PoMntaa platen* v Leto XXn., št. 27 Liubliana, sobota 1« februarja 1941 C~na t Din opjavuiSivu ujuDijana, Hnalljeva 6 — reietoD 4tev 3122, 3123, 3124, 5126 4120. tnsciain) jooeiek: Ljubljana. Selen* burgova ul. — Iei 34UV U) 33V2 Po jznica Marioor. Grajski trg 61 1 — reieloD 2455. Podružnica Cene Kocenova ulica 2. Telefon St 190 Računi pn pošt ček. zavodlft: Ljubljana «t 17 74» Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din. Za. inozemstvo 50 din UredDilifo: ojubljana Knafijeva alica S. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St i. telet on « 2455 Celje. Stro8smayenevB ulica Stev L telefon it 65 Rokopisi te n* Kritično leto vofne Čeprav je bližnji razvoj dogodkov še vedno odet v temo in se moramo v tem pogledu zadovoljiti le z ugibanji več ali mani poučen h opazovalcev, smemo vendarle brez pomislekov reči, da smo v splošnem razvoju vojne prešli letos v rieno kritično razdobje. Takih kritičnih razdobij je bilo v tej voini sicer že precej, toda njih kritičnost ali kočliiv >st se ;e v vseh dosedanjih primerah nanašala na nekaj oovsun drugegd kattor se nanaša sedaj. 2na 'zmed rjdooi -h kritičnih faz je oila m i.r:me; cnbl.ž-no pred letom dni. ko smo r:a vse strani ugibali, kje in kdaj se bo sprožilo na zapadu kier sta se dotlei oba glavna nasprotnika preizkušala samo na daljavo in brez neposrednega stika Neznanka se ie torej nanašala tedaj na sam začetek voine. ki je bila šele v prvih povoiih Podobna so bila ugibanja o nadaljnjem razpletu vojne sred; lanskega leta, po francoskem porazu Dasi je bil tedaj dokončan že lep kos voine. so se ug;bania še v^dno dotikala predvsem vprašanja, kakšen bo njen nadalinii razvoj, kam bi se še utegnila razširiti, kjer so »ključi zmage« v tej borbi itd. Nemška letalska ofenziva nad Anglijo je vsaj do neke mere pomagala razvozlati tudi te uganke. Toda vojno področje je iz evropskega postajalo vedno bolj sve+ovno, v razvoj so se vpletale nove neznanke, vojna se je razširila tudi na Grčijo, njeno težišče pa se je kmalu nato preneslo v Sredozemlje in v Afrko. Čas ie vedno bolj pritiskal na oba vojna tabora, vendar na vsakega v drugačnem smislu- na velesili osi v snrslu čim prejšnje izrabe časa za kar najfcoli uč;nkovlte udarce proti na-sprotn:ku. na Vel:ko Britanijo pa v snrslu čim dališega odpora, dokler ne bi na razvoj dogodkov začela vplivati ameriška pomoč. Glede na vedno pomembnejšo vlogo česa in glede na nu;'nost, da si velesili osi zrgotovita dokončni uspeh, še preden bi za Anglijo začela učinkovito delovati amer;"ka pomoč in še preden bi mogla Anglija organizirati ves svoj prostrani imperij za svoie voine potre-ioe se je to novo razdobje pričakovanja vel:k h in znabiti odločilnih dogodkov začelo upravičeno označevati za kritično razdobje v sedanji voini, letošnje leto pa temu primerno za kritično leto nove svetovne voine. Ta kritičnost pa je nasproti vsem dosedanjim toliko bolj kritična, v kolikor gre sedaj po splošnem mnenju ne le za delne ali krajevne odločitve, temveč za končno odločitev v tej voini sploh. Opozorili smo že na tem m<>stu na kritične termine, ki jih post a vi i a io vojaški strokovnjaki v po* gledu nujnosti čim prejšnjega nastopa velesil osi. ki sta prav v tem letu postavljeni pred velike ofenzivne naloge Snričo tega ie razumljivo, ako je svet z verk:m zanimaniem pričakoval Hitlerjeve izjave na dan osme obletnice dneva, ko je prišel nemški narodni socializem na oblast, sai so se vsa ugibanja o bližniih dogodkih sukala predvsem okoli nemških odločitev, okoli časa in kraja nemškega posega v novi razvoj borbe med tremi imperiji. Svet je sicer ro dosedanjih izkušniah vedel, da mu Hitler ne bo odkril tajnosti nemškega vrhovnega voinega poveljstva, vendar so mnogi pričakovali, da bodo mogli vsaj »med vrstami« posneti iz njegovega govora, kaj sedaj Nemčija pripravlja. tier se v podrobnosti glede nemški> vojnih načrtov ni spuščal. Toda iz njegovega govora jasno veje naziranje, da ie letošnje leto odločitev v tej vojni. Hitler je namreč napovedal, da bodo nem?ke oborožene sile v letošnjem letu ki bo »zgodovinsko leto velikega novega reda v Evropi». izsilile odločitev. Z Anel^o se bo Nemčija borila, ie pripomnil H;tler. kjerkoli bo naletela nanjo. S tem se je izognil, da bi podrobneje določil kraj neposrednega nemškega posega v razvoi dogodkov, ker se bo ta pose? verjetno ravnal po tem, k;e ie tež:šče angVške moči in s tem težišče sedaniega konfl;kta. Ker bo nern?ki udar le tedaj učinkovit, ako bo zadel v živo v ž^vo pa bo zadel le. ako bo udaril v tež'5če sncifflppa od-rora, sme-mo v bližniih ted^h in meserh zares pr'čakov*ti veliVh in odločilnih dogodkov, v katerih bosta verietno oba vo^n- tabora postavila r»» kocko vse, da izselita zase ugodno odločitev. Glede podrobnosti zasluži pozornost predvsem Hitlerjeva napoved, da se bo spomladi začela nodmoraiška vo;na. Tei napovedi je Hitler dodal še nasled-nie pripombo; »T^ko bodo videli, da nismo spali In letalska sila se bo prav tako predstavila. Naše oboro*°ne sile bodo odločitev izsilil" tako ali tako.« pr-; vscm tem se Hitler zavoda mo-rebi^h težav Na eno izmed niih je še pos^bei tudi sam opozoril ko jp govoril o ameriški pomoči Anehii: »Kdor namreč meni. da lahko Angliji pomaga mora vedeti. da smo nrinravlieri tudi na +o Sleherna ameriška ladja, ki bi v spremstvu ali brez njega prišla čez ocean, bo torp°dirana . Borili se bomo proti Angliji, kjerkoli bomo nanjo Vojna za Anglijo na obzorju Ameriški mornariški minister o kritičnih dnevih, ki čakajo Anglijo - Nemci se bodo posluževali pri napadu na Anglijo tudi novih sredstev, ker so v letalski proizvodnji že zaostali za Anglijo in Ameriko — Možnost napadov s strupenimi plini VVashington, 31. jan. s. (Ass. Press.) Pred zunanjepolitičnim odborom senata je podal k zakonskemu osnutku o posojanju vojnega materiala mornariški minister Knox naslednjo važno izjavo: Po informacijah, ki jih je ameriška vlada dobila iz Nemčije, se lahko poskus nemškega vdora v Anglijo prične vsak tronu tek. Nemci trenutno samo še študirajo vremenske pogoje ter nameravajo Izkoristiti za napad prvo priliko, ko bo vreme ugodno. Pričakovati je, da bo v 60 ali 90 dneh v vojni za Anglijo nastopila velika kriza. Vsi znaki govore tudi za to, da bodo Nemci pri napadu na Anglijo v velikem obsegu uporabili strupene pline. Dva momenta sta, ki sta trenutno posebno nevarna za Anglijo. Predvsem so Nemci spremenili svojo taktiko v letalskih napadih. Dočim so poprej skušali z napadi na stanovanjske naselbine uničiti moralo prebivalstva, bombardirajo sedaj industrijske naprave ln sicer z mnogo večjim učinkom. Druga nevarnost grozi Angliji zaradi podmorniških napadov na ladijske konvoje. Po informacijah ameriške vojne mornarice Je nastal v Nemčiji zastoj v produkciji vojaških letal, kajti Nemci si sedaj z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi izdelali novo in bolj učinkovito zračno orožje. Zaradi zastoja v nemški produkciji letal je skupna produkcija letal v Angliji in Zedinjenih državah trenutno sicer ie večja nego nemška letalska proizvodnja, vendar pa je nemško letalstvo že od prej doseglo številčno tako moč, da ga zmanjšanje proizvodnje zaenkrat ne bo prizadelo. Zedinjene države bodo pomagale Angliji tako dolgo, dokler bo trajala vojna, čeravno zaenkrat sploh nI mogoče preceniti, koliko pomoči bo potrebovala. Mislim, da soglašate z menoj, da je treba nadaljevati borbo, dokler je kdorkoli od nas živ, pa če ima Anglija dolarje na razpolago ali ne. Niti misliti ni na to, da bi bilo v sedanjem trenutku mogoče skleniti trajen mir z mirovnimi pogajanji, če te dalje časa počivajo vojaške operacije, je mogoče misliti le na sklenitev trajnega miru. Poleg tega je potrebno imeti tudi jamstvo, da bodo pogoji sklenjenega miru tudi dejansko Izpolnjeni. V sedanjem trenutku pa dvomim, da bi angleški narod hotel sprejeti od Nemcev kakršna koli zagotovila. Na nedavni govor vrhovnega poveljnika nemške vojne mornarice, admirala R&derja, pripominjam, da je le malo dvoma, da bi Nemčija po zmagi nad Anglijo nadaljevala z vojaškimi operacijami proti zapadnl polobli, kakor hitro bi imela nadoblast nad morji. V tem primeru bi po mojem mnenju skušala Nemčija dobiti najprej oporišča v Južni Ameriki ter spraviti pod kontrolo katero izmed južnoameriških držav. Pozneje bi sledil tudi napad na Zedinjene države. Vsak narod mora iti v vojno, če to zahtevajo bistveni Interesi naroda, če se narod sploh noče boriti, potem neha obstojati. Zanikam, da bi se zaradi zakona o posojanju vojnega materiala morale Zedinjene države zaplesti v vojno Nasprotno, ta zakon predstavlja edini način, kako lahko preprečimo, da bi morali ameriške vojake poslati na tuja bojišča. Kar se tiče spremljanja ladijskih konvojev na podlagi novega zakona, zakon v tem vprašanju ne bo povzročil nobene spremembe. Predsednik Roosevelt že na podlagi svojih sedanjih pooblastil lahko odredi, da ameriške vojne ladje spremljajo ladijske konvoje. Novi zakon nikakor ne daje Rooseveltu diktatorska polnomočja, ker je že itak določeno, da bo kongres v vsakem primera nadzoroval denarno stran Izvajanja zakonskih polnomočij. V drugi polovici februarja ? TVashington, 31. jan. s. (Col. B. S.) Po ameriških informacijah je pričakovati, da bodo Nemci poskusili izvesti vdov v Anglijo nekako v drugi polovici februarja. V tem času namreč običajno nastopi krajša doba lepega vremena, ki traja 7 do 12 dni. Nemci pa bi za vdor vsekakor rabili nekaj časa vreme z mirnim morjem in ugodnimi morskimi tokovi, ker bi na edino na ta način lahko prepeljali preko Kanala večje množine tankov, topništva in municije. Prav tako bi bilo za letalske operacije po+rebno lepo vreme Da je treba računati z vdorom že v februarju, pa nrsli-io ameriški informatorji zato, ker rabijo Nemci za izvedbo svojega načrta - dolgih noči. Da splavi in tovorni čolni prepeljejo neopaženo vojaštvo preko Rokavskega pre- naleteli... In smo dovolj močni za to. Morda upajo, da bodo zapletli še kako drugo državo v to borbo. Toda lahko vam rečem, da smo vsako možnost trezno pretehtali in da smo prišli ob koncu do zaključka, da ie zmaga naša.« Te svarilne izjave dokazujejo, da se Nemčija v polni meri zaveda novega razpleta voinega položaja, v katerem Angleži upajo da bodo mogli obrambno vzdržati vse dotlej, dokler jim ameriška pomoč ne bi omogočila prehoda «• ofenzivo. One pa tudi zgovorno izpričujejo potrebo nemškega nastopa, Se preden bi se te nade izpolnile. Tako nas sedanja nuinost obeh vojnih taborov, da kar najbolj izkoristita na krat- i liva, Je potrebna doba vsaj 10 ur v daljših ' zimskih nočeh. Ce bi bil vdor poskušen pozneje. bi ta prednost odpadla. Churchill: Anglija bo vzdržala London. 31. jan. s. (Reuter) Danes popoldne je ministrski predsednik Churchill v spremstvu Roosevrftovega odp»<«>lanca Hopkinsa posetil tud» PoTtsmou*h. Ob rej prilik' je imel Churchilli tudi krajši govor v katerem je dejal med drugim: V Afriki m v Grčiji ve je izkazala vojaška slabost Italije tako da morajo Nemci sedaj Italijanom pomagati Anglija bo v sedanji vojni vsekakor vzdržala Ne vemo kdaj in na kakšen način se bomo prebitij skozi vojno toda n hče od nas ne dvomi, da bomo uspeli. Opozarjam tudi na vedno večjo pomoč, ki prihaja iz Amerike, in na vedno večje zanimanje ki ga kažejo Zedinjene države za usodo Anglije. Alexander: Najhujša ura v naši zgodovini London. 31. jan. s. (Reuter). V nekem govoru ie izjavil danes mornariški minister Alexander. da ni nobenega dvorna, da gre trenutno za usodo Anglije P ip-mnil pa ie. da Anglija ni prvič v zgodovini v takem položaju ter da se le ubranila po- novno že tudi proti drugim dik'atoriem. Kar so Angleži doslei dosegli ie o več -lo njihove izglede na zma ro N ih i a preizkušnja Da ie še pred nami Nsjhuj ša ura v naši zgodovini se bliža Glejte da ii boste kos' Stewardovo mnenje London. 31. jan s. (BBC) Znan' an-leski leta'ski strokovnjak Olive! St w rd se v svoiem tednskem pregled . le a!ski'i operacii v angleškem raiiiu bavi l m ž-nostio sovražnega vdora v Anglijo Pn-vi da bodo najbrž Nemci morali vdor oo skusit-i kmalu ker bodo sicer Amleži z ameriško Domočio dose^T o emoč 7l~sti v letalstvu Vprašanje vdo^a zavijj o1 uspeha nemških podmorniških ;n letalskih naoadov na angleške ladie in od vremena Ce Nemci s podmornicami in t ž kimi bombn ki ne potepe več an™l š dh ladij, ki voziio voini material iz Z dojenih držav potem vdor ne bi bil tako kmalu potreben Doslei so bila na poti iz Ze-dinienih držav na ooteD^e-dh l~d'ab >-eubliena šele samo 4 an-^e^ka l-t^la Ni torei verjetno da bi v tem orim d^eg'i Nemci več uspehov Kar se vremes tiče. zaenkrat vremenske oriMk* izključu-ieio predvsem vs^ko več>» l°ta'sVo ofen živo tako nad Franciio kakor tudi nai Anglijo Ni pričakovati, da lr se vrrne bistveno izpremenilo ored aprilom Pa tudi so'oh le znano da ie Hif,er vs^ svoie vojaške operacije pričel bodis' zg~dai v leseni, ali pa v prvih pomladnih m°scih. 7a ta čas ie torei raiverietoe^e mog ča pričakovati napada. Steward ceni. da to-do Nemci poslali v primeru D>;ktsa v o-ra v boi največ 6000 letal prve črte. pravi oa da bodo v p-imeru vdora ect^vo uporabili vse svoie raz^o^žHve letalske sile ter r.a topili tudi z le'a'i novega tira. ki sn zgrajena za posebno vis.ke polete. Kaj pravi letalski maršal Ncwall Ottavva, 31. jan. s. (Ass. Press) Novi guverner Nove Zelandije, letalski maršal sir Cyrill Newall. je na poti skozi Kanado na svoje službeno mesto dospel semkaj. Novinarjem je izjavil, da potrebuje Anglija čim preje vsak gram ameriškega vojnega materiala, ki ga Amerika lahko pogreša Odporni duh angleškega naroda je nezlomljiv. Kralj in kraljica sta angleškemu narodu mogočen vzg'ed v prenašanju vseh težav vojne. Churchilla je označil Newall kot eno največjih osebnosti v zgodovini. Newall Je na vprašanje novinarjev dalje dejal, da sicer ni siguren, če bodo Nemci znova poskusili napasti Anglijo, da pa se mu zdi taka možnost zelo verjetna. Najprej pa bodo v takem primeru Nemci morali vsekakor poskusiti, da premagajo angleško letalstvo. Glede sovražn:h nočn;h napadov na Anglijo je dejal Newall. da so že izgubili na silovitosti in sicer zaradi uč!nkovitosti obrambn;h naprav, ki so jih odkrila znanstvena raziskavanja. Podnevni napad na London Nenski bombniki so včeraj po več mescih prvič zopet podovi napadli London in angleško otočje London, 31. jan. j. (United Press). Dočim je potekla noč od četrtka na petek nad vsem angleškem otočjem brez vsakega letalskega napada, pa je bil že v zgodnjih današnjih jutranjih urah dan v Londonu prvi letališki aflarm, ki mu je kmalu sledil dokaj močan napad nemških bombnikov. Nemfko letalstvo je izkoristilo ugodne vremenske prilike * nizko visečimi oblaki, ki so dobro prikrivali nemške letalske eskadre na poletu preko Rcflcavske-ga preliva do Londona, čim so letal« do-seg'a Hcndonsko področje, so pričela metati zažigalne bombe, ki so tako v središču mesta, kakor tudi v predmestjih zanetile vrsto požarov. Gasilska služba je brezhibno delovala in so bili vsi požari dovolj naglo pogašeni, tako da ogenj ni povzročil znatnejše škode. Po prvi skupini nemških letal je kmalu sledil napad druge skupine m tako so nemška 4etalla v približno majhnih eskadrvlah napadala londonsko področje vse dopoldne. O človeških žrtvah še ni na razpolago zanesljivih podatkov, verjetno pa je, da število ne bo znatno. Doslej povzročena gmotna škoda prav tako ni velika. Razen Londona so nemška letala močneje napadla tudi neko mesto v vzhodni Angliji, kjer je bilo razen zažigalnih bomb vrženih tudi večje število rušillnih bomb, ki so povzročile precejšnje razdejanje. Med javnimi posflopji je bila porušena tudi ena cerkev. Več stanovanjskih hiš je bilo porušenih. Požari niso zavzeli večjega obsega. Druge predele Anglije so obifkala le posamična nemška letala. O rezultatu napadov še ni poročtL V četrtek je btfo preko dneva delovanje nemškega letallstva nad Anglijo krajevno dokaj razsežno, vendar so v napadih sodelovala le posamična nemška letala. Večje število bomb je padlo tudi na londonsko področje, zlastfi na industrijske okraje v vzhodnem delu. Neko nemško letalo je v nizkem polotu obstreljevalo ulice s strojnicami. Precej aktivna so bita nemška letala tudi v bližini angleških obal, kjer so zlasti na nekem mtMu poskušala napad na dva angleška panika, ki pa ni tnpel in je protiletalsko topništvo na angleških ladjah sestrelilo najmanj eno nemško letalo. London, 31. ian. a (Ass Press). Po uradnih informacijah niso preteklo noč zaradi slabega vremena ang-eškt bombniki izvedli ko odmenjeni ča« za končne odločitve, kakor je to nujnost za Nemčijo prikazal v svojem govoru tudi Hitler, napeljuje v domnevo, da smo zares že tik pred velikimi dogodki, ki bodo letošnjemu letu dali pečat kritičnega leta vojne. To domnevo nam potrjujejo tudi prvi odmevi Hitlerjevega govora v Angliji in Ameriki Po njih lahko sklepamo, da se v borbi treh imperijev na življenje in smrt s veliko naglico bližamo ogromnemu spopadu, kakrSnih zgodovina ne pozna, kajti pot nazaj nobenemu ni več mogoča. Za pot naprej, ki bo pomenila odločitev, pa se oba vojna tabora mrzlično pripravljata. nobenih operacij nad Nemčijo in zasedenimi pokrajinami. