivo orodje. 5 Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 Aktualno Preventivni oddih letos tudi v Zdravili{~u La{ko Ko pride v Zdravili{~e La{ko skupina `elezni~arjev na oddih, potem je vsekakor veselo, pestro in zanimivo. Hotelski kompleks le`i sredi parka ob Savinji, le petnajst minut spre- hoda do sredi{~a mesta. Bivali boste v sobi kategorije komfort v hotelu s {tirimi zvezdicami. Vsi prostori v hotelu (bazenski kom- pleks, savna center, center zdravja in lepote, restavracije …) so med seboj povezani, pod eno streho, tako da lahko pridete do vseh prostorov tudi v kopalnem pla{~u. V Zdravili{~u La{ko uspe{no zdra- vijo po{kodbe gibal, obolenja hrbtenice, revmatizem, mi{i~na in nevrolo{ka obolenja. Glede na va{e zdravstveno stanje boste po pregledu pri zdravniku fiziatru dobili seznam opravljanja terapij. Te ve~inoma potekajo v dopol- danskem ~asu, popoldneve pa boste pre`ivljali bolj spro{~eno. Za dobro jutro lahko obi{~ete jutranjo telovadbo ali jogo v telo- vadnici, v toplih mesecih pa tudi zunaj, v lepem ambientu zdra- vili{kega parka. Organizirana bo tudi terapevtska vadba v notra- njem termalnem bazenu. Na voljo vam bodo tudi {tevilne {portne aktivnosti. Fitnes center v zdravili{~u je opremljen s kardio linijo in opremo za vse mi{i~ne skupine. Vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom vaditeljev. Organiziran bo sprehod na hrib Hum, odpravili se boste na spre- hod do okoli{kih cerkva ali izko- ristili mo`nost igranja namiznega tenisa, izposoje koles, balinanja in igranja tenisa. Seveda ne bo manjkal tudi pou~- ni del oddiha. V zdravili{~u bodo pripravili predavanje zdravnika o zdravem na~inu `ivljenja, pre- davanje fizioterapevta na temo proti bole~ini v kri`u ter prak- ti~en prikaz in u~enje vaj proti bole~ini v kri`u, ki so najpogoste- j{e te`ave na{ega ~asa. Popoldan boste od{li na potep. Prvi dan na ogled mesteca ob Savinji, kjer se boste sprehodili po ulicah in izvedeli kaj ve~ o zgodovini in kulturnih zname- nitosti tega malega turisti~nega mesteca. Ogledali si boste tudi pivovarno, nato pa degustirali paleto la{kih piv v Okrep~evalnici Pri mostu. V poletnih mesecih bo tudi v zdravili{kem parku veselo. Enkrat v tednu bodo hotelsko ve~erjo pripravili kar pod kro{njami dre- ves ob glasbi harmonike. Ob sre- dah, petkih in sobotah se bo raz- legala glasba hotelskega dueta, animatorka zdravili{~a pa bo pri- pravila razne dru`abne igre. Poleg terapij, sprehodov, plesa in izletov je prosti ~as gostom namenjen za sprostitev in obisk meditacije, barvne terapije, za plavanje v notranjem in zuna- njem termalnem bazenu ter za obisk savna centra. Po `elji vam bodo organizirali tudi izlet v okolico La{kega: ogled doline Gra~nice in kartuzije Jurklo{ter, piknik na Marofu, ogled Celja z gradom (dopla~ilo) … Dobrodo{li v mestu zdravja, piva in cvetja Informacije in rezervacije: tel.: 03 7345 122, e-po{ta: info@zdravilisce-lasko.si ve~ o ponudbi na www.zdravilisce-lasko.si Zdravili{~e La{ko d.d. Zdravili{ka cesta 4, 3270 La{ko 7 Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 Potniški promet Mirjana Vanovac Na sledi Mozartu … Letos mineva 250 let od rojstva enega najve~jih skladateljev klasi~- ne glasbe – Wolfganga Amadeusa Mozarta. V Avstriji bodo vse leto potekale {tevilne prireditve –razstave, predavanja in koncerti, posve~- eni spominu na delo in `ivljenje ~ude`nega otroka in genija. ^eprav je `ivel zelo kratko (vendar razgibano) `ivljenje, je Mozartu uspelo napi- sati 21 oper - med najbolj znanimi so seveda Figarova svatba, Don Juan ter ^arobna pi{~al - ter ne{teto klavirskih, violinskih in koncertov za druge instrumente, da o simfonijah, sonatah, arijah in ma{ah ne govorimo. V Mozartovem `ivljenju sta {e posebej pomembni dve avstrijski mesti – Salzburg kot rojstno mesto in Dunaj, kjer je mojster `ivel do konca svojega kratkega `ivljenja; umrl je star 35 let. Salzburg, ki je letos razgla{en za mesto kulture, je prepleten s kraji, ki hranijo spomin na Mozarta – Mozartova rojstna hi{a, Mozartov trg z njegovim spomenikom. Poleg tega so tu {e trg z vodnjakom in rezidenco, stari trg, mestna hi{a, trgovska ulica Getreidegasse z univerzo, univerzitetna cerkev, katedrala, trdnjava Hohensalzburg, od koder je prekrasen pogled na panoramo mesta, de`elno gledali{~e, Mozarteum, dvorec Mirabell … V po~astitev spomina na slavnega me{~ana v Mozartovem rojstnem mestu Salzburg vsako leto pripra- vijo glasbeni festival. Dunaj {e do danes v mestnem sredi{~u ohranja Mozartovo bivali{~e Figarohaus. Tukaj je {e dvorec Hofburg, kjer je Mozart pogosto nastopal, stolnica Sv. [tefana, kjer se je poro~il s Constanzo Weber, Mozartov spomenik v Burggartnu, Michaelerkirche, kjer je nekaj dni po njegovi smrti potekala ma{a, pokopali{~e St. Marx, kjer so Mozarta pokopali … Na Dunaju se lahko udele`ite tudi koncerta v Hofburgu, kjer Hofburgorchester igra njegova dela. Letos je torej pravi ~as, da se odpravite na izlet v Salzburg in/ali na Dunaj. Glede na {tevilne povezave med Ljubljano in Salzburgom, Ljubljano in Dunajem ter Salzburgom in Dunajem ali obratno, verja- memo, da organizacija takega izleta ne bo prevelik zalogaj. Pri potovanju v Salzburg imate na voljo vsak dan {tiri neposredne povezave: odhod Ljubljana ob 10.10, prihod Salzburg ob 14.55 – vlak EC 212; odhod Ljubljana ob 12.05, prihod Salzburg ob 16.48 – vlak EC 314; odhod Ljubljana ob 16.00, prihod Salzburg ob 20.48 – vlak IC 210 ter odhod Ljubljana ob 23.42, prihod Salzburg ob 4.10 – vlak MV 296 odhod Salzburg ob 1.38, prihod Ljubljana ob 6.05 – vlak MV 297; odhod Salzburg ob 9.04, prihod Ljubljana ob 13.53 – vlak IC 211; odhod Salzburg ob 13.04, prihod Ljubljana ob 17.42 – vlak EC 213 ter odhod Salzburg ob 17.13, prihod Ljubljana ob 21.42 – vlak EC 315 Pri potovanju na Dunaj pa imate na voljo tri vsakodnevne povezave (dve sicer z vmesnim prestopanjem, ena pa je neposred- na povezava): odhod Ljubljana ob 8.30, prihod Maribor ob 10.17 – vlak ICS 14, prestop, odhod Maribor ob 10.20, prihod Dunaj ob 14.02 – vlak EC 158; odhod Ljubljana ob 12.45, prihod Maribor ob 15.08 – vlak 506, prestop, odhod Maribor ob 16.21, prihod Dunaj ob 20.02 – vlak EC 156 ter odhod Ljubljana ob 15.50, prihod Dunaj ob 22.02 – vlak EC 150 odhod Dunaj ob 5.57, prihod Maribor ob 9.38 – vlak EC 157, prestop, odhod Maribor ob 10.20, prihod Zidani Most ob 11.47 – vlak 2803, prestop, odhod Zidani Most ob 11.55, prihod Ljubljana ob 13.03 – vlak 2260; odhod Dunaj ob 7.57, prihod Ljubljana ob 14.10 – vlak EC 151 ter odhod Dunaj ob 15.57, prihod Maribor ob 19.47 – vlak EC 159, prestop, odhod Maribor ob 19.50, prihod Ljubljana ob 21.38 – vlak ICS 23 Ne{teto cenovnih ugodnosti pri potovanjih v Avstrijo lahko samo {e utrdi pravilnost odlo~itve. Pri povratnem potovanju v Salzburg ali na Dunaj lahko izbirate med ponudbo City Star International (za posa- mezne potnike in majhne skupine), ponudbo s posebnim 50-odstot- nim popustom (za potovanja skupin desetih oseb in ve~) in vozovnico SparSchiene, ki je najnovej{a cenovna uspe{nica za posameznike, ki se odlo~ijo za obisk Dunaja. Z vozovnico City Star International bo za povratno potovanje posa- meznik pri potovanju v Salzburg pla~al 11.263 tolarjev; ~e skupaj potuje pet oseb, je cena bistveno ni`ja – le 6.758 tolarjev na osebo. Pri potovanju na Dunaj bo ena oseba pla~ala 13.420 tolarjev, ~e potuje skupaj pet oseb, pa