. Pottnlna platan« v gotovini. Mev. 266. V Ljubljani, četrtek, 24. novembra 1921. Leto L Izhaja vsak delavnik popoldne cene po pošti: E§ 1MI m ■■ H flhH j® cene po pošti: za celo leto K 144*— EffiK mPbSHT Era za četrt leta K 3frw z8 pol leta K 72*— VHHB WhHv SSw IBHct tfflSU SSIhII®^11" tfl en mesec K I2w V UPRAVI STANE MESEČNO K 10‘~ * DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 OrcdniStvo ta upraniBtn • I pitar|e*t ulici ite». 6 «■> ' nrt^niitta štet. 30 «•» Talefar ™ npr«*ništ»e it«. IM mm Odkrile ilcpirijs na Sfcsdo driaoe. Znani polkovnik ¥aštč v pesti. Včeraj je poročal neki ljubljanski list ^ ^žalostnem koncu polkovnika Vasica«, poročilu smo brali, da je bil polkovnik asic radi goljufij na škodo naše države Dunaju aretiran. Vendar še danes ni ugotovljeno, če se je aretacija res izvršila, gotovo je le, da so se izvršile goljufije na “Kodo države. Nas in našo javnost ta novi škandal «®una. Prvič je prišla zopet na dan ena zmed mnogih umazanih afer, drugič pa je j 81 Javrxosti polkovnik Vasic, ljubljenec J**ratov, neprijetno znan izza časa nje-® vega paševanja na Slovenskem. Kakor znano, je polkovnik Vašič ob ie prišel na službo v Ljubljano in GosnJ?a nezas^^an način plenil skladišča jl^P9°arske komisije za stvarno demobi-kli»K ’ karkoli Je bilo ^aJ vrednega, je sua ,Vs®*n protestom Gospodarske komi-, *. vlačil nekam iz dežele: v Belgrad in n-.0ve» kam vse. Zlasti ni ostal varen pred jun noben dragocenejši avtomobil. Pustil •* seboj le še staro šaro. Vrednost pred-n p ki jih je on izvozil iz skladišč sivar-Tp demoblIizaci.ie> gre v stotine milijonov. n m-u možu, ki je svoje delo nadaljeval a punaju kot predsednik neke jugoslo-anske komisije, se je posrečilo, da je juucil znane in obširne avtodelavnice v Ljubljani ter s tem spravil ob zaslužek Veliko število slovenskih delavcev. Ali in komu je Vašič predlagal ra- o tem, javnost do danes ne ve. Naše ^sopisje je opetovano opozarjalo na po-®®tje polkovnika Vasica, a brez uspeha. *®el je pač mogočne botre v Belgradu, a nas so ga vneto zagovarjali demokrati, - 0 Pa so napadali Gospodarsko komisijo, i® takoj dokazala popolno pravilnost Sv*.** maiwj uuaa^am pupuiuu piavilUUM kovnlu poslovanja. Sedaj je vrsta na pol-nafct^- ^a®^u: Zahtevamo, da se uvede ■ J tr,°zja preiskava tudi o njegovem delu v Ljubljani! lovanju kn ,?akor smo že rekli, "il Vašič aretiran. čedni ni gotovo, da bi V tem nas potrjuje bel- »Politika«, ki piše: tej ne- kak”* s^ari se Je začelo govoriti že pred int mesecem *n je bila vložena celo .• ^Pslacija v parlamentu. Toda pri tem * tudi ostalo. Nekdo je interesiran, da Dr stvar potlači, nekdo izmed visokih; j* avijo celo, da želi sama vlada, da se ® razpravlja na široko. Zakaj? Zakaj tu-vlada zahteva, da se krivci popolnomu ne razkrinkajo in ne kaznujejo, kakor zaslužijo? Pravi se: kompromitirana bo država, če se vse objavi. Kakor da zunanji svet že davno ni zvedel za celo zadevo — i za ono, kar smo skrivali i za ono, kar bi j hoteli sedaj skrivati.« (Dobesedno iz »Po-! iitike«.) Vašieeva sleparija pa je prišla na dan na naslednji način, kakor poroča »Politika«: iNasa država kupuje na Dunaju material. Ker gre za mnoge in mnoge milijone, je biia ce^tavljena posebna komisija s polkovnikom Vasičem na čeiu. Poleg te komisije je poslal finančni minister na Dunaj še g. Dobrino Matkoviča, šefa oddelka »za pobijanje zlorab od strani uradnikov in tihotapstva«. Ta gospod je na Dunaju kmalu videl, da stvar ni v redu. Odpeljal se je v Belgrad in poročal. Poslan je bil ponovno na Dunaj z naročilom, da stvar natančno preišče. Ko se je pripeljal neke lepe noči na Dunaj, ga je na kolodvoru pričakoval sam polkovnik Vašič, mu nesel kov-čeg in ga spravil v hotel, kjer sta se domenila za sestanek. Matkovič je slutil, za kaj gre, zato je poklical dva gospoda, ju skril enega pod posteljo, drugega v omaro, tako da sta prav lahko slišala vse, kar je govoril polkovnik Vašič, ki je prišel točno ob določenem času. Popolnoma