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 31. jan. n. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Neka podmornica je potopila 20.000 ton sovražnega trgovinskega ladijskega prostora. Bojna letala so tudi včeraj v valovitih napadih bombardirala vojaško pomembne objekte v Londonu z eksplozivnimi in za-žigalnimi bombami. Posamezna letala so v zelo nizkih poletih pogumno napadla letališča, vojaška vežbališča, postojanke protiletalskega topništva, kolone avtomobilov, tovarniške naprave in železniške proge v južnovzhodni Angliji. Pri tem je bilo ponovno zadetih več bojnih letal tipa »Bri-stol Blenheim«, ki so stala na vzletiščih. Na nekem vojaškem vežbališču severno-vzhodno od Londona je zletelo v zrak neko skladišče streliva. Bombe so razdejale tovarniške objekte vzhodno od Cam-bridgea, pri Stortfordu in Nottinghamu. Okrog 400 km zapadno od Donegalske-ga zaliva so bojna letala potopila 3677-tonsko tovorno ladjo »Austvard«, južno c; ustja Humberja pa neko manjšo ladjo. Daljnostrelno topništvo vojske je nadalje obstreljevalo vojaško pomembne objekte v južnovzhodni Angliji. Sovražna letala se včeraj niso pojavila niti nad nemškim državnim ozemljem, niti nad zasedenimi deželami. Nemška lovska letala so sestrelila 5 zapornih balonov nad Doverom, 7 pa nad Londonom. Eno nemško letalo se včeraj ni vrnilo na svoje oporišče. Snežni zameti v Angliji London. 31. ian. i. V An^l ji ie za ia-dala izredno ostra zima s silnimi snežnimi zameti, ki prvzročaio ve ike težave v prometu. V minulih dneh ie zaoadlo toliko snega, da ie promet na mnogih železniških progah popolnoma zastal. Lokomotiva s snežnim plugom, ki ie čistila progo. je severno od Aberdeena z dr i^imi vlaki vred obtičala v sne?u Samo na železniški progi London—Midland—Sko^ka ter na njenih odcepih ie bilo v enem dnevu na delu 52 snežnih p'ugov Na tem že-leTTiiškem om-ežiu se ie primerilo, da so celi vlaki cbtičali v snegu. V veH-<' primerov so komooriciie Foet naTlo cdko^a-li. toda na nekem od~eku pro^e v grofiji Yo-kshire 1e neki tovorni vlak ve* dni tičal v snegu, predno so g-> rešili. Ek~-pres. namenjen v severno Škotsko se moral ori Helmsdaleu v ^'herlardu niti. Na neki progi na Škotskem so mora1! potnikom, ki so s svoMm vl->ko-*i obtičali v sne •ni. s P"sebn;m vlakom p^s^l restavracijski vagon, da so jih za silo nahranili. Japonsko vojaško odposlanstvo pri Hitlerju Berlin, 31. januarja. AA. (DNB) Voditelj rajha in vrhovni poveljnik nemške vojske je danes sprejel v novi palači kanclerstva japonsko vojaško odposlanstvo, ki se mudi v Nemčiji. Odposlanstvo vodi general Jamsita. Pod njegovim vodstvom orouč^e odposlanstvo organizacijo nemške vojske. Ogledalo si bo tudi bojišča. Pefainova vlada proučuje Hitlerjev odgovor O vsebini odgovora čuva vlada najstrožjo tajnost Vichy, 31. ian. n. (SDA). Kakor le znano. ie maršal Petain o božiču osla! oo mornariškem ministru admiralu Darlanu nemškemu državnemu poglavarju in kan-celarju Hitlerju posebno poslanico, v kateri mu ie zagotovil sod3'ovanje Franc ie z Nemtiio v okviru no~odbs o irem'r:u med obema državama. Odtei je bi'o že ponovno govora o Petainovi Do linici in še oosebei o Hitlerievem cd "voru nani. Davi se le zvedelo, da je francoski ro-slanik v Parizu de Brinon končno prejel po diplomatski poti napovedani Hitlerjev od gevor in ea takoi te'efonično spor čil v Vichv. O vsebini Hitlerjevega odgovora doslei ni bilo mogoče dobiti ni'-:akih verodostojnih informacij. V D:t nai b: bila afera s francoskim rar-ik^in »Me^d-iso*. pri čemer rai bi bil: Angeli kr ili nevtralnost južnoameriškega kontinenta. Weygand v Alžfru ženeva. 31. ian n. (SDA). General Wey-gand, vrhovni poveljnik francoskih oboroženih sil v Afriki, ie snoči orlaoel v Bone v vzhodnem Alfiru. Iz Derne proti Bengaziju Angleške čete uspešno prodirajo na vseh frontah ▼ Afriki — Priča' kujejo, da se bo maršal Graziani pri Bengaziju postavil odločno v bran Rim, 31. Jan. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske pravi danes o borbah v Afriki v svojem 238. službenem vojpfem poročilu: V Cirenajki je vrhovno poveljstvo vojske odredilo Izpraznitev Derne, da bi preprečilo obkolitev naših postojank v mestu in okrog njega. Čete so bile takoj poslane na zapad in na jug, kjer so naši oddelki odbili napad avstralskih motoriziranih kolon. Skupine bombnikov so bombardirale angleške motorizirane sile. Lovska letala so sestrelila 2 sovražna parata. Sovražne letalske sile so napadle neko mesto v Cirenajki. 3 ljudje so bili ubiti, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Gmotna škoda je neznatna. V Vzhodni Afriki so bile v borbah na več krajih na severni fronti odbite sovražne čete, ki so jim bile prizadejane znatne izgube. Naši bombniki tn lovci so bombardirali baterije sovražnega topništva, čete in avtomobilske kolone. Eno letalo tipa »Gloucester-Gladiator« je bilo sestreljeno, neko drugo angleško letalo pa je moralo pristati na nekem našem letališču In je bila njegova posadka ujeta. Bombniki nemškega letalskega zbora so uspešno bombardirali Suez in Ismailio. Angleška poročila Kairo, 31. jan. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem komunikeju: Na vseh frontah se operacije nadalje razvijajo v našo korist. Aktivnost angleškega letalstva v Libiji je bila včeraj v glavnem osredotočena proti sovražnemu letališču v Barcl, ki so ga angleški bombniki ponovno napadli. Letališče, ki leži ob cesti iz Derne v Bangazl, je bilo močno bombardirano. Bombe so direktno pogodile hangarje ln druge zgradbe na letališču. V borbi z angleškimi lovci Je bilo sestreljeno eno sovražno letalo tipa CR 42. V Vzhodni Afriki so angleški bombniki bombardirali neki most na cesti Mega-Neghelli v Abesiniji. Pri Mojali so bile z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami napadene postojanke sovražnega topništva in vojske. Bombardirane so bile tudi zgradbe in vojaški objekti v Mojali. Neko angleško lovsko letalo je odbilo napad italijanskega lovskega letala CR 42 ter je nato obstreljevalo s strojnicami 4 sovražne bombnike tipa »Caporni« na letališču. Z vseh teh operacij so se vrnila vsa angleška letala razen enega lovskega aparata, ki ga še pogrešajo. London, 31. jan. s. (Reuter). Po informacijah merodajnih angleških vojaških krogov napredujejo sedaj angleške čete v Libiji od Derne proti Apoloniji in Cireni Pri Derni so naleteli Angleži na močnejši odpor italijanske vojske, nego so ga pričakovali. Smatrajo, da je ta odpor pripisovati dejstvu, da so tvorile posadko v Derni sveže italijanske čete, ki poprej še sploh niso stopile v Libiji v boj. Število ujetnikov, ki so bili zajeti pri Derni, še ni znano, kakor tudi še ni podatkov o količini zaplenjenega vojnega materiala. K položaju v Eritreji javljajo, da angleška vojska še nadalje napreduje proti Agordatu in Barentu. V dosedanjih operacijah so se posebno izkazali Južnoafriški motorizirani oddelki, ki stoje pod poveljstvom angleških častnikov. Ob južni abesinski meji nudijo Italijani dokaj močan odpor pri obmejni naselbini Mojale. Tam so sedaj v teku boji. Dalje proti vzhodu angleške čete Se nadalje napredujejo v Italijansko Somalijo. Doslej so tu Angleži naleteli na le malo odpora. Nigerijski oddelki angleške vojske so zasedli vas Hiamboni v Somaliji, ne da bi naleteli na sovražen odpor. Graziani bo branil Bengazi do skrajnosti Ženeva, 31. jan. n. (CBS) V mednarodnih političnih krogih domnevajo glede na padec Derne, pa tudi glede na naraščujoči odpor Italijanov v Libiji, da se je maršal Graziani očitno odločil, da bo branil Bengazi za vsako ceno. Bengazi je le 500 milj oddaljen od Sicilije in bodo zaradi tega letala nemškega letalskega zbora v Italiji uspešno sodelovala pri nadaljnji d^fenzi-vi v italijanskih severno-afriških kolonijah. Za Angleže je na drugi strani sedaj nastopila okoliščina, ki jim bo olajšala prodiranje v zapadno Libijo. Od Derne in iz južnejših krajev je speljanih proti Bengaziju in ostalim krajem v zapadni Libiji več dobrih cest, ki jih je Angležem na njihovem pohodu doslej primanjkovalo. Ni znano, s kolikimi silami bo Graziani lahko branil Bengazi. vsekakor pa hoče sedaj štediti s svojo oboroženo silo. kar tudi dokazuje umik večine garnizije iz Derne. Grški pritisk pri Tepelenija Po gržkih poročilih se Italijani umikajo v zapadni in severozapatim smeri Atene, 31. jan. j. (AR) Na albanski fronti so grške čete tekom včerajšnjega dne dosegle spet zelo pomembne uspehe zlasti na osrednjem frontnem sektorju severno od Klisure ter na višavju od Tepelenija. Pri Tepeleniju so grške čete po silno krvavih napadih osvojile nekaj izredno važnih višinskih postojank, s Katerih zdaj popolnoma obvladujejo Tepeleni. Italijanske čete se od Tepelenija naglo umikajo v zapadni in severozapadni smeri. Vesti, da bi grške čete že vkorakale v Tepeleni, se z grške strani službeno še ne potrjujejo. Severno od Klisure, kjer so italijanske čete vse minule dni neprestano napadale grške postojanke, je. italijanski pritisk včeraj odjenjal in so grške čete spet osvojile postojanke, ki so jih zasedii Italijani v minulih dneh z izredno težkimi žrtvami. Grški naskoki na italijanske postojanke na tem delu osrednjega frontnega sektorja se nadaljujejo. Na severnem bojišču je bilo včeraj težišče operacij v artilerijskem dvoboju, ki je bil posebno uspešen za Grke. Ob reki Devoli in ob vstopu v dolino Skumbe so bili včeraj manjši napadi pehote, ki pa položaja niso izpremenilL Na južnem bojišču je grško letalstvo navzlic slabemu vremenu bombardiralo italijanske zbiralne točke okrog Dukatija. Ugotovljeno je bilo, da prihajajo na ta frontni sektor nova močna italijanska oja-čenja Verjetno je, da bodo Grki zaradi tega tamkaj z večjo silo obnovili svoje napade, da prehite morebitni italijanski pro-tisunek. Grško vojno poročilo Atene, 31. jan. n. (At ag.) V današnjem službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo grške vojske: Na bojišču je bilo uspešno izvedenih nekaj operacij krajevnega značaja. Grške čete so zavzele več sovražnih postojank. Državno tajništvo za notranjo varnost javlja, da italijanska letala v>raj niso napadla nobenega grškega kraja v notranjosti države. Živahna akcija italijanskih letal Rim, 31. jan. n. (Štefani) V svojem današnjem službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Na grški fronti delovanje topništva. Skupine lovcev in bombnikov so uspešno bombardirale sovražne mostove, cesie in baterije. V nizkih poletih so bile s strojnicami obstreljevane in razpršene čete na pohodu ter avtomobilske kolone. Eno italijansko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Rim, 31. jan. (Štefani) Italijanske letalske siie so včeraj po presledku 24 ur, ki je nastal zaradi nemogočih vremenskih prilik, spet nadaljevale svoje delo na grški fronti. Več kakor 10 skupin italijanskih težkih in lažjih bombnikov in strmoglav-cev je ves dan v valovih napadalo sovražnika na bojišču in v njegovem neposrednem zaledju. Učinki te velikopotezne akcije so bili nadvse zadovoljivi. Sest skupin bombnikov je dopoldne in popoldne razbijalo grške postojanke na fronti ter posebno hudo razdejalo neko važno strateško točko. Okrog nje je nastalo na sovražnih postojankah več velikih eksplozij. Iz ene od teh postojank se je dvignil visok steber belega dima. Strmoglavci so se pognali proti postojankam sovražnega protiletalskega topništva ter so pripravili k molku več baterij. Malo pozneje so ista letala bombardirala mostove in ceste v neposrednem zaledju bojišča ter so neki most popolnoma razdejala, neki drugi manjši most pa hudo poškodovala. Lovci so v več zaporednih valovih v nizkih poletih s strojnicami obstreljevali grške čete v nekem kraju, Id je sedaj v sovražnikovih rokah. Štiri skupine lažjih bombnikov so prav tako napadle sovražne čete in trenske kolone na pohodu z eksplozivnimi bombami lažjega kalibra ter z vzi-galnimi bombami Sovražniku so bile pri- zadejane izdatne izgube v človeškem in tehničnem materialu. Nov italijanski notranji minister Berlin, 31. jan. j. (DNB) Kakor javljajo iz Rima, je italijanski kralj na predlog predsednika vlade Mussoiinija imenoval za notranjega ministra generala Daglio-glio. Novi notranji minister je bil v svetovni vojni minister za oborožitev ln mu-nicijo, v letih 1937—38 pa generalni komisar za italijansko vojno industrijo. Ameriško darilo Grčiji New York, 31. januarja. AA. (DNB) Včeraj sta zapustila pristanišče v New Yorku grška, tovorna parnika »Cassandra« in »Luludis«, ki vozita v Grčijo hrano in zdravstvene potrebščine. Vse to je nabral in daroval ameriški Rdeči križ. Vrednost prvega" tovora znaša okoli milijon dolarjev. Niso objavili, v kateri smeri ploveta parnika. Se dva ministra pojdeta na fronto Berlin, 31. jan. j. (DNB) Kakor zatrjujejo v rimskih političnih krogih, bosta po vzgledu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter ministra Bottaia v kratkem odpotovala na fronto tudi še minister za promet Host Venturi in minister za zunanjo trgovino Riccardi, ki bošta prevzela poveljstvo v njima pripadajočih vojaških edinicah v bojni črtih. Pogreb Metaxasa Atene, 31. jan. br. (SDA) Ob ogromni udeležbi občinstva tn najvišjih predstavnikov je bil danes na svečan način pokopan pokojni grški ministrski predsednik general Joanis Metaxas. Pogrebnih svečanosti so se udeležili kralj, vsi člani vlade, gene-raliteta, diplomatski zbor ter številne de-putacije raznih domocodnih društev in organizacij. Po svečani zadušnici, ki jo je opravil atenski nadškof, so krsto prenesli na topovsko lafeto, nakar je sprevod krenil po atenskih ulicah na pokopališče. Na ulicah je tvorilo špalir vojaštvo, za katerim se je gnetla nepregledna množica občinstva. V imenu vlade se je poslovil od pokojnika ministrski predsednik Korizis, v imenu vojske pa general Pangalos. skrihovanje Nemčije preko ruskega ozemlja Zaskrbljenost v Angliji zaradi vedno bolj naraščajoče trgovine med Rusijo in Ameriko za račun Nemčije New York, 31. jan. j. (United Bress). Tako v ameriških, kakor tudi v pooblaščenih angleških krogih ugotavljajo, da angleška blokada Nemčije ne more doseči pravega učinka, ker si je Nemčija v blokadi utrla široko vrzel preko Sovjetske Rusije. še nikoli ni bila trgovina med Rusijo in obema Amerikama tako velika, kakor izza sklenitve gospodarskih dogovorov med Sovjetsko unijo in Nemčijo. V merodajnih angleških krogih ne skrivajo zaradi tega svoje zaskrbljenosti, zlasti še, ker postaja oskrbovanje Nemčije preko ruskega ozemlja zmerom izdatnejše. Rusija uvaža iz Severne in Južne Amerike ogromne, in še zmerom naraščajoče količine raznega blaga in surovin, v prvi vrsti nafte, bombaža, bakra in volne. To blago nakupuje Sovjetska Rusija v Zedinjenih državah, Mehiki, Braziliji, Chile, Argentini in v drugih ameriških državah ter ga uvaža preko Vla-divostoka, svoje glavne luke na Daljnem vzhodu. Večina tega blaga gre