je cena na osebo le 8.052 tolarjev. Ponudba City Star je {e posebej primerna za potovanje dru`in, saj otroci v starosti od 6 let do 15 let v spremstvu star{ev ali starih star{ev po tej ponudbi potujejo brezpla~no, otroci v starosti do 6 let pa potujejo brezpla~no, ne glede na to, s kom potujejo. Za potovanja skupin 10 oseb in ve~ lahko izrabite posebni 50-odstotni popust, kjer boste pri potovanju v Salzburg pla~ali 9.364 tolarjev na osebo, pri potovanju na Dunaj pa 13.564 tolarjev na osebo. Otroci v starosti od 6 do 15 let imajo kar 75 odstotkov popusta, mlaj{i od 6 let pa potujejo brezpla~no. ^e `elite obiskati samo Dunaj, pa lahko kupite vozovnico SparSchiene za 6.950 tolarjev za potovanje v eno smer ozi- roma 13.899 tolarjev za povratno potovanje. Podrobnej{e informacije o voznem redu vlakov in cenah vozovnic dobite na svoji `elezni{ki postaji, pri poobla{~enih prodajalcih, na telefonski {tevilki 01 29 13 391, na spletni strani Slovenskih `eleznic www.slo-zeleznice.si in po e-po{ti potnik.info@slo-zeleznice.si. Salzburg, ki je letos razgla{en za mesto kulture, je prepleten s kraji, ki hranijo spomin na Mozarta. 8 Potniški promet Ana Tu{ar »Tretji `elezni{ki paket«, ki ga je sprejel parlament Evropske unije aprila lani, med drugim predvideva odprtje nacionalnih `elezni{kih trgov za potni{ki promet prek meja leta 2008. Najpozneje leta 2012 naj bi bil nacionalni transport popolno- ma liberaliziran. Soo~anje z mo~no konkurenco je torej nov izziv za vodstva `eleznic v vsej Evropski uniji. Vsi se zavedamo, da je lokal- ni promet nepogre{ljiva javna dobrina dru`be in da mora biti zagotovljen tudi na liberalizi- ranem trgu. Ne glede na to pa mora biti na~rtovanje razvoja prometa dolgoro~no in mora obenem upo{tevati ~edalje ve~je zahteve po za{~iti okolja. Avstrija kot predsedujo~a v EU v tem polletju `eli svojo vlogo poudariti tudi na transportnem trgu, in tako so Avstrijske `elez- nice od 17. do 18. februarja organizirale sestanek z naslo- vom 1. evropsko sre~anje lokal- nega prometa. Nanj so pova- bile predstavnike `elezni{kih uprav ~lanic EU ter [vice, kot predstavnice s skoraj »idealno« organiziranim `elezni{kim pro- metom. Povabilu so se poleg predstavnikov `eleznice gosti- teljice odzvali predstavniki CIE, DSB, DB, VR, MAV, LG, PKP, CP, ZSSK, S@, SNCB, SNCF ter pod- jetja PostAuto iz [vice. V prvem delu sre~anja je Wilhelmine Goldmann, ki sicer vodi lokalni potni{ki promet ÖBB, predstavila bistvene zna- ~ilnosti lokalnega `elezni{ke- ga prometa v Avstriji. Iz njene predstavitve je bilo o~itno, da se v Avstriji dr`ava zave- da pomena razvijanja javnega prometa in da zato na svoja ple~a prevzema tudi ustrezno breme finan~ne odgovornosti. V prihodkih lokalnega prometa ÖBB imajo tako tarifni prihod- ki (prihodki na podlagi proda- nih vozovnic) skoraj zanemar- ljiv dele`, to je 17 odstotkov. Ve~ kot 60 odstotkov prihod- ka pomeni subvencioniranje prometa kot javne dobrine, pomembne dele`e pa imajo tudi druge transportne pogod- be in kompenzacije. ^eprav je avstrijska javnost precej naklo- njena uporabi javnega prevoza, pa se kljub temu nekako ne more »posloviti« od uporabe avtomobila. V anketi, ki so jo izvedli marca 2005, namre~ kar 84 odstotkov vpra{anih ni bilo naklonjenih temu, da bi osebni avto postal v dnevni migraci- ji manj pomemben dejavnik, kakor je danes. Prav zaradi slednjega ÖBB menijo, da je v javnosti krepitev ugodne podo- be javnega prometa eden od najbolj nujnih korakov pri nje- govem izbolj{evanju. Ni~ seveda ni brezpla~no in enostavno, kar jasno ka`ejo nem{ke izku{nje. DB se usmer- jajo v izbolj{anje konkuren~no- sti in dvig zadovoljstva potni- kov. Da bi to dosegli, razvijajo pestro paleto storitev, dvigajo kakovost ter pozorno sprem- ljajo stro{ke in produktivnost. V zadnjih letih so tako mo~no izbolj{ali vozni park (leta 2000 je bila povpre~na starost vozil DB Regio 20,2 leta, leta 2005 pa le {e 16,1 leta) ter dvigni- li hitrosti. Da bi dosegli ~im bolj{o izkori{~enost vozil zunaj konic, tudi v lokalnem prometu razvijajo ugodne ponudbe po pav{alni ceni. Kot predstavnik novih ~lanic EU je direktor potni{kega prome- ta Mad`arskih `eleznic Miklos Devecz predstavil svoje izku- {nje, ki so, resnici na ljubo, precej podobne na{im. Zadnjih 15 let na Mad`arskem je za `eleznico obdobje izgubljenih prilo`nosti – dr`ava je veliko vlagala v razvoj cestne infra- strukture in skoraj pozabila na `eleznico. V razpravi, ki je sledila predsta- vitvam, so udele`enci poudarili nekaj najpomembnej{ih pogo- jev, ki bi morali biti izpolnje- ni pred popolno liberalizacijo trga. Tu gre predvsem za har- monizacijo transportnega trga (da bo mogo~e izvajati storitve ~ez meje, za kar bo poskrbe- la ustrezna zakonodaja), nad- zorovano konkurenco (ki naj prepre~i divjo privatizacijo, ki lahko skupnosti povzro~i dol- goro~ne negativne posledice – konkreten primer za to je Velika Britanija, ki so jo nekateri ozna~ili kot primer popolnega poloma v ̀ elezni{kem prevozu), dolgoro~no transportno poli- tiko ter ve~je razumevanje in podporo `eleznicam Vzhodne Evrope, ~e naj bi te {le v korak z razvojem. Jasno oblikovane pogodbe med `elezni{kimi podjetji in dr`avo so obenem prvi pogoj za ustrezen razvoj prometa. Med pomembnimi dejavniki za razvoj `elezni{kega prometa je bila omenjena tudi potreba po spremembi poslovne kultu- re in miselnosti ter motivaciji vseh zaposlenih, ki so v dr`avni slu`bah pogosto »uspavani«. Predstavniki nekaterih `eleznic so se dotaknili tudi vloge sin- dikatov, ki marsikdaj v skrbi za za{~ito delavcev tem dolgo- ro~no delajo medvedjo uslugo. Nujno se je pa~ treba soo~iti z realnostjo, da bodo naro~niki - dr`ava, lokalne skupnosti itd. - sklepali pogodbe o opravlja- nju storitev javnega prevoza z najugodnej{imi izvajalci. In ~e bodo to zasebna avtobusna ali `elezni{ka prevozna podjetja, bodo »dr`avne« `eleznice in s tem njihovi delavci izgubili posel. Priprava na konkurenco v nobeni dr`avi ne bo enostavna in ~e se primerjamo z videnim in sli{anim na tem sre~anju, je tudi pri nas skrajni ~as, da o tem za~nemo resno razmi{ljati – na vseh ravneh. Evropski lokalni potni{ki promet Soo~anje z mo~no konkurenco je nov izziv za vodstva `eleznic v vsej Evropski uniji. Vsi se zavedamo, da je lokalni promet nepogre{ljiva javna dobrina dru`be in da mora biti zagotovljen tudi na liberaliziranem trgu. »Tretji `elezni{ki paket«, ki ga je sprejel parlament Evropske unije aprila lani, med drugim predvideva odprtje nacionalnih `elezni{kih trgov za potni{ki promet prek meja leta 2008. Najpozneje leta 2012 naj bi bil nacionalni transport popolnoma liberaliziran. 9 Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 Tovorni promet Marko Tancar S@ Express Rekordni prevozi malih po{iljk Ime S@ Express `e kar nekaj let pomeni prevoz malih po{iljk Slovenskih `eleznic. Priznati pa je treba, da si zaradi nejasne vizije in tehnolo{ke zastarelosti S@ Express dolga leta ni zmogel odrezati spodobnega kosa tr`ne poga~e. Jeseni 2004 pa se je pre- oblikoval na novih temeljih. Podatki o prepeljanih po{iljkah po prvem celotnem letu poslo- vanja po novem ka`ejo, da je {lo za korak v pravo smer, dobri poslovni rezultati pa se nadaljuje- jo tudi letos. Po besedah vodje slu`be za pre- voz malih po{iljk Jo`eta @upanca so lani prepeljali 30.033 ton malih po{iljk, kar je za dobrih 2.800 ton oziroma {est odstotkov ve~ kakor leto prej. »Leto 2004 pa smo pre- segli tudi na dohodkovni strani, za sedem odstotkov.