Razne novice. Duliovniške vesti. Gospofi Karl Gmeiner, župnik, v Sirjali, stopi v pokoj. zupnija Sirje je razpisana do 6. oktobra. * Iz srednješoiske slxižl>e. Zacasni ufiitelj na mariborski gimnaziji, dr.. Edvard DolinSek, je imenova,n za prolesorja jia državni gimnaziji v Gorici. Na realko v Mariboru sta na novo nastavljena za profesorja dr. Walter Egg iz Toplic na Ceškem in Fr. Paclier iz Ljubljane. Za provizoričnega ufiitelja na gimnaziji v Mariboru je imenovan dr, Oto Leitgeb z Franc Jožefove realke na Dunaju. * Iz šole. Na Grazredni ljudski goli v Središču je razpisano mesto učiteljice. Osebne vesti. Deželni šolski nadzorniic gbspod Peter Končnik je imenovan dvornim svetnikom. — C. gospod Ivan Markošek, katehet na mariborski mešfianski Soli. je iraenovan za iveroučitelja na drža)vni realki v Mariboru. * Novo poštno ravnateljstvo se ustanovi v Celovcu, in sicer za Koroško in Solnograško. Za ,,Slovensko Stražo" so duhovniki udeleženoi Skofijske sinode, stanujorji v dijagikem semeni§8u, darovali 160 K. Lepa JiVala! * SMraai^ka je imela letos pri pjeni loteriji veliko smolo, Od 300.000 srečk se jih niti polovico ni moglo prodati. Vidi se, da so se končno Nemci vendar naveliftali podpirati Siidmarko, ki v naših krajih naseljuje lutrovske Svabe iz Prusiie. * Eksekucije. Že v zadnji Stevilki smo raed najnovejšimi novicami naznanili, da je deželno finanfino ravnateljstvo naznanilo mariborskemu okrajnemu glavarstvu, da se zemljiški davek radi suSe in vremen' skih uim ne bode iztirjeval od posestnikov v občinah, katere so na okrajna glavarstva vložile prošnje, da S8 z eksekuciiami porjaka do 31, decembra 1911. Ponovno še opozarjamo županstva, da takoj poSljejo te prošnje na pristojna okrajna glavarstva. ProSnje so koleka proste. Da se davki ne bodo iztirjevali, kjer se za to prosi, so dosegli zopet poslanci Slov. kme6ke zveze, ki so se obrnili v to svrho na vsa okrajna glavarstva na Spodnjem Štajerskem. * Slovenskim mladenieem m mladeniškim zvezam! Ob priliki poleta Orlov v Petrovče se vrši v nedeljo, dne 10. septembra ob y210. uri dopoldne v DruŠtvenem Domu v Petrovfiah občni zbor Zveze slovenskih mladenifiev,. Pozivamo opetovano vse naše mladeniške zveze, da pošljejo na to zborovanje zanesljivo svoje zastopnike. Naše geslo bodi: Prihodnjo nedijljo vsak zaveden slovenski mladepič v PetrovČe! Zveze, društva in posamezniki, ki se slavnosti ne morejo udeležiti, pa naj pošljejo brzojavne pozdrave. * Slovenskl otroci y slovenske šole. V nekaterih krajih se začenja novo šolsko leto s 15. septembrom aii s 1. oktobrom. Od več strani se nam porofea, da posilinemški učitelji in drugi mogoftneži prigovarjajo slovenskim starišem, naj vpišejo svojp deco v nemško šolo. Obljubuje se navadno ninogo, satao, da bi se v šulferajnske mreže vjelo veliko število slovenskih otrok. Slovenski stariši! Ne dajte se premotiti. Slovenski otrok spada v slovensko Šolo. Imamo že žalostne izkuišnje, kako samonemške Šole napravijo iz slovenskili oirok analfabete, to je take, ki ne znajo ne pisati, ne čitati. Kaka reva je tak človek potcm vse svoje žive dni, Proklinja Šolo, stariše in učitelje! Odže.nite stariši, 'šulferajnske agente od liiše in dajte otroke le v slovensko Šolo. Saj so že nepozabjii Slomšek rekli: ,,Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa kljufi do prave omike!" * Pozor kršČanski stariŠi in vzgojitelji! ,,U6it. Tiskarna", delo liberalnih učiteljev, izdaja razlifine liste, ki razlivajo gnojnico po Slovenskem. Med temi listi je tudi glasilo ,,NaŠa Bodočnost". Ta list pišejo in priporočajo liberalni ufiitelji povsod, tudi pri nas, ter je namenjen vzgajanju §oli odrastle mladine. Ta list prav nočuveno napada katoliŠko vero in Kristusa. Proslavlja, neko pagansko vero v Aziji in skuša na tak nafiin uničiti v srcili mladine razodete resnice o Bogu, OdreSeniku, o nebesih in peklu, ter na)vaja raladino na življenje brez božjih in cerkvjenih zapo vedi. Isti liberalni učiteljski Clankarji piSejo v tera listu, da je bil filovek v davnih časih živalski, na drugih mestih pa poveličujejo luteranstvo. Mi smo katoličani in liočemo biti povgod! Liberalni učitelji pa, ki iščejo svoje vzore pri poganih in živalih, naj gredo v Azijo, kjer dobijo oboje! Kaj se pa silijo med katoliško ljudstvo!. * Skofijska sinoda. Pretekli teden ]e bilo v Mariboru nenavadno živahno gibanje: vršila se je Šesta lavantinska školijska sinoda. Od vseh strani razsežne vladikovine so prihiteli dušni pastirji in drugi duhovniki — do 260 po številu — da se pod vodstvom in predsedstvom svojega Nadpastirja zberejo k resnim in važnim posvetovanjem, in da obenem opra.vijo s sinodo združene duhovne vaje. Velifiastna procesija, v. kateri so se v ponedeljek, dne 28. avgusta po 4. uri popoldne med s.v.ečanim zvonjenjem duhovniid, oblečeni v korok z rdeCo štolo in z biretom, pred prevzviSeniin gospodom knezoškofom pomikali, glasnomoleč himne in psalme, iz škofijske palafie skozi stolno ulico v cerkev sv. Alojzija, je napravila, mogocen utis na vse udeležence in na vernike, ki so se bili zbrali na ulicij. V Alojzijevi cerkvi so prevzvišeni Nadpastir najprej poklicali na pomoft sv. Duha, podelili blagoslov z Najsvetejšim ter otvorili zborovanje s prisrčnim pozdravnim novorom, V katerem so poudarjali namen prifiujofie sinode, namrefi razglasitev važnili papežkih odlokov in škofijskjh določb, in duhovno preobnovitev vse Škofije, dušnih pastirjev in ostalih .vemikov. Iz govora je bilo že spoznati, da se imajo vsa posvetovanja in zborovanja vršiti v duhu Ijubezni, v 6ast božjo in v posvecenje vernikov. Na to so bili določeni funkcionarji sinode, predsedniki štirih odsekov so prejeli tvarino za sv.ojai posvetovanja in vršila se je volitev izpraSevalcev za novomašnike in za bodoee župnike, kakor tudi svetovalcev v dusnopastirskih zadevah. Odposlani so bili tudi vdanostni brzojavi sv. očetu, cesarju, drž. tajniku sv. očeta, Solnograškemu nadškofu in apostolskemu nunciju na DunaJ, na kar je bilo zborovanje zakljuSeno ob 7. uri na večer. Med tem so že slovesno peli z\tonovi vseh mariborskih cerkva, V torek zjutraj ob 7, uri se je priCela prva slovesna seja s pontifikalno sv. mašo, s sinodalnirai molitvami in s pretresljivim sinodalnim govorom prevzviišenega Nadpastirja o predmetih krščanske ljubezni, ki naj jo goji katoliški duhovnik. Na zlatih naiikih in opominih tega gpvora vsakdo laKko zgradi duhovno poslopje krščanske popolnosti; vsak stavek je vreden, da ga dušni pa^tir zopet in zopet premišljuje. Po govoru so vsi duhovniki obnovili izpoved vere in prisego zoper novodobne krive nauke, in prejšnji dan izvoljeni funkcionarji so bili potrjeni ter zapriseženi. Sesta.\alo se je tudi škofijsko duhovno sodišče, in prebrana je bila konstitucija o starosti prvoobhajancev, kar je trajalo 5rez 12, uro opoldne. — V popoldanski kongregaciji (od 4. do 7. ure) je imel g. celjski opat prvo premišljevanje o duhovsk.em poklicu, na kar so prevzvišeni predsednik zbora dali prebrati prav prijazne odgovore, ki so došli na vse prejšnjega dne odposlane brzojav.e. Potem se je brala poleg drugega konstitucija o strokovnih zvezali. V sredo zjutraj ob 7. uri je bilo sv.. opravilo za vse rajne Škofe in duKovnike Lavantinske, za tem pa druga jav»a seja, V tej so bili slovesno razglašeni odloki solnograškega provipcijalnega zbora iz leta 1906, in 61ani Školijskega duhovskega sodišča so bili zapriseženi, Ko so se sestavili še razni odbori, n, pr. za pregledovanje knjig in tiskoviin, za nadzorovanje cerkvene glasbe, so bile med drugim prebrane določbe o gojitvi zraernosti in o cerkveni bratovšBini sv. Cirila in Metoda, ki so vzbudile med zborovalci prav živahen razgovor, trajajoč grez 11. uro dopoldne. — V popoldanski kongregaciji (od 4. do '/»7. ure) je bilo drugo premišljevanje o stanovskih dolžnostih duhovniko.vjh, na kar so bili zapriseženi udje predpoldne sestaAijenih odborov, in se je razpravljalo o prevažni skrbi za srednješolsko mladino. V četrtek