preko Rusije samo v tranzitu in je njegov končni odjemalec Nemčija. , V angleških službenih krogih naglašajo, da je tej široki vrzeli v obroču angleške blokade treba pripisovati kar največjo važnost. Angleška vlada je zaradi oskrbovanja Nemčije iz ameriških virov že stopila v stike z vlado v Washingtonu. Kakor zatrjujejo, si prizadeva Anglija glede tega vprašanja zainteresirati tudi Moskvo, odklanjajo pojasnilo, ako je morda angleški poslanik v Moskvi Stafford Cripps napravil pri sovjetski vladi glede tega vprašanja že kake energične korake. Anglija si po svojih močeh prizadeva priti tej posredovalni trgovini v okom s poostreno blokado na Tihem Oceanu, število angleških kontrolnih parnikov na Pacifiku je bilo pomnoženo. Angleške kontrolne ladje zaplenijo vsak tovorni parnik, o katerem sumijo, da prevaža blago za Nemčijo, neglede na to, kateri narodnosti pripada. V Londonu izražajo prepričanje, da ta način vojnega tihotapstva slednjič tudi vodilnim osebnostim Zedinjenih držav ne more biti več pogodu. Ako si Anglija in Zedinjene države na drugih straneh toliko prizadevajo za čim tesnejše gospodarsko sodelovanje, potem je nedvomno, da je re-eksport ameriškega blaga iz Rusije vprašanje, ki Je v tej vzezi največje važnost. Poglavitni vzrok, da nenormalno stanje, ki ga predstavlja oskrbovanje Nemčija z ameriškim blagom, 8« ni bilo urejeno, ja treba iskati v svobodnem poslovanja ameriške trgovine, ki ni še dovolj vezane na kontrolo, namenjeno zaščiti višjih državnih in- teresov. Nedvomno pa je, da bi bila tista ameriška podjetja, katerih blago se mnogo izvaža preko Vladivostoka, pripravljena resno razpravljati o preusmeritvi tega eksporta. Ratifikacija dogovora med (Nemčijo in Rusijo Moskva, 31. januarja. AA. (Tass). Včeraj je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo o ratifikaciji sporazuma med Sovjetsko zvezo in Nemčijo o pravnem obmejnem pravilniku in o izmenjavi ratlfikacij-skih listin: Dne 30. januarja 1941 sta g. Molotov, predsednik sveta ljudskih komisarjev Sovjetske zveze in ljudski komisar za zunanje zadeve, in grof v. Schulenberg, nemški veleposlanik, izmenjala v Moskvi ratifikacij-ske listine in pogodbe o pravnem obmejnem pravilniku, ki je bil dne 31. avgusta 1940 podpisan v Berlinu in zapisnik in druge dokumente. Sporazum o pravnem o! mejnem pravilniku sloni na sporazumu o prijateljstvu in meji med Sovjetsko zvezo in Nemčijo z dne 28. eeptembap. 1939, ki je bil ratificiran od sovjetske vlade ta nemške vlade dne 1. decembra 1940 iu je stopil v veljavo še istega dne. štiri vprašan?! bolgarski vladi Sofija, 31. jan. s. (Ass. Press.) 15 opozicijskih poslancev bolgarskega parlamenta je naslovilo na vlado pismeno vprašanje, v kateri Izražajo željo, da naj bi vlada podala nekaj pojasnil v zvezi z zunanjepolitičnim položajem Bolgarije. Interpelacija postavlja naslednja 4 vprašanja: 1. Ali je neodvisnost Bolgarije ogrožena in kakšne ukrepe je izdala vlada proti možnosti Invazije tuje vojske ali prehoda tujih čet preko bolgarskega ozemlja? 2. Kaj je bil predmet misije ameriškega polkovnika Donovana v Sofiji? 3. kakšno stališče bi zavzela Bolgarija do drugih balkanskih držav za primer, če bi bila še katera izmed njih zapletena v vojno? 4. Kaj Je bil predmet misije tajnega sovjetskega zunanjega ministrstva Scboljeva v Sofiji in kakšno stališče zavzema vlada do sklenitve nena,-padalnega pakta s Sovjetsko Rusijo, ki je trenutno edina nevtralna velesila ▼ Evropi? Interpelacijo ao podpisali vsi oposloijfld poslanci razen skupine dr. Cankowa. ENSERIRAJTE V „JUTRU"! Premirje med Siamom ln Francosko Indokino Podpisano je bilo včeraj dopoldne v Saigonu, mirovna pogajanja pa se bodo takoj začela v Tokiu Saigon. 31. jan. n. (Domej) Danes dopoldne so bila na japonski kr:?arki »Na-tori« uspešno zaključena pogajanja za premirje med Siamom in Indokino. ki so trajala dva dni. Križarka se ie usidrala za ta čas v rečnem oristanišču Sa gona Ze dopoldne je bil podpisan v orisot^st: japonskih zastopnikov protokol o p emirju, ki določa, da se sovražnosti med Siamom ln Indokitaisko prenehaio nocoj ob 20. Sporazum tudi določa da se mo-ajo takoi v Tokiu pričeti mirovna omajania med obema državama Podrobna vsebina sporazuma o premirju ni bila objavljena. Komunike pravi, da ie bil soorazum o premirju tako kmalu sklenjen sprčo dobre volje, ki sta io pokazala tako Siam kakor Indokina in s katero sta d^k^zala. da hočeta resn;čno živeti v miru v okviru splošnega pomirjenja na Daljnem vzhodu. za kar si Japonska toliko D"z'dr'a Indokitaiska vlada le že imenova'a s- o o delegacijo, ki bo takoi odpotovala v To- kio. kier se bo s siamskimi zastopniki pogajala za mir. Zastopnik japonske voine mornarice je v zvezi s po?aianji za premirje med Siamom in Indokino in prihodom cele eska-dre velikih japonskih vojnih ladij v Saigon izjavil, da je bila prisotnost iaoon k'h vojnih ladij v Saisonu o^trebna. d-5 bi se ustvarila čim pomirliivejša atmosfera Ni hotel pa ničesar iziaviti na vprašanje novinarjev. ali se bodo Japonci sedai dejansko z vso avtoriteto zavzeli za to. da se bodo ooeoji premirja resnično izoolnieva-li. Saigon. 31. jan. s (CoL B. S.) Premirje določa, da se bosta obe vojski s svojih sedanjih položajev toliko umaknili, da bo med njima ostal nevtralen pas 2 km Na teh postojankah naj bi ostali vojaki do konca mirovnih pogajanj v Tokiu. Uradno poročilo pravi, da bo namen teh pogajanj. da temeljito likvidirajo obmejne spore med Siamom in Indokino. Vtis Hitlerjevih besed na naslov Amerike Ameriški listi naglašajo, da Hitler s svojim govorom nikakor m uplašil Zedinjenih držav New York. 31. jan. j. (AR) Čeprav so so včerajšnji govor nemškega kanceiarja Hitlerja prenašale številne ameriške ra-dijsek postaje, objavljajo tudi današnji ameriški jutranjiki Hitlerjev govor v njegovih glavnih obrisih. Listi podčrtava j o zlasti tiste dele govora, kjer je Hitler obravnaval odnošaj med Nemčijo in Zedinjenimi državami ter posebno podčrtava-jo njegova svarila Ameriki. Grožnja, da bo torpedirana vsaka ameriška ladja, ki bi vozila blago za Anglijo, tvori tudi že predmet prvih komentarjev posamezn;h ameriških listov, ki so mnenja, da ta grožnja nemškega kanceiarja ne bo mogla uplašiti Zedinjenih držav. Amerika bo na-spsotno še trdnejše vztrajala na svoji politični črti, katere glavna smer je neomejena pomoč Veliki Britaniji. Listi so mnenja, da govor nemškega kanclet-ja položaja ni v ničemer izpremenil, ker je po svoji vsebini popolnoma sličen njegovim prejšnjim izvajanjem. Nekateri listi objavljajo tudi že prve komentarje odličnih ameriških političnih osebnosti, med katerimi je posebno pozornost vzbudila izjava člana zunanjepolitičnega odbora senata Carterja Glassa. ki je pripomnil, da bi bilo glede na nemško napoved torpediran j a ameriških trgovskih ladij vsekakor umestno, ako bi Zedinjene države rajši prve pričele s torped iran jem. Carter Glass je še pripomnil, da Zedinjene države pač smejo sodelovati v kakršnih koli konvojih ter pošiljati svoje ladje kamorkoli žele, dokler je to v skladu z mednarodnim pravom. Demokratska senator Tom Conally je naglasil, da pomeni Hitlerjeva napoved torpediranja ameriških ladij poskus ustrahovanja Zedinjenih držav, ki si ga Amerika ne sme pustiti dovoliti. Nasprotno pa se je izrazil senator Nye, ki je tudi glavni nasprotnik Rooseveltovega zakona, da bi sodelovanje ameriškega brodovja v angleških konvojih pomenilo direktno povabilo Nemčiji za napad na ameriško brodovje. kar bi bilo istovetno z izzivanjem k vojnemu spopadu. Mogočen odmev v Italiji Rim, 31. januarja. AA. (Štefani) Italijanski listi objavljajo danes na vidnih mestih govor državnega kanceiarja Hitlerja in zlasti poudarjajo najvažnejše odstavke iz govora. »Popolo di Roma« piše, da je Novo Nemčijo njen vodja napravil ponosno in jo odel v b'esk orožja. Anglija, ki je 300 let uničeva' svet, surovo urejevala evropski kontiner in se pri tem okoriščala z odsotnostjo Italije in Nemčije, bo morala kapitulirati. Socialne ideje, ki sta jih uresničili fašistična in narodno socialistična revolucija, bodo uničile stare demo-kuatske rež:me, ki so demokratski samo po imenu, dejansko pa kapitalistični. Odločilni spopad med dvema svetovoma v vojni se bliža. Pripravljenost orožja in duha v Nemčiji je dosegla najvišjo stopnjo popolnosti. In moči in to bo zagotovilo končno zmago. »Messaggero* piše. da je najbolj zanimiva v Hitlerjevem govoru gotovost, ki jo zna vliti vsakemu, ker je podčrtal velikanski pomen našega časa. Vzajemnost Italije in Nemčije je dobila v Hitlerjevem govoru svoje slovesno potrdilo o okrepljenem bratstvu orožja, ki napoveduje zmago. »Corriere della Sera* pravi, da je vodja Nemčije govoril v najbolj zanimivem trenutku in dobi vojne, ki napoveduje odločilne dogodke. Prihodnji meseci bodo ogromnega pomena in bodo vtisnili svoj pečat zgodovini za stoletja, ki prihajajo. Spet revija na Snoči je Fritti Gillardova v družbi ilirijattsldh drsalcev še enkrat navdušila množico prijateljev športa na ledu Ljubljana, 31 januarja Tudi tretja drsalna produkcija na drsališču pod Cekinovim gradom je privabila lepo števiflo gledalcev, vsekakor pa ne več toliko kakor pred 14 dnevi, ko sta se prvič pokazala na našem ledu dva mednarodna mojstra v umetnem drsanju, Karel Schafer in Fritzi Gillardova iz Nemčije. Kljub snegu, ki je ves čas naletaval in sproti pokrival ploskev samo, pri čemer je bila slika prireditve v celoti prav zaradi tega še bolj mična, se je zbralo otkofli arene do 1000 gledalcev, ki so prav gotovo vsi prišli na svoj račun Večer je pokazal tudi, da se naši najboljši drsalci od tedna do tedna izboljšujejo, saj so nocoj s svojimi točkami prav dopadljivo povezali celotni spored. Zaradi čiščenja ledu se je prireditev nekoliko zavlekla in je trajala vsega okrog ene ure in pCl, kar je bilo morda že nekoliko preveč Prireditelji pa so ves spored zrežirali tako, da je prišla kot zadnja točka na vrste najlep"a in že zato so gledalci radi počakali še na ta višek večera. Vsega je bilo ta večer 14 drsalnih točk, med katerimi sc jih 11 absolviralj domači drsalci, tri točke pa, ki s>o bile druga lepša od druge, je nudila sedanja Schaferje-va partnerica Fritzi Gilllardova, ki je po-mn-no pokazala vse svoje veliko znanje. V prvi točki je drsala svoj znani tango, v drugi smo jo občudovali v krasnem foxtro-tu. v tretji pa je pn ugaslih lučih cddrsa-!a senzacionalno revijsko točko z baklami. Za vsako posebej in tudi na koncu prireditve je žela mnogo odobravanja. Vmesne točke so orpravili vsa znani Mirijanski drsalci, nekdanji in sedanji državni prvaki. Tako je ponovno nasitopila Silva Pallmetova s svojimi »Kresnicami« in »Kmečkim plesom«, potem sc Thuma. Bi-bor in Betetto nastopili f svojimi prostimi sporedi, razen tega pa so bita vnesene tudi še tri lepe točke v parih, ki so jih dovršeno zaključili Boga ta jeva m Betetto, Palmetora' m Biber ter Srnečeva in dr. Schwab. Za uvod sr> prireditelji poslali na led tri majhna dekleta, za njimi pa še tri prav dobre juniorje: Lajovica, Klopčiča in Rozmana, ki se jim tudi iz dneva v dan bolj pozna odlična šola mojstra Bfloudka. Pri nekaterih točkah jo sedelval tudi mož z reflektorjem, vendar smo imeli vtis, da ta novo** vsaj ▼ nekaterih točkah ni prišla prav do veljave. Ne glede na to pa je bil spo^d najmanj tako dober kakor zadnjič in je lahkr žal vsem onim, ki ga nocoj niso prišli pogledat, ne glede na to, da je vts večer po malem snežido in tudi na to, da s«o si mnogi dejali češ da drugič nastop takšne umetnice na ledu kakoT je Gillardova ne more nuditi novega užitka-(Nekaj strokovne ocene o nastopih posameznih akterjev nocojšnjega večera bomo objavili v športni rubriki naše jutrišnje izdaje. Op. ur.). Penzijski Sond pogodbenih poštarjev Beograd, 31. jan. p. »Službene Novine« objavljajo odlok poštnega ministra, po katerem se onim pogodbenim poštarjem, ki niso člani penzijskega fonda državnih pogodbenih poštarjev ali so prenehali biti člani, na njihovo prošnjo lahko prizna v penzijsko dobo vsas lužbena doba, če naknadno vplačajo zapadle prispevke s 4-odstotnimi obrestmi na podlagi rednih prejemkov, ki so jih imeli na dan 1. maja 1940. Nova tovarna špirita Beograd, 31. jan. p. Z odlokom finančnega ministrstva je dobila papirnica Vevče— Goričane—Medvode dovoljenje za zgraditev ln obrat tovarne špirita z letno kapaciteto 3.000 hI čistega alkohola, pridelanega iz raztrojenih ostankov celuloze. Donovan v Turčiji Carigrad, 31. jan. s. (CoL B. S.) Semkaj je prispel danes iz Grčije s posebnim letalom Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan. Z letališča se je takoj odpeljal v ameriški konzulat, kjer se je med drugim sestal z angleškim maršalom Corn-wallom, članom angleške vojaške delegacije ,ki se pravkar mudi na inšpekcijskem potovanju po evropskem delu Turčije. Najbrže odpotuje Donovan še nocoj v Ankaro, kjer se bo sestal s predsednikom republike Inenijem, predsednikom vlade Saidamom in zunanjim ministrom Sarad-zoglom. Iz Turčije bo Donovan nadaljeval pot v Palestino, od tam pa se vrne v Egipt Ankara, 31. Jan AA. (DNB) Turški ve-leprslanik v Berlinu, ki je že dalj časa v Ankari, kamor je prispel na poročanje, se bo te dni vrnil v Nemčijo. Zemnnska vremenska napoved: Precej hladno, pretežno oblačno in megleno vreme v vsej državi V gorskih predelih bo snežilo, posebno na sever ozapadu. kraji in IjiHljc Lepa maffS^sfaelja slovenske sloge Od slcZes DO prišli člani k zboru CMD v Kočevski reki Kočevska reka, 31. januarja Kočevski Slovenci se bolj poredko oglašamo v javnosti, pa ne zato, ker ni pri nas nič novega, ampak vse preveč zaposleni z dnevnim delom smo malo zanemarili poročanje v listih. V nedeljo 26. januarja smo imeli v Kočevski reki občni zbor podružnice Druf.be sv. Cirila in Metoda. Ni bil to vsakdanji občni zbor, kjer posamezni odborniki poročajo o svojem delu med letom. Bila je to manifestacija slovenske narodne zavednosti. Zbora so se udeležili vsi člani in članice, ki so prihiteli izpod Krokarja, Gote-niškega Snežnika in celo od Kolpe. Zbralo se nas je nad 175 mož, žena, fantov in deklet. Vse. kar čuti slovensko v Reki, se je zbora udeležilo. Šolski upravitelj Tratar je kot predsednik orisal delo podružnice v letu 1910. in mimogrede tudi prečital prav ljubeznivo pismo, ki ga je prejel pred dobrim letom od anonimnega pisca. V pismu mu je neznani pisec obetal razne dobrote. Pa se napovedi niso uresničile. G. Vrabič je kot zastopnik Slovenske Straže pozival k skupnemu delu. Zrstopnik kočevske podružnice g. Figar pa je v jedrnatih besedah podal smernice za novo delo. Na licih vseh navzočih se je videlo, da so izredno veseli, ker se je CMD posrečilo zbrati toliko Slovencev pod svoje okrilje. V slogi je moč. je naše geslo. Upamo, da bo tako ve^no ostalo. Kako pa je drugače pri nas? Pred občnim zborom smo imeli ta mesec prvo slovensko mašo. Malo čudno se to sliši. Le enkrat na mesec slišimo Slovenci v božji hiši slovensko besedo. Smo zadovoljni, da je tako, kajti bila so leta, ko ni nihče spregovoril besede v našem jeziku. V cerkvi ni še vse tako, kakor bi moralo biti, p: upamo, da se bo tudi to sčasoma Izboljšalo. Revščino, ki tare posebno nas, nam je olajšala CMD. Za božič so bili obdarovani vsi naši otroci. Pa saj smo prejeli za preko 15 tisoč dinarjev daril v blagu in čevljih. Da nam ni dolgčas, poskrbe naši sosedje, ki vedno kaj uganejo. Sedaj hite s popisovanjem posestev, ki jih cenijo v visoke stotisoče. Kaj bi bilo, če bi se davčna oblast se malo zanimala za dohodke s teh posetev, ki morajo biti pač veliki, ako so toliko vredna. Med drugim ne smem pozabiti, da so Slovenci iz Morave in štalcarjev domov grede se malo ustavili v Novih lazih in zapeli nekaj lepih domačih popevk. To pa ni ugajalo tistim, ki se z veliko vnemo večer za večerom zbirajo ln prepevajo čudne vi-že. Počakali so naše Moravljane, ki so po bližnjici hiteli domov ter jih iz zasede napadli. Lotili so se s kamenjem ln koli tudi žensk ln otrok, nato pa so pobegnili. To so junaki, vesel jih bo, komur bodo pomagali.! žensk