« Na bolj{e rezultate sta vplivala zlasti zadnja meseca leta. Novembra so pre- peljali kar za 30 odstotkov ve~ po{iljk kakor predlani, decembra pa so rezultate presegli za 27 odstotkov. »Ti dose`ki ka`ejo, da so spremembe, ki smo jih za~eli uvajati septembra 2004, kon~no pokazale rezultate,« je zadovo- ljen @upanc. Razlog za dobro poslovanje S@ Expressa gre iskati v njegovi povezavi s tovornim prometom Slovenskih `eleznic. Logisti~ni centri so optimalno geografsko razporejeni po vsej dr`avi – so v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici in v Novem mestu. Vseh pet logisti~nih centrov je nepo- sredno povezanih z `elezni{ko infrastrukturo, kjer prevoz poteka dan in no~. Kljub zmanj{anju {tevila zbirnih in logisti~nih cen- trov z enajstih na pet in zmanj{- anju {tevila zaposlenih s 158 na 119 se storitve {irijo, tudi z upo- rabo sodobnega informacijskega sistema. Danes S@ Express ponuja prevoz malih po{iljk po Sloveniji od vrat do vrat v roku 24 ur, prevoz med kraji v bli`ini logisti~- nih centrov ter vagonske prevoze ve~jih tovorov med logisti~nimi centri, prav tako v 24 urah. Lansko dobro poslovanje S@ Expressa se je nadaljevalo tudi v prvih dveh leto{njih mesecih. Januarski prihodki so kar za 20 odstotkov vi{ji kot januarja lani, za 14 odstotkov pa je bil pre- se`en tudi na~rt za ta mesec. Pri tem pa je treba poudariti, da skupne prihodke zni`ujejo le v primerjavi z letom 2005 40- odstotni prihodki iz drugih dejav- nosti (skladi{~enje blaga). Vzrok za slabo doseganje na~rtov na tem podro~ju gre iskati v nepri- merni organiziranosti segmenta malih po{iljk in Sekcije za tovorni promet Ljubljana. Kar 99 tovrst- nih prihodkov je namre~ dose`e- nih v skladi{~u Ljubljana Moste na Kajuhovi 51, ki ga upravlja omenjena sekcija. Poleg prihod- kov so se pove~ale tudi koli~ine S@ Express se je jeseni 2004 preoblikoval na novih temeljih. Podatki o prepeljanih po{iljkah po prvem celotnem letu poslovanja po novem ka`ejo, da je {lo za korak v pravo smer, dobri poslovni rezultati pa se nadaljujejo tudi letos. 10 prepeljanega tovora. Januarja je bilo prepeljanih 2.318 ton malih po{iljk, od tega 70 ton v med- narodnem prometu. S tem je bil na~rt prese`en za 12 odstotkov, lanski januarski dose`ki pa za kar 16 odstotkov. Med 1. in 22. februarjem pa je bilo prepeljanih 2.278 ton malih po{iljk, kar za 46 odstotkov ve~ kot v istem lanskem obdobju. Po obdobju osredoto~anja na notranji promet so v S@ Expressu ve~ pozornosti za~eli namenjati mednarodnim povezavam. Letos so {tevilo povezav s Hrva{ko pove~ali z ene na teden na eno na dan, Slovenijo pa od februarja vsak dan povezujejo tudi s Srbijo in ^rno goro. Novosti pa se obe- tajo tudi pri voznem parku S@ Expressa. Objavljena sta bila `e javna razpisa za nakup {est vozil – kombijev in tovornjakov z dvi- `nimi klan~inami za prevoz malih po{iljk. Tem se bodo pridru`ili {e trije vili~arji z nosilnostjo 1,8 tone ter {tirje vili~arji in tovornjak za `elezni{ki avtoprevoz. Skupna vrednost nove mehanizacije je okrog 105 milijonov tolarjev, nova vozila pa bodo dobavljena predvidoma konec maja. Pomemben dele` pri doseganju odmevnosti S@ Expressa pa pri- na{a tudi sodelovanje na razli~- nih strokovnih prireditvah. Zelo odmevna je bila predstavitev S@ Expressa na konferenci Logi- stik v za~etku februarja. »Odziv udele`encev ob obisku na{e- ga razstavnega prostora je bil izredno dober, in sklenili smo `e prve pogodbe o prevozih malih po{iljk,« pravi Jo`e @upanc. Na~rtov in prilo`nosti pri pre- vozu malih po{iljk torej nikakor ne manjka. Kot ka`ejo zadnji poslovni rezultati, je S@ Express na pravi poti. Nova cestna vozila in informacijski sistem, ki bo `e v kratkem uporabnikom omogo~il sprotno spremljanje vseh poda- tkov o naro~ilih in gibanju po{iljk v notranjem in mednarodnem prometu, pa bodo dali podlago, na kateri se bodo prevozi malih po{iljk lahko {e razvijali. Tovorni promet Januarja in februarja kljub hudi zimi ve~ tovora kakor lani Januarja so tovorni vlaki Slo- venskih `eleznic prepeljali 1,32 milijona ton tovora in opravili 269 milijonov netotonskih kilo- metrov. S tem so bili primerljivi lanski rezultati pri koli~ini tovo- ra prese`eni za 6,2 odstotka, pri netotonskih kilometrih pa za 8,2 odstotka. Dobri rezultati se nadaljujejo tudi februarja. V prvih dveh ted- nih je bilo prepeljanih 682.000 ton tovora in opravljenih 140 milijonov netotonskih kilome- trov. V primerjavi z lanskim februarjem je bilo tovora za 9 odstotkov ve~, tovorni vlaki pa so opravili za 11 odstotkov ve~ netotonskih kilometrov. S temi rezultati so na{i tovorni vlaki lanske dose`ke presegli pri koli~ini tovora za obseg prevo- zov 3,7 dni in pri netotonskih kilometrih kar za 4,5-dnevni obseg dela. [e posebej veliko je bilo pove- ~anje tovora na progi iz Kopra proti notranjosti. Januarja je iz Kopra odpeljalo kar za dobrih 10 odstotkov ve~ vlakov kakor lani, za skoraj 2 odstotka je v primerjavi z lanskim januarjem ve~je tudi {tevilo vagonov na vlak. Omenjeni pozitivni rezulta- ti so {e toliko pomembnej{i, ker smo jih Slovenske `eleznice dosegle v izjemno negativnih vremenskih razmerah. Zlasti to velja za progo med Koprom in Diva~o, ki je ena od najbolj obremenjenih `elezni{kih arte- rij v Sloveniji. Debela sne`na odeja je pokrila tudi Kras in del Primorske vse do ^rnega Kala. Samo na tej progi je bilo med 12. oktobrom in 14. februar- jem 13 zlomov tirnic, ki jih je bilo treba takoj sanirati, zaradi `leda pa so zamrzovale celo kretnice v Kopru. Kljub tem te`avam vlaki niso stali, tem- ve~, kot omenjeno, prepeljali ve~ tovora kot lani. Kljub izredno slabim vremenskim razmeram so na{i tovorni vlaki prepeljali ve~ tovora. Ena poglavitnih prednosti S@ Expressa je neposredna povezava z `elezni{ko infrastrukturo, kjer prevoz poteka 24 ur na dan. 11 Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 Infrastruktura Marko Tancar Huda zima ovirala promet tudi v Primorju Proga Diva~a-(Pre{nica)-Koper je verjetno ena najbolj obremenje- nih slovenskih `elezni{kih arterij na omre`ju Republike Slovenije. Odsek proge Diva~a-Pre{nica- (Pulj) je bil zgrajen leta 1876, proga Pre{nica-Koper pa 1967. Kljub skoraj stoletnemu razmiku v gradnji pa sta si oba odseka po geometrijskih lastnostih zelo podobna. Vzdol`ni nakloni so zelo veliki pa tudi ostre krivine si sledijo ena za drugo. Izjemne so tudi vi{inske lastnosti proge, ki mora na dol`ini 28 kilometrov premagati 490 metrov vi{inske razlike, kar pomeni 17,5 promila povpre~nega naklona, na odse- ku Pre{nica-Ri`ana pa povpre~- ni nakloni presegajo 20 promi- lov. @e tako te`avnim temeljnim lastnostim proge in utrujenosti materiala ob izrednih obreme- nitvah pa se je letos pridru`ila {e zelo dolga in hladna zima. »Leto{nja zima je bila izjemna tako glede dol`ine in nizkih tem- peratur, kot tudi glede zasne`e- nosti,« pove {ef Sekcije za vzdr- `evanje prog Postojna, Igor Ba{a. »Debela sne`na odeja je pokrila tudi Kras in del Primorske vse do ^rnega Kala, kar je od vzdr`evalcev prog zahtevalo dodatne napore za vzdr`evanje ~im bolj normalne prevoznosti prog.