zjutraj so se po sv, maši posvetovan]a nadaljevala, in je bil za tretjim premiiljevanjem o najimenitnejSih opravilih katoliškega duhovnika govor zlasti o vodstvu Marijinih družb, o škofijski pesmarici, o ureditvi štolnine in o krščanski organizaeiji. Popoldne se je duhovščina po svojili zastopnikih zahvalila prevzviSenerrm Nadpastirju za sprejete nauke in za pogostitev ves čas sinode, na kar so se obdelovala vprašanja, kako zabraniti obžalovanja yredno, vedno rastoče Izseljevanje našega Ijudstva v tuje dežele, in kako skrbeti za starinske umetniške spomejnike. — Ostalo sinodalno tvarino so predelali štirje odseki, ki so zborovali v prostem Casil. V petek so prevzviŠeni Nadpastir ob '/26. uri zjutraj služili slovesno pontifikalno sv. mašo, med katero so vsi sinodalci iz Njihovih rok prejeli sveto obhajilo. Na to so imeli sklepni, po vsebini in obliki dovrgeni govor 0 sadovih sinode in 0 koristih izvrševanja njenih dolo6b, v katerem so izrekli višepastirsko zahvalo zlasti oficialom ter vsem udeležencem za pričujoejiost in za veselo zanimaaije, katero so kazali ves 5as sinode. Sedaj so duhovniki moftno ganjeni ponovili obljubo spoStovanja, ljubezni in pokorščine do svojega neumorno delavnega Nadpastirja ter Jim kot vidno znamenje in v spomin te obljube izročili krasno izdelano vdanostno adreso, podpisano v imenu vse duhovščine od stolnega kapitelja in od gg. dekanov. Z zahvalno pesmijo, s posvetitvijo duhovščine najsvetejŠima Srcema Božjega ZveliSarja iji njegove Matere Marije ter z zakramentalnim blagoslovom, za katerim je sledila še razglasitev popolnega odpustka in sktipna molitev za cerkvene in svetne oblaistnike, je bila sinoda ob 8. uri predpoldne slovespo zakljugena. Po enoglasni sodbi udeležencev so bili dnevi sinode dnevi duhovne radosfi in utrditve Vi flobrem (]..hu. Ni dvomiti, da bodo dušni pastirji, vrnivŠi se na svoja mesta, s tem vefijo vnemo delovali za ,,5ast bi^/ jo in za posvečenje vernikov", da bodo tako uresničevali namen sinode, in da bode vsled tega staroč:1.stitljiva La.v^ntinska vladikovina, kakor po svoiih i>- nodali, tako po vernosti in po krŠčanskem živlienju svojih prebivalcev tudi v prihodnje zavzemala 8astno mesto med drugimi Školijami! K temu daj Bog svojo pomofi! * Današnjemu listu je priložen letak o Tomaževi žlindri, * Podraženje piva. Pivovarne y Plznju na Ceškem so sklenile podražiti plzensko pivo za 3 K, drugo pivo pa za 2 K hl. Po poročilih listov bodo tudi ostali pivovarnarji podražili pivo. Izgovarjajo se radi visokih cen hmelja. * Uspehi podraženja tobaka. Ogrska linan&na uprava se je precej urezala v svojih raičunih, ko je podražila tobak. Pričakovala je boljših dohodkov. Meseca julija so pa za cela dva milijona mapj pokadili nego meseca julija prejšnjega leta. Radovedni smo, kak&en uspeh bodo imeli pri nas na Avstrijskem. * Skupščina S. K. S. Z. se vrši v nedeljo, dne 17. septembra od 3, do 5. ure popoldne v veliki dvorani ,,Ljudskega doma" v Ljubljani s sledečim dnevnim redoni: 1. Poročilo Zvez za Krapisko, Stajersko, Goriško in Koroško. 2. Poročilo Zveze Orlov. 3. Poročilo o Slovenski Straži. 4. Organizacija: a) pevskih odsekov; b) gledaliških odsekov; c) ženskiti odsekov; d) odsekov za prirodoslovne zbirke v društvili S. K. S. Z. 5, Jugoslovanska Strokovna Zveza. 6. Slucajnosti. — Vsa društva prosimo, da blagovolijo poslati k skupSčini svoje zastopnike. Skupščina bo zelo važna radi organizacije podrobnega dela v društvih. Po skupščini zvečer otvoritvena predstava ,,Ljudskega odra": ,,Divji lovec". * Kdor liberalec — ta narodni izdajalec. Slaba se godi nam Štajerskiin Slovencem. Nemški sodeželani nas povsod zapostavljajo. Ubogrj pare smo v gospodarsk.em, narodnem in šolskem oziru. Povsod ima le Neraec prvo besedo, pravica je samo za Nerace, po'dpore se delijo \iečinoma samo med Nemce; v Kmet. družibl, v dež. zboru, v dež. šol. svetu,povsod se zahteve Slovencev mečejo v koš. In vendar se naidejo še med Slovenci Ijudje, ki pomagajo na izdajalski nažin našim narodnim nasprotnikom tla&iti Slovence. V ,,Slov, Narodu" v Številk.i za Številko pišejo proti najvažnejŠim zahtevam spodnještajerskili Slovencev. S tem naravjiost pravijo, da je prav, Se nas tepe neraško-nacionalni korobač. To postopanje slovenskih liberalcev Je vredno najhujšega obsojanja. Resničen je rek: Kdor liberalec, ta narodni izdajalec! * Katoliški duliovniki prijatelji ljudstva. V vasi Bosio na Italijanskem je nedavno izbruhnila kolera. Ne župan, ne učitelj, ne drugi prosvitljenci niso storili kaj, da bi se širitev kolere ustavila, Župnik je bil prvi, ki je storil takoj vse koraike, da se je ločilo bolnike od zdravih. A kaj je storila takozvana liberalna inteligenca? Pobrisala jo je ven iz vasi, brez da bi naznanila kolero oblasti, Kolera se je takomoeno razširila, da umrje na clan v tej vasi 7 do 8 oseb za kolero, Bolnikom strežejo usmiljenke. Nadškof iz Genue, ko je slišal o koleri v Bosio, se je peljal z samodrčem tja, je tolažil in stregel nesrecnim bolnikom. Ostal je cel dan med bolniki, brez da bi se bal, dp, bi se tudi on nalezel nalezljive bolezni. Nadškof je še obiskal drugi dan kraj Sorio, kjer je dosedaj od 1200 prebivalcev umrlo za kolero že nad 60 oseb. Kje pa vidimo med nasprotniki krščanstva tako požrtvovalnost ? * Živinorejecm! Namestnija v Gradcu naznanja, da dobe tisti živinorejci, ki žele kupiti plemensko živino iz CeŠkega, kjer se je letos pojavila liuda suŠa, iz državnih sredstev posojilo na tri leta na 3% obrestu Ta živina se vsaj pol leta ne sme prodati na^ prej. Živinore.jci, ki želijo kupiti na ta način mlatie vole, telice in krave, naj to javijo zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu ali pa Zadružni zvezi v Mariboru. * Korne vaje III. armadnega zbora so se morale letos radi nalezljivih bolezni preložiti od prej nameravanega ozemlja in se vršijo v najbližnji okolici ljubljanski. Pričele so se dne 4,. septembra ter končajo dne 7. septembra, Udeleže se jih tri pehotne divizije, in sicer 6., 28. in 22.. cleželnobrambovska divizija. Dne 7. septembra bo v Ljubljani nastanjena skoro tretjina celega vojaštva. Potem se pricne odhnd v stalne garnizije, * Vlnski pridelek v Italiji. ,,La Gazzetta di Venezia" porofia, da bo letos vinsk.a letina v Italiji za četrtino slabša kakor navadna srednjaletina. Ves vinski pridelek se ceni na .45,000.000 hl. * Kollko denarja pošiljajo avstrijski izseljenci v svojo ,,staro" doraovino. Avstrijski izseljenci, ki so v letih 1903 do 1910 zapustili svojo domovino ter se podali v ameriake Združene države, so poslali v tieh osmih letih en fietrt milijarde kron domov. Najvefi denarja so poslali v letu 1907, namrefi 314'5 milijonov. To je 6udno, kajti ravno v tem letu je nastalav Združenih državah Sevcrne Amerike huda denarna kriza, ki jo je obfiutil skoro ves svet. * Prodaja konj v Gradcu. Oskrbovalna komisija c. in kr. trenske divizije štev. 3 v Gradcu naznanja, da bo dne 27. septembra t.. 1. ob 8. uri dopoldne prodala na konjskera sejmiŠCu v Gradcu potom licitacije 160 odbranih konj proti plaSilu v gotovini, odpadajofie kolkovne pristojbino in 3% kupnine za krajevni in deželni zaklad za uboge. Dobava sena in slame. Vojna uprava kupi letos od kmečkih posestnikov vefijo množino sena, slame za steljo in postelje. Kolekovane ponudlje se naj pošljejo vsaj do 9. septembra t. 1. na vojaško oskrbovališče v Gradcui in Mariboru. Mariborski okraj. m Maribor. Dne i. septembra je umrla Verr> nika Scherfler, gostilničarka pri ,,Zlatem konju", stara 44 let. Hariborska porOta. Za tre^o poritno sezijo, ki se začne 25 t. m. so bili izžr»bani sledeč^ porotnik.i, kot glav ni porotniki: Matija Dabriiiger, gr>st. nsjemn k; Friderik Felber. trgovec; E. Grnnd ka?arniški Dajemnib; Jožef KauČi6, trgovec; R Lirzer; hiSni po-»e»tnik — vsi iz Miribora; iz mariborskcga okraja: Jurij Golob, go*t. in mesar pri Sv. Trojici; Stanislav Zamolo, gost in mesar pri Sv. Trojici; Dominik Koser, posestnik v Sp Gasteriiu; Franc BrezDik, veleposestnik in trg. pri Sv. Lenartu; Jožef Sedminek, hišni posestaik iu trgovec pri Sv. Le< arta; R Senekovič, hišni posestnikin mizarski mojstcr pri 8f. Lenart; J Woehl, gostilničar in posestnik. v Zg. Ž»rjavcih; Martin Tomažid, veleposesnik na Drvariji; K. Swaty, trgovec v Št. Ilju; Fraiic Thaler, veieposestnik in tnp&n v Št Iljn; Konrad Zelzer, gcstilničar in mepar v Št Iljo; Jos. Mayer, gostilni^ar pri Zg. Sv. Knnignndi; Fr. richonwetter, gostiiničar in ttgovec v Ploder&ioi; Fr. Eleininzer, gostiiničar in vele posestnik v Polidk) vasi; J Gr.