in otrok se lotijo, pred možmi beže. To pa omenjam le zato. ker se mnogokrat čuje, da smo Slovenci tisti, ki delamo razdor ln kvarimo mirno sožitje. Da pa se boste sami lahko prepričali, kako je pri nas, vas vse vabimo na obisk. Za smučarje imamo dovolj snega, pa tudi za druge ne bo manjkalo zabave. Kočevskorečan. Zadajl dan brez krušnih kart Včeraj S3 Ijucije navalili zlasti na pekarne, da se za slovo žemelj najedo Ljubljana, 31. januarja Odbor se nam je približal sistem krušnih kart, je med gospodinjami in gospodarji zavtladal zaskrbljen nemir, danes, na zadnji dan zlate svobodo v trgovini z moko, pa je bil pravi, pravcati navail na trgovine in pokam e. Trgovine sicor niso imele bog ve kaj prometa z moko, ker je prehranjevalni urad že ves zadnji čas odmerjali količino, tako da so moko že doslej prodajali takorekoč na karte, pač pa je bilo veliko povpraševanje po testeninah, ki jih jc bilo do&lej nokaj več na trgu, od jutri pa bodo spadale med racionalna živilla. Čez g'avo dela pa imajo vse te dni tr-govc- s srvojevrstno mrtvo kupčijo — z razdeljevanjem k.ru~n:h kart, kair je vsekakor precej zamuden in težaven posel. Konzu-menti le v velikih primerih prijavljajo v pretežni večini precej skromne — zaloge moke, ki so si jih nabavili ali prihranili za najtežje dni. Vsa znamenja kažejo, da bo kn>ntro*a zaleg sicor precej težavna, zato pa tudi zolo stroga. Svoj veliki dan sc danes rrneK ljubljanski peki, ki so že ves zadnji čas pekli po štirikrat toLiko žemellj kakor sicer. Najbrž po pekarnah že dolgo ni bilo tako živahnega prometa, kakcT odkar te je na obzorju pojavila nevarnost krušnih kart. Danes je občinstvo navalilo predvsem na drobno pecivo. Zlasti na zemlje. Ljudje, ki sicer nikoli nimajo navade prestopiti praga pekarne, so danes prihajali, da pogledajo, kaj in koliko je na policah in da si za zadnji svobodni priboljšek kupijo nekaj žemelj. A če če »i peka vprašal, kaj nam obota novi red. H je pomajai z glavo. — Ljubljančani, pravi, niso vajeni discipline in načrtnega življenja — o tem se je lahko zadnje čase prepričal vsak pek. Ko je nedavno nastopilo pomanjkanje bere moke, je človek opazBl, da so stranke prinašale peč * koruzno moko mešano testo. Odkar se je zatvornica vsaj narahlo odprla in je za nekaj časa prišlo malo več bele moke med ljudi, pa so na5« gospodinje zal.ile mesiti spet skoraj samo bel kruh. Pafrs&a javnih zaklonišč v Kranju Zabili gics22-anj!ka28§a denarnih sredstev obstoja boja« s: 2ii, Ca prebavslstvo v nevarnosti ne bo dovolj zaščiteno Kranj, 31. januarja V času, ko besni na evropskem kontinentu vojna vihra, sc moramo kljub nev-t/ a Ines ti še pravočasno zavarovati pred merr"žitnimi presenečenji. Dogoditi sedanje vojne nas neprestano opominjajo, da mo-r.vmo biti pripravljanj na vse, ker nam pač nihče ne more garantirati, da se ne bi preko nrO! znrJlli v vejnam metežu, ki zajem-lje vedno večji cbssg. Tako opažamo danes da se nevtralne države z vso naglico pripravljajo na morebitna presenečenja. Drevi ob 20. v Trgovskem demm proslava ACMD Na sporedu nastopijo prvakinja opernega baleta ga. Gizela Bravničar jeva, sopra-nistka Sibinovič-Mlejnikova in baritonist Roman Petrovčič. Pri plesu igra orkester ADAMIČ—BROADIVAV Oficielni sprejemi od 19.30 do 20. ure Začetek po 20. uri. Vstopnina je nižja kakor na ostalih akademskih prireditvah. MnUnrni pregled 'asitlk Ulja Jakovljevič Cavni urednik »Hrvatskega dnevnika« in eden izmed ideoloških glasnikov sedanjega režima v banovini Hrvatski dr. Ilija Jakovi j evič je osebnost pregnantnih potez, javni in kulturni delavec nevsak-kanjega formata. Na slovanskem jugu se redkokdaj srečujeta v eni in isti osebi politika in poezija, literatura in politična praksa. Na zspadu so taki pojavi pogostejši: omenjam v tem trenutku samo Barrčsa in izmed živih Edena, ki je umel združevati državniško delo s prevajanjem enetja izmed »počtes maudits« Rimbauda. Tudi dr. Ilija Jakovljevič nudi primer zanimive spojenosti političnega aktivizma ter lirične, pripovedne in literarno-kritične tvomortL Dr. Ilija Jakovljevič ima za seboj že dokaj obilno jn uspešno literarno preteklost. V sedanjosti stoji na enem središčnih mest hrvatske literature že kot urednik »Sa-vremenika« in kot predsednik »Društva hrvatskih književnikov«. V njegovem notranjem svetu se neugnano k:ižajo različne duhovne struje. Vneta pozornost za aktualna po ave politi inega in gospodarskega življenja, izživljajoča se zlasti v njegovih znmih uvodnkih, prav dobro prenaša sosedstvo samotne meditacije. liričnega izraza krhkih in subtilnih doživetij, opazovanja notranjega ritma človeških dejanj in skritih niti človeških usod, kritičnega razč^njanja te ali one domače ln tuje s^vstvene stvaritve. Finesa notranjega življenja, duševna lepota, ki je dana samo občutljivim in stvariteijskim ljudem, se pn nJem presenetljivo lahko uravnoveša z mnogo bolj grobim, realnim, a kal-kulom ]n z interesnimi borbami združenim življenjem političnega človeka. V neki njegovi biografiji čitam, da ae ja ob vstopu v literaturo izognil najsplošnejšemu vzorcu: nI debutiral kot pesnik, k»» kor smo toliki drugi, marveč kot literarni kritik še v času, ko je mogel kot mlad človek laže pokazati emocionalno razkipe-lost kakor pa kritično-analitično disciplino. Izdal je zbirko »Študije 1 feljtonl«. Leta 1920 si je z lirično povestjo »Naše majke« začrtal pot v pripovedno literaturo in objavil v naslednjih letih zbirko krajših proz »Zavičaj«, roman »Na *as-krsnlci« in novelistično zbirko »Heree-govke«. V tem času in vse do danes goji poleg lepe proze še esej, kritiko, publicistično člankarstvo, biografske študije, polemike, tiplje v dramatiko, vzbuja pozornost z liričnimi pesmimi. Po več ko dvajsetletnem književnem razvoju, v katerem je poprijel izrazit literarni profil ln se uvrstil med hrvatske prozaiste, ki prispevajo uvaievanja vredno tvarino k spoznavanju okolja ln domačega človeka, je izdal dr. Jakovljevič ob koncu lanskega leta svojo prvo pesniško zbirko »Otrov nspomena«. V tej, pri »Hrvatski književni nakladi« v Zagrebu izišli knjigi so zbrane nekatere novejše Jakovljevičeve pesmi, predvsem njegovi lirični odzivi tesnobnim, pošastnim korakom sedanjega časa, odmevajočim v duši zrelega, izkušenega, sredi javnih bojev kar se kaže predvsem v zaščitnih ukrepih za civilno prebivalstvo. ( In ravno v tem pogledu, v Kranju Se nI piišlo čo zadostnih ukrepov. Gradnja zaklonišč, ta prvobitna naloga zaščite, je postala nujna zahteva Zato Je občinski odbor na zadnji seji vzel to izredno važno zadevo v pretres ln se končno kljub pomanjkanju kreditov izrekel za graonjo javnih zaklonišč. Sicer je odbor že v proračunu vnesel postavko 210.000 din za gradnjo zaklonišča pod »Pahovo skalo«, toda to zaklonišče še daleč ne bo zadostilo potrebam. Služilo bo predvsem za shrambo celotnega orodja gasilske čete. Mastni in-ženjer g. Brllly je raztolmačll na seji prisotnim odbornikom načrte novih dveh zaklonišč, ki bi. vsaj delno ustrezali javnim potrebam. Prvo naj bi služilo kot bolnica in bi bilo zgrajeno v parku pred Narodnim domom. Zaklonišče bi imelo prostora za 100 bolnikov in bi bilo povsem varno tudi pred bombami najtežjega kalibra. Drugo zaklonišče bi služIlo za zaščito civilnega prebivalstva in bi bilo speljano v obliki rova pod mestom. En vhod bi bil na Mestnem trgu pred Kocbekovo hišo, drugi pa pod mestom med hotelom »Union« ln Sirčevo hišo. To zaklonišče bi bilo nekak podzemni hodnik, katerega bi se v mirnih časih ljudje posluževali za najkrajši dohod s kolodvora v središče mesta. Zaklonišče bi dalo zatočišče petstotim, v sili celo osemstotim osebam. Po poročilu g. župana, ki je navedel, da ima Kranj sedaj 8922 prebivalcev, ta zaklonišča še vseeno ne bodo zadostovala. Predvsem bo treba misliti na gradnjo še nekaterih na periferiji mesta. Po številu civilnega prebivalstva, ki bo ostalo v primeru vojne v mestu in okolici, bi morali imeti v Kranju javnih in zasebnih zaklonišč za okrog 4000 ljudi. Zaenkrat še ni nič slišati, kaj Je z zaklonišči v tovarnah. Občina naj nemudoma zahteva da tovarne čimprej zgrade lastna zaklonišča za delavstvo. Ko bo končno znano število zasebnih zaklonišč s skupno prostornino, bo občina dobila pregled o potrebi gradnje javnih zaklonišč. Po mnenju nekaterih na1 bi hlSnl posestniki, ki so dolžni graditi lastna zaklonišča. prispevali določen znesek in s tem bi občina zgradila na periferiji več manjših zaklonišč. Tu ne sme biti ntkakega zavlačevanja In bo treba na ta ali oni način dobiti kredit za gradnjo tako važnih objektov. Prva naloga občine je da uresniči sedanje načrte, druga pa, da izdela fccčen seznam vsega civilnega prebivalstva, ki bi v vojnem času prišlo v poštev za zaščito, ker le tako bo možno ugotoviti, ali so zaklonišča v mestu, na periferiji in v tovarnah dovolj prostorna, da bi v primeru zračnih napadov mogla nuditi zaščito vsemu prebivalstvu, ki bo prisiljeno ostati v Kranju. Adlešičlta koto ,Lepa Anka* Na veliki plesni prireditvi Jadranske Straže, ki bo prihodnjo soboto zvečer na Taboru, bodo poskrbeli naši Belokranjci za nekatere znamenite narodne plese. Zaplesali bodo med drugim sloveče adlešičko svatbeno kolo »Lepa Anka*. Kolo se Je lz starejših obrednih plesov prevesilo v običajno mešovito peto kolo, ki ga spremlja domača glasba. Besedilo se glasi: Lepa Anka kolo vodi, kolo vodi in govori: Mili Bože, oT sam lepa, sam' da so mi črne oči, črne oči in obrve. Daj mi, bratec, konja svofga, pa ču biti sestra t\x>ja. J a ti nčdam konja jvo/ga, tri bi grada preskočila U tom gradu dva dimbčra. Prvi dimber kosu reže, drugI dimber konja veže.... Danes VSI na Zimska pomoč za slovenske izseljence Tisoči slovenskih delavcev kličejo s svojimi družinami po prvi pomo<9 iz domovine. Cele mesce že pošiljajo pisma o obupnem položaju, v katerem se nahajajo, o bedi, v katero jih je vrgla vojna vihra. Ce* noč so ostali brez vsega, goli ln bosi, z očmi, uprtimi v negotovo bodočnost... Slovenski delavci- izseljenci, ld žive v krajih, kjer je vihrala vojna vihra, se dan za dnem obračajo za pomoč na Narodni izseljenski odbor, pro«ijo za živila, staro obleko In obutev. Mnogoštevilne delavske družine, posebno njihovi otroci, ki so že toliko pretrpeli, pričakujejo od nas v domovini, da jih v teb težkih zimskih dneh rešimo bede in mraza. Narodni Izseljenski odbor vljudno prosi slovensko javnost, da nam pri tej resnično potrebni socialni akciji priskoči na pomoč. Vse, kar kdo more dati, bomo sprejeli z zahvalo in smo prepričani, da se boste klicu in prošnji Izseljencev naše krvi rade volje odzvali. NIO se bo pismeno in osebno obrnil do posameznih dobrotnikov, vsi tisti pa, Id se nameravate odzvati že tej naši prošnji, naj svojo pomoč ln prispevke pošljejo na naslov NIO, Miklošičeva c. 22, v prostorih Narodne strokovne zveze, palača Delavske zbornice. Narodni Izseljenski odbor V Ljubljani. Preurejanje pouka na vseučiliščih Dopoldne predavanja in seminarji, popoldne Študij Beograd. 29 januarja. Zadnji čas. Dravi »Politika«, so na vseh fakultetah vseučilišč v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani uvideli, da ie ^reba Douk preurediti. Na raznih fakultetah ni bilo delovneea načrta, marveč se ie vse delalo več ali manj do volii profesorjev ln drugih oredavateliev Dogajalo se ie in se še dosaia. da moraio študentje tedensko ooslušati več ur oredavani kakor ie treba. Nadalje ie prav tako važno vprašanje vseučillških učn h knjig, za kar do-slei ni bilo zadostne brige Razno-od D~e-davani ie bil na raznih fakultetah urejen Dr a v Doeosto do želiah oredavateliev tako. da so študentie morali oogosto v teku dne izgubiti do več ur. čakajoči do avlah na predavanja. Kolikšne važnosti so za vsei-čiMški studil seminarii in praktične vežbe o tem nI treba eovoriti Toda nlim ie Deaosto-krat nosvečena Dremaihna skrb ker so te ustanove tu in tam oreouš^ne kar asistentom. Na Dravni fakulteti v Beogradu so v Dričetku letoš^iega š^lkega leta v nekaterih Doerledih preuredili pouk Zdai so uredavania in delo v seminarjih samo doooldne. tako da imaio s^šatelV. vse Doooldne na razrvdneo za knjižnico in Studii Prei Da so bili seminarj' samo popoldne. Dredavanja Da dopoldne in popoldne, tako. da so študentie 'zgubljali mnogo časa s prihajanjem in odhajanjem na fakulteto t>a z dolgim obstajanjem do avli. Zdai se v Beogradu vrlH oouk n«-Dreki-"ieno od 8. do 13 ure brez presledka. Pravniki gredo z enega predavanja takoj na druso. Poooldne 90 samo Dredavanja v SDecialnih tečajih za dolrtorat, dalje v tečailh zavoda za mednarodne nauke in v tečajih sociološko-ekonomske-ea zavoda ker so oač slušatelji teh tečajev državni uradniki, ki imajo doooldne uradne ure Da se onemogoči traovanie s posameznimi polarni skript, ie bila uvedena v Beogradu še ena novost. Določen 1e bil načrt oouka za vse iznitne Dredmete za diplomske kakor za doktorske Zdaj Študentje niso več orepuš^eni samim cebi Dri iz-biraniu literature, marveč je vse v naorei določeno. Število vpisanih ur je 26 do 28 Predavania traiaio redno od 8. do 11. ure. seminar^ od 11. do 13 ure. • • • Študenti medicine v Zagrebu so rid~nl-11 Izročiti dekanu med;cinske fakultete dr. Stamoariu. Drofesorskemu zb'ru. docentom in fakultetnemu svetu, zd avni "ki zbornici in drugim ustanovam peccbno Dredstavko. v kateri ugotavljajo, da ie treba dosedanli način medicinskega študija obsoditi, ker mora 71"« študentov študirati medicino daiie kakor 6 let Za-adi dolgotrajnega študija se medMnci odte-guiebč n tva. nastooainčim ie pa še prav posebno všač. + šolska kuhinja P°dmiadka Rdečega križa v Zavrču. Dne 14. januarja je bila na ljudski šoli v Zavrču otvorjena šolska kuhinja pod vodstvom šolskega odbora Podmladka Rdečega križa. Od 356 vpisanih šoloobveznih otrok dobiva dnevno 243 otroft toplo hrano: v mnogih primerih pridejo nad 5 km daleč brez zavžite hrane v šolo to to celo k popoldanskemu pouku Da je bilo omogočeno vsaj nekaj tednov pomagati številni deci s toplo hrano, imajo zasluge številna ustanove ln osebe, ter se jim v imenu siromašnih završkih otrok najlepše zahvaljujem. S svojo dobroto eo tudi dvignili šolski obisk ln s tem največ pripomogli k uspešnemu pouku Ker sc v enem tednu razdeli okoli 1370 obrokov se zaloga hitro krči, za to prosim dobra srca nadaljnje pomoči. — šolski upravitelj. če nd več Z dežele prasneva zadnji čas v Beograd mnogo mesnih Izdelkov Beograjske gospodinje pozimi zelo rade kupujejo suho meso. Tudi ribe so se pocenile. NajbcdJ kupujejo gospodinje somovi-no in krape. ^etho-i nudi ijelmcfoi rdz&i ceni/ • b oe e a tja javne ljubljana maoibob ce® * Velika umrljivost v dalmatinskem Zagorju. Ker je letos po Dalmaciji zavladal hud mraz, kakršnega tam niso vajeni, je smrt začela precej na gosto kositi. Ljudje, ki prebivajo zlasti v dalmatinskem Zagorju v skromnih hišicah, so bili letos posebno izpostavljeni prehladu in je bilo mnogo primerov vnetja pljuč. V vasi Miljevcih je umrlo že kakih 40 vaščanov, v vasi Po-krovniku pa okrog 20. Posebno velika umrljivost je po vaseh, ki so izpostavljene burji. V siromašni dalmatinski Zagori bc treba čim večjo skrb posvetiti ureditvi kmečkih domov in pa zdravstvenemu nadzorstvu ubožnih prebivalcev. Sokol DoL Logatec priredi danes vsakoletno PBEDPUSTNO ZABAVO. Vabljeni! * Najcenejše kurivo, v Starem Vrbasu v Vo j vodim so začele siromašne j še družine pred tremi leti. ko so cene drvom preveč narasle, uporabljati oezdir odpadke pri predelovanju konoplje. Tak at je bilo pezdirja v izobilju in so za 100 leg plačali po 6 din. predivnlce pa so bile vesele. da so iim siromašni ljudje očistili dvorišča in so povrhu še nekai malega plačali za to. Izkazalo se le. da pezdir konoplje počasi in mečno greje. Peč. nap 1-njena s 6 kg pezdirja. lahko ereie sobo vso noč. Komaj oa so siromaki sprevideli, da so na srečen način rešili vprašanje kuriva. so se že javili novi zanimanci. Opekarne so spoznale da lahko poceni nadomestijo drva in so lani odkupne v Vojvodini nad 30 vagonov pezdirja ter dv'gni e ceno na 15 din za 100 kg. Pretekli m^sec Je opekarska industrija vnap-ei ookupra ves pezdir. siromaki pa v mrazu premišljujejo. kako ie bilo lepo. ko so si lahko še poceni greli skromna bivališča. * Cene na beograjskem trgu po ma^em padajo. Kakor beremo v b~otra skih dnevnikih, se opaža ta teden lah^n padec cen nasproti prejšnjemu tednu. Branjari-je so polne blaga Dovoz na beograjski trg ie kljub snegu velik Jajca so se znatno pocenila Tudi perutnina ni več predraga. Izmed zelenjave ie v Beogradu na ponujo zaenkrat samo špinača. Cveta- taksametrov. Kazen Je od 70 do 100 din. Beograjska policiia je odločena zatreti vse ooiave. ki niso v skladu z izdanimi naredbami. * Vas, polna harmonik in Šivalnih *t*o-Jev. V premožni vasi Dubovu. ne daleč od Žitnega Potoka v Srbiji, igra vsak mladenič na harmoniko, vsako dekle oa ima šivalni stroj. V Dubovu je vsak večer promenada, kakor v vsakem m?stu. Na deskah se tu in tam ooiavijo letaki z napisi v zasmeh tistih premožnih m ade-ničev. ki imaio Dri dekletih preveč usoe-ha. Navadno so napisi setavlieni v stihih, nap'sani pa so z roko. ker napredek vendar še ni tako velik, da bi v tei vasi imeli tudi pisalne stroje Ce bo b ago-tanje ostalo, ni izključeno, da se bo zgodilo tudi to. Za enkrat oa so fanti e prav močno v laseh, ker ie baš letošnii oredpust na razpolago nekai izredno bogatih in lepih nevest ♦ Slovensko društvo »Narodni dom« v Zagrebu priredi dne 8. februarja ob 20. uri v železničarski dvorani v Crnale: Ce pti*i ujeti so toleti. mast^ati dosti snega bo 5e in mraza prestati KmetJe *r> oa mn~nia: Ce nr®p^rko ie svečana, v aprilu r^d"1 še počiva brana. — V februarju ali tainiku zraste dan za 1 uro 28 minut. STEKLENICE, samo Franc Josef, kupimo. Drogerija Kane. Ljubljana, židovska ul. 1 u— Današnja sobota bo po prireditvah menda najživahnejša v vsem predpustu. Skoro vse dvorane, ki prihajajo v poštev, so oddane. V Kazini bo že splošno priljubljeni hrvatski ples, v Trgovskem domu jubilejni ples akademske podružnice CMD, v sokolskih domovih na Taboru in v Trnovem bosta valčkova večera Sokola I. ln Sokola II., v Mikličevi dvorani pa družabni večer nižjih mestnih uslužbencev. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 20. ure do pone-celjka do 8. ure mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Pleteršnikova 13, telefon 47-64. u— Zadnji dan je danes, da tisti, ki so v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu rezervirali vstopnice za Verdijev Requiem, pridejo ponje, ker bi jih drugače knjigarna morala oddati drugim re-flektantom. V ponedeljek je pa še čas za nabavo vstopnic v predprodaji. Koncert se prične v ponedeljek točno ob 20. uri. u— Zadnji ponovitvi duhovite N uši če ve veseloigro »Gospa ministrica« bosta v šentjakobskem gledališču drevi in jutri ob 20.15. Skrbno pripravljena igra je imela tak uspeh, da je šla že 12krat čez oder, vselej pred razprodano hišo- Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstavi. Ker je za vstopnice veliko povpraševanje, jih kupite vnaprej od danes dalje. Prihodnjo soboto, na dan obletnice smrti dr. Prešerna, pa bo premiera domačega dela like Važtetove, drame iz pesnikovega življenja »Visoka pesem«. u— Na valčkovem v«čeru SoK°la L na Taboru boste danes od 8. ure zvečer dalje imeli priliko plesati valčke, polke, četvor-ke, češke besede in vse moderne plese, zato ne pozabite priti v Sokolski dom na Taboru. Za okrepila bodo skrbeli dobro založeni paviljoni po zmernih cenah. — Obleka promenadna — vstopnina 10 din. (—) u— Gr&f°log Karmah sprejema obiske v hotelu »Soči«. (—) Prva številka novega letnika prinaša na uvodnem mestu proglas »Na skupno delo!«, ki Je tem važnejši, ker predstavlja pro-gramatsko osnovo za več naprednih političnih skupin. Proglas je pomenljiv tudi zaradi tega, ker izraža nekatere nove idejne smernice, ki naj vodijo politično življenje v sedanji prelomni dobi k tistemu redu novega življenja, ki naj se uveljavi po prostovoljnem pristanku vseh narodov in ki naj sloni na večnih nravnih zakonih enake pravice in svobode za vse. Uredništvo dobro pristavlja v svojem komentarju, da iz tega proglasa, ki je delo mladega rodu, vejeta zdrav optimizem in krepka volja za delo. Mladina si Je zamislila svojo povezanost kot delovno skupnost, in prav to je v sedanjem položaju najbolj potrebno. Ni dvoma, da bo ta zna-čilni proglas še odmeval v naši javnosti. Starosta slovenskih Javnih delavcev in publicistov Ivan Hribar nadaljuje svoje članke o Sovjetski Rus'ji. V novem prispevku obravnava »Sojuz sovjetskih scci-jalističeskih republik« predvsem s stalšča, ali je ta država res nositeljica ideje svetovnega socialnega prevrata? Pisec zagovarja mnenje, da se je sedanji ruski režim stvarno odpovedal izrazito komunist čni politiki tn da ne moremo govoriti o kaki komunistični Sovjetski Rus-Ji. V nadaljnjem razpravlja pisec o prosvetni pol tiki te velike države in »lasti opozarja na ogromne naklade spisov ruskih pisateljev, ki jih pošilja med Hudstvo državna aa-jožba, saj je ob stoletnici Puškinove smrti izšlo pri tej založbi več ko 16 milijonov izvodov njegovih deL Pavel Kunstler je prispeval statistično razpravo »Slovenci v Jugoslaviji po stanju v letu 1931«. Posebno zanimivi so podatki, ki kažejo razprostranjenost Slovencev po drugih banovinah ter dajejo podlago za razmišljanje o enem najtežjih vprašanj slovenskega narodnega življenja: »kaj storiti z našim populacijskim previškom, če bi se slovenskemu elementu onemogočilo naseljevanje v drugih delih države. Razprava je opremljena s tabelami in z dvema geografskima skicama. Obzornik prinaša pod naslovom »Kritično leto vojne« pregled zunanjepolitičnih in vojnih dogodkov iz peresa dr. ? Branka Vrč on a, čigar pregledi so že preveč znani in priljubljeni, da bi bilo treba lzreč-no opozarjati nanje. Dr. Mirko č e r n i č je prispeval značilno gloso k vprašanju razvoja naše medicinske fakultete: »Ugotavljam, opozarjam, svarim ...« a vsebinsko zanimivi članek bo nedvomno vzbudil pozornost in se bo naš list še vrnil k avtorjevim izvajanjem. Ivan Kronovšek je v članku »Temeljne smernice vaške politike« opozoril na pomenljivo delo, ki ga izvršuje na slovenski vasi Zveza kmetskib fantov in deklet, organizacija, ki uspešmo skrbi za napredek mladega vaškega rodu, da postane soodločujoč ta polnovreden činitelj pri izoblikovanju in presnavljanju našega kulturnega, godalnega, gospodarskega in tud« političnega razvoja Obzornik zaključuje referat o spominski knjigi okulističnega oddelka v Ljubljani v zvezi z njegovo petdesetletnico. Med poročili čita-mo značilno primerjavo med dvema pove-stima iz slovenske naro:ne preteklosti: like Vaštetove »Rožno devico« tn Heinza Brunnerja »Brilcke liber dle Drau«. »Misel in delo« urejujejo dr Stojan Bajič, dr. Lavo čermelj, dr. Fran Spiiler-Muys in dr. Alojz Zalokar. Stane na ieto HO dinarjev ta se naroča pri upravi v Ljubljani na Gosposvetski cesti štev. 4. ZAPISKI DANTOLOSKO PREDAVANJE PROF. MAVERJA V sredo zvečer je bilo v Italijanskem kulturnem institutu že napovedano predavanje profesorja rimske univerze g. Gio-vannlja Maverja. Profesorja Maverja ni treba v kulturnih krogih Ljubljane in Jugoslavije posebej predstavljati, saj je znan ne samo kot ravnatelj Instituta za slovansko jezikoslovje v Rimu, marveč tudi kot predsednik vseh Italijanskih kulturnih institutov v Jugoslaviji. V svojem predavanju je čital 33. spev »Paradiža«, zadnjega v »Divini Commediji«, — spev, ki ni same najbolj vzvišen med spevi božanskega pesnika, marveč nemara tudi najtežji. V njem opeva v božanskih verzih, kako je bil Dante, simbol človeštva, potem ko je spoznal duhovno življenje v treh kraljestvih onostranstva priprotajo sv. Bernarda končno sprejet pri Devici. Obžarjen z božjo lučjo, kar je končni smoter človeških želja, je mogel nadaljevati svojo ekstatično poveličevanje Boga ta dobiti najvišji pogled v bistvene skrivnosti vere (enojnost in trojnost Boga ta vtelešenje). Kakor je videti, je zadeva najbolj vznesena, kar si jih lahko mislimo, zares nadčloveška ta neizrekljiva, saj celč tako genialen človek, kakor je bil Dante, čuti tež-koče, ko hoče izrabiti neizrazljivo. V svojem spevu izpoveduje večkrat človeško nezadostnost in nemoč nasproti tako visokim zamislim. Kljub tej oviri, ki tem bolj otež-koča nalogo Dantejevega komentatorja, Ce govori neitalijanskemu občinstvo, je prof. Maver umel odlično komentirati ta razumljivo razložiti gorečnost ta pobožno čustvo mogočne himne sv. Bernarda. Poslušalci so mogli občutiti vrhovno stopnjo intenzivnosti pesnikove želje, da doseže najvišjo vizijo, ter tisti tesnobni dih, ki preveva ves spev ob spoznanju človeške nezmožnosti, da izraža tako vzvišene zamisli. Predavatelj je osvetlil izredno milost, ki je bila dana pesniku, da se je mogei zastrmeti v božanski sijaj ta prodreti v s&mo njegovo bistvo ter doseči kakor v najsvetlejši luči svetilke vrhovno zadoščenje v ekstatičnem dogledanju največjih verskih skrivnosti. Predavalnica je bila kar natlačena s številnim občinstvom, med katerim so bili profesorji, književniki ln drugi izobraženci, ki so z močno pozornostjo sledili pre-davateljevlm izvajanjem ta ob koncu is-ražali s toplim aplavzom in čestitkami svoje zadovoljstvo, da so lahko uživali uspešno čl tanje ta komentiranje znamenitega speva. A. B. _ Društvo nižjih mestnih uslužbencev ▼ Ljubljani priredi danes v dvorani hotela Miklič družabni večer z godbo ta plesom ob priliki društvene 301etnice. Vstopnine ni. Začetek ob 20. u— Predavanje Pedagoškega društva Drevi ob 18. uri bo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje dr. Milana Peruška »šport, zdravje, mladina«. Vsi, ki se zanimajo,vabljeni. Vstopnine ni. Za doma kuhano milo prodaja Inžni kamen in ostale dodatke drogerija Kane Ljubljana — židovska ul. L Preizkušeno navodilo na razpolago DANES VSI NA PLES, »POMLAD V CVETJU" sokolski dom Vič. — Vabi S.K. Vič XVIII. redni občni zbor Združenja elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani v nedeljo 2. t m. ob 9- url v beli dvorani hotela Union. Naročite revijo »LJUBLJANSKI ZVON"! u— Tečaj za sendviče Tritedenski kuharski tečaj ki se je pred dnevi pričel pri Keršiču v Šiški se je preselil v prostore gostilne pri Lovcu na vogalu R niske in Bleiweisove ceste, kjer je naše primernejše. udobnejše prostore. .V četrtek 6. t. m. bo voditeljica tečaja priredila p< stben večer za pikantne sendviče v katerem s« bodo udeleženke seznanile z vsem ekrivnosit-mi aspika. sardelnega mesa. razmh pa:tet, liptavskega sira majonez in poir bnih reči. Prijave se sprejemajo v gostilni pri Lovcu do srede POZOR prireditelji predpustnTi zabav! Novo došlo nad 300 najnovejših vzorcev mask — konfeti, serpentine, bombice, balončki, kotiljoni. lampijončki. klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah in velikostih, v veliki izbiri: tudi v komisijo! Uhogrelci dospeli! — Se priporoča: BAZAR FOTO TOURIST, Lojze Šmuc, Ljubljana, Prešernova ul. 9, poleg glavne poŠte. u— Na današnji proslavi akademske pu-družnice CMD bo namesto obolelega g. Romana Petrovčiča pel njegov brat g. Tone Petrcvčič. u— Razstava akad. sij kar ja Fr. Rle-menčiča je vsak dan od 9. do 17. v Jakopičevem povi!j0nu. V nedeljo ob 11. bo vodstvo po razstavi. u— Zahvala. Vsem, ki so se me o priliki moje prve slave na dan sv. Save spomnili s čestitkami ali me počastili z osebnim obiskom, se v svojem imenu in v imenu družine toplo zahvaljujem. — Ivsn Albreht. n— Bibliofilska izdaja Andersenovih pravljic (z ilustracijami H. Smrekarja) ja na ogled v sledečih knjigarnah: Učiteljska. Tiskovna zadruga, Nova založba in Jugoslovanska- — Naroča se na naslov: umetnik H. Smrekar, Ljubljana (šiška). u— Poizkušen famomcr. Reševalci so bili včeraj poklicani v Jenkovo ulico, kjer so naložili na avto IR-lstnega brivskaga pomočnika Jožeta S. Fant ie v obupu iz-pil večjo količino lizola. vendar oa so mu v bolnišnici še pravočasno izprali želodec ter ga tako ohranili pri živ1 j en ju. u— Nenadna smrt od kapi. V B:naxevi tovarni uslužbena. 52-letna delavka Helena Kastelčeva iz Rožne doline ie že dalj časa bolehala zaradi težke srčne asrme. V četrtek Kasteličeve ni bilo v službo, oa tudi iz stanovania ie ni bilo. Včerai Je njena soseda Marija Klandrova stepla pred okno niene pritlične sobice da Pogleda. kai se ie vendar zsodilo. ali je nemara bolna ali kai. Na ponovno klicanje pa se nihče ni oglasil, kar se ie zazde o Klandrovi sumljivo, da je nemudoma obvestila policijsko stražnico. St.-ažnik je odDrl vrata v stanovania. v katerem so našli Kastelčevo na postelji mrtvo. Polici iska komisija, v kateri sta bila policijski zdravnik svetnik dr. Lužar in dež ir-ni uradnik Žibert. ie ugotovila da Je Kastelčevo porneči zadela kap. Trunlo ookoj-nice so po offledu prepeljali v mrtvašnico na Zale. To ie v zadniih dneh že drugi primer nenadne smrti od kapi. P ostani in ostani član Vodnikove družbe! Gospa Manja Sibbiovič-Mlejnikova bo aa-pela drevi na proslavi ACMD v Trgovskem) domu Chopinov »2al« ln Krstičevo »Nimtoc, Iz Maribora a— Lastnikom živilskih nakaznic. Mestni preskrbovalnd urad opozarja vse lastnike živilskih nakaznic, da shranijo talo-ne (glavo nakaznice) in jih ne zavržejo, ker bodo prejeli za mesec marc nove ži vilske nakaznice samo proti predložitvi ta_ Ionov živilskih nakaznic, ki so veljale za mesec februar. a— Pekom in trgovcem s živili v Maribora. živilske nakaznice oz. kuponi teh nakaznic, ki so bile dane v promet v mestu Mariboru, so opremljene s posebnim rdečim znakom Mestni preskrbovalni urad opozarja vse trgovce z živili in. peke, da jim bo nakazoval moko le proti predložitvi kuponov, ki bodo imeli omenjeni rdeči znak. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika jutri v nedeljo g. dr. S. Po-fcrujc, Prešernova ul. 18. a— Abrabam°vina. Danes praznuje 50 letnico rojstva še ves mladostno prožen in čvrst požrtvovalni sokolski delavec g. Josip černlc, ki vneto sodeluje pri pobreškem Sokolu kot dolgoletni načelnik prireditvenega odseka, še petero »križev«! a— Gledališke novice. Drevi premiera Nušjčeve komedije »Sumljiva oseba«. Abo-nenti reda A bodo deležni simfoničnega koncerta Glasbene matice v sredo 5. t. m. v Sokolskem domu. Naj dvignejo prt gledališki blagajni čim preje svoje vstopnice za ta koncert. — V torek 4. t. m. gostujeta v znani poljski komediji »Jaz ljubim te« ga. Juvanova in g. Jan iz Ljubljane. a— Mariborsko društveno življenje, jutri cb devetih dopoldan bo imel delavski odsek maritorske podružnice UJNŽB svoj redni občni zbor na stadionu SK železničarja ob Tržaški cesti- — Jutri ob 9.30 pa bo pri Grmeku v Studencih redni občni zbor študentke strelske družine. a— Vzgleden optimizem v današnjih časih. V navzočrucsti avtorja g- Radovana Gobca so uprizorili požrtvovalni člani sokolske igralske družine v Sokolskecn domu pri Sv. Antonu v Slov. goricah priljubljeno domačo opereto »Hmeljska princesa«. Opereta je odlično uspela. Sokolsko društvo pri Sv. Antonu je dalo pevce ter igralce Sokol pri Sv. Lenartu pa orkester. Sodelujoči Antcnjevčani so prihajali v šolo k vajam po več ko uro dolgi hoji sprva po trkrat tedensko, zadnje tedne vsak večer, šol. upravitelj Kocuvan celo od Sv. Andraža. dirigent g. Cvirn in njegova soproga pa zadnje tedne od Sv. Lenarta, odtod zadnji teden tudi vsi člani orkestia- Iz €e!fa e— Zastopnik sovjetskega trgovinskega predstavništva v Celju in Žalcu V sredo je prispel v Celje g. Aleksej K Sokolov, direktor importnega odseka trgovinskega predstavništva SSSR v lugoslavin Iz Celja &e je podal v Žalec, kjer se je z'a»t' zanimali za moderno urejeno Hmeliamo in za nanovo ustanovljeno -ndustrijc »Juto«, ki je nameščena v prostorih nekdanje žalske pivovarne in je v polnem razvtju. e— Zimska pomoč v Celju »Ncva doba« objavlja: Prihodnji teden bo tudi v Ce:ju zbiranje za zimsko pomcč. Četudi sta vodstvo in vrhovni odboT sestavljena po političnih vidikih časa, v katerem živimo, želimo iskreno, da bi zbirka za ta člo-veko'jubni in vzvišen.j namen doseg'a lepe uspehe. Obenem pa smo mnenja da živimo v tako težkih časih, da je dolžr.ost onih, ki imajo in morejo, da primerno prispevajo. da pa ni treba nadlegovati nameščencev in upokojencev, ki so sam, pomoči potrebni. e— Sebastjan Selišek f V noči od sirede na četrtek je umrl v Prešernovi ulici 18 v Cd!ju v visoki starosti 92 let kroja:ki mojster in posestnik g. Sebastjan Selišek, oče g. Leopolda Seliska, ravnatelja Prve hrvatske štedionice v Ceilju. Pokojni se je rodili 19. januarja 1849 v Kočicah pri Zeta-Iah kot kmečki sin. Po končani šoli se je posvetil krojaški obrti. Ko je odslužil vojaški rok, se je v Celju osamosvojil kot krojaški mojster in kmalu zaslovel kot eden najboljših celjskih krojačev. Pozneje je otvoril tudi konfekcijsko trgovino. Prod 25 leti je opustil obrt m se posveti! vinogradništvu ter preživeli starost na svojem lepem posestvu v Starem gradu. Pokojni je bil odločno naroden m napreden mož. Svoje mišljenje je tudi v težkih narodnih borbah v dobi Avstrije neustrašno izpričeval. Sebastjan Selišek je bil najstarejši Celjan; v Celju je živel in deloval skoraj 70 let Bil je značajen. blag, izredno marljiv hi ugleden mož Leta 1934. je poklonil Marijini cerkvi v Celju tri zvonove. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti v Prešernovi ulici na okoliško pokopališče. Sebastjanu Selišku bodi ohranjen časten spomin, svojcem nase iskrene sožalje! e— Hal«! Halo! Kam danes zvečer? Na obrtniški ples v Narodni dom v Celju. Radi ranega zaključka bo začetek točno ob 20. uri. Svira vojaški jazz orkester. Poskrbljeno je za izborno jedačo in pijačo. Posebna vabila se niso pošiljala. Dobrodošli! (—) e— Sokolski tečaj za znižan jt. vojaške-ka roka. Sokolsko društvo Celje I opozarja vse Slane 20. in 21 letnika, k so vsaj že tri leta redni telovadc- Sokola, da^se prične v sredo 5. t m. ob 19 30 v sejni sobi Sokola Celja 1 teča' za zn<žanje ka-drskega roka za člane Sokola Ctdje I. V času, ki ga bo župes povpraševanje za grške bone do nespremenjenem tečaiu 38.50. Na svobodnem trgu so tečaji ostali prav tako nespremenjeni Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo povpraševanje za Voino škodo po 479 (v Beogradu ie bil promet oo 479.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6°'o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 82.25 (v Beogradu po 81.50) in v 6°/• šumskih obveznicah po 81.25. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaii: London 174.77 — 177.77. New York 4425 — 4435. Curih 1028.64 — 1038.64. Težaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10 Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. Solun 38 50 den. Curih. Beograd 10. Pariz 8.20. London 16.28. New York 431. Bruselj 69 Milan 21.7250. Madrid 40. Amsterdam 229 B r-liri 172 50. Stockholm 102.75 Oslo P8.50, Kobenhavn 83.50. Scfja 4.25. LisaHona 17.24. Budimpešta 85. Atene 3.C0. Carigrad 3-3750. Bukareš+a 2.15. EFEKTI Zagreb. Državne vrednot®: Vojna škoda 479 den.. 4°/o a-rarne 55 d~n.. 4% se eme agrarne 56.50 den.. 6°'o begluške p5.50 bi., 6"/« dalm agrarne 81.75 — 82.25 (82.°5), 6°/« šumske 81 — 81 75. (81 25*. 7*'» stabiliz 97 d^n.. 7*/» inveri. 101 d?n. 7°'« Se-llgman 102 den.. 7°/o Blair 100 de-v. Blair 106 50 den. delnic- Naroda b=nka 7100 den.. PAB 204 den.. Trbove js\a 372 50 — 380. Beograd. Vojna šk~da 479 — 4"9.~0 (479.50). 4°/» agrarnp 57 de*v. 4°'« seve ne agrarne 55 25 — 56. 6°/o be^luTce "5.25 — 85 75 (85 50). 61"« dalm. a-rarne 81 — 81 *0 (81.50) 7°/« st*HMr 9"\25 den. TU inv°s<. 100 50 den.. 7% S-^iTnan 109 deo. '"k Blair 100.50 den.. 8°'« Blair 106 50 rfen Narodna banka 7050 den.. PAB 211 dan. Blago v«*« tržišča ŽITO r+ N°vosad«ika blagOvn borr* (31 t rn) Tendenca nespremenjena Ove*« 723 70% prese1ana pšenična moka 353 85*"r enotna pšenična nvka 382.25- nepre-<»ia->a pšenična moka 351- prese;ana ko1- r~a moka ali koruzni zdrob z največ 14"'n via-ee 321": preseiana koruma moka i7 ča<5u nrim«»mo S"he koruze 25° n*="pr^-='ana 230 Otrobi (franko v^?cn ali 51-p dimav-ska banovina): pšeničol ?no koruzni s kalmi 150 brer kali 70 Fižol: baški in sremski 575 — 580. Občni zbor Sokola I v Ljubljani V veliki dvorani sokolskega doma na Taboru je bila v sredo zvečar letošnja glavna skupščina Sokola I. Njen potek ie pokazal, da so se razmere v društvu oo težkih notranjih pretresljajih spet uredile. Članov ia članic se je zbralo nad 400. Društveni starosta br. inž. Lado Bevc je še oosebei pozdravil zastopnika župe pod-starešino br. Janka Jazbeca ter zastopnike dnevnega in sokolskega tiska. Zborovalci so naj orei pozdravili svoiesa vzvišenega starešino Nj. VeL kralja Petra II z navdušenimi vzkliki »Zdravo«, potem pa s pieteto počastili spomin pokojnih bratov in sester S skupščine s© bili odposlani pismeni pozdravi tudi upravama saveza SKJ in ljubljanske sokolske župe. Starosta ie nato v dališem proerama^ičnem eo-voru poudaril pomen sokolske misli v sedanjih časih omenil let šnii II vses^kol-ski zlet v Beogradu, ki bo dosegel svoj višek 6. septembra, ko bo naš vzvišeni starešina, naš mladi krali zasedel prestol svojih slavnih prednikov. Zleta se bo tudi taborska sokolska družina udeiež:la v politem številu. V letošnjem letu mora društvo dovršiti še dela. zaobl.iubliena v sokolski Petrovi petletki. Poročilo br. staroste 1e bilo sprejeto z velikim odobravanjem, nakar so se zvrstila poročila društvenih činit^ljev Tai-niško poročilo ie podal br Etbin Bež^k. ki ie kronološko navedel vse važneiše dogodke v minulem letu, v katerem ie uspešno delovalo 11 odc^kov oVe-* obeh vadite!jskih zborov in že^sk^oa krožka. Tajnik ie prečital nato še izčrma in Te-fledna poročila eospodaria br. Frana Vrečarja. predsednika sodaln«»*a odseka br.. Raika Turka, godbeneea odseka br. Veri-ja Svaiearia iin statističarja b- Lada Se-deja. Sokol I štele na kcncu leta 1940 v svojih vrstah 660 članov. 291 51an'c. 116 naraščainikov. 136 dečkov. 68 nara?čainic in 92 deklic, tedai skupno 1 373 o*eb. Zanimivi poročili načelnika br. Toneta Gorjanca in načelnice a Anuške Ju?ove sta pokazali, da ie društvo tudi v tehničnem pogledu lepo uspevalo. Telovadci in 1 telovadke so se udeleževali nastopov bratskih društev, sami oa priredili 30. novembra uspelo telovadno akademijo v proslavo 1. decembra V okviru vaditelj-skega zbora so delovali mladinski ods?k (predsednik br. Tone Gorlanc). zdravniški (br. dr. Minaf) in strelski (br. Etb'n Be-žek). Jako delaven ie bil tudi *en~kl krožek. ki mu predseduje a. Mil« Tirkova io is sodeloval pri mnogih narodnih in dobrodelnih akcijah Ob« poročili sta bili t odobravanjem sprejeti. O Gregertič-Grun- ; tarjevi knjižnici ki o uspešnem delovanju ' lutkovnega odseka le poro "al br Ivan Erbežnik. ki je zlasti pozval na v čie brate in sestre, nai se vpišejo v novo preurejeno knjižnioo, ki šteje nad 9903 k.ijig. Računovodja br. Ivan Lozei ie poročal o denarnem poslovaniu društva, ki ie bio kljub težkim časom doka i ugodno. V imenu nadzornega odbora je pred ednik br. dr. Pavle Pestotnik pohvalil vzorno poslovanje br. blagajnika in računi vod :e. kakor tudi vseh ostalih funkcionarjev in predlagal razrešnioo, ki so io navzočni soglasno sprejeli V imenu župne uprave ie pozdravil in čestital društvu k lepim uspehom br Janko Jazbec, katerega izvajanja so naš1 a topel odziv pri zborovalcih. Ko so bili sprejeti še predlogi uprave in prrračun za e-to 1941 ie bila soglasno irvoli^na nas4op-na uprava: starosta inž Lado Bevc. namestniki Fran Vrečar. Miroslav Urbs= in Anuška Jugova. naxe1nik Janko Sket. podnačelnik Stane Pire. načelnica Anuška Juaorva. podnačelnici Mar ta Po>«č^-va in Cenka Volkova Dr~s e+ar Etbin Bežek. člani uprave S ane Flegar Jo?e Pire. Fran Bebec. Ivan Lozej. Lado Sedej. Ivan Erbežnik. Fran TitodM Stane Palčič. Tone Kunsteli. Raiko Turk. dr. Fran Minaf. Avgust Volk. Janez Griinf^ld in Štefka Deržajeva. namestniki Polde Zupančič, prof. Fran Vrhovnik p-cf. Fran Jeran. Loize H°rga Ado"f Hribar. Fran Jereb, praporščak Eio Ropič. namestnik Franko K-ai^her. Nadzorni odbor tvorilo dr. Pavle Pestotnik. Fran Kam^nš^k. Tone Co'ar, i-ž. Fran Zelen ko. Anton Paulič. nam?sinika 2ane Miklavc in Albin Sirrrk-li. razsodišče Fran Majcen Jože Z?bjek. dr. Ivan Merslavič. Karel Parcer. Pavel D ar rani namestniki dr. Vinko Vrhunec, inž. Stanko Dimnik. Verii Svaiger. V ženskam krožku je Mila Turkova predsednica in Štefka Deržaieva podp*-edsedn;ca. v starešinskem odboru pa dr. Andrej Kuhar in Josip Selovin. Po končanih volitvah ie spregovoril re-kaj vzpodbudnih besed br. dr. Pestotnik, potem ne le vsa množica zapela »Le naprej brez miru«, nakar le br starosta zaključil krasno uspelo sokolsko zborovanje. —zt V okvirju tedna za zlm®ko p°moč uprizori Sokolsko društvo St. Vid nad LJubljano na Svečnico 2. t. m. ob 20 v dvorani bra'3. Kratkega Igro v treh dejanlih »Ponos za ponos. Z oziram na človekoljubni namen čistega dobička pričakujemo obilne udeležbe! General Charles Huntziger Ena najvažnejših osebnosti današnje Francije V znamenju osi Rim—Berlin Danes obišče LJubljano francoski poslanik. Porabljamo to priliko, da aezna>-nlmo naše čitatelje z eno najzanimivejših osebnosti sodobne Francije, s generalom Huntziger jem. General Huntziger se je rodil 25. junija 1880. v Lesnevenu v pokrajini Finistč-re, kjer se ie do frankfurtski pogodbi naselil njegov oče. ko ie zapustil Alzacijo. Mladi Huntziger ie z osemnajstimi leti vstopil v vojaško šolo Saint-Cyr. si potem izbral za stroko kolonijalno pehoto ter odpotoval na Madagaskar. Na tej zemlji, prežeti z Galliendevimi tradicijami ie vr-Sil v srcu sakalavske dežele trojno dolžnost: « borca, pomirjevalca in upravnika Opravljal io ie od leta 1905 do 1907 na Cofe d' Ivoire v okraju Bobo-Dioularro Kdor sn hoče pravilno ored staviti obsežnost vsakdanjega dela. ki je v teh kra-iih potrebno. mora vsai oark^t ooaz^va-ti te mlade kolonijalne častnik* ori nii-hovem ooravilu v pustinii Niihova volja. njihova jasnovidnost. hladnokrvnost in deiavno^t ter njihova fizična i-n mnra'-:na ne"stra5rv>'noma po+tvP možie kaVor Lv^i'tev Mangin in HunMger ter njim podobni L 1909 ie bodoči general stopil v Voino šolo (E^olo de G"°rre>. se o~ro"ii in bfl rvi ko^čani^ iznitih v s^oMv" kapitana streVev 1912 let^> noslan v TonMn Vn:na pa io 7° v spntpmbu pHved1« ra-*ai v F*"aneiio Mani. Vot fri mes~e no-zneie. ie bil v armadnenv n-ve'h> iav-nn cm'*'«! za svrvie ra^r^nl0 pri narta'"^ na T^ame-tz. V let'h 1915-16-17. si ie nabral še vse polno odličnih pohval V januarju 1918 ie bil poslan v S^ltm. k4er ie bil vodia tretie^a ur^da g'avn~ga stana, torei urada vojnih "ozračij Pri da-lu za na^nt pa sohmskem boi!?č'i ima tudi on velik delež Francvet d* FsVrev ea ie 'm^nova1 za nodo-^^vnika tako. da b*l v svojem činu najmlajši v vsei armadi. in i® to vMstvo obdržal tudi r>ri vseh po^ej?:h činih. Po bivanju v Carigradu k1*>r ie bil pod-vMia rlavno-ra sta->a vrhovn^a p-nr»l'-n'ka zavezniške vojske, se je vrnil v Pariz ter v vojnem ministrstvu postal sodelavec vel'kesa Francoza. An-drča Lefebrea. Potem je prišel v š^lo maršalov L 1924 je kot polkovnik dobil poveljstvo nad četami na Kitajskem kier ie o priliki incidentov v Tien-Ts:nu pokazal prav toliko hladnokrvnosti, kakor General Huntziger francoskega ponosa. To delikatno situacijo ie rešil izborno. Kot generala s 47 leti ga najdemo najprej v Braziliji, kjer je na čelu vojaške misije, ootem v Bevrouthu kjer ie bil 1933 leta poveljnik levantske vojske Kot član višjega vojnega sveta ie bil v iuliiu in avgustu Doslan v Ankaro ootem v London kier ie sodel-val pri zaključitvi Francosko-angleško-turš-kih dogovorov Ob napovedi voine ie Dre-vzel Dovelistvo nad dmCTo armado o^t-m oddelke armade št 4 Končno 1e »"»ostal 00 dovršeni misiji v Wiesbadenu. kjer je v imenu francoske vlade vodil Dodajanja za oremirie z Nemci vojni minister ter vrhovni general Ker ie v začetku voine prevzel no<-eH-stvo rad drugo armado, ie mog če sklepati. da si general Huntziger ni delal prevelikih iluzM- Ne da bi nonolnoma oo?na' stanie francoskega orožja čigar nepopolnosti ni mn-gel oceniti najbrže nihče, celo odgovorni ne. ie bil vendarle dovoli poučen da se ni oreveč zmotil sai ie s svoji srl>šno inteligenco videč ooložai francoskega materiala moral nrit.i do neoriietnih zaključkov Mogel ie torei takoi ko ie pričel z delom, s^o^nat' nevarne praznine, katere ie Kilo tr-ba izpolniti General Huntziger ie spoznal, da ie treba. kot nadomestek za druge nedo tatke dati vojakom vsai trdno moralo Neprestano ie hodil iz enega taborišča v drugo, preko ogromnega sektorja svoe armade ter neprenehoma ožvlial oogum Na obvezovalščn za Sronto vojaka nudita prvo pomoč Italijanskemu pilotu, ki Je pristal nekje v Zapadni puščavi pri moštvu. Med dru*im je izdal naredbo. da se le za kadre tiskal Dolmesečnik »Dokumenti borca«. »Dokumenti borca« so se bojevali proti prijetnim lažem Tedaj. ko se ie skoro povsod ponavljalo: »Ne bomo napadeni: kar mirno čakaimo za Maginotovo črto. Blokada nam bo pomagala. in v Nemčiji bo kmalu izbruhnila revolucija«, ie general Huntziger dal povedati svoiim vojakom: »Borba bo. in celo trda bo. Vojna se ne more končati brez bitk. Ni zmag« brez žrtvovanja. Vztraja jmo. bodimo pripravljeni.« Verjeti ie treba, da ta živahna propaganda ni ostala brezuspešna sai se 1e druga armada v kritičnem trenutku sovražniku trdovratno upirala Po strahovitem naskoku 10. maja katerega le podpirala cela masa tankov in letal se le dobesedno zagrizla v zemMo 9 1'tnija ie po krvavih spopadih še vedno držala Podoba ie bila. da ie ooložai že re?en. a dni-eega dne so »Panzerdivisionen« že vdrle v Chamnaeno medtem ko ie invazila na vzhodu že pretrgala trak Sedne. zadnji oas dežele. Zadnje ure Metaxa-sovega življenja Iz Aten poročajo, da so pozvali k pokojnemu Metaxasu kratko ored smrtjo tudi ang1o*kega zdravnika ki ie izvršil transfuzii > krvi Po tem prenosu se ie Me-taxas nekai časa počutil bolje Kakor se izve da ie imel ookoini predsednik grške vlade infektivno angino. Proti koncu *ed-na ored smrtio ie bolezen odnehala potom na se le zopet nenadoma poslabšala Z e-čer ored smrtio ob 20 uri ie nastopila kriza Takrat ie Drisoel k M^a^as-i ate-ski nadškof ki ga ie obbaial Naslednji dan zjutraj ie Metaxas umrl. Mravlje si gradijo vodnjake Mravlje niso samo pridna. temveč eredn tudi zelo globoko. To ie odkril arg^ntftiski učenjak Marino Blanes. ki se ie ba-il z vprašanjem, od kod si ž'va'ice ' suhem letnem Pasu dobivajo vod-> Na'-lju*je mu je pomagal Blanes si 'e dal krpa'i v. d-njak Pri tem ie oikril komaj za prs* debel rov v zemlji, ki ie vxi'l poševno 20 m g^boko do ta'ne vode V tem rovu 'e o i mravelj kar ffomazelo Znanstvenik ie odkril t"di vhod v ta rov. in si^er pod nek'm mravljiščem. Živali so bile torei »vchae-vodo in so po svdih g*-adbarv'h pra\ilih zgradile ogromen predor v zemljo. ANEKDOTA Gustl Waldau in Viktor Scbwannecke sta gostovala nekoč v neki ve-eVigri v Wiirzburgu. Izgovorila s^a si dober honorar. vzela sta si tudi roš*en nreduiem in ni čudno, da sta storvila na oder prav tako pošfeno »v rožicah« N'ti e-^ga s+av^a nista spravila iz sebe tako kakor 1? b;l zapisan v knjigi Ek^temnorira^ sta na vse načine in občinstvo se ie silno zabavalo. V dmgem de^anlu se 1e S-h^var-n^-rke obrnil k to^rPriSu in Pa vprašal: b 1 v rokah, je mogel odliti natanko toliko zastrupljenega whiskyja, koliko ga je manikalo v drugi steklenki. Zlil ga je v izlivek in spustil vodo za njim Nato je vrgel steklenko s čistim whiskyjem skozi okno. Ker je bila še polna in težka, se je razb.la, ko je udarila ob zemljo. Morilec je nato stopil za zastor in jel čakati, da se radža vrne. Vsak, komur so bile vladarjeve navade dobro znane, je lahko zanesljivo računal na to, da si ta še privošči kozarček, preden leže počivat. Whisky je užival brez vsakega dodatka, in morilec je to vedel. V tem primeru ie s+eklenko neposredno nastavil na usta. kajti v kopaln:ci nismo našli nobenega kozarca in tudi izmed kozarcev v spalnici ni manjkal nobeden. S steklenko v roki se je mrtev zgrudil na tla in večina whiskyja se je razlila po preprogi Co bi Ramavarma Se poizkušal klicati na p^m č. je bila morilčeva skrb, da mu to ubrani. Ko se je prepričal, da je radža mrtev, je odprl okno in čakal, dokler ni vlak prišel na most čez Susquehan-no ter jel voziti počasneje, nato pa je pahnil mrt- veca skozi okno. Morda je bil za trenutek pozabil steklenko, morda se ni utegnil brigati zanjo —-vsekako jo je šele onkraj Havre de Grace vrgel iz vlaka.