« Ker so `e pred za~etkom zime vedeli, da je {tevilo delavcev pre- majhno za zagotavljanje nepre- kinjene zimske slu`be, so v sode- lovanju z vodenjem prometa pri- pravili realen operativni na~rt, kjer so opredelili njihove pred- nostne naloge in dolo~ili promet- ni re`im v ~asu sne`enja. Progo so razdelili na dva operativna dela. Na delu med Ljubljano in Prestrankom so se dogovorili za opravljanje zimske slu`be le v dnevnem ~asu z vo`njo vlakov pono~i le v premo. Za del proge med Pivko in Koprom pa je bila predvidena zasedba postaj Pivka, Diva~a in Hrpelje Kozina tudi pono~i. Te tri postaje so bistve- ne za nemoteno odvijanje pro- meta pozimi, saj so potrebne odklonske vo`nje, grelne naprave na kretnicah pa zaradi burje in nanosov snega delujejo le ome- jeno in je vsako kretnico treba ro~no o~istiti, da se sploh da prestaviti. In omenjene natan~ne pripra- ve so bile v leto{nji zimi res potrebne. V ~asu med 12. okto- brom in 14. februarjem je bilo na obmo~ju SVP Postojna, brez proge Diva~a-Koper, 14 zlomov tirnic, na omenjeni progi pa 13, kar jasno govori o utrujenosti materiala, ki ga je hud mraz {e dodatno obremenil. Zaradi nizkih temperatur so bile pogoste tudi te`ave s prestavljanjem kretnic, ki so jih povzro~ali debela sne- `na odeja in nizke temperature z burjo. Zaradi omenjenih te`av je bilo vzdr`evalno osebje izjemno obremenjeno, {e posebej tisti, ki so morali delati na kretnicah pono~i. Na odseku proge Pivka-Diva~a ter Pivka-Ilirska Bistrica – dr`avna meja je bilo tudi ogromno dela pri vzdr`evanju svetlega profila proge, saj je bilo treba iz predo- rov stalno odstranjevati led. To je bilo {e posebej pomembno, ker iz Luke Koper vsak dan prepelje- mo na stotine avtomobilov, ki bi jih lahko ledene sve~e ali ledeni stebri po{kodovali. Delo je zaradi prepiha in nizkih temperatur zelo te`ko. Nekaj manj{ih te`av se je poja- vilo le na progi Diva~a-Koper, ker postaja Hrpelje Kozina nima elektri~nih grelnih naprav na kretnicah, plinske pa zaradi burje uga{ajo. Gretja kretnic tudi ni na postajah Hrastovlje in Ri`ana ter seveda Koper. Zato so nekaj- krat, ko so zaradi `ledu kretnice zamrznile, in se niso dale prestav- ljati, nastale manj{e ovire, vendar vlaki zaradi njih niso stali. Poleg vseh na{tetih in drugih neomenjenih del so delavci SVP Postojna veliko pozornosti namenili tudi ~i{~enju peronov in dostopnih poti za uporabnike `elezni{kih storitev. Prav tako kot kolegi po drugih sekcijah so delo morali opraviti v ~im kraj{em ~asu in v te`kih vremenskih razmerah. Prav progovzdr`evalnemu osebju po vsej Sloveniji gre zahvala, da so vlaki kljub rekordni zimi vozili s kar najmanj ovirami in upravi~ili svoj sloves najzanesljivej{ega pre- Prav progovzdr`evalnemu osebju po vsej Sloveniji gre zahvala, da so vlaki kljub rekordni zimi vozili s kar najmanj ovirami in upravi~ili svoj sloves najzanesljivej{ega prevoznega na~ina. 12 Aktualno Marko Tancar Bohinjska proga praznuje Bohinjska proga je zaradi raz- nolikosti pokrajine res izjemna med alpskimi transverzalami. Proga med Jesenicami in Novo Gorico ter Trstom je kon~ni odsek 717 kilometrov dolge proge med ^e{ko in Trstom, imenovane Transalpina. Sredi julija bo minilo natanko sto let, odkar je po bohinjski progi uradno stekel ̀ elezni{ki promet. Ob tej ~astitljivi obletnici bo 15. julija v Novi Gorici organizirana proslava, ki se ji bodo pridru`ile prireditve ob vsej progi. » Loka lne s kupnos t i med Jesenicami in Novo Gorico `e ve~ let opozarjajo na nujnost o`ivitve proge, ki je ena od najbolj privla~nih v Evropi, prvi pogovori o organizaciji sloves- nosti pa so se za~eli lani,« pravi {ef slu`be za notranji potni- {ki promet Gorazd Hartner. Pobudo za organizacijo sloves- nosti so prevzele ob~ine Bled, Bohinj, Tolmin in Nova Gorica ter Dru{tvo za ohranitev bohinj- ske proge. ^etrtega oktobra lani so se v Novi Gorici sestali vsi `upani od Jesenic do Nove Gorice in predstavniki na{ega podjetja. Po dolo~itvi datuma slovesnosti so imenovali {e ~ast- ni organizacijski odbor. Njegovo predsedovanje je sprejel pred- sednik vlade Janez Jan{a, ki bo tudi slavnostni govornik na julijski slovesnosti. Na zadnji seji ~astnega organizacijskega odbora je bil imenovan {e koor- dinacijski odbor, ki bo skrbel za usklajevanje vseh dejavnosti, njegovo vodenje pa je prevzel Gorazd Hartner. To je svojevrst- no priznanje Slovenskim `elez- nicam, ki bodo v rokah dr`ale niti celotnega projekta. In teh res ni malo. Poleg osrednje slovesnosti, ki bo 15. julija ob 18. uri na prosto- ru pred novogori{ko `elezni{ko postajo, se bo zvrstilo {e ve~ manj{ih slovesnosti na posta- jah vzdol` bohinjske proge. Povezoval jih bo muzejski vlak, ki se bo z Jesenic odpravil proti Novi Gorici. Predvidene so kraj- {e slovesnosti na Jesenicah, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Podbrdu in verjetno tudi v Kanalu. In kar je {e pomemb- nej{e – proslavam se bodo pri- dru`ila tudi konkretna prizade- vanja ob~in in na{ega podjetja, da se bohinjski progi povrne vsaj del~ek nekdanjega slove- sa. V sodelovanju z `elezni- {ko agencijo bodo obnovljene `elezni{ke postaje ob progi, nekatere `e do slovesnosti, druge pa verjetno po sprejemu posebnega poro{tvenega zako- na za potrebna sredstva. Ob~ine ob progi pa bodo tudi same storile precej za uredi- tev postaj in njihove okolice. Na Bledu bodo uredili pe{pot do jezera in postajo opremi- li z ozna~evalnimi tablami ter tudi druga~e pomagali urediti okolico te slikovite postaje, saj je za blejsko ob~ino obletnica proge osrednji turisti~ni dogo- dek sezone. Bohinjska ob~ina bo asfaltirala cesto, ki vodi do postaje v Bohinjski Bistrici, na- ~rtujejo pa tudi postavitev dveh postajali{~ za avtobus blizu postaje ter odprtje spominske- ga parka ob postaji, v spo- min na gradnjo predora, ki je najdalj{i v Sloveniji. Tolminska ob~ina bo asfaltirala nakladalni klan~ini za avtovlak v Podbrdu in Mostu na So~i, z javnimi deli pa bodo o~istili pas ob progi in uredili tudi okolico postaj. V ~asu tiska Nove proge pa {e potekajo pogovori o vlogi dru- gih ob~in. Vseh na~rtovanih novosti in pri- reditev, ki bodo ponekod pote- kale kar vse leto, ne moremo na{teti. Naj omenimo le {e izid knjige Skrivnost bohinjskega predora, ki bo v monograf- ski obliki dostojno zaokro`ila praznovanje stotega rojstnega dne bohinjske proge. Vsekakor pa gre pri vseh dejavnostih, ki `e potekajo, ne le za enkratno praznovanje, ki je kmalu poza- bljeno. Precej pomembnej{a je vzpostavitev tesnej{ega sode- lovanja s {tevilnimi lokalnimi skupnostmi ob progi in v nje- nem zaledju ter s ponudniki turisti~nih storitev, ki jim lahko Slovenske `eleznice ponudimo marsikaj. Zapi{emo torej lahko, da stoletnica bohinjske proge zdru`uje zgodovino, turizem in razvoj. Stoletnica bohinjske proge bo zdru`ila zgodovino, turizem in razvoj, praznovanje pa bo vrhunec do`ivelo s slovesnostjo, ki bo 15. julija v Novi Gorici. Muzejski vlak bo po bohinjski progi popeljal 350 gostov iz Slovenije, Avstrije in Italije. 