*ehernik. poseitnik v R«nci; Ja?>ob Valentan, posestnik v Drf-gnčovi; L. Vodonig, pos. v SfJnici ob Dravi; K. Gornik, posestnik in živinjski tgovec v Selnici ob Mnri; Pavet Skerbinek, posrstnik na Knmnu; Fr. Sohwertcer, pcBestnik v Pobrežjn; A. Orj«č posestnik, K. Stnpan, z'dxr, Fr. Snpančič vsi iz SIov. Bistrici; K. Sima, trgovec v Peklu; Fr. Koropee, gostiiničar v Studenicab: iz Ptrjja: J. Macnn, tovarnar, J. Stendte »osestnik in J. WresfBifc, stavbeni inojster; P. Swirschnigg. velepcsesfnik v Majšpergn; Fr. W(atschko iz Oehovei pri Gornji Radgoui. — Kct nameBtni porotniki so izirebam sledeči: F. Mihelič, trgovec; J MarMrS, devljar; J. Pelikan, sladščičarnar; J. Ratz^k, ditr.nikar; J. Ž'gert, hišni pos. G. Sparovitz, pos. prulnice; Fr. Spes, tes. mojster; A. Wesiak, trg. in Ant Wocb, gcstiln č»r vsi iz Msribora. m Selnica ob Dravi. Tukaišnji Štajercijanci in taki Nemci, ki še nemški ne znajo, so bili popolnoma preprieani, da bo pri državnozborskih volitvah zmagal njiliov Franeelj Girstmayr, ker je dobil slu6ajno v tukajšpjih občinah večino. Vložiti so menda mislili celo pritožbo, da bi bil proti njihbvi volji kdo drugi poslanec kot neizogibni Francelj. G. urednik, povejte A-endar poslancu RoŠkarju, naj vsaj en dan pusti Girstmayrja y. zbornico, da se bodo nemirna srca selniških ,,Nemcev" potolažila. m Sv. Lovrenc nad Mariborom^ Pri nas se je letos na prav slovesen nacin obhajal rojstni dan presvitlega cesarja. Na predvečer dne 18. aygusta je bila bakljada po trgu, pri kateri je igrala vojaSka godba bosanskega peSpolka iz Gradca. Drugi dan 18. avgusta je bila slovesna sv. maša na prostem, pri kateri je bilo 800 bosanskih vojjakov v paradi, kar pri nas še nikdar ni bilo. Trg je bil razsvetljen in raz hiše so plapolale zastave. Samo nekaj nas žalosti, da so se iz dveh hiš y trgu razobesile frankfurtarice, katere paS ne pričajo zvestobo naši slavni habsburški hiši. Mislimo, da bi se brez teh dveji cunj slavnost tudi izvršila. ra Št. Ilj v Slov, goricah, V soboto, dne 2. septembra se je v Ceršaku v neki jami, kjer se koplje pesek, ponesreBil prevžitkar Evstahij Mort. Kopal je pesek, a v.elika plast peska ga je zasula. Ko je prinesla opoldne žena Mortu obed, bil je že mrtev pod peskom. m Sv. Barbara pri Mariboru. Urnrl je g. Andrej Mitialič pri svojerau sinu, 6, g,. župniku Jos. Milialiču pri Šv. Barbari niže Maribora v starosti 82 let. Rajni je bil izboren kmet v Berkovcih, fara, Sv. Jurij ob Sžavnici. Vzgojil je pet vrlih, marljivih sinov, med temi tudi enega dofctorja-zdravnikla. Kaj so plaftila, je rajni mnogo izkušal. Celo življenje ga je politika zelo zanimala in rad je pravil ie sedaj pred smrtjo, kako so hodili iz celih Slovenskih goric k volitvam peš v Maribor. Kakšno navduišenje so imelii! Živo se je še spominjal Božidarja Rai6a, dr. Dominkuša, še živega dr, Vošnjaka itd. Vse oratarje slovenske celine je visoko Sislal in celo življenje prerad prebiral narodne liste. Bog mu bodi milostljiv jp ostane naj nam v blagera spominu! Blag, delaven mož, bodi mu zemljica lahka! m Sv. Trojica v Slov. gor, Gospod urednik! Ce obešajo naši posilinemci _\\senemške zastave na svoje hiše, potem kažejo, da si upajo s temi tujimi barvami naSe ljudstvo dražiti, od kaiterega žive in brez katerega bi si niti ene same nemške zastavice ne mogli kupiti. To pribijte danes, gospod urednik, da bodo ljudje vedeli, kje stapujejo njih nasprotniki. Morda bi bilo za nas najboljše, ko bi si narodni odpadniki posilinemci sploli ohranili nemške zastave na svojih hramih. Potera bo naš kmet vsaj vedel, kje ga najbolj spoštujejo. Lepa reč to, da bi si naš kmet sam gojil in redil lisice, ki ga hoSejo izpodriniti z rodne zemlje, in naseliti Svabe po Slov. goricah. Saj imamo tudi slovenske krCmarje in trgovce pri Sv. Trojici, ni treba, da bi iuorali svojo drago govorico izpostavljati posmehovanju obžalovanja vrednih odpadnikov. m Marija Snežna na Velki. Naj vzamem v roke katerikoli časnik hočem, iz naŠe župnije pafi nikoli ni ničesar brati. Ali se pa res tukaj nifiesar pe zgodi, kar bi zanimaJo naše znance? O pač, Pa le nihte si ne upa prijeti za pero. Prva novjica, ki jo bodete izvedeli cenj. bralci ,,Slov. Gospodarja", ni posebno vesela. Naznanja vam smrt in pogreb blagega moža, g. Karola Krišper. Pokojnik je pil sicer rojen Nemec, pa nikakšen zagrizenec. Med Slovenci se je ftutil 6isto domačina. NaSega jezika se ni dobro privadil, pa ga tudi ni zaničeval. Bil je globoko veren, kar je tu- di ob vsaki priliki javno pokazal, Da je lmel, velik ugled, nam je dokaz, da je bil veft let odbornik ,,Posojilnice", Pogreba, fcot ga je imel blagi pokojnik na praznik Srca Marijinega, ne pomnijo tukaj že stari ljudje. Zapušča zelo potrto vdovo in žalostne otroke ter vnuke, Pofiivaj v miru! m Slov. Bistrica. Izobraževalno društro ntznanja, da ponoT igro nMala pevka" t nedeljo, dne 1'. septembra in ne dne 10., kakor se je že razglasilo, ker dne 10. sept. priredi čitalnica Teselico. Toraj, kdor še hoče videti, to res krasno ljudsko igro, naj pride dne 17. t. m. v 81ov. Bistrico. m ov. Jakob v Slov. gor. Slov. izobražev. druStvo v Št. Jakobu v 81ov. gor. priredi dne 10. sept. t. 1. pri g. Schonwetterju na Ploderžnici veselico z igro ,Čevljar". Govorit pride g. dr. Leskovar iz Maribora. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Ptujski okraj. p Ptujske novice. 5. sept. ]e bil na Ptuju velik živ. semenj.Ljudje so prignali nena^adno veliko živine, in sicer zato, ker je dal ptujski gostilnifiar Blaschitz povsod pri eerkvah oznaniti, da pride na ta semenj veliko kupcev iz daljnih krajev. 'Junci so prišli in k.rave, to je, bili so prignani, kupcev pa skoro nobenega. Blaschitz, gostilničar tik živinskega sejina, pa se je lahko veselo smejal, ko je pre&teval svetle kronice, ki so mu jih nanosili lačni in žejni sejmairji! Seveda, mešcan ima od kraeta vedno dobiček; štantnina, mostovina celi zna.ne ptujske rane, ljubi ptujski šnopsek tudi pride med ijudi, drugo pa treba ni! — Podpora je prišla, namreč državna, so si ljudje minoli teden veselo pripovedovali, Kaj mislite, kdo je dobil najvefc podpore? ,,,Tisti, ki je je najbol] potreben," boste rekli! Ne boš, Jaka, ampak ptujski Šriopsarji-milijonarji! Tem so namreč ljudje, ki so dodili denar kot podporo, najbolj pridno nosili! Ljudje božji, kaj delate? — Ob krasnem vremenu grozdje lepo zori in pričakovati je, ako nas Bog obvaruje nesrefie, izvrstne kapljioe, — Sulferajnska gola na Bregu se otvori letos v jeseni. Glavni in edini namen te šole je, ponemfeevati slovenske otroke, jih odtujiti narodu in veri. Zato noben pošten Slovenec ne pošlje »vojega otroka v to neinško mučilnico, Sulferajn je znal vse tako urediti, da je ta šola, še predno je za8ela delovati, postala javna, p Ptuj. NamestniStvo ni ugodilo pritožbi nekaterih ptujskili Nemcev, ki so zahtevali, naj se zadnje občinske volitve razyeljayijo, ampak je volitve potrdilo. Tako bo ostal Ornig zopet tri leta na krmilu. P Sv- Marko niže Ptuja, Dne 1. septembra ob /212, un ponoci je nastal ogenj pri posestniku Mlinariču v Novi vasi. Zgorelo mu je vse: hiša in gospodarsko poslopje s krmo in žitoin vred in zraven tega še fetm svinje, Požarna bramba je ogenj omejila, da ni nastal veftji požar. Kako je ogenj nastal, se ne ve. p Sv. Marko niže Ptuja. Tukajšnje vojaškoveteransko drustvo je imelo v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1, društveno