« »To je bil kuhar Abdul!« je za klical podpolkovnik in udaril s pestjo po pisalni mizi. »Prav on je hranil whisky za radžo!« Lee je zmajal z glavo. »Debeli, dobrodušni plaS-Ijivi Abdul ne bi bil nikoli zbral dovolj poguma, da bi bil čakal v kopalnici za zaveso.« »A vendar je obdolžen, da je bil sokrivec gospe Morvenove.« »Te obdolžitve nič ne potriuiejo, k več'emu Va-sintova neupravičena izpovedba. Njegova suž b-nika sta priznala, da sta obdolžila kuharja po krivem in samo na gosrodariev ukaz Prosim, podpolkovnik oglejte si enkrat ta košček mila. Kuhar Abdul nima čevljev, ki bi mogli zapustiti takšno sled.« »Kdo je torej bil?« Lee je odprl lepenkasto škatlo, ki je stala na pisalni mizi. »Tu so morilčevi čevlji — novi ameriški čevlji z gumastimi podpetniki. Preorič jte se, prosim, da se peta natanko uiema z od*i kom na milu Slučaino vem. da ti čevlji od ned lje zvečer niso bili več na nogah Z mojim povečevalnim steklom lahko razločite milo, ki se drži pete na desni nogi.« Vsi so se zasopli sklonili naprej. »Čigavi čevlji so to?« je vprašal podpolkovnik. ^Čevlji Sihaba al Zurija,« je s čudno žalostnim glasom odvrnil Lee. Angleška sredozemska politika, kakor jo presojajo v Moskvi ŠPORT Ruski list »Trud« je objavil pred dnevi članek svojega diplomatskega sot.udiii.va Janovskega o angleški po.itiki v Sredozemlju. Posnemamo nekaj misli: Medtem ko so angleške operacije v severni Afriki imele najprej značaj obrarp-be Egipta, kažejo sedaj vedno bolj značaj priprav za splošno bitko za za\arovarie položaja Velike Britaniie v S ed^zem ju sploh. Sedanji šef angleške viade pripada oni vrsti ljudi, ki so nasprotniki slehernega angleškega popuščanja na tem področju. To je dvakrat javno izpovedal, najprej leta 1936. nato Da ša 16. marca 1939. kio ie Sredozemlje označil za »glavni sektor«, na katerem bo morala Veiika Br.tanija za vsako ceno vzdržati. Pri tem ne gre toliko za varovanje njenih gospodarskih interesov na tem prostoru, kolikor za očitne strateške interese. Za Veliko Britanijo predstavlja Sredozemlje. zlasti njegov jugovzhodni deL, predv.-em križišče poti. ki spajajo sik.ro tri četrtine vseh britanskih ozemelj Angleške pozicije v Sredozemlju so najboljše jamstvo teh vezi Ob'ast v Sredozemlju ie torej potrebna predvsem za obrambo raznih delov britanskega imperija Tako predstavlja na primer Sredozemlje angleško Dot v Indijo, toda ne le v prevoznem smislu, temveč tudd v političnem smislu, v kolikor so namreč arabske dežele Bližnjega vzhoda versko vezane z mu- slimani v Indiji, ki tvorijo 25°/» indijskega prebivalstva Zato ni le slučaj, ako polagajo v Londonu tolikšno važnost na utrjevanje angleškega vpliva v arabskih deželah. Bližnji vzhod je za Veliko Britanijo eden izmed najpomembnejših po-morsko-prometnih, a tudi kopnih in zračnih prometnih vozlov. Razen tega pa obliva Sredozemsko morje kar tyi kontinente in tako omogoča Veliki Britaniji dostop k vsakemu izmed njih. Sedaj mora Anglija voditi borbo proti državi ki ji ie nekoč sama pcmagala na noge v borbi za njene imperialne pozicije. ker ie od nie pričakovala oomoči p o-ti Franciji. To pomeni seveda popolno revizijo njenih nekdanjih političnih in strateških načrtov v Sredozemlju. Ta pre-okret se ie prav za prav prvič pokazal že v svetovni voini toda kasneje so Angleži večkrat spremenili svojo taktiko, kakršno ie pač bilo njihovo razmerje do Francije, proti kateri so vedno držali v rezervi Italijo. Sele abesinska vojna ie Angleže opozorila na italijansko nevarnost ki ie zahtevala dru?a*no strategijo. To opažamo v sedanjem konfliktu Položaj pa se v toliko zapleta, ker se istočasno vrši tudi borba za afriško kopno zemljo. Pojav nemških letalskih sil v Sredozemlju napoveduje nove zaostritve borbe na vsem tem oodročiu ki ie eno izmed najpomembnejših v sedanji vojni. Novi mariborski mestni proračun Maribor, 31. januarja Osnutek novega mariborskega mestnega proračuna je izgotovljen ter izkazuje izdatkov 23,464.030 din (lani 21,426.370 din), torej za 2,037.460 din več kakor Lanski proračun. Posamezne postavke izdatkov mestnega zaklada so naslednje (v oklepajih s lanske postanke): osebje 2,919 190 mil. presrbmne nine 1,131.160 (2,728.492), preskrbnine 1.131.160 (1.025.869) splošna uprava 1,394.610 (1.534.470), javna varnost 681.590 din (611.257), finančna stroka 6,616.990 (6,911.422), tehnična stroka 1,469.360 din (1,079.235), zdravstvo 1.810.580 (1,749.075), soc. skrbstvo 5,035.230 (3,448.987), šolstvo 1,098.770 (1.081.670), znanost m umetnost 278.300 (261.825), obrt in trgovina 175.000 (247.500), veterinarski sklad 178.250 din (146.812), protiletalska obramba 75.000 (0), razno 150.000 (150.000), prehodno 450.000 (450.000). Dohodki so nasledni: splošna uprava 28.960 (40.192). mestne davščine 16,715.580 (15,247 969). finančna stroka 1.029 000 din (390.000), socialno skrbstvo 45.600 (45 450), veterinarski sklad 178 250 (146 812), protiletalska obramba 75.000 din (0), razno 930.000 (930.000). prehodno 450.0000 din (450.000). Proračun mestnih podjetij tzkezuje 7,676.640 din izdatkov (lani 6.849.097 din), za 827.542 dm več kakor lani Rezervni skllad dohodkov in izdatkov znaša 1,267.000 din (lani 1,365.000 din). ELEŽKE Nov senator S kraljevim ukazom je imenovan za senatorja Dušan Kecmanovič, prota iz Ba-rjaluke, eden vodilnih prvakov Samostojne demokratske stranke Delavni kcr.isar|i v hrvatskih podjetjih Hrvatski ban je izcial uredbo o postavljanju komisarjev za delovne odnose v gospo-t arskih podjetjih. Po tej naredbi sme ban-ska oblast postaviti komisarje pri gospodarskih podjetjih, če delodajalec z namenom, da bi se izognil posledicam kolektivnih peg-odb odločitev delovnih sodišč ali pa predpisov pristojnih oblasti, ustavi delo v celoti ali delno, kakor tudi v primeru, če se delodajalec upira izvršitvi predpisov pristojnih oblasti, ter s takim svojim postopanjem povzroča nered ln ustavitev dela v po.-jetju. Komisar se more postaviti tudd na utemeljeno zahtevo delodajalca, če je postopanje delavcev pri podjetju tako, da grozi ustavitev dela. ker kršijo kolektivno pogodbo, odločitve delovnega sodišča ah predpise pristojnih oblasti. Hrvati in JugoeeHk Zabeležili smo že, da je upravni odbor »Jugočelika« odpovedal službo dosedanjemu generalnemu direktorju tega velikega državnega podjetja inž. Ranku Despiču. »Hrvatski dnevnik* poroča v zvezi 9 to odpovedjo, da še niso sprejeti nikaki sklepi glede službenih odno"ajev z ostalima dvema vodilnima ravnateljema in glavnim tajnikom, ki so biili vsi zaupniki inž. Des-piča. ..Glasilo dr. Mačka misli, da je z odhodom inž. Despiča nastopila nova razvojna doba »Jugočelika«. ki doslej ni dosegel večjih uspehov zaradi nesrečne osebne politike. List nato nadaljuje: »Ta personalna politika je največ škodovala Hrvatom Po sporazumu od 26. avgusta 1939. so ostala državna podjetje in i njimi tudi »Jugočelik« pod kompetenco vlade v Beogradu. Pomen »Jugočelika« pa TKistaja vedno večji tudi za gospodarstvo banovine Hrvatske, čim večje je pomanjkanje surovega žeieza ki ga nujno potrebuje hrvatska železna industrija za predelavo v finejše produkte Ravnatelji »Jugočelika« niso niti mislili na to, da bi stavili hrvatski železni industriji na razpolago potrebne količine surovega železa. Resnica je pri tem. da je bila storjena pri organiziranju »Jugočelika« velika napaka. Namesto da bi najpreie poskrbeli za dovolj-ne količine surovega železa so zgradiili naprave za finalne produkte ln ko 90 bile te naprave pognane v pogor se je kmalu pokazao, da so peči za surovo železo premajhne za dcbavhanje potrebnih količin surovega želez« Sedanj' položa' »Jugoče-•lika« je tak, da kriči po nujni reorganizaciji.« Delo banske oblasti Glavni tajnik Hrvatske sedjačke stranke dr. Juraj Krnjevič je napisal v službenem glasilu svoje stranke »Seljačkem domu« uvodnik o delu banovine Hrvatske. Med drugim pravi v članku: »Večkrat sem sam javno kritiziral postopanje in odredbe gotovih ljudi iz banske oblasti. Bil pa sem vedno pravičen v svojih kritikah ln kakor sem odkrito ugovarjal stvarem, ki niso na mestu, tako tudi javno hvalim dobre ukrepe banske sti. Z zadovoljstvom lahko rečem, da je bilo storjenega dosti več dobrega kakor slabega. V življenju je pač tako. da gTemo mimo dobrih stvari, ne da bi jih »pazili, dočim pri sleb'h stvareh takoj dvignemo svoj glas in pričnemo na vse grlo protestirati Danes je eno gotovo: banovina Hrvatska je storila v tedanjih težkih prilikah vse, da dokaže svojo življenjsko sposobnost, in utemeljila je svoje zahteve, da se razširjajo njene pravice tako, kakor to odgovarja interesom hrvatskega naroda,« Izgube naše trgovinske mornarice Javili smo že, da so naše pomorske oblasti pred dnevi izbrisale iz svojih seznamov parnika »Ivo Račič« in »Izgled«, ki sta postala žrtev vojnih operacij na morju. Parnik »Izgled« je bil potopljen avgusta lanskega leta pri vhodu v Bristolski kanal V Angliji. Na njem ni bilo jugoslovenske posadke. Parnik »Ivo Račič« pa je bil potopljen pred Cardiffom septembra lanskega leta. Na krovu je tudi on imel tujerodno posadko. Tekom vojne se je zmanjšal vozni park naše trgovske mornarice za 14 ladij. Od tega je bilo torpediranih ali je zadelo na mine pet parnikov. Dva sta bila prodana Portugalcem, sedem pa jih je propadlo pri raznih vremenskih katastrofah, ali pa so naleteli na pečine in se na njih razbili. Objavljene uredbe Beograd, 31. jan. p. Današnje »Službene novine« objavljajo celo vrsto uredb, ki so stopile s tem v veljavo. Med drugimi so to uredba o kontroli uvoza premoga, uredba o uvozu kavčuka, uredba o uvozu avtomobilskih koles, zračnih cevi in pnevmatik za avtomobile, uredba o uvozu surovih, suhih in predelanih kož, usnja, krzna ter ekstraktov in drugih kemikalij za izdelavo usnja ter končno naredbo o kontroli izvoza živinske krme. s katero se zabranjuje izvoz ovsa, ječmena, grahovice, suhe krme (sena in slame), plev, lubja, rezancev sladkorne pese, oljnih pogač in ostalih ostankov iz predelave kmetijskih pridelkov. Izvoz vseh teh vrst živinske krme spada odslej pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Angleški planik na obisku v Zagrebu Zagreb, 31. jan- o Davi je prispel v Zagreb angleški poslanik Ronald Čampbel1. ki je obiskal bana dr. šubašiča in župana Starčeviča. Njegov obisk je zasebnega značaja. Udeležil s(e bo tudi novinarskega plesa, ki bo jutri zvečer v prostorih hotela »Esplanade«. Zagrebški mestni svet Zagreb, 31. jan. o. Zagrebški mestni svet je na svoji dopoldanski seji odobril proračun mesta Zagreba za 1. 1941. Proračun izkazuje vsoto 199,231.662 din, fondi znašajo 5,702.428 din, ustanove pa din 5,226.491 din. Proračun mestnih podjetij znaša 173.352.540 din. Glede na to izkazuje skupni proračun mesta Zagreba z mestnimi podjetji, fondi in zakladami din 383,513.121 din. Zagrebčani v Dubrovniku Zagreb, 31. jan. o. Nocoj je odpotovalo iz Zagreba v Dubrovnik s posebnim vlakom 240 Ijuiči, ki bodo prisostvovali v nedeljo veliki proslavi sv. Vlaha, patrona mesta Dubrovnika. Z vlakom so odpotovali tudi ban dr. šubašič, več predstojnikov oddelkov banske oblasti, mestni župan Starče-vlč ter več mestnih svetnikov. Davi ob 9. je odpotoval na svečanost v Dubrovniku tudi nadškof dr. Stepinac. Olajšanje dobav za bolnišnice Beograd, 31. jan. p. Službene Novine objavljajo uredbo o nabavkah za potrebe ustanov ministrstva socialne politike. Bolnišnice in podobne ustanove smejo do 31. marca 1941 nabavljati življenjske potrebščine za prehrano bolnikov in nameščenega osobja v vrednosti do 25.000 din brez razpisa licitacije potom direktne pogodbe ne glede na število ponudnikov. Ce se vrfia dobave s strani državnih gospodarskih ustanov, se smejo sklepati dobavne pogodbe brez licitacije dc vrednosti 300.000 din. ob 19» prva tekma za naslov prvaka Začetek finalov za dri. prvenstvo v hokeju na ledu na drsališču ffirije — z udeležbo VSD, SK Palica ln Ilirije Drevi ob 19. in jutri dopoldne in popoldne bomo na ilirjanskem drsališču gledali borbe naših najboljših hokejistov za ponosni naslov drž. prvaka. Trije klubi, ki predstavljajo vsak zase najboljše, kar premore njihova zveza, se bodo spoprijeli, in sicer iz srbske zveze subotiškl SK Palič, iz hrvatske Varaždtasko SD, ter naš slovenski predstavnik ln dosedanji prvak Ilirija. Favorit je seveda spet naša Ilirija, toda ostala dva tudi na tihem računata na to lovoriko. Morda v srbski in hrvatski zvezi de nI bilo nikdar toliko ogorčenih borb za prvo mesto. Igrali so mnogi klubi, značilno pa je, da so baš favoriti izgubili prva mesta. Ni pa to brezpomembno, ker kaže, da se je kvaliteta nekdaj bolj zapostavljenih klubov močno dvignila. Tako Palič kakor VŠD sta s svojim znanje že prehitela ostale. Oba nista izgubila v letošnji sezoni nobene tekme. Palič je prvič izgubil proti Iliriji, toda 2:3 je rezultat, ki mu je dal poguma in upanja na uspeh na tem drž. prvenstvu. J Varaždind so Ljubljančanom čisto ne- znani ljudje. Nikdar Se niso igrali pri nas, po njihovih rezultatih sodeč pa niso brez moči. Saj so celo Haška premagali z lepim rezultatom. Kaj pa Ilirija? Letos je spravila že precej lepih rezultatov, nekaj je bilo seveda tudi »manj lepih«. Toda kaj zato, v vsaki luknji tudi ne tiči rak. Sami pravijo, da bodo pošteno zavihali rokave in dali vsakemu svoje, če bo šlo seveda. Nastopili bodo v najboljši postavi in sicer: Rihar—Pogačnik, Žitnik, — dr. Gogala, Pavletič, Gregorič ' — Eržen, Aljančič, Morbacher. Torej igralci so pripravljeni treba je le še številne publike i jim bo z navijanjem pomagala k uspeuu. Posamezni pari z drevi in jutri bodo iz žrebani, šele danes popoldne, ko bodo navzoči zastopniki vseh treh klubov, tako seveda, da bo — vsako moštvo igralo z vsa kim. Cene vstopnicam so:, za člane ln dijak" din 5.—, za ostale din 10.—, sedeži din 15.—. Tekmovalci ostalih sekcij imajo običajne ugodnosti. V Cortino d'Ampezzo je Zlmskosportna zveza na povabilo Italijanske smučarske zveze, ki je sama pre-j vzela kritje stroškov, poslala tri skakače in sicer Novšaka, Priboška in Karla Klan-čnika, medtem ko bodo v ostalih disciplinah zastopali našo državo tekmovalci, ki so deloma že v vojaški smučarski ekipi. Tako bodo najbrže Smolej, Knific in Pogačnik startali v vztrajnostnem teku na 50 km, medtem ko bo dr. Heim, kl spremlja vojaške tekmovalce kot zdravnik, verjetno nastopil v obeh alpskih disciplinah. ZSSJ je imel možnost poslati v Italijo tudi Se nekatere tekače, vendar tega ni storil, ker ti tekmovalci zaradi pomanjkanja pravih priprav niso vformi, da bi mogli sodelovati v tako hudi konkurenci kakršna bo na svetovnem smučarskem prvenstvu. Obenem s temi sklepi je ZSSJ odredil tudi našo smučarsko ekipo za V. zimsko-sportnl teden v Ga-Pa, mimo tega, da še zmerom nima zagotovila, da bo ministrstvo za telesno vzgojo odobrilo potrebne kredite. Našo ekipo bodo sestavljali Smolej, Knific, 2emva in Petrič za štafeto, Razinger za tek in skoke ter Lukanc, žvan in morebiti še Bertoncelj za alpsko kombinacijo,, Od skakačev so bili izbrani Novšak, Pribcšek, Kari Klančnik in Florjančič. Moštvo bosta spremljala gg. Gnidovec in Ravnik, oba člana uprave ZSSJ, kl ga bo ofi-cielno zastopal g. Joso Goreč. Na povratku bi se naša ekipa ustavila Se v Beljaku, kjer bodo velike smučarske prireditve in na katerih bi ponovno startali vsi tekači in skakačl. Prijave so zdaj odšle, ml pa bomo bržkone spet prav do zadnlega dneva ugibali in čakali, ali bomo dobili denar ali ne ... prednejši drsalce. Tečaj se prične 3. t. m. Pouk v umetnem drsanju bo dopoldne in popoldne. Tečaj bo vodil znani drsalec, državni prvak v umetnem drsanju parov, član SK Ilirije g. Jožko Biber. Tečaj bo trajal 10 dni. Prijave sprejema tajništvo kluba dnevno od 14. dalje. Prijavnina in ukovina za tečaj znaša din 50.