14 Iz tujine Marko Tancar Aktualno CER se {iri Na gene ra ln i s kup{~ in i Skupnosti evropskih `eleznic in infrastrukturnih podjetij (CER) so se tej organizaciji pridru`ila {e tri podjetja, s ~imer se je {tevilo ~lanic CER-a pove~alo na 53. Nove ~lanice so RFYROM (makedonske `eleznice), Rail Polska Sp. z.o.o. (prevoznik tovora na Poljskem) in prevoznik tovora ZRt. z Mad`arske. Na generalni skup{~ini so ~lanice CER-a tudi podalj{ale mandat izvr{nemu direktorju Johannesu Ludewigu, ki CER vodi od leta 2002. Njegov mandat se je podalj{al z leta 2007 do leta 2010, generalna skup{~ina pa je odlo~itev sprejela enoglasno in s tem dala priznanje Ludewigovemu delu pri promoviranju interesov `elezni{kega transporta v Evropi. Ludewig je po potrditv i podalj{anja mandata povedal, da so pred `eleznicami {tevilni izzivi. »V ~asu zategovanja e v r o p s k i h i n d r ` a v n i h prora~unskih vre~ bodo te`ave s financiranjem `elezni{ke infrastrukture postale {e bolj bistvene kot do zdaj. Temu izzivu bo nujno treba prilagoditi direktivo o evrovinjeti,« je povedal in poudaril, da je to le ena od nalog, ki so letos pred evropskimi `elezni{kimi podjetji. Johannes Ludewig je tudi pozdravil nove tri ~lanice. Poveda l j e , da j e ze lo zadovoljen, ker raz{irjena struktura ~lanic CER-a odseva {irjenje Evrope in integracijo celine. »@eleznice v Srednji in Vzhodni Evropi zaradi pomanjkljivega financiranja javnih potni{kih stor itev in zaradi izredno visokih uporabnin poslujejo v zelo te`kem okolju,« je poudaril. Te te`ave bo po njegovih besedah CER sku{al razre{iti tudi v Bruslju, z glasom enotne `elezni{ke skupnosti. Voest Alpine je eden od na{ih najpomembnej{ih poslovnih partnerjev v tovornem prometu. Prevozi `elezove rude in premo- ga za tega avstrijskega jeklarske- ga velikana sestavljajo kar dobro polovico na{ega lu{kega tranzi- ta in ve~ kakor deset odstotkov celotne koli~ine tovora. Obenem pa je Voest Alpine vodilni evrop- ski proizvajalec tirnic. Konec januarja so v avstrijskem Donawitzu zagnali novo valjar- no tirnic, ki je po navedbah predstavnikov Voest Alpine naj- sodobnej{a na svetu. Z investici- jo, vredno 66 milijonov evrov, so nadomestili nekdanjo valjarno, ki je delovala vse od leta 1954. Stara valjarna se lahko pohvali z zavidljivimi rezultati – v njej so izdelali 11 milijonov ton valjanih izdelkov in okrog 8 milijonov ton tirnic. Priprave na novo lini- jo so se za~ele `e leta 1990 z vlaganji v novo opremo stare valjarne, ki so postavila temelj za popolno prenovo. Cilj prenove ni bila le posodobi- tev z najsodobnej{o tehnologi- jo, temve~ oblikovanje sistema, ki ga bo {e desetletja mogo~e nadgrajevati z novej{imi re{it- vami. Elementi nove valjarne so bili sestavljeni avgusta lani, prvi preskusi pa so se za~eli okto- bra. Razstavljene elemente so v tovarno pripeljali novembra in jih takoj za~eli montirati. Stara linija je prenehala delovati 25. novembra, v ~asu do za~etka januarja pa je monta`a novih strojev potekala 24 ur na dan, tudi med bo`i~nimi prazniki. Uvedba inovativne Ultra-Flexible Rolling tehnologije in robot- skega SCC sistema sta dva od dejavnikov, ki novo valjarno postavljajo med najsodobnej{e na svetu. Omenjena tehnologija bistveno skraj{uje ~as izdelave. Menjava valjev, ki je prej trajala ve~ ur, je sedaj opravljena le v okrog 15 minutah. To ob- ~utno pove~a produktivnost in izrabo celotnega proizvodnega procesa. Z novim na~inom dela je Voest Alpine postal prvi sve- tovni proizvajalec tirnic, ki lahko zagotavlja dejansko dostavo »just-in-time« tudi pri manj{ih naro~ilih. »Z rekordno hitrim zaprtjem stare valjarne in zagonom novega sistema smo stopili v novo obdobje izdelave tirnic,« je povedal predsednik uprave Hans Pfeiler in izrazil prepri~a- nje, da je Voest Alpine svetovno vodilno podjetje v svoji bran`i, ker je kupec zanje vedno na prvem mestu. Voest Alpine z novo valjarno 15 Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 SŽ so ljudje Milo{ Opre{nik Marko [u{tar Konkurence se ne bojim, ker smo strokovnjaki! Marko [u{tar, `elezni~ar ali elektri~ar? Pravzaprav oboje, recimo temu raje elektro`elezni~ar. @eleznica je v moje `ivljenje vstopila bolj po naklju~ju. Po kon~ani sred- nji elektro {oli se je bilo seveda treba zaposliti, in sestra je nekje izvedela, da v tedanjem Podjetju za elektrifikacijo prog potrebuje- jo elektri~arje. @e takoj naslednji dan sem se prijavil in v kratkem pristal v u~ilnici na Alja`evi na te- ~aju za stikalni~arje – mimogrede, stikalni~ar je tisti mo`, ki upravlja naprave v elektronapajalni postaji. Potem je sledil neizogibni voja{ki rok, nato pa se mi je ponudila pri- lo`nost, da prevzamem delovno mesto delovodje elektronapajal- ne postaje. Seveda sem sprejel z veseljem, saj je za ~lovekov razvoj dobrodo{el vsak izziv. Leta 1991 se je tedanji nadzornik elektrona- pajalnih postaj upokojil, zamenjal sem ga in na tem mestu ostal vse do danes. Medtem sem ob delu, leta 2002, dokon~al tudi vi{jo {olo za elektroenergetiko. Elektronapajalne postaje. To so nekak{ni nenavadni, nam pravzaprav povsem nevidni generatorji, ki lokomotive, in vse okrog njih, oskrbujejo z mo~jo. Elektri~no. Ja, lahko bi rekli tako. Petsto kilometrov elektrificiranih prog, kolikor jih imamo v Sloveniji, je razdeljenih na {tiri nadzorni{tva, na tem obmo~ju pa je razporeje- nih 17 elektronapajalnih postaj. Nadzorni{tvo, ki ga vodim, ima pet tak{nih postaj – Zalog, Vi~, Vi`marje, Kranj in @irovnica. Sicer pa so elektronapajalne postaje postavljene glede na zahtevnost elektrovleke na dolo~enem odse- ku proge. Zahtevnost merimo 16 SŽ so ljudje po {tevilu vlakov in po vzponu proge. Ve~ prepeljanih vlakov in ve~ji vzpon seveda pomenita ve~ potrebne energije in s tem bolj pogosto postavljene, ali pa mo~- nej{e elektronapajalne postaje. Najbolj zna~ilen primer za kom- binacijo obeh dejavnikov zahtev- nosti, se pravi boj med vlakom in klancem, je proga med Koprom in Diva~o. Nemalokrat pomeni te`avo pomanjkanje ljudi, recimo jim »kadri« – seveda v ope- rativi, ne v administraciji … V nadzorni{tvu nas je 31, poleg mene in dveh delovodij so vsi drugi stikalni~arji. Ta trenutek nas je torej dovolj. Prej{nja leta, vse do lani, smo ~utili velik primanjkljaj stikalni~arjev, v zadnjem letu pa se je to uredilo. Ker pa se nam v kratkem obeta nekaj upokojitev, se malce bojim, da se bomo spet zna{li na »stari poti«. Resda ob- ~asno prisko~ijo tudi fantje iz Pivke ali Logatca, ~emur pravimo »za- ~asna fluktuacija«, pa vendar … Resni~no rad pa bi pohvalil prav vse svoje sodelavce, saj niti eden med njimi nikoli ni odklonil dela v podalj{anem ~asu, kljub delu pono~i, ob sobotah, nedeljah, med prazniki. Se pravi: odnosi v kolektivu so dobri? Z eno besedo: ~udoviti, s fanti se odli~no razumemo. Razveseljivo je, da dobro sodelujemo tudi nav- zven, na primer z elektrodistribu- cijo in s prometno slu`bo. Prav tako zgledno je tudi sodelovanje med nadzorni{tvi elektronapajal- nih postaj in upravo Sekcije za energetiko. Treba si je izmenjavati nadomestne dele, izku{nje, stro- kovna mnenja … Marko [u{tar je {ef. Ja, {ef. Ampak kot o {efu o sebi ne bi rad govoril. Lahko pa na pod- lagi lastnih dolgoletnih, tak{nih in druga~nih, izku{enj povem, kak- {en naj bi, vsaj po mojem mnenju, dober {ef bil: preprost v vsem, v obna{anju, govorjenju in deja- njih. [ele tako postane dosto- pen in lahko ljudje brez kakr{ne koli zadrege pridejo do njega. Kar pa zadeva »{efovsko« avto- riteto: za za~etek mora biti {ef vsekakor odli~en strokovnjak na svojem podro~ju – to je temeljni pogoj, da ga bodo delavci cenili in spo{tovali. Obenem mora znati tudi poslu{ati in biti dojemljiv za predloge, ob pravem trenutku pa znati, kot dober {ahist, povle~i tisto pravo potezo. Temu idealu, ~e lahko tako re~em, se sku{am po svojih najbolj{ih mo~eh pribli- `evati, seveda pa nemalokrat tudi vstanem »na levo nogo«. Kak{en je va{ delovni dan? Takoj zjutraj pregledam poro~ila prej{njega dne in no~i, nato sledi pregled stanja