tombolo, katera se je prav dobro ob>nesla. Ta dan sta domače društvo posetili tudi sosednji požarni brambi v Moškanjcih in Bukovcih, za kar jima gre čast in hvala. Podporni sklad je imel blizo 70 K čistega dohodka. DruŠty,o izreka vsera tistim ki so podpirali podjetje z denarjem ali z dobitki ter s svojo navzognostjo pri veselici, svojo najprisrrjneiso zahvalo. P Sv. Urban pri Ptuju. Da je naša prireditev dne 27. avgusta t. 1. tako dobro vspela, so vrlo mnogo pripomogli na§i sosednji Bolfenčani, ki so se s celim svojim pevskim in igralskim zborom prijazno odzvali paSerau povabilu ter prihiteli na naš hribftek in so prepevali pri prosti zabavi micne pesmice. p Hura pri Ormožu. V kratkem bodo pri nas obcinske volitve. Pred tremi leti so razven nekaj izjem prišli na povrgje pristaši liberalno-slogaške stranke Zategadelj tudi ob. času državnozborskih volifev tak lzid (Br. 8 gl., Pl. 68 gl.), Govori se, da je sedanji župan ob 6asu volit^ deloval za nasprotno stranko po domači občini in okolici. Kaj pa, če bi sedaj mi volilci volitve tako zasukali, kakor je nam prav? — Možje volilci! Pridite v obilnem številu na volišfie in volite katoliško-narodne može, katerim ne služi ,,N. List" za evangelij kakor liberalnim kandidatom. Ta bi bila zopet lepa, da bi se naša občina dala voditi od mož, ki so ob državnozborskih volitvah delali pro ti sedanjemu poslancu kmetu Brengiču! Daj Bog' da bomo lahko y par tednih zaklicali: Živela Jmmska občina v taboru katoliško-narodne stranke!, — Volilec, p Vellčane. Cenjeni bralci ,,'SIov. Gospodarja^"! Mlajd trgovec, ki je baje rojen in vzgojen katoličan, pa je liud liberalček in nasprotnik vsega katoliškega gibanja, posebej Še duhovnikov, je obhajal v krogu svojih uslužbencev nedavno izredno žalostinko dvojnega žalostnega pomena. Potrtega srca in žalostni v družbi svojega gospodarja, so se podložni poslovili dne, 20, junija t. 1. z dolgim nosom z volilnega pogori'šča, ker je njih kandidat nenadoma postal žrtev ,,klerikalnega" plamena. Cloveška usoda je, da eni žalosti sledi rada še druga, in to se je zgodilo tudi nav^im liberalčkom. Ker se je general Narodne stranke na svojem dostojanstvu ponesrečil, so pri tej nesrefii vsi njegovi pristaši dobili dolge nosovc. zato je pač opravifieno žalovaJ mladi gosp. trgovec v duhu ž njim. Mislimo, da Vam menda ne pride veft na misel, da bi obhajali žalostinke za ubeglim vaSim tekmecem. Ljutomerski okraj. 1 Gor. Radgona. Dne 30. in 31. avgusta so se vršile volitve za naš okrajni zastop. Slovenci se vo- litev v skupini veleposestva nismo udeležili. Izvoljeni so torej posilinemci. Prvokrat je volil letos tudi trg Gornja Radgona. Seveda so izvoljeni sami ,,nemfeki" tržani in Radgončani. Pri volitvah y. skupini kmečkih ob&in je zmagala slovenska stranka s 26 glasovi proti 17 posilinemškim; Slovenci smo torej v tej skupini napredovali. Za načelnika bo baje izvoljen zopet znani orehovski Wratschko. 1 Sv. Jurij ob S6avnicu Nad vse neprifiakovano dobro se Je obnesla prireditev našega Bralnega društva dne 27. avgusta. Igralci in igralke so želi vsestransko pohvalo. Mnogoštevilno občinstvo ni moglo prehvaliti izvrstnega nastopa naše mladine. Imeli smo tudi 6ast, pozdraviti goste iz Ptuja, od Sv. Križa, Ljutomera, od Kapele, Sv. Petra pri Radgoni, posebno veliko Število pa od Sv. Antona. Burno se je ploskalo našim pevcem in pevkam; tamburaši so zelo zadovoljili. Mnogo zabave nam je prinesel sreSolov. Hvala tistim dekletom, ki so se trudile z razprodajo številk. Hvala tudi darovalcem dobitkov. Kot govornik je nastopil g. urednik Kemperle, ki je v dolgem govoru vspodbujal staro in mlaSo k narodnemu obrambnemu delu. Cisti dobiček veselice znaša 81 K; ves ta znesek se bode porabil za nakup novih knjig, iz katerih bode paša mladina firpala zopet novo duševno življenje in tako nabirala snov za svoje delovanje. 1 Stanetinci pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Občinske volitve se bližajo, zato se moramo volilci dobro pripraviti. Tukaj se je naselil glovek, ki agitira s ptujskim Šnopsom. Vsem soobčajiom klieem: V občinski odbor naj bodo voljeni možje, ki bodo res skrbeli za blagor obCanov. Zatorej možje, na dan volitve vsi volilci na volišče! Na glasovnice zapišite le imena trezno mislečih mož in zmaga bo naša. — Volilec. 1 Hrastje-Mota. Dne 27.. avgjusta so pogorela v vasi Hrastje poslopja pos. Iv. Ritonju. Zgorelo je tudi vse žito ip kmetijsko orodje. 1 Vučjava8 na Murskem polju. Tukajšnje Emet. bralno društvo priredi v nedeljo 10. septembra ob pol 3. uri popoldne veselico. Na vsporedu je petje moSkega zbora, deklamacije, dve gledališki igri in času primeren, zelo važen govor iz kmetijstva. K obilni udeležbi vabi sosede in domačine odbor. Slovenjgraški okraj. s Šoštanj. Učitelj Smolnikar se po našem. mestu pritožuje, da bo župnik v Zavodnjah yse Ziavodnje ,,poklerikalil", Prosimo pa g. Smolnikarja, da nas tiikaj doli zaradi tega ne napada, ker tega nismo mi krivi, ampak on sam. Velenje. Meseca septernbra hoCejo zopet pri nas izzivati mirne Slovence razni hajlovci iz vseh mest in trgov. DosedaJ smo vedno mirno gledali ta nemški direndaj, pustili &mo jih na miru in jih prezirali. Za plaSilo smo želi izzivanje po trgu in psovanje Slovencev, Dobro se še spominjamo, kakc drzno so lansk.o in predlansko leto kričali po trgu ti privandrani tujci in izzivali Slovence, Ob otvorilvi društvenega doma so sv posilinemci celo drznili zmerjati doišle goste iz Ljubljane, torej Slovence na slovenskih tleh. s Velenje. Nemški listi agitirajo z veliko vnemo za veliko udeležbo pri vsepemški izzivalni veselici dne 17. septembra v Velenju. Naš poslaneo dr. Verstovšek priredi za nedeljo, dne 17, septembra velik ljudski shod na trgu v Velenju ob 543. uri popoldne. Pridite vsi slovenski Velenjčani, pa tudi Slovenci iz Saleške, Mislinjske in Savinjske doline. Pokar žimo, da smo zavedni Slovenci! s Skale. Huda bolezen se ie polastila naših liberalcev; v želodcu jim je obležal neki dopis v ,,S1. Gospodarju", kateri je opisal tisti lepi kres na Plešivcu dne 14. junija. V najhujši bolesti se baje zvijata dva naprednjaka, ki sta se ga menda malo preye6 navlek.la. Svetujemo jima, naj gresta na Plešivec tavžept-rože brat, t& naj kuhata in tisto vodo pijeta. Kot dopisnika sumijo take, ki so obiskovali višje šole, a so se daleč zmotili, ker liberalno modrost in nerodnost paft zna popisati tudi tak, k.i obiskuje plešivško šolo* Dopisniku ne priznavajte tolike 6asti, ker je obiskoval le ljudsko Šolo. Možje! Pamet, pamet, pa ne streljajte takih kozlov, potem si vam ne bo treba lomiti zobov nad dopisi, ki vam ne ugajajo. s Šv. Duh na Ostrem vrhu, Pri nas sta obhajala pred kratkiin zakonska Peter in Ana Stampfer v krogu svojih prijateljev zlato poroko. Slavljenca sta dala prenoviti križ ob cesti, katerega so ta dan naš vlč. g. župnik blagoslovili in razložili pomen zlate sv. poroke. Kot vrlima članoma našega naroda klifierao: Zivio! — Malokdaj se iz na|šega kraja kdo oglasi v ,,Slov, Gospodarju", a sedaj nas je že nekaj, ki kljub okornim rokam radi poročamo novice v naše priljubljeno k.atoliško slovensko glasilo. jiški okraj. k Konjice. Veselica Bralnega društva dne 3. septembra se je vrlo dobro obnesla. Krasno vreme, lep vspored, zlasti pa prijaznost in požrtvovialnost ranogobrojnega občinstva, ki je prihitelo od blizu in dale?, vse to je pripomoglo, da je prireditev goste vsestransko zadovoljila. 