— za osebo in jo je plačati s prijavo. Udeleženci tečaja ne plačujejo posebne vstopnine za drsališče. veliki Italijanski časopis za politiko, literaturo, vedo, umetnost in zabavo, se je znal uveljaviti v enem letu pri čl talcih po vsej Evropi. 100 fotografij ▼ vsaki Številki. V Jugoslaviji se prodajati dve izdaji j TEMPA«: italijanska izdaja kot tednik ta dvojezična: italijansko-nemška izdaja kot štirnajstdnevnik, vsaka za ceno din 5.—. TEMPO velja v Italiji kot »ČETRTKOV ČASOPIS«. V Jugoslaviji prodaja list: Agentura, A vala., Frankopanova 21, Beograd. SK Ilirija (hokejska sekcija). Vsi igralci I. moštva, določeni za današnjo ta jutrišnje tekme, morajo biti drevi najkasnje ob 18.15 v garderobi. SK Grafika. Drevi med 17. ta 19. uro oddajte vso opremo v pritličju »Grafike«. Zaradi popravila vsi sigurno. SK železničar v Mariboru priredi tečaj v umetnem drsanju za začetnike ta na- Iz življenja na deželi SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Podružnica Narodne strokovne zveze priredi v nedeljo 2. t. m. ob 15. v Zadiužnem domu delavsko akademijo, na kateri bodo naste pili pevski oktet, dramatični odsek in tambu-raški orkester NSZ iz Ljubljane pod vodstvom tov Alojzija Karmelja. Prvič se bo Izvajala nova pesem NSZ »Naš simbol«, ki jo je napisal tov. Sitar in skomponira) naš zborovodja tov. Karmelj. Na programu je tudi spevoigra »Kovačev študent« ter razni kupleti, ki bodo občinstvo gotovo zabavali. Prijateiji lepe kulturne prirečitve, kupite vstopnice pravočasno pri odboru podružnice NSZ. Iz Kranja r— »Via Mala«, drama s švicarskih gora na odru Narodne čitaln:ce bo gotovo spet pritegnila naše meščanstvo v Ta ijin hram v Narodnem domu Predstavi bosta v sredo 5. t. m ob pol 21. in v nedeljo 9. t. m. ob 15. Pisatelj znanega romana ood istim naslovom ie sveje delo sam d ama-tiziral. Kranjsko meščanstvo bo gotovo s številnim obiskom dalo oriznanie marljivi igralski družini ki uprizarja le re ne, umetniško dognane stvari. Pri »Vii Mali« bo nastopilo spet nekai novih igralikih moči. Režira g. Črto Zoreč. Občinstvo ie naprešeno. da pravočasno zasede svoie prostore in ne moti poteka s prekasnim prihajanjem. Ker vlada v Kranju in okolici za predstavo splošno zanimanje si nabavite vstopnice v predprodaji v trgovini g. Hlebša na Mestnem trgu. SOKOL Uprava sa\«za Sokola kraljevine Jugoslavije je na božično poslanico sofijskega mitropolita Štefana, ki je bila z naslovom »Zcravje in moč« objavljena v zadnji številki glasila bolgarskih »Junakov«, odgovorila predstavniku bolgarske pravoslavne cerkve s prisrčno zahvalo za njegove, ravno za sedanji čas tako možate in odkritosrčno slovanske blagoslovilne besede. Besede sofijskega mitropolita so dokaz, kako važno vlogo igrata Sokol in Junak v poglabljanju vzajemnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo. Veliko število prijavljenih tekmovalcev za Vin vsesokolske smučarske tekme v Kranjski gori in Planici je prisililo vodstvo tekmovanj, da mora prestaviti začetek tekov v soboto tik po prihodu popoldanskega vlaka v Kranjsko goro. Prav tako bo tudi v nedeljo začetek takoj po prihodu vlaka ob 8.50. Zbor je obakrat pred železniško postajo odkoder bo odhod na nastopišča k tekmam. 73. redni občni zbor »Ljubljanskega So-koIaa bo v ponedeljek 3. t. m. ob 19.30 uri v društveni telova:nici v Narodnem domu. Poleg poročil odbornikov in volitev nove uprave so na. dnevnem redu važne društvene zadeve, zato je dolžnost vsakega člana in članice, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. Sokol Ljubljana-^iš1^. Pozivamo članstvo, da piide na članski sestanek, ki bo v nedeljo 2. t. m. ob 10 30 uri, na katerem bomo sestavih listo nove uprave za občni zbor, ki bo v petek 7. t. m ob 20. uri v sokolskem domu. Obenem vabimo članstvo, da v čim večjem številu poseti prireditev Narodne čitalnice v šiški, ki bo v nedeljo 2. t. m. zvečer pri Keršiču. V soboto 8. t. m- ob 20. uri priredimo tradicionalno ma-škerado, na katero vabimo članstvo in prijatelje našega društva, ker bomo poskrbeli, da bodo vsi zadovoljni ta iznenadeni. Prijavile so se že številne maske. Tudi za starejše goste smo poskrbeli, ker bo vsak drugI ples valček. Zdravo! Uprava. Državna razredna loterija bo imela glavno zaključno žrebanje V. razreda 41. kola cd 8. FEBRUARJA do 6. MARCA Ogromni zaklad od 56 mi!i;onov in 940tisoč dinarjev se Vam ponuja. Oni, ki že imajo srečke in oni, ki si jih bodo še priskrbeli lahko računajo, da bodo deležni del večjih dobitkov ali celo premije. Kupujte zdaj srečke, ki so Vam v najrazličnejših serijah na razpolago v glavni PLANINSKOVI kolekturi Ifrelec sreče LJUBLJANA - BEETHOVNOVA UL. 14. Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem PRESELIL trgovino z 2IM0 na Gosposvetsko cesto 1 — poleg Flgovca. Tud! v novih prostorih at bom potrudil, da bom svojim cenjenim odjemalcem nudil vse vrste žime po izredno nizkih cenah. Se priporoča »ŽIMA« MIT«AN JAGER — predilnica za žimo, tvornlca za predelavo surovin — LJUBLJANA, Zg. Kašelj Ll OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaK ogla« ln enkratno pn etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas Ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje ulovov r>iTT"j za Bled Informacije salon »E^a«. Ljubljana. Gajeva "1- 6. J 2049-1 Gozdnega pristava večera slovenščine ln nemščine v govoru ln pisavi. korespondence, knligovod^tva in strojepisja sprejme gozdno ve-ler>osestvo. Ponudbe na oel. odd Jutra pod šliro »Gozdni pristav«. 1918 1 Frizerko 2a lzoomoč ob nedeljah dopoldne, sprejmem. — Henrik Taurer. Zaloi 64. 2033-1 V*aKa oeseda SP p^t aa vek 3 din *a 5!frr ir da'anle nas'orn 5 din nalmanišl znesek 11 din Gospodična stara 19 let. z malo maturo ln traovsko Solo, z znanlem stenocrafije fn stro1enis1a. zmožna vseh pisarniških del. Išče slu žbo v pisarni al! kot blaeajnl*arka Gre tudi na debelo. Nastop takoj ali po dogovoru Ponuci-be na oel odd. Jutra pod »Pomoč« 1410-2 Kovaški pomočnik polten ln delaven, vojaščine prost, Išče službo. Ponunbe pod »Prime za vsako delo« na ogl. odd. Jutra. 1976-2 Fant Išče mesto v trgovini, oonosno želi premenltl mesto zaradi slabega stari'a. — Medved Jakob. Prxir. Slatina. 2G22-2 Šofer trezen ln zanesljiv. dV>-ber vozač, z večletno prakso želi premenltl si u-bo s 1. marcem. Cenjene ponudbe poslati na podr. Jutra v Celju pod značko »šofer«. 2005-2 Plačilni natakar Išče službe, star 34 let. gr-vvori sloven-kl. srbohr-vatskl in nemški. Cenj. ponudbe pod »Soliden« na podr. Jutra Marbor. 2094 2 Avto, moto Beseda 1 din. daveK j din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlš> znesek 20 din Lokomobila 25—40 Ks 12 atm., mc derne konstrukcije. v popolnoma dobrem stanju, kupimo. Obširne ponudbe z naznako cene na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobila«. 1996-10 Večji prostor primeren za vsako aelav ntco kakor tudi velika šupa za garaže se odda sta VpraSati na Krekovem trgu 11-1 od 12 do 14. ure. 2101-19 Hotelsko pohištvo popolnoma novo pro dam. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Hotel« .375 12 Kupim? HInformacije Beseda ! din davek 3 din za *1fro ali dalante naslov 5 din NMmanlši znesek 20 d!n Leico z vsem nriborom, takoj kunim Ponuabe na oLelca ln pribor«. 1994-7 Blagajno železno, o-miavarno, višina približno 1.50 m kupl-ro. Ponudbe pod označko »Kasa« na oil. odd. Jutra. 1989-7 "P^d&riP Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro aH dalanle naslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din Trgovci! kvarčnl pesek za snaže-nje rok. kuhinjske posode. izJivalnikov, kopalnic, nribora, štedntakov itd. od 100 te naprej. M. Detlček, Karfovac. 1969-6 : Kompletno kopalnico banjo, peč, umivalnik, ugodno ft'n. Kolbe. Mestni trg 8 III.. 1939-6 1 A- 1 1; iif J 1 ■ n v a* 0 ■■•-.- Beseda i din daveK i din. za šifro ali dalanje naslov 5 din Nslmanlf! zn 20 din Sedmošolka daje instrukcije v vseh predmetih. Cenj. ponudbe pod »Sedmošolka« na ogl. odd. Jutra. 2095 4 B»seda 1 din daveic 3 iin. za šifro al! dalanle naslov 5 din Nalman1$i znesek 20 din Posojilo lalemo našim članom ir •arčevalcem Oeodni D^ jojl Vloge »-»brestu lerm pr b Tdstotltov vsi var Sevalci brezplačne »va -ovanL Zadruga »Mo> r">om« LJublJna Dvor ■afcovs 8 iščemo pover f>nike 199-le Prioritetne akcije raznih bank m državne vrednostne papirje kupi mo po najboljšem teča-iu takoj. BANČNO KOMANDTTN1 ZAVOD. MARIBOR 1915 16 Hranilne vloge Ljubljanske kreditne banke. Prve hrv. štedlo-nlce, Prekmurske banke, kupimo takoj po naj-boliš! ceni. BANV-NO KOMANDITNI ZAVOD, MARIBOR. 37-18 Beseda 1 din daven 3 iin. za šifro ali dajanje laslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din Sirarna in mlečna delikatesa v Zagrebu, v najstrož Jem središču, na vogalu najprometnejšlh ulic. tz-vrstno ldoča. renomlra na. dovršeno ln komlort no urejena z portalnlml Izložbami, telefonom, se proda s celokupnim inventarjem v polnem prometu za 32 000 din Po slovnica Pavlekovič, Za greb. Ilica 144 1949 19 »Servis biro« postrežna pisarna. Ljub ljana. Sv. Petra c. 27-1. telefon 2109 prepisuje prevaja, razmnožuje, se stavlja razne vloge in prošnje v raznih Jezikih Nasveti, pomoč ln uslu ge v vseh vpražanjlh. 1872-31 V.saKa oeseaa i aiu vek 3 din: aa dalanle naslova 5 din; najmanj št znesek 20 dlD 29 letni gostilničar v Ljubljani, želi spozna ti gospodično od 20 do 26 let v s\-rho ženitve. Resne ponudbe s sliko na ogl. oda. Jutra pod »Dobra gospodinja 26«. 2010-25 Dopisi Vsaka oeseda 2 din. as vek 3 din; sa dajanj« naslova 5 din. nalman-51 znesek 20 din Dragi Leitgeb Bine! Kolkor kapljic tolko let. Pa še enkrat petdeset, Bog TI daj na svet živet. Svoje žive dni Zdrav, vesel, brea vseh skrbi! TI kličejo ln želijo prijatelji in prijateljice lz Rogatca. 2052-24 Sobo odda Beseda 1 dm davek i din. za šifro ali dajanje naslov 5 dm Najmanlši sne 3 c s 20 din Lepo opremljeno sobo oddam s posebnim vho dom. Sv Petra e. 44. I. 1963 23 Soba opremljena, čista. ■ posebnim vhodom, se takoj odda gospodični. — Naslov v vseh posl. Jutra. 2048 23 Sobo s posebnim vhodom ln vso oskrbo oddam gospodu s 15. februarjem. — Kolenskega 16. pritličje, levo. 2007-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom cd dam takoj. Linhartova ul. 9 2097 23 Stanovanja Besed« l din aavei j din, za šifro ali dalanjf naslov 5 din NalmanIS" znesek 20 din Štirisobno stanovanje b vsemi prltlkllnaml se išče za maj. Nagrada din 500. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod Šifro »Stalno za maj«. 2050-21a Dvosobno stanovanje suho, Išče banskl uradnik za maj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »To čen plačnik 15«. 2023 21a Dvosobno j stanovanje s kabinetom, v ue več kot četrtuml razdalji od učitelJlAia Iščem za tričlansko rodbino. Vselitev vsaj za 1. april aH 1. maj. Ponuabe pod »Profesorica« na ogas odd. Jutra. 2100-21a Kupim vsbkBvrstno ILPT0 SREBRO - PLRTINO BRIUPHTE jmb»ocde srfir3i ruiihe > bisere i.t.d. starinske hrkite ter uhetmihe PO NAJVIŠJIH CEHAH , stbrbtvrdkb Jos EBERLE LJUBLJANO TYPSEVA 2 HOTEL^^SLOH Razno Otomane imamo zopet » veliki izt>tn na zalogi po '.elo Konkurenčni cem, tapetništvo E. Zakrajšek, MlkloAi^eva 44. Na slav]n pri hramteljih vojske Prisrčna slovesnost v Dravskem intendantskem skladišču ZAHVALA Za mnogoštevilne ustmene in pismene izraze prisrčnega sočustvovanja ob izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tete, svakinje, tašče, gospe rc]. PROSEN se vsem in vsakemu posebej najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala tudi vsem, ki so našo mamo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in nas tolažili v teh težkih urah. DoL Logatec, Javornik, ženeva, Šenčur, Beograd. Žalujoči otroci: EMA, AJVI, GELA, VLADIMIR; snaha NADJA; vnulri: VADIM, MAJfCA, MINKA. Graiolog F.T.KARMAH sprejema obiske v Ljubljani v hotelu »Soča« od 9.—12. in od 3.—7. ure. - Ostane samo do 10. februarja Ljubljana, 31. januarja. Danes je slavila pekarska četa Dravskega mienaantskega skladišča svojo krstno siavo. Kmalu po 10. uri se je zbralo lepo število prijateljev pekarske čete v slavnostno okrašenih prostorih uitendant-skega skladišča. Goste je pozdravljal g kapetan 1. razreda Andrej Zlobec. Med slavnostnimi gosti so bili: komandant dravske divizije g. div. general Stefanovič v spremstvu načelnika štaba, generalštab-nega majorja Babica in svojega adjutan-ta, dalje zastopnik mesta Ljubljane g. podžupan dr. Vladimir Ravnihar, zastopnik banske uprave g. načelnik dr. Kosi, načelnik intendantskega odseka dravske divizije podpolkovnik g. Ivan Dernič, zastopnik Štaba za utrjevanje major Farkaš. zastopniki Sokola Stepanja vas in drugi. Lomljenje slavskega kolača, združeno s cerkvenimi obredi, je bilo v veliki pekar-nici, kjer so bili postrojeni vojaki pekarske čete po verah. Na skrajni desnici so stali muslimani, v sredi pravoslavci. na levem krilu pa katoličani. Po lomljenju kolača je imel lep nagovor na zbrane vojake kapetan Zlobec, ki je opisal pomen slave in orisal v kratkih potezah vlogo pekarskih čet v moderni voini. Z nemalim zadovoljstvom so spreiell zbrani peki vojaki na znanje njegove besede da je danes pek vojnik prav toliko vreden po svojem delu in žrtvah, kakor sleherni streler v prvi vojni črti In da so prav tako Iz-postavlien' sovražnemu ognlu. kakor nli-hovi tovariši v strelskih jarkih. Z gromkim pozdravom kralju so spreiell voiniki eovor svojega poveljnika in se orav tako eromovito zahvalili komandantu dravske divizije g. generalu Štefanoviču za njegove čestitke k slavi Nato je povabil domačin slave g. kapetan Zlobec zbrane goste k zakuski, ki je bila kakor že po navadi nadvse skrbno pripravljena Dokaz več, da so vojaška sladišča naše vojske dobro preskrbljena Imeli smo tudi priliko ogledati si prostore pekarnice in moramo reči, da bi bili zadovoljni, če bi bile povsod tako hi-gienične prilike, kakor vladajo v prostorih. kjer pečejo našim vojakom vsakdanji kruh. In ko smo si ogledovali sveže hlebce vojaškega kruha, ni nihče kril priznanja, saj smo se prepričali, da reže naša država svojim oboroženim sinovom lep kos okusnega in dobrega kruha Veseli smo bili tem bolj. ker vemo- če kdo med nami zasluži danes tak kruh. ga pač prvi zaslužijo čuvarii na§e svobode, neodvisnosti in varnosti naših meja Ob svežem grobu Mire Mravllahove Vuzenica. 31 fanuarja Kogar bogovi I juhi/o, umrje mlad ... Tudi Ti, Mira. ti bila nl'hova ljubljenka in izvabili «> te I/ naše sred* v najlep-ii pomladi Tvojega iivlienja Dotrpela si in spokojno snivala med svečami, zelenjem in rožami, ki ti jih tako ljubila! Prav v istem prostoru smo le obiskali zadnjikrat. kjer je preo dobnm letom ležala Tvoja nepreialiena sestuca Obema je zdaj lepo. — očku mami in 7 vojirr. dragim pa ie pretežka usoda zarezala novo, sklelečo rano v razbolelo srci. Kakor da le bilo včeraj Mira, ko sva sedeli pn klavirju V spominu mi fe Tvoj mehki profil, valoviti plavi lasje, sanjave Selem Raiha v Leipzigu se vrši spomladi 1941 od t do 7* marca 80% popusta na n a m d k 1 h državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah. NemSkt vizum ae podeli brezplačno. Prijave naj se lzvrSe Cimpreje. najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnem zastopniku, v Ljubljani: Ing. G. Tonnlea, TyrSeva 33, telefon 27-62, T Mariboru: Jos. Bezjak, Gosposka 20, telefon 25-97 v Beogradu: ZvanlčnJ biro sajma rajha o Lajpcigu, Knez Minajlova 33. ržavna razredna loterija Žrebanje V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 41. kola srečk se bo vršilo po loterijskem načrtu v času od 8. februarja do zaključno 6. marca in to: V BEOGRADU: 8., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18. In 19. februarja in V SKOPLJU: 24., 25., 26., 27. ta 28. februarja In 1., S., 4., 5. ta 6. marca t. L V tem žrebanju bodo 6. marca Izžrebane tri premije in to: po 500^30.—, po 1,C»30«C©0.— in po 3 000.OOO.— din« Poleg teh premij bo izžrebano še veliko število dobitkov po din 200.000.—, 100.000— 80.000.—, 60.000.—, 50.000.—, 40.000.— 3S.0Mt.—, 80 00O_.