naprav. ^e se poja- vijo kake pomanjkljivosti ali okva- re, jih poskusimo seveda ~im prej odpraviti – no, ni~ ne posku{amo, temve~ jih odpravimo –, sicer pa se dr`imo natanko opredeljenih na~rtov vzdr`evanja: z delovodje- ma se dogovorimo o delu za tisti dan in izdamo delovne nâloge, potem pa – odhod na dolo~en objekt. Skratka, med moje delo- vne naloge sodi organiziranje tur- nusne slu`be, odrejanje delovnih nalog, odprava in nadzor nad izrednimi dogodki, zagotavljanje varstva pri delu pred nevarnostmi elektri~nega toka in strogo upo- {tevanje vseh pravilnikov, denimo prometnega, organizacijskega … Ker pa brez papirne vojne na tem svetu kajpada ne gre, se vsak dan sre~ujem z izpolnjevanjem najraz- li~nej{ih dokumentov, tu so {e mese~ne analize in na~rti, enkrat na mesec pa se vsi nadzorniki za dva dni ho~e{ no~e{ spremenimo v ra~unovodje. Na va{em podro~ju se obe- tajo pomembne posodobit- ve. Res je, predvideno je daljinsko vodenje stabilnih naprav elektro vleke, kakor imenujemo elektro- napajalne postaje in stikala po progi. Takrat se bo korenito, zares korenito spremenila vsa organi- zacija. Delo v turnusih ne bo ve~ potrebno, saj bo vse delovanje daljinsko vodeno iz posameznih centrov. S tem bo vsekakor pri- {lo do zanesljivej{ega obratovanja naprav elektrovleke. Priprave na to `e potekajo. Sicer pa so zamet- ki tako organiziranega upravlja- nja naprav oziroma prometa `e v daljinskem vodenju elektronapa- jalnih postaj ^rnoti~e in Ri`ana, ki ju vodijo iz Pivke, prav tako pa tudi stikala na progi med Brezovico in Pivko. Kaj bi spremenili oziroma izbolj{ali, ~e bi bilo v va{i mo~i? Takole je: strokovno in osebno vsekakor podpiram vpeljavo daljin- skega vodenja stabilnih naprav elektrovleke, kljub temu pa bi morali v trenutnem polo`aju, ki bo br`kone trajal {e kar nekaj ~asa, bolje poskrbeti za stikalni- ~arje. ^lovek, ki 2100 ur na leto, podnevi in pono~i, sam pre`ivi na elektronapajalni postaji, si zaslu`i vsaj primerno delovno okolje. V to ni bilo nikoli vlo`enega ni~. Kak{no pa je delo stikalni- ~arja? Stresno? Delo je na prvi pogled preprosto, prav knji`ni~arsko, bi lahko dejali. Kolegi iz drugih strok jim pravijo »copatarji«, ker so med delom obuti v posebna varnostna obuva- la, ki pa, no ja, z varnostnega vidika ne pomenijo prav dosti. Stikalni~ar nadzoruje delovanje naprav, vodi eviden~no stanje porabe energije in podobno. V resnici pa je delo precej ve~ kakor to. Denimo, sredi no~i se nekje pretrga vozna `ica. Samodejno za~nejo delovati za{- ~itni mehanizmi in prekinejo stik z linijskim, glavnim stikalom. To se zgodi v desetinki, morda celo tiso~inki sekunde, vse pa spremlja mo~an pok, v~asih tako mo~an, da se v elektronapajalni postaji tresejo vrata in `venketajo stekla. Potres, ki pravzaprav ni potres! @e takoj v naslednjem trenutku za~nejo zvoniti telefoni: prometna slu`ba, druga slu`ba, tretja slu`ba, ~etrta slu`ba, v~asih tudi stroje- vodja, ki je nekje obti~al … itd. Kaj je, in zakaj ni »{troma«? Stikalni~ar mora po posebnih postopkih najti mesto okvare – ki je v~asih lahko tudi nekje na terenu –, tisti del omre`ja izklopiti in ga zavarovati, med tem pa obvestiti odgovorno slu`bo za odpravo okvare. Seveda pa mora vse to opraviti sam in v rekordnem ~asu, saj vsaka minu- ta pomeni za dragoceno minuto ustavljen `elezni{ki promet. Globalna sprostitev evrop- skega trga, se pravi konku- renca, se utegne dotakniti tudi va{ega podro~ja dela. Mi smo pravzaprav `e zdaj samo- upravljalci infrastrukture, in to moramo, seveda s {e bolj{im in kakovostnej{im delom, tudi ostati. Zanimivo, na na{e objekte ob~as- no prihajajo na obisk strokovnjaki od drugod, denimo iz elektro- gospodarstva, in vsi so si edini – dobro delamo! Pri tem seveda ne gre pozabiti, da so nekatere na{e naprave stare `e ~astitlji- vih {tirideset, celo petdeset let. Nadomestne dele zanje je te`ko ali celo nemogo~e dobiti, in v~asih je treba biti pravi ~arovnik, da odpravi{ kako okvaro. Upravi~eno pa menim, da je na{e vzdr`evanje naprav na zelo visoki ravni, kar navsezadnje, povsem statisti~no, dokazuje tudi minimalno {tevilo izrednih dogodkov na elektrona- pajalnih postajah. @e zelo dolgo se ni zgodilo, da bi `elezni{ki promet zastal zaradi napake ali okvare, ki bi ji »botrovali« pri nas. Torej, na kratko: konkurence se ne bojim! Prepri~an sem, da smo na svojem podro~ju strokovnjaki, zelo dobri strokovnjaki. Pa {e malce mimo stroke: Marko [u{tar in prosti ~as? Najprej moja obvezna »tedenska tabletka zdravja«! To je igranje badmintona, dvakrat na teden po dve uri. Priznati moram, da me je v zadnjih letih ta {port kar malce »zastrupil«. Na splo{no velja mnenje, da je badminton nekaj, kar zdolgo~aseno igra{ na pikniku s ta{~o ali staro mamo. Popolnoma zgre{eno. To je res garanje! Sicer pa me ob sobotah in nedeljah najdete na bli`njih in daljnih hribih, tudi v Italiji, denimo na Monta`u. Kadar le utegnem, spremljam na tekmo- vanjih sina in h~i, ki v kajaku divje veslata po divjih vodah. Da pa se tam ne bi po~util povsem nekoristnega, sem opravil tudi sodni{ki izpit. Ukvarjal sem se tudi z jamarstvom, obredli smo ve~ji del slovenskega Krasa, seve- da »od spodaj«, pod zemljo pa smo bili tudi v Ukrajini, na Kubi … Skratka, `e od malih nog sem si `elel postati poklicni potepuh! 17 Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 Reportaža Igor Kuralt Modelne `eleznice Sejem igra~ Nürnberg 2006 L e t o { n j i s e j e m i g r a ~ v Nürnbergu je kot vsako leto postregel z novostmi med pro- izvajalci modelnih `eleznic. Za marsikoga so to navadne igra~e, vendar ni tako. Gre za modele, izdelane po natan~no dolo~enih standardih in meri- lih. Pri tem je zelo pomembna uporaba materialov in natan- ~nost izdelave. ^eprav ta konji- ~ek ni ravno poceni, pa je prav gotovo eden izmed najlep{ih na svetu. Kot je v navadi, so bili tudi letos na sejmu navzo~i z novo- stmi vsi proizvajalci modelnih `eleznic, ki na tem podro~ju kaj pomenijo. Ker je Slovenija ~la- nica Evropske unije, pa nekateri `e uveljavljeni slovenski zastop- niki znanih tujih proizvajalcev modelnih `eleznic in doma~- ega Mehana pri nas ponuja- jo podobne cene kot v tujini in tudi izbira je ~edalje bolj pestra. Najstarej{i izdelovalec model- nih `eleznic Märklin je `e pred nekaj leti pod svoje okrilje pre- vzel podjetje Trix. Lani pa se je Märklin preoblikoval v holding, kar ga je {e bolj utrdilo med proizvajalci modelnih `eleznic. Veliko manj{ih podjetij, ki so v~asih na trgu nastopala samo- stojno, sedaj tr`i svoje izdelke pod blagovno znamko Märklin. Ker Trix deluje pod okriljem Märklina, sta imeli obe blago- vni znamki iste novosti v merilu 1:87 (H0). Predstavljeni so bili isti modeli v razli~nih velikostih: Z, N, H0 in 1. ^edalje ve~ji poudarek v vseh merilih v Märklinu dajejo kovin- skim modelom. Prav tako v vseh merilih pri parnih loko- motivah za pogon modelov v kotle vgrajujejo elektromotorje. Vsi Märklinovi modeli lokomo- tiv imajo tudi serijsko vgrajene digitalne dekoderje. Modeli v vi{jem cenovnem rangu pa so opremljeni z mfx dekoderji, ki zmorejo ponazoriti do petnajst razli~nih zvokov, posnetih na pravih lokomotivah. Prav tako imajo tudi modeli lokomotiv Trix serijsko vgrajene digitalne dekoderje sx. Pred leti je Märklin izdelal prvo parno lokomotivo na `ivo paro v merilu 1:32 (1), s tirno {irino 45 milimetrov. V tem merilu je letos pri Märklinu v ponudbi parna lokomotiva vrste S 3/6 v barvah Kraljevih bavarskih `eleznic (K.Bay.Sts.B.) v pravem pomenu besede, saj za pogon uporablja `ivo paro. Krmilimo jo lahko z daljinskim upravljalcem. Takoj za Märklinom pa se je zelo dobro odrezal Mehano iz Izole, ki vsako leto poskrbi za prese- ne~enja in je `e kar stalnica na tem sejmu. Predstavili so zani- mive popolnoma nove modele v merilu 1:87 (H0). [tevilne obstoje~e modele pa so pred- stavili v barvah {e nekaterih drugih `elezni{kih dru`b, kot so European Bulls, Rail4chem, NIAG, HHP, in Railion GM Opel. Vsi modeli bodo namenjeni za enosmerni ali izmeni~ni sistem Märklinov model parne lokomotive vrste S 3/6 v merilu 1:32 (1) v barvah Kraljevih Bavarskih `eleznic (K.Bay.Sts.B.), ki za pogon uporablja `ivo paro, upravlja pa se z daljin- skim vodenjem. Model potni{ke parne lokomotive z vle~nim tenderjem v merilu 1:87 (H0) P8 Kraljevih Pruskih `eleznic iz prvega `elezni{kega obdobja je letos ekskluzivni model Märklina in Trixa. Leto{nja novost je Mehanov model hitrega potni{kega vlaka ICE 3 v merilu 1:87 (H0). 