2e ok.usno prirejep veselifini prostor je obetal prijetne urice, zato je bil pa tudi prenapolnjen. Deklamacija ,,Naš čolnič" je vzbudila sploSno pozornost. MeŠan pevski zbor je proizvajal pevske toBke umetnišk.o, Jedro cele veselice je bil govor poslanca dr. Korošca, ki Je navdušil vse; želimo le, naj bi iz življenia vzete jasne resnice priSle povsod v življenje. G. govornik hvali, skupen nastop udeležbo, zanimanje zavednega žeastva, preide mimo izobrazbe v očetovi hiši in v Šoli na izobrazbo v druŠtvih in zvezah* Dokazuje potrebnost, važnost in korist delovanja naše organizacije v S. K. S. Z Krona veselice je bila igra ,,Vestaika". Igralke so z laiikoto in zavestno gotovostjo vršile svoje vloge; vžitek je bil izreden, Na vsak način se mora reči: Igralci in vodstvo igre je pokazalo svojo spretnost, Med posameznimi tofikami je pridno svirala godba. Ko se je stemnilo, so se proizvajale na platnu krasne slike iz svete dežele s pomočjo na novo nabavljenega skioptikona. Sledila je Še prijetna prosta zabava s šaljivo pošto. Pohvalno moramo omeniti Se to-le: 1. Vsa prireditev se je vršila mirno. 2, Pokazala se je nadarjenost, živalinost, družabnost, zavednost in pogumnost našega ljudstva, 3. NemŠko prebivalstvo se je obnašalo mirno. Vsem prirediteljem kličemo: dobro ste naredili, Bog vas živi! k Konjice. Žrtva alkohola.. Franc Langus, 63 letni čevljar, je zapustil hiralnico v Vojniku, priSel k nekerau rojaku iz Vitanja, dobil od njega 2 kroni, v nedeljo 3. septembra se je zvečer nasrkal žganja^ v ponedeljek so ga pa našli mrtvega.. Glejte žganjetoči, kako človekoljubno delo opravljate, obesite vendar za svoj Ščit mrtvaško glavo, njepo podobo pa na steklenicico. Prav res: mrtvaška glava je varstvena znamka za vse Snopsarske izdplke. Ljudstvo, ali nič ne vidiš, zdravstveni svet, ali si slep, ali ti ni mar, če v človeški družbi pada ud za udom alkoholu v žrelo. Nasprotniki zmernosti, boditetvsaj sovražniki vražjega Spirita-žganja! k Prihova. Naša hranilnica in; posojilnica je prejela brzojav iz Mute, da je Lizi kolar ukradena vložna knjižica, na katero je vloženih pri nas 1400 kron. Tem potom opozarjamo druge hranilnice na nevarnost, ki je mogoSa v slučaju, če bi Šla katera tatu na limanice in mu izplafiala znesek. Celjski okraj. c Celje. Da se dobi pregled škodljivih posledkov suše in potrebnega obsega državne pomoči, je sklicaio glavarstvo za danes v Setrtek, dne 7.. t. mes. ob 8. uri dopoldne za sodna okraja Celje in Vransko, ob 10. uri dopoldne za sodni okraj LaSko, ob 2. url popoldne za sodni okraj Smarje sejo pomožnega odbora. Povabljeni so poslanci in župani! c Celje. Vpisovanje v 1» razred c kr. samost. nemSko-slovenskih gimnazijskiK razredov v Celju se bo vršilo dne 16. septembra t. 1. od 8. do 10. ure dopoldne. Žalec. Se vedno širijo liberalni mešetarji vest, da je tudi naš župnik hmel] naprej prodal in dal s tem slab vzgled., To je laž. On ni niSesar naprej prodal, Ceravno je bilo pri njem vedno meSetarjev kot muh. Pa ni Šlo! c Savlnjska dolina. Hmeljarji že hrbet obraSajo judom, Ker so bili hmeljarji v Št. Ilju pri Velenju toliko previdni, da niso prodali hmelja naprej, zato je prišla pred kratkim cela kopica judov kupovat hmelj. A hmeljarji so bili toliko pametni, da so obrnili hrbet judom in prodali svoj hmelj rajši g. Žiganu iz Polzele, a judje so Šli z dolgim nosom. Cast zavednim Sentiliganom! c Polzela. Vsled nastopa poslancev Slovenske kmefike zveze so res obljubljali mešetarji in prekupci napitnino, nekateri so rekli, da bo znašala do 150 K, ako bo hmelj lep. Zato pa se vsi čudimo, kako morejo sedaj liberalci in glavarstvo trditi, da to ni res. NaSi prekupci so celo dali več kot 150 K; nekateri so nam hmelj kljub predprodaji plačali tudi po dnevni ceni. Kaj pa imajo liberalci in glaviarstvo od tega, da hočejo utajiti obljubljeno napitnino. Mi pa v tem boju dobro vidimo, kje so naŠi prijatelji. Ako bi ne bilo poslancev Sloy... kmečke zveze, bi nihče ne stal ob naši strani, in kdor je predprodal, bi jiiti kronice ne dobil ve8. c Iz gornjesaviniske doline. Deželni odbor Stajerski y Gradcu je z odlokom z dne 14.. junija 1911 ukazal vsem županstvom, da se ima na Štajerskem prešteti vso sadno drevje. Kot vzrok Stetja navaja, da bo Štetje v splošno korist sadjarstva, oziroma sadne trgovine. Za nas Slovence, posebno Savinjgane, bi se pokazal napredek v tej najkoristnejši panogi kmetijstva, ako bi se vršilo to štetje po resničnem stanju sadnega drevja. A žalibog, da to ni, ker so prebivalci vsled pritiska davčne oblasti z raznimi, kakor z osebnimi, dohodninskimi, inajemninskimi in drugiuii davki zbegani. Ko se je dotični razglas javno razglasil, je ljudstvo zaCelo enoglaspo govoriti, da se bode sedaj naložil zopet davek na sadje. Nekateri dolžijo celo župana, da, si je župan to izraislil, nekateri zatrjujejo, da bodo sadno drevje raje posekali, kot bi je dali vpisati. Ker deželni odbor zahteva, da se ima pri štetju iti posestnikom na roko, so odredili nekateri župani štetje na nedelje, na ta način, da posestniki, gredo^ v cerkev, naznanijo pri županstvu število sadnega drevja, da s tera ne izgube 6asa, obfiina pa nima stroškov. Pa žalibog, posestniki povedo polovico manjiše število, kot ga resnifino imajo, nekateri površno, in drugi celo popolnoma zataje sadno drevje. Ako pa bi se vršilo Štetje po od županstva določenih osebah, bi isto stalo občino precej denarja. Iz tega je razvidno, da je to Štetje malovredno, ker se ne bo pokazaio pravo Število sadnega drevja. Dobro bi bilo, da bi se pouSilo Ijudstvo jia raznih sjiodih, v društvih itd., da Štetje sadnega drevja nima nikakega vpliva na visokost davkov, in da je za Slo- vence velikega pomena za naipredek v kmetiistvu, d* se sadno drevje natanfino preSteje. Braslovče. V .JMarodnem Listu* Štev. 37 z dne 17. avgusta 1911 smo brali slede6e: JV zadniem 6asu nas je že dvakrat prišel dražit dr. KbroSec s svojim nesmiselno hujskajofiimi političnimi pridigami. Na Sv. Petra in Pavla dan je pridigal pri nas in dn# 15. t. m. zopet. Seveda ste bili obe pridigi skoro sar mo o volitvali in sama hujskarija. Gospodu dekanu, ki smo ga doslej spoštovali kot vzor duhovnika, povemo samo toliko,. da nam to odslej. ne bo mogoče, ako bo Še nadalje pripužjfial Koroščeve liujskarije v naši cerkvi." Da je to napisal nekdo,. ki niti pri pri«digi ni bil, je gotovo. Vslak količkaj pošten liberalec, ki še včasih pokuka v cerkev, mora priznati, da dr. Koro&ec niti z eno besedo ni omenil volitev, niti napadal onih, k'i so stali ob 6asu istih v sovražnem taboru. Če pa je sva^il pred drznim početjem onih golobradih mladeničev, ki mislijo, da so zato, 5e rogovilijo po dobro znanih gosjtilnaii in udrihajo po pr> Šteno misleSili ljudeh, že v ognju preizku^eni liberalci, je bil opravičen. Naš preljubljeni gospod dekan pa mislim, da nato, 5e jih tald mladeni& spo&tujejo ali ne, ne bodo dosti polagali in se mogoče radi tega vznemirjali. Sicer pa je pripravljeno nad dva tisoč ljucM, ki so res vestno poslušali pridigo, izjaviti, da je liberalec, ki je dopis skrpucal, lažnjivec. Ce vam izraz ne ugaja, pritožite se v prihodnji Številki vašega laži-lista. — V&6 faranov. Dobrna. Dne 8. septembra popoldne pe> večernioah se vrši v gostilni g. Korena v Dobrni velik političen shod. Govori dr, Korošec, Pridite mnogoštevilno! c Gornji Grad. Dne 27. avgusta je zaSel goreti gozd, ki je Iastnina gornjegrajskega gradu, in sicer oni del, ki spada pod občino Luče. Zgorelo je baje 80 hektarjev lepega secnega gozda. Sumi se, da je nekdo nalašč zažgal. Dežju in papornemu delu delavcev se je zahvaliti, da se je ogenj ugasil. c Roginska gorca. NaŠ občinski odbor je dne 27. avgusta t. 1. v svoji seli sklenil, da se ima pri tukajšnjem obcinskem uradu zanaprej samo slovenskouradovati. Zopet ena slovenska občina več! Sv. Frančišek t Stražah. V nedeljo dne 10. sppt. ob pol 3. uri pop. se vrši v prostorih pri M^rtinovcu narodoa veselica. Vspored : Pozdrav, igra nTrije tički", pesmi, govor posl. dr. K. Veratovšeka, obtai zbor kat. bral. in izobraže?alnega draštvo Prosta zabava. Vstopnina, sedeži 80 vin., stojižfta 40 vin. c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Dne 10. sept. shod S. K. Z. po opraTilu zjutraj v cerkveni hiši. Pride drž. in dež. poslaaec dr. Verstovšek. okraj. b Zabukovje. Nek Iiberal6ekt iz Zaverš v Zabukovju je dobil en teden zapora, ker se je na dan shoda, dne 23, julija t. 1. dvignil proti 6. g. Gabercu, kaplanu v Rajhenburgu. No, bodo vsaj naši liberalci spoznali, da