18 vodenja. Oba sistema bosta v ve~ini primerov na voljo tudi z vgrajenimi LokSound deko- derji. Na za~etku poletja bo dobavljiv dolgo ~asa napo- vedani model dizel elektri~ne lokomotive Blue Tiger 2, ki bo tehni~no na novo zasnovan in naprodaj v treh barvnih raz- li~icah. Popolnoma nov model pa bo {estosna dizelelektri~na lokomotiva CLASS 51 SNCB. Na podlagi EuroSprinterja bodo naprodaj novi modeli v barvah {panskih `eleznic RENFE 252, Arco in Altaria. Rocu je po lanskih problemih in menjavi lastni{tva vendarle uspelo priti na sejem, vendar pod drugim imenom – Roco Mode l l e i s enbahn GmbH. Njihova predstavitev je bila skromna, vendar bo, po oblju- bah sode~, proizvodnja po~asi spet za`ivela. Piko je ponudil nove barvne kombinacije mode- lov lokomotiv in vagonov v hobi programu, ki so tudi cenovno zanimivi. Piko za leto ponuja tudi dizel lokomotivo Herkules ter parno tender lokomotivo DB 55 (G7,1). Fleischmann ~edalje ve~ svojih modelov opremlja z dekoderji za digitalni sistem vodenja. Ponujajo `e obstoje~e modele za AC izmeni~ne in DC enosmerne sisteme vodenja, vendar so postavljeni v druga `elezni{ka obdobja kakor do zdaj. LGB za letos napoveduje med novostmi v merilu G nekaj novih modelov. Pri nekaterih gre za `e znane modele, ven- dar v druga~nih barvnih razli~- icah. Novosti so predvsem pri ameri{kih modelih lokomotiv in vagonov. Od evropskih mode- lov naj omenim v lokomotive serijsko vgrajene dekoderje z dodatnimi funkcijami. Izdelovalec elektronike ESU iz Ulma, ki je bil pred pet- imi leti popolna neznanka v svetu modelnih `eleznic, se je na tem podro~ju zelo uvelja- vil. ESU je po zaslugi digi- talnega dekoderja LokSound, vgrajenega v Mehanov model lokomotive Modri Tiger, doba- vitelj vsem priznanim proiz- vajalcem modelnih `eleznic, kot so Märklin, Trix, Mehano, Fleischmann, LGB in Roco. Reportaža Najnovej{a digitalna centrala proizvajalca ESU podpira vse digitalne sisteme v svetu modelnih `eleznic. Pestra Mehano ponudba modela dizel-hidravli~ne lokomotive v merilu 1:87 (H0) VOSSLOH G 2000 {iroka kabina v barvah sedmih `elezni{kih dru`b. Mehanov model elektri~ne francoske dvosistemske lokomotive v barvah `elezni{ke dru`be FRET v merilu 1:87 (H0). Märklinov dizel motornik (Schienenbus) BR 798 v merilu 1:87 (H0), opremljen z najsodobnej{im elektronskim motorjem in zvo~nim dekoderjem. 19 Gostujo~e pero dr. Janez Novak Na izlet z vlakom Iz Ivan~ne Gorice ~ez Gradi{~e in Obolno v Vi{njo Goro Pogled na Sti~no Reportaža Dario Cortese Revija Slovenskih `eleznic februar 2006 ^eprav je med `elezni{kima posta- jama Ivan~na Gorica in Vi{nja Gora komaj {est kilometrov razdalje, z ene do druge hodimo vsaj {est ur. Na~rt je namre~ enostaven: najprej se vzpnemo na Gradi{~e, na katerem stoji do izletnikov prijazna Lavri~eva ko~a, pred ve~ kakor 2.500 leti pa je bilo tu v ~asu starej{e `elezne dobe utrjeno gradi{~e. Skupaj z bli`njimi utrjenimi naselji, posebno s Cvingerjem nad Virom pri Sti~ni, je bilo eno najve~jih naselbinskih kompleksov takratnega ~asa. Z Gradi{~a nadaljujemo v nadvse prijetnem sprehajalnem vzdu{ju do Pristave, odkoder se vzpnemo na velerazgledno Obolno, ki je s 776 metri najvi{ja to~ka izleta. Zatem sestopimo v Vi{njo Goro in to bo menda vse. Ali pa tudi ne, ker medtem sre~amo ve~ poti, ki nas povabijo, naj pridemo spet: del Lavri~eve poti prehodimo `e tokrat in obenem stopimo tudi po Viridini poti. Prva nosi ime po podjetniku in lovcu iz Ivan~ne Gorice, slednja se imenuje po vojvodinji, ki je konec 14. stoletja po smrti svojega mo`a, avstrijskega nadvojvode Leopolda III, dala zgraditi grad na osamlje- ni vzpetini, v katerem je pre`ivela preostanek `ivljenja ter zaslovela kot za{~itnica reve`ev in dobrotnica sti{kega samostana. Na vzpetini je danes cerkev sv. Lamberta, o gradu pa ni ve~ sledov. V zadnjem delu izleta sre~amo {e modro-rumene markacije Poti kurirjev in vezistov in rde~e-rume- ne markacije evropske pe{poti E6, ampak to sta `e dalj{i pohodni{ki zgodbi. Vse mo`nosti in spodbude dolgega koraka zelo prijetno pre- tehtamo ̀ e kar zdaj v zavetju katere od turisti~nih kmetij, saj so se ob na{i poti namestile kar tri. V za~etnem delu z Gradi{~a do Pristave hodimo po odli~no ozna- ~eni Lavri~evi poti, na katero nas usmeri tabla na Sokolski ulici takoj ko stopimo nanjo z `elez- ni{ke postaje Ivan~na Gorica. Po ulici gremo desno, nato levo po Cesti 2. grupe odredov in na kri- `i{~u desno po Ljubljanski cesti. Za tovarno Livar zavijemo levo in gremo pod gozdom do [olskega centra, kjer nadaljujemo skozi gozd na Vir pri Sti~ni. Ko pridemo na cesto, zavijemo desno, gremo skozi vas in se vzpnemo na Gradi{~e. Do sem hodimo 1 uro ali nekaj minut ve~. Vrh Gradi{~a stoji cerkev sv. Miklav`a, pod njo pa Lavri~eva ko~a, v kateri se lahko okrep~amo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Nato krenemo mimo cerkve v »tapravo smer«, kot ka`e smero- kaz, se spustimo z Gradi{~a ter se skozi kra{ki gozd sprehodimo na Dobravo pri Sti~ni, kjer stopimo na cesto in gremo po njej na Pristavo nad Sti~no. Tu je turisti~na kmetija Okorn, ki je odprta v petek popol- dne, v soboto in nedeljo, sicer pa po dogovoru, tel. 01/787 77 50. Z Gradi{~a okrog 1 uro hoje. Skozi vas, mimo hi{e {t. 2 pri- demo do razcepa, kjer smerokaz Obolno usmeri levo, vendar se pred tem lahko sprehodimo desno, manj kot 10 minut dale~ do cerkve sv. Lamberta, saj je z vrha nad njo {irok razgled, in se vrnemo po isti poti. Nadaljujemo po zelo prijetni poti do lovske ko~e in nato po cesti, pri orientaciji pomagajo oznake za Obolno, kamor se s Pristave vzpne- mo v 1 uri in 30 minut. Vrh oble, izjemno razgledne vzpetine lahko krenemo levo v smer Trebeljevo, vendar morda ni odve~, ~e stopimo na drugo stran vrha do minuto ali dve oddaljene turisti~ne kmetije pod njim, ki slovi po odli~ni doma~i hrani. Odprta je ob koncu tedna ali po predhodni najavi, tel. 01/787 74 50. Od kmetije krenemo po cesti levo ter sledimo oznakam za Trebeljevo. Ko po pribli`no 45 minutah hoje po gozdni cesti pridemo do odce- pa desno, ki ga ozna~uje napis Trebeljevo na drevesu, nadaljujemo po cesti do {ir{e ceste, kjer sre~amo oznake Poti kurirjev in vezistov in evropske pe{poti E6. Tu zavijemo levo in se po cesti sprehodimo v Leskovec, odkoder se {e naprej po cesti spustimo v Vrh nad Vi{njo