niso naši gospodatrji, mi pa njihovi sužnji, Povsod dobijo dolgi nos, naj se obrneio na eno ali pa drugo stran. Vestnik m I ad. organizacij e. Našim mladeničem! Ponovno vabimo naše somišljenike orgaltijzaoiie na obžni zbor Zveze slovenskih mladeničev dne 10. septembra 1911 v Petrovfiah. Vsaka zveza, vsako društoo naj pošlje vsaj enega ali dva zastopnika na zborovanje. Zlasti vabimo kraje, ki imajo namen, ali pa vsaj upanje, da si v bližnji bodo6nosti ustanove svojega Orla. To so naša mestaJ, trgi in industrijski kraji. Pa tudi popolnoma kmefiki okra^., ki so narodno ali pa politično ogroženi, bi morab misliti na ustanovitey Orla. Baš Orlova organizacija nam boliie vzgojila junake, prave Spiartance, za boj proti nemšlrutarstvu in liberalizmu, nam bo vzgojila vzorne može, značajne, verne, kakoršnih tako zelo potrebujemo v, času, ko hočejo naši narodni nasprotniki s Šnopsom in denarjem, liberalci s surovostjo in brezverstvom okužiti našo moško mladino. Ptuj. 2elja nasih katoliSko-nar, mladeničev se dušimo za Orla, da damo v ustanovitvi Štajerske Zveze Orlov podlajgo za krepek razvoj Orla) na Stajerskem. Želja naših katoliško narodinih mlaideni6ev se je izpolnila. Shod, ki se je vršil v nedeljo dne 3. iseptembra pred poznim sv. opravilom, je pokazal, koliko mo6i Še ima: katoli&ka misel v ptujski okolici med mladeniči; kajti na tem shodu se je ustanovil telovadni odsek Orel, za mesto Ptuj in okolico. Shoda se je udeležilo veliko število mladeničev, izmed katerih je pristopilo k dru^vu takoj 36 novih bratov Orlov iz okolice in Ptuja. MariborsKi Orel je pbslal k ustanovitvi novega odseka svoje zastopnike, ki so se razveselili tolikega števila mladenifiev, ki so vfctopili v njihove vrste, da ste bojujejo prtvti nemSurstvn in svobodomfeetetvu. Ob enem se izreka prav prisrčna zahvala vsem gospodom govornikom in. sklicateljein shoda za resni&ne in jedrnate bfeseSde. Istota|ko se zajivaljujemo za bratsko brzoja\ico graSkega Orla, v smislu katere hočemo tudi delovati v bodočnosti. In vsem bratom kliče novoustanovljeni Orel krepki Nazdar! Odbor je sledeči: predsefdnik I, FrenJkQyi8t namestniki F. Petrovifi, načelnik M. Menoni, tajnik A. Krajpc, blagajnik F. Ratek, opHbornika pa 0. Ceh in I. Skaza. Dekli&ki shod pri Sv. Petru bri R*dgom. V nedeljo, dne 3. t. m, se je vrSil pri nas velik dekliški shod. Da je organizacija naše mladipe ravno pri nas najnujnejša, ne bo dvomil noben zaveden Slovenec. Razveselil nas je nepričakovano uspehi shoda.. Udeležilo se je shoda okoli 500 deklet, ne samo iz domačega kraja, ampak tudi iz sosednjih župnij. Posebno vas je razveselil prihod prekmurskih deklet, ki so se bile združile Še komaj lani pod zastavo dekliške zveze. Ob. '/ŠIO. uri se je pričela služba božja. Slavnostno pridigo je imel obče znani organizator mladine, g. dr. Hohnjec, ki je, oziraje se na nedeljski evangelij, priporoeal čistost srca, iz katere izvira mir vesti in angeljsko službo nasproti bližnjemu. Sv. Mašo/je služil primicljant g, Fr. Paulič, Po končani službi božji se je zariel shod na vrtu g. Osojnika. Shodu je predsedovala miadenka Antonija Kovačič. V pozdrav je navdušeno deklamovala predsednica dekliške zveze, Nežika Osojnik, nalašč za to slavnost zloženo pesmico,. C. g. dr. Hohnjec je v slavnostnem govoru povdarjal izobrazbo, ki jo naj prešinja pravi krš&apski dujtt, osvetlil program slovenskih in drugih, liberalcev in naslikal sadove liberalnega gibanja, kakor se kažejo na Francoskem in Portugalskem. Primerno našemu shodu je tudi posebno opozoril na gospodinjsko izobrazbo naših deklet. Sledili so govori domačih članic dekliške zveze: Anice Gorailšek In Pepce Strah. Nato so sledili pozdravi deklet sosedpjih župnij: Radgone, Kapele, Sv. Jurija ob SSavnici, Svetinje, Sv. Križa, Ljutomera, Sv. Antona, Sv. Benedikta v Slov. gor. iii Negove, ki jim je s primerno in občudovanja vrediio spretnostjo odgovarjala predsednica tukajšpje dekliške zveze, Nežikat Osojnik.. Tako je končal shod v veselje in zadovoljnost vseh navzočih. Zelimo le, da ostane tudi v bodofie Sv. Peter trda skala, na ka^ teri se naj razbijajo vsi sovražni napadi. Kolera. Sitna In rauhasta je postala kolerai. Cim bolj poročajo listi, da je v katerem kraju prenehala, tjem prej se pojavi zopet. V Budimpešti, v Trstu, Reki in drugip mestih se sedaj pa sedaj sli&i, da se je pojavil kak nov slučaj kolere. Vendar prav resnih slučajev ni. V T u r 6 i j i pa razsaja kolera dan za dnevom hujše. Na stotine ljudi umrje za kolero vsak dan. Oblasti na Turškem vse premalo skrbe za red in snago. Kolera razsaja zelo tudi med ondotnim vojaštvom. Zadnje tri dni je umrlo okrog 300 vojakov in več feastnikov na koleri. Slifino je v I t a 1 i j i. Nevarnost kolere resno preti tudi Benetkam. V Neapolju, Chioggiji, Carpengi in drugih mestih umrje za kolero na dan po 40 do 70 ljudi. Po nekod bodo celo ustavili železniški promet. Vrofiina Še pomnožuje nevarnost okuženja. V podrajini Novibazar ob bosanski meji umrje na dan po 30 do 40 oseb na koleri. Kolera na Dunaju. VČeraj, dne 6. t. m. sta na Dunaju oboleli dve osebi na koleri. Strašne vesti o koleri na LaŠkem. Da je ognjišče kolere na Laškem in da se je od tod zanesla tudi v Avstrijo, je splošno znano in dokazano. Prav tako pa tudi ve ves svet, da store na LaŠkem vse, da se ne bi izvedelo, kako narajvnost stra&no je razŠirjena ta bolezen po vseli itarijanskih mestih skoro brez izjeme. Dočim se pri nas v Avstriji javlnosti ne prikriva niti en sumljiv slučaj^ molče italijanske oblasti in listi kajkor nemi, feeprav se je kolera v posameznih mestih že tako razširila, da grozi pokonSati vse mestno prebivalstvo, Nek Avstrijec plše iz Livorna: ,,V našem mestu razsaja kolera, da je prava strahota. Dapes je obolelo na koleri 84 oseb, dofiim je še par dni preje obolelo pa tej bolezni samo 9 do 24 ljudi pa dan, Kolera se je pojavila celo v tukajšnjem otroškem zavodu; kar 20 otrok je obolelo naepkrat ip pi dvoma, da bodo vsi postali žrtev strašne morilke. V mestu vlada med prebivalstvom nepopisna panika; ljudje beže trumoma iz mesta, oblasti so popolpoma brez moči.." Iz zgodovine kolere. Ni Še niti sto let, odkar je v Evropi zpana kolera, ki je sedaj na dpevpem redu. Od davnih 6asov udoma^ena v Indiji, se je začela kolera §e-le leta 1847 širiti ip potovati. Kitajska, Perzija., azijska Rusija so y dvajsetih letih minolega stoletja trpele od te bolezni, ki se je zelo močpo poja(viljala. Leta 1829-30 je kolera prvokrat stopila pa evropsko ozemlje v ruski Poljski, leta 1831 v Nemčiji. Ruska vlada je koncem leta 1829 razpisala pagrado 75 tisoč frapkov za najbolje delo o naravi, vzroku in zdravljenju kolere. Leta 1832 je silno razsajala kolera na Francoskem in AngleŠkem, od koder so jo zapesli v Ameriko. Tedaj so bili proti bolezni popolnoma brez vsake mo6i, ker se pri pjej nl moglo ničesar storiti s puščanjem krvi, ,,medicipo proti vsem boleznim", ip tudi z drugimi razpimi sredstvi, ki so jih tedaj rabili v boleznili. 2e tedaj so pa z uspehom rabili za pobijanje kolere opium, potem med in kamilgni 6aj. Beseda kolera prihaja iz grSkega jezika:' cholera pomeni proliv. Nekateri izkušajo to ime izvajati iz hebrejskega Chole ra, kar bi pomenjalo slaba bolezen, ali to pi točno. Najnovejše. * Našim naročnlkom. Nazpapjamo, da se bode prihodnja, (40.) številka ,,Slov» Gospodarja" ustavila vsem tistim paročpikom, ki Se narožnipo do kopca 1. 