Goro. Tu je tik ob cesti turisti~na kmetija Habjan, ki je odprta ob koncu tedna. Po cesti nadaljujemo skozi vas in se spustimo ~ez travnike do roba gozda, kjer se ozna~ena steza odcepi desno. Po njej pokraj{amo ovinke ceste in sestopimo v doli- no. Pri cerkvi zavijemo levo, nato desno skozi podvoz pod avtocesto, ko pre~kamo `elezni{ko progo, pa gremo desno do `. p. Vi{nja Gora. Z Obolnega do Vi{nje Gore hodimo najmanj 2 uri. Skupaj s »stranpotjo« do sv. Lamberta vsaj 6 ur hoje. Turisti~na karta ob~ine Ivan~na Gorica ali izletni{ka karta Ljubljana in okolica, obe v merilu 1 : 50.000. Izlet ob koncu tedna omogo~ata le vlaka iz ljubljanske smeri z odho- dom z `. p. Ljubljana ob 7.34 ali 9.28. Na `. p. Ivan~na Gorica izsto- pimo ob 8.27 oziroma 10.14. Za vrnitev sta najbolj primerna vlaka, ki z `. p. Vi{nja Gora odpeljeta ob 16.51 oziroma 19.05 (ne vozi ob sobotah). Iz smeri Metlika ali Novo mesto sicer odpelje primerno zgodnji vlak, vendar ob koncu tedna nazaj v to smer ne vozi noben popoldanski vlak. Med tednom je ve~ mo`nosti. Na vzpetini nedale~ od Pristave nad Sti~no sameva cerkev sv. Lamberta. 20 Reportaža Zoran Ra~i~ 45. smu~arsko sre~anje Megleno sobotno jutro, 18. febru- arja, ki se je razbohotilo malone ~ez vso Slovenijo, ni posebej vplivalo na razpolo`enje 228 udele`encev tra- dicionalnega, letos `e 45. sre~anja smu~arjev italijanskih, avstrijskih in slovenskih `eleznic in njihovih dru- `inskih ~lanov. Leto{nji organizatorji smo bili `elezni~arji iz Slovenije, za kraj tekmovanja pa smo si, tako kot je ̀ e obi~aj v zadnjih letih in tudi na `eljo severnih in zahodnih sosedov, izbrali Kranjsko Goro. Bli`ina meje pa~ naredi svoje, a tudi ime na{ega smu~arskega centra, ki se lahko pohvali z organizacijo tekem za svetovni pokal, ima svoj vpliv. Kljub `e omenjenemu meglenemu jutru je bila kolona vozil po gornje- savski dolini strnjena, kar je napo- vedovalo, da bo tekmovanje zares mno`i~no, marsikateri udele`enec te avtomobilske verige pa je bil na poti prav zavoljo `elezni~arjev. »[ilce `ganja se prile`e v tak{nem vremenu, a smo se prej `e okre- pili tudi z doma~o klobaso, saj na progi ne smemo voziti z maligani,« so razpredali slovenski predstavniki, ki so pri{li iz vseh koncev de`ele na son~ni strani Alp, kjer je tokrat manjkalo le sonce. Vendar so se vsi strinjali, da slab{e vreme ne more vplivati na razpolo`enje ob tak{- nem sre~anju. Zgodnji so bili tudi Avstrijci, le Italijani, ki `e po navadi spijo malo dlje, so malce zamujali, a so tudi oni pri{li pravo~asno, s ~imer so bili glavni pogoji za za- ~etek tekmovanja izpolnjeni. Sledilo je razdeljevanje {tartnih {tevilk in predstavitev progama, poveljujo~a svoji ekipi Marlenka Kova~ pa je ponosno pre{tevala udele`ence. » Zares sem vesela, da se jih je zbra- lo toliko, navkljub slab{emu vreme- nu. Vesela sem, da `elezni~arjem to sre~anje veliko pomeni in da se vedno znova tkejo nova prijatelj- stva, predvsem pa me veseli tako {tevilna udele`ba na{ih, zelo pa sem zadovoljna tudi zavoljo {tevil- ne udele`be iz Avstrije in Italije,« je radostno razpredala »prva vio- lina sre~anja«. Ob 11. uri pa se je za~elo zares. Dve progi, kraj{o za dekleta, otroke in veterane ter dalj{o za mo{ke, so vzorno pri- pravili delavci Smu~arskega kluba Kranjska Gora, med katerimi je bilo tudi nekaj na{ih `elezni~arjev. Vse skupaj je potekalo zelo hitro, ve- ~ina tekmovalcev je s progo opra- vila uspe{no, nekateri so tudi padli, a k sre~i po{kodb, kar je najpo- membneje, ni bilo. Sledila je ana- liza nastopov, {e nekaj vijuganja po kranjskogorskih strminah, ob 14. uri pa pe~enica in zelje, ki sta ob sne`enju in de`ju nadvse teknila. Tudi slovesna razglasitev je potekala v prijateljskem ozra~ju, vsem zmagovalcem so pora`enci iz srca ~estitali in jim zaploskali. Kot se ob zaklju~ku tak{nega sre~anja spodobi, so se nekateri udele`enci preizkusili v plesnih korakih – ob zvokih orgel »one man banda« Klemena - kjer so pokazali zvrhano mero znanja. @al je zastor nad sre~anjem padel kar prehitro, a kljub temu so udele`enci domov odhajali zadovoljni, vendar z oblju- bo, da se prihodnje leto snidejo ponovno. Tokrat v Trbi`u, le streljaj od Kranjske Gore. Mo{ki – od 1949 in starej{i 1. Schöffmann (ÖBB) - 24,16 2. Svetina (HS@) - 24,89 3. Bojer (ÖBB) - 25,63 Mo{ki – od 1950 do 1964 1. Hohenwarter (ÖBB) - 33,52 2. Stiessen (ÖBB) - 33,89 3. Ko{nik (HS@) - 35,60 Mo{ki – od 1965 do 1988 1. Hammerlindl (ÖBB) - 33,28 2. Bubl (ÖBB) - 34,39 3. Jantschgi (ÖBB) - 36,27 7. Lavti`ar (HS@) - 37,08 @enske – od 1969 in starej{e 1. Turk (HS@) - 26,27 2. Stornig (ÖBB) - 28,64 3. Ko{nik (HS@) - 29,11 @enske – od 1970 do 1988 1. Waidacher (ÖBB) - 23,57 2. N. Warzger (ÖBB) - 25,48 3. A. Warzger (ÖBB) - 27,59 4. Lovra~ (HS@) - 29,41 Mladinke, mladinci – od 1989 do 1991 1. Reiter (ÖBB) - 24,17 2. Hammerlindl, Angerer (ÖBB) - 24,20 6. Ko{nik (HS@) - 26,30 Deklice, de~ki – l. 1992 do 1995 1. Grabnar (HS@) - 24,87 2. Mesec (HS@) - 25,50 3. Beltrame (FS) - 26,15 Otroci – l. 1996 in mlaj{i 1. Tr{ar (HS@) - 32,48 2. Ho~evar (HS@) - 34,29 3. Dov`an (HS@) - 41,41 Ekipno 1. HS@, 2. ÖBB, 3. FS; Zmagovalci po posameznih disciplinah: Liga SŽ v športnem ribolovu 2006 Leto{nja zima je res vztrajna, dolga in hladna, upajmo, da se nam bo poletje oddol`ilo z lepim vremenom. Tudi od vremena so odvisni rezultati v ligi, da ne govorimo o splo{nem vzdu{ju in tekmovalni vnemi. Moram priznati v lanskem letu smo imeli neverjetno sre~o, saj je samo ena od osmih tekem potekala v de`evnem vremenu. Za nami sta dve sezoni lige, v teh dveh sezonah smo se kalili tako organizatorji kot tekmovalci. Medtem ko smo prvo leto izvedli ligo samostojno, smo lani prejeli s strani HS@ finan~no pomo~ ter domovinsko pravico. Letos bomo na{o ekipo poslali na kar nekaj tekem. Morda bo na{i ekipi uspelo prikazati `elez- ni~arje v lep{i lu~i, kot nas ponekod vidijo danes. Ekipo za posamezno tekmo sestavlja vodja ekipe, to je lanski zmagovalec Avgust Skrbi{. Na{ih na~rtov je veliko, za za~etek objavljamo spisek tekem za leto 2006. To {e ni dokon~en, saj ~akamo na potrditev terminov. Ra~e 25. marec, zbor ob 7. uri , za~etek tekme ob 9. uri, Ra~e 22. april, zbor ob 7. uri , za~etek tekme ob 9. uri, Ra~e 27. maj – 12 urni no~ni maraton v po~astitev dneva `elezni~arjev, Gameljne 17. junij, zbor ob 7. uri , za~etek tekme ob 9. uri, Rade~e 16. julij, zbor ob 7. uri , za~etek tekme ob 9. uri, Rade~e 26. avgust, zbor ob 7. uri , za~etek tekme ob 9. uri, Rade~e 23. september, zbor ob 7. uri , za~etek tekme ob 9. uri, Ra~e 21. oktober, zbor ob 7. uri , za~etek tekme ob 9. uri, finale Lige se lahko udele`ijo zaposleni v HS@, katerih sindikalne enote oziroma regijski odbori bodo najpozneje do 20. marca vpla~ali startnino v znesku 20.000 tolarjev na ra~un S@S SE VOK[ {t.: 02222-0012812978 sklic 00 2026, s pripisom Liga 2006. Tekmovalci se morajo pred prvo tekmo prijaviti na tel: 031 247 103. Ve~ o ligi, njenih pravilih in rezultatih lahko preberete na spletni strani http://www.szs-sindikat.si Dober prijem! Drago Ogrizek Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani ^istilec za ~evlje s postaje Nova Gorica. Postavljeni so bili ob vhodnih vratih, da so si ljudje pred vstopom v stavbo ostrgali z obutve blato, ki se je nabralo ob pe{a~enju na postajo. Zanimivo pa je to, da so tudi ta pripomo~ek ozna~ili s krilatim kolesom, simbolom `eleznice.