1910 piso poravpali. DotiSpim iiaročpikom smo zaf zpamovali pred kratkim rudeč križ pa ovitek. Tudi mi imaino plačila, zatorej prosimo, da gg. naro&niki naš poziv upoštevajo. Štajerskl deželnl zbor. Včeraj, dne 6. septembra je imel štajerski deželni odbor sejo, v kateri se je sklepalo, ali se štaijerski deželpi zbor skliče k zasedapju ali ne, Z večino glasov se je pato sklenilo, da se priporoča vladi, da stori potrebne korake za sklicanje deželnega zbora. NemŠki listi z vidpim veseljem povdarjajo, da je stališce Slovencev posebno glede zahteve o delitvi deželnega šolskega sveta radi pisave liberalnih listov o tej zadevi, otežkočeno. To veselje nemških listov je prezgodnje, ker stališče naših poslancev je še po zadnjih držay,pozborskih volitvah u t r j e p o. Kdo se pa pa Spodnjem Staiersk.em še zmeni za mnenje liberalcev in pisavo njihovih izdajalskih glasil. Hmelj. Hmeljarji, pozor! Piše se nam: ,,.Nar. List" kaže veliko veselje, da meŠ.eta,rjein ni treba dajati papitnine flo VA K. Zato tudi pozdravlja,, da je c. kr. okrajno glavarstvo poseglo v tai boj in sicer tudi pa korist mešetarjem in prekupcem. Dobili smo razglais okrajpega glavarstva v roke, kjer trdi, da pi ,,iiitemeljepoj ako zaihtevaio vsi predprodajalci pa vsak način doplačilo po 1% K." Mi pa pravimo, da je zelo utemeljeno, kajti hmeljar dobi v letošpji suši 2 K za hmelj, prekupec. pa ga proda za 8 K in Še višje. Da pa se paši iMneljarji pe bodo tožarili, ako kupec noče dati papitnipe, je samoumevpo, ker dobro vedt>, da je ta papitpipa popolpoma prostovoljpa. Vse, tudi okrajpo glavarstvo, lioče sedaj uplivati na hmeljarje, paj ni8"n.e zahtevajo. Taki so prijatelji ljudstva. Nerespična je tudi trditev okrajnega glavarstva, da niso kupci obljubljali deloma do 154 K papitpipe. Sami smo pa ladtpa ušesa slišali, da so to obetali, ip liberalpi zaupnik Pikl je pa Žuževem vrtu to izrecno potrdil. Okrajpo glavarstvo rabi sicer namesto besrfie papitpipa besedo doplafeilo, katere niti govorniki, niti letak pi rabil. Zakaj taka sprememba v izrazu, si razlagamo le tako, da je pa ta naCin okrajpo glavarstvo lažje nastopilo proti hmeljarjem. Besefia papitnipa, katero "rabi kmečki letak sama že vsebuje prostovoljpost in se ni treba bati pravd, posebpo pe, ker je p.a^e ljudsltvo razumno. Vse to je dokaz, da niti dr. Korošec, niti letak S. K. Z. piso pa< Jaž postavljepi. Samo glavarstvo je pisalo nerespico, kateri je dalo pekoliko verjetposti s tem, da je zamenjalo samovoljpo papitpipo z doplačilom. Vsi peiprijatelji pašega hmeljarja so pridpo na delu! — Dostavek uredpiStva: Na razglasu glavarstva je podpisap Miiller, toaterega pa niti doma pL Kako je prišel ita podpis pa razglajs, o tem se bode. tudi moralo govoriti. HmelJ. Poročilo zateSkega Emeljskega trga od 'dpe 1. sei)tembra: Od naišiega za[dpjega porofeila od dine 29. avgusta so se cene hmelja dvignile za 30 do 40 K. V vsapAianiem prometu je bilo do 300 bal. Dpe 1. t. m. pa je zrastel promet do 600 bal, kar je z ozirom pa letoSnji hmeljski pridelek izredno visoko števjlo. Prišli so ipo- ip izozemski trgovci. Cena sredRjemu hmelju je bila 430—440 K, za dobri hmelj se je pla^alo 460—475 K za 50 kg prima kako^^osti. Promet je proti konou zpatpo osl^bel. — O tujih hmeljskih vrstab. pi veliko govora, ker se iste vsled izredro visoke cepe domačega hmelja v zelo majhpi rrmožipi spravljajo na zateški limeljski trg, vsled česar notira tuji hmelj malfftene iste cepe, kakor zateSM. — Na deželi se je razvila živalina kupCija, prodanega je že najdi polovico letošnjega pridelka. Del produceptov še 6aka pa morebitpo zvišanje cen. Splo^po se je dajalo tekbče dni od 430—460 za 50 kg. Partija najboljšega hmelja je dosegla celo višlino 470 K. Poleg izo- ip ipozemskih kupcev so p,a)stopale tu'di pivo varpe. — Vreme je zelo sopajrpo, huda vročipa traja paprej; zaffeje dpi je padlo pekaj dežja, vepdar v zelo majhni meri. — Norimberk. (Brzojavno poročilo.) Potom železnice je dospelo pa trg 400 bal, povprajiševanje j© zelo zaspano, razpoložepje je mirnejSe. lz celega sveta. lllletna starka. V ameriSiki državi Georgia živi v me^tu Barton, v peki borpi kočici lllletpa babioai Mary Trawick Proctor, ki živi s svojo 901etRO hčerjo in 721etnimi vnuki čisto osamljeoa in pozabIjepa od vsega amerikanskega sveta. Leta 1800 rojepa žepica se je leta 1819 omožila z veterapom revolucije Hiramom Proctorjem. Pod 25 različnimi predsedpiki amerikamska republike živi stoletna starka, ki vživa od vlade paraivpost smešno pokojnino: 12 dolarjev na mesec, vsled česar je pjepa hči prisiljopa, pečati se z vrtnarstviom, da se kolikortoliko preripejb skozi večer življenja. Vendar so se spomnili dobrodušpi sosedje, da Raber«jo Rekaj prispevkov, s katerimi upajo razveseliti ali osladiti lllletni starki veder pjenega življeflja. Strupene mnhe. Iz Zagreba poroSajo: Vsled velike vročipe se je v južnih krajib pojavila v velikih mROžiHah golumbaška rnuhab batere strupefli pik dostikrat smrtpo učiflkuje. Med prebivalstvom vlada vsled pojava tega mrčesa velik strah, zlasti še m^i kmetijskim, ker so postali žrtve te mtihe že mHOgi Ijudje, kakor tudi živali. Sredstev proti temu mrSesu skoraj pi, Jcer se jajko hitro v yelikih množipah poplodi. Vrednost inserata. Z ozirom na dvodpevRo stavko, ki je preprečila izdajanje 6asop*sov dva ^ni v Berolipu v veliki obliki, piše nemŠko strokovflo glasilo izdajateljev gasopisov: Trgovci se radi izgovarjajo, kadar se pri Rjih nabirajo inserati, da z inseriraRjem Ri bil dosežen vspeh in da inserirajo zgolj glede na kopkureRCo. BeroliRska stavka je te trditve popolfloma ovrgla, Po velikih, beroliRskih. trgoviRiaii je trpela trgpviRa, ker riso izšli insera|i. Ve5 trgovcev je odkrito priznalo, da so trpeli zpatflo Škodo. Ir peka najvefrjih beroliniskih tvrdk je izdala takoj in razdelila 600.000 natzpapil, za kar je plačala 5200 K, med tem ko bi bila plačala za celo strap, ipserata po vseh pajveBjih listih samo 3800 K ir je vspel* še ve5ji, kakor vspeh Raznanila. Berolinsicai stavka je sedaj praktičpo pokazala vrednost iRseriranja. Liga pove mode se je osnovala v ateljeju nekega zflapega pariškega umetnika, ki je takoj osRovala bojpi naert proti vsem izumiteljem dosedanje brezmiselne mode. Ta liga Ramerava prirediti meseca novembra veliko modno razstavo.. Vsem kupcem, ki hite iz vseh delov sveta v Pariz, v to veliko modno mesto, se ho8e puditi priložpost, da volijo med Reparavnostjo ip Raravo, da popravijo svoj, že davpo pokvarjepi okus ob vzorcih prave umetniške obleke, Na razstavi bo postavljenih v vrstah 600 kipov, katerih vsak bo obleSep v odejo, ki pe bodo izdelapa v izložbah modnih mojstrov v Rue de Paix, temveč bodo izvršena po Račrtih ZRamepitih pariŠkih slikarjev, kiparjev ip risarjev. Poklicni krojači bodo od razstave popolno ma izkljucefli, Vsak umetflik bo izvršil izvirpo risbo, po kateri bo izdelapa obleka, posameznega kina. Iz mode preteklib. stoleti] izmišljepi kostumi, ki se morajo smatrati v dana&Rjih modermh časih le za predpustne Šale, morajo izginiti. To je RattneH Rove lige. Umetniki zaupajo le svoji domišljiji, ki je izMapa ob mojstrskih delih umetnosti, Slog in kroj toalet, okrasje, paj bi bili priprosti, naravni ih Reprisiljepi. Ta RaSrt je vzbudil med umetfliškim svetom v Parizu splo&Ro RavdušeRje.. Veliko Število zRamen.itih mojstrov se posveca zelo resno RavedeRim namenom. Novi ligi so pristopili gtevilfli člani, ki so se lotili dela po določenem programu. To je boj proti prepapetosti, in v tem boju se čutijo pariški uraetpiki kot poklicani branilci lepote ip zdravega okusa. Grozna nesreča. Nekje blizu Curiba v Svici se je podrl most. Most je bil ie v delu ip je delalo na pjem 80 delavcev; izmed teh je 25 podsutih. Dosedaj so zvlekli iz razvalip š© le 13 trupel. 10 delavcev je težko rapjenih, ostali so ve6 ali nranj izvep vse nevarposti. Danes meni, jutri tebi. Znani lonfiopski gledaliSki ravDatelj George Edwards, ki je vodja gledalijš&a Gaiety, je pekoč rekel pri skušjPji neki lepi, a nekoliko nerodni igralki: w;Yi plešete kot slop; pojdite raje domov." 0 tej malo uljudni kritiki je 6ul tudi milijon.ar Frank Gould. Poslediea vsega je bila, da je muhasti milijonar lepo igrajko poroSil. kot poročno darilo pa je pripravil svoji pevesti lepo preseneftenje. Na tihem je poloipil vjse akcije gledališifia Gaiety ter jih podaril mladi žepi, ki more sed.ag strogemu ravpatelju diktirati svoje želje. George Edwards je moral pač svojo odpoved vzeti nazaj ip v bodoče bo nastopala v gledališfiu mlada umetpica kot vodilpa zvezda, čeprav pleše po mpepju ravpatelja ^tot kak slon.r" Zgodovina kave. Kava je danes pijača miroljubposti; v starih časih pa je radi nje marsikdo izgubil svoja ušesa. Turki so poznali kavo že ob času Mohameda, Na Nemško pa je prišla Še-le leta 1620. Prinesli so jo tja Španski vojakit V Lipskem pa NemŠkem so dobili prvo kavarno 1. 1670. Le najbogatejši in najplemepitejši ljudje so si mogli to rujavo lužo privoŠ6iti,. Kmalu pa so jih zaSeli posnemati obrtniki in kmetje.. Posebpo žepske so vedpo bolj zanifievale staro dobro ,,prežgapo. juho" in pile rajši dražjo ka^ vo, vsled ftesar so preproste družipe mnogo zapravile. Zato so tedanji nemški knezi izdali proti kavi stroge ip krute postave, ki so določale, da se odreže ulio onemu, ki bi pil kavo. Leta 1870 je na Nemškem umrl peki profesor Biischel, ki je vedno rad pripovedoval, da je v svoji zgodpji mladosti doma pozpal moža, ki pi irael ušes, ker so mu jih radi kave odrezali, Stroge in neusmiljepe so bile tedaj postave, a dobro so hotele ljudem, Ljudje pa so že taki, da čira bolj ie kaka stvar prepovedana, 6im dražja je, fietudi slaba, rajši jo imajo. Grozna posledice ,,§ale" s puško. V vasi Stoppach pri Coburgu se je pripetila te dpi grozna pesrefta vsled lahkomiselnega igranja z pabito lovsko pugko. Neka lovska) družba se je bila zbrala pred liigo nekega kraeta, da bi odgla na lov. Lastnik kamepoloma, Trager, je za šalo pomeril pa kopico otrok, ki so se igrali pred hišo, Naenkrat se je puška sprožila ip enoletni otrok se je mrtev zgrudil na tla, drugi otrok, ki je ustreljenega pestoval, je težko rapjen. Ko je videl Trager grozne posledice svojega čipa, je hitel za hišo ip se ustrelil s svojo lovsko puško. Nova nalezljiva bolezen. Na Kitajskem se je pojavila nova, dosedaj Še neznana nalezljiva bolezep, katere znaki so glavobol, bruhanje in izguba govora, Smrt pastopi v dveh do treh dneh. Bolezen se je po Kitajskem že zelo razširila, Velik požar. V Mali Aziji v mestu Aidinu je izbruhnil velik požar, ki je uničil 1.500 hiš ip 250 trgovin, dve mošeji, tri židovske templje in dve šoli. Deset zapovedi proti ip pri požaru. 1. z ognjem in luSjo ravnaj previdno; 2. svetilko napolni ip uredi vedno po dpevi; 3. pred peSjo, na peči in za pe&jo ne pakladaj ne drv, pe drugih gorljivih reči; 4. v podstrešju, v kleteh, na stjopnjicah ali hodnikih sveti samo s svetilko; 5. pljuvalnike napolnjuj samo s peskom; 6. tleče užigalice ali smodkine koščke vrzi vedpo le v pe6; 7. v hiši imej vedno vodo; 8. na umivalniku v spalnici imej vedno pripravljepo luC, užigalice in obleko, da si v eni miputi pripravljep za odtiod; 9. kljufte shranjuj vedno le na doloSenem kraju; 10. vnaprej moraš vedeti, kaj ti je v slu6a]u požara pred vsem treba storiti, in si zapomni kot pravilo: Domače zbuditi! Otroke in bolnike iz hiše!. 0genj naznapiti in skusiti sam pogasiti! Denar, dragoceposti in trgovske knjige spraviti pa varno! Ce ne moreš ve6 pa stopnjice, zberi svojce pri pajbolj dostopnem oknu, odpri okno ip mirno Sakaj ua pomoft! Opice pamesto delavcev. Na nekem posestvu v Savani namerava pamesto delavcev delavcev posestnik; uvesti o-pice. Opazoval je pamreft mladega Simpanza, ki je ob pobiranju bombaža pridno delal. Med tem, ko so zamorci delali, jih je šimpapz pozorno opazoval. Ko je zapopadel, za kaj da gre, je hitro posnemal njih zgled in je delal za tri zamorce. Neki naravoslovec iz Londona sodi, da bi lahko opice delale, samo preddelavci ljudje bi morali biti pridni, da bi opice ne postale lene. Tako se vsaj porofia iz Amerike. Od kmefikega fanta do geperala. List ,,A Nap" poroča: Leta 1893 je umrl na Dunaju upokojeni geperalni major Stefan Bus.. Zapustil je 12 milijonov premoženja, in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj pa se je izkazalo, da je prišel Bus 1. 1820: k vojakom kot priprost kmečki fant in je vsled izrednih zmožnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi striBniki ip stričpice, ki nameravajo tožiti erar za dedščino. Ker je petelin pel v zgodnjih jutranjih urah in tako zbudil zaspane Amerikance, je ovadil sodišču nek hišpi posestnik nekega mesta v Ameriki zaradi kalenja pocnega miru ne petelina, pac pa posestnika petelina. Modri sodnik je razsodil: Nalaga se obtožencu, da preskrbi, da njegov petelin ne1 bo smel peti pred 6. uro zjutraj, sicer bo on, lastnik petelina, zopet klican pred sodi&če. Glavo je odrezalo, Na bojni ladji ,,Radecky je hotel dvigniti neki mnrnar težko sidro., Pri tem pa mu je težka veriga odsekala glavo. Glava je padla vmorje. Koliko je boliilkov! Dragi fiitatelj, ali kedaj premišljuješ, koliko revežev je priklenjenih v tej grozpi vročini na bolniško posteljo? Nimamo pri roki Stevilk zadnjih let, ampak iz 1.. 1901. Tedaj je bilo v Avstriji 683 bolnišnic s 47.646 posteljami in 511.0G4 IjoIpiki. Tedaj je znašalo število bolnikov po bolmšnicali nad pol milijona. Danes jih je mnogo ve<5. Se mnogo, mnogo več pa jih trpi in medli po posteljali v revnih bajtah brez zdravnikov, brez postrežbe in dostikrat v poma.pjkanju. Kako malo se človek meni za to skrito bedo! Kako so tihotapci potegnili financarje. Z|agreb&ka finapčna straža je dobila pred kratkim ovadbo, da se z veSernim vlakom vtihotapi iz Broda v Zagreb velika množina bosanskega tobaka.. Seveda so potnike navedenega vlaka na zagrebškem kolodvoru z vso skrbjo sprejeli številni Jinancarji; vsak, količkaj sumljiv potnik se je patančno preiskal. Mimo fipancarjev prideta tudi kmet in kmetica s težkima košarama, paloženima s sadjem tako zvrliano, da bi kmalu padalo po tleh\ ip sicer je imgl eden hruške, drugi pa breskve.. Financarji so ju seveda pustili v miru; toda ko so kmalu nato videli, da si je kmečka dvojica na.jela fijakerja ip se hitro odpeljala, se jim je začelo pekaj svitati, tem bolj, ker preiskava potniko.v, ni imela pobenega uspelia. Zasledovali so stvar in dognali, da sta jim kmet in kmetica pod breskvami pi hruškami res pred nosom odnesla lep tovor tobaka; kam, pa le niso izvodeli, Zagrebški kadilci pa se Jinanci škodoželjno smejejo. Su5a. Letos je strašna suša! Da pride toplomer do 50 do 52 stopinj C, je to nekaj nenavadnega! Tak.e vročipe so navadno v Arabiji, v Sahari iri Srednji Avstraliji. Poglejmo malo vročine ip suše prej&niih let, N. pr. leta 869. po Kr. je bila na Francoskem taka su§a, da je bilo vse polje unifieno. Vsled tega je pastala laka lakota, da so ljudje tuintam drug. drugega papadali, morili, spekli in jedli. Se umrli niso bili varni. Leto pato se je su&a ponovila in zopet s takgno toploto, da so kosci in žanjice padali in umirali pri delu. Leta 1083 je bila tak,a vročina, da so ri- be pogipjale. Leta 1135 so se posušile reke ip studepci ip velikansko reko Ren pa NemSkem so otroci lahko probredlu Leta 1137 je tu in tam od vroftine zemlja gorela! Zavladal je grozep strah.! Leta 1188 je vsled strašne vrofjipe vrela voda brez ognja. Leta 1288 so kuhali jajca v pesku, Leta 1464 so ljudje umirali lakote, trume ljudi je tekalo okoli ter vpilo po živežu. Po potih ležali so umrli lakote. Leta 1442 je bila od aprila do junija taka vročipa, da so ljudje v srajcah1 hodili in delali. Leta 1472 si pa Ogrskem lahko prebredel reko Donavo, tam, kjer plavajo parniki. Leta 1615 je bilo posebno v Evropi nenavadno to-plo; pa tisoče hiš je zgorelo vsled vročine. Leta 1644 je bilo tako toplo, da so celo v morju poginile ribe! 30. jupija leta 1705 je bila v mestu Moptpellier taka vrofiina, da so se morali ljudje skrivati v kleteh, da niso pomrli. Isti dan je vefiina trt zgorela. Leta 1530 je vsled vročine sadje dvakrat rodilo, prvo o sv. Jožefu, drugo v jeseni. O sv. Joželu si dobil sad, katerega si  hotel. Leta 1718 je bila grozna vročina zlasti na Goriškem. Celih pet mesecev pi bilo dežja. Tisto leto je bila strašna lakota in suša. StraŠna suša je bila tudi leta 1793. Z!daj sto let, leta 1811, je bila tudi strašna suŠa, vendar se ie vina toliko pridelalo, da ^b ga je pilo po dva krajcarja bokal! — Letos pa kaže vse