odkrito je polkovnik Vašič ponudil Matkoviču lOO.UOO dinarjev, če se kupčija, ki jo je uredil on, lepo izpelje, in ga posvetil v vse podrobnosti. Matkovič je na vse pristal, na kar je dobil ček. Cim je polkovnik Vašič odšel, sta zlezla oba skrita gospoda iz svojih skrivališč in sestavili so točen protokol, ki so ga takoj poslali v Belgrad. Vojno ministrstvo je takoj odstavilo polkovnika Vašiča in zahtevalo, da pride pred sodnijo. Ta zahteva pa je ostala samo zahteva, kajti že takoj drugi dan so »višje sile« pričele delovati, češ, da ni treba hiteti itd. In tako je polkovnik Vašič samo odstavljen kot predsednik, ni pa niti vpo-kojen, kaj šele postavljen pred sodišče. On čaka samo, da se osnuje kaka nova komisija, da prevzame zopet njeno predsedstvo.« Tako »Politika«. Stvar pa je sedaj postala popolnoma javen in evropski škandal. Morda sedaj vendar ne bo več moogče vsega potlačiti. Sicer pa ponavljamo: Sedaj naj se preišče tudi Vašičevo ljubljansko delovanje in odvažanje. Kriza iilade le dni reiena. Začasna rešitev- — Pribičevič bo šel. Finančne tfžive rale ir Posolilo na ^IngBeškem. Belgrad, ‘24. novembra. (Izvirno) Proračun , leto 1922 je definitivno dogotovljen in predložen Upščinj. Skupno izkazuje sedaj 6 milijard 258 ‘Jonov dinarjev direktnih in indirektnih izdat-v. Ta v bo ta se krije popolnoma z dohodki. V ®i»or pa bodo ti dohodki v resnici vplačani, je v^rno precej dvomljivo, ker posamezna ministr-. 8 ne samo da niso svojih izdatkov zmanjšala, ^Pak celo povečala. Belgrad, 24. novembra. (Izvirno) Včeraj je ob-7*1 angleški poslanik Sir Alban Jung finančnega bistra dr. Kumanudija. Njegov obisk se spravlja *v®*° z našim inozemskim posojilom. Tako ko- čas« v vsako hišo! PRUSI PROTI ODERUŠTVU. *Uch ^Cr*‘D' 28- novembra. Kakor poroča >Vos-2eilung<, se je kabinet danes bavil z od-proti verižništvu in navijanju cen. Med ta j.lni 86 .i® predlagalo, določiti maksimalne cene ^la t^ ^ke potrebščine. — Kakor javlja >Tage-pr 1 ie prusko ministrstvo za notranje zadeve iimi vPra5anje, kako bi se moglo z najstrož-*r«dstvi nastopiti proti oderuštvu. konferenca v portorose. klil * ^0t*0rosP> 23. no\ embra. Na današnji zajeti' n* Se^ koherence v Portorose so bili spre- v ^edlogi, nanašajoči se na železniška ™r*San;a. 'i . ■ i SNEŽNI VIHAR NA NORVEŠKEM. div 22- novembra. Na Norveškem Pad? 7 nekai dni 8ilen snežni vihar- Saega & za' o ,e nad pol metra. Na mnogih krajih je pro- in i Ualav^en in P° nekod bo pretrgane telefonske brzojavne zvez* menfirajo ta obisk tudi naši finančni in politični krogi, ki zatrjujejo, da se je zelo interesiral za naše finančno stanje in stanje proračuna. Kakor znano, Anglija že svoječasno ni nasprotovala najetju posojila. Anglija mora namreč danes radi $vojega položaja in radi prevelike produkcije industrijskih predmetov favorizirati izvozništvo. Ker je naše posojilo v prvi vrsti investicijsko, je jasno, da se tu nudi dobro polje angleškim industrijcem, da spečajo svoje blago. Zato se zdi, da bomo le dobili posojilo, seveda bo v glavnem obstojalo V raznovrstnih industrijskih predmetih. Vsak naročnik naj pridobi vsaj 2 nova! DANAŠNJA PREDB0RZA. Zagreb, 24. nov. (Izv.) Na dartašnji predbor-zi notirajo sledeči kurzi: Italija 12.70—12.80 (tendenca slaba), Praga 328—330, Dunaj 5.05, Paril 22.25-22.50, gerlin 113-114, dolarji 300-313, Budimpešla 33.25—84, London 12.80, Švica 58.50 do 50.50. Ziirieh, 24. nov. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Berlin 1.90, Newyork 530, London 21.15, Pariz 37.40, Italija 21.15, Praga 5.55, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.75 (včeraj 1.70), Bukarešta ne no-tira, Varšava 0.15, Dunaj 0.15, žig. avstr. K 0.12. — ■■■ VROČINA V AMERIKI. London, 23. nov (Izv.) Iz Washingtona poročajo, da je tam nenavadno vroče. Vročina je taka, kakor da bi bili v juniju ali juliju. Belgrad, 24. novembra. (Izvirno) Drevi se sestanejo člani radikalnega kluba k seji, ki bo odločilna za sedanjo vladno krizo. Radikalni klub bo razpravljal v tem, ali naj še nadalje obstoja koalicija radikalcev, ali naj se razide; dalje o tem, kakšen nai bo delovni program za bodoče itd. Kakor znano so mnenja v radikalnem klubu zelo različna in zato je pričakovati, da bo seja zelo burna, vendar pa ne more prinesti z ozirom na stališče drugih parlamentarnih strank nobenih iz-nenadenj. Večina radikalnega kluba želi iskrenega sporazuma s Hrvati oziroma s Hrvatskim blokom. Če bi bili radikalci sigurni, da se jim posreči osnovati vlado brez demokratov, bi takoj prekinili z njimi vse stike, kajti le par članov radikalnega kluba je še za sodelovanje z demokrati. Te možnosti pa ni. Hrvatski blok gotovo ne pojde v Belgrad, muslimani so zelo nesigurni, zemljoradniki neodločni. Jugoslovanski klub pa je proti vsaki vladi, ki nima v programu revizije ustave. Edino samostojni kmetje so k ozirom M njihovo oportunistično politiko za vsako vlado, Tako so radikalci prisiljeni še nadalje sodelovati a demokrati, kljub temu, da jih mrzijo, ker ne* usmiljeno izkoriščajo svoje sodelovanje v vladi 1 sebične namene poedincev. Lahko se torej trdi, da bo sedanja koalicija ostala še toliko časa, d* parlament odobri nov volivni red, na kar bodo radikalci za vsako ceno poskušali, izvršiti ponovit« volitve brez demokratov in proti njim. Ugleden član demokratov je izrazil nado, da bo še tekom tega tedna prišlo do sporazuma, kajti demokrati bodo popustili v vprašanju rekonstrukcije kabineta. Za notranjega ministra bodo komandirali mesto Pribičeviča Vojo VeljkoviČa. Istotako jfl tudi dr. Kumanudi pripravljen odložiti svoj port> felj in prevzeti kak drug. V novem ministrstvu M tudi ne bilo ve? dr. Kukovca in Milivoja Jot** novica. Spori rsdl mračne razživi tiržaoc. Belgrad, 24. novembra. (Izvirno) Pokrajinski radikalni listi so v zadnjem času zelo ostro pisali proti načrtu zakona o administrativni razdelitvi države, češ, da ne odgovarja potrebam ljudstva in pokrajin in pozivali poslance, da v tej smeri delujejo v parlamentu. Ti protesti niso ostali brez uspeha, kar se vidi iz zavlačevanja radikalcev v odboru. 2e itak kratki rok, ki je odrejen odboru za pretresanje zakona o administrativni razdelitvi države, odbor niti malo ne izkorišča in dela zelo počasi in nemarno. Včeraj je bila sklicana seja tega odbora, a se ni vršila, ker na sejo ni prišel Socialni vestnih. o Ameriški in naš evropski delavec. Ameriški »Hlasc piše: Delavci v Ameriki imajo večje mezde kakor delavci v katerikoli deželi na svetu. Z drugimi besedami povedano, ameriški delavci morejo za svojo mezdo boljše živeti kakor delavci v katerikoli zemlji. A manj znano dejstvo je to, da morajo1 delavci v Ameriki za svoje večje mezde tudi dosti več dela izvršiti — napor-neje. delati — kakor delavci v tej ali tej deželi. Produkcija je tukaj dosti večja ko drugje in zato podjetja tudi laglje bolje plačajo, pa jim vendar ostane še večji dobiček ko podjetjem po drugih deželah. Na Angleškem imajo delavci v čevljarski obrti 14 do 15 dolarjev na teden, v Ameriki pa še enkrat toliko, če ne še več. Ampak delavci v Ameriki izvrše v tej obrti več ko dvakrat toliko, kakor čevljarski pomočniki na Angleškem. V svilarski industriji zasluži delavec na Angleškem v tednu 12 do 15 dolarjev, v Zedinjenih državah pa 20 dolarjev, pa še rajši kak dolar več. A ameriški delavec izvrši skoraj dvakrat toliko, kakor angleški na Angleškem. V konfekcijski industriji dobi ameriški delavec na teden 26 do 20 dolarjev, dočim ima delavec na Angleškem 15 do 16 dolarjev na teden. Zato pa izvrši ameriški delavec tudi dvakrat toliko ali pa še več ko delavec na Angleškem. V strojarski obrti zasluži ameriški delavec povprečno 18 do 27, angleški pa samo 12 do 13, ali ameriški delavec izvrši za to dvakrat toliko, kakor angleški. V pleskarstvu in barvarstvu si zasluži ameriški delavec približno 27 dolarjev na teden, angleški pa le 14 dolarjev, ali produkt ameriškega delavca je za 150 odstotkov večji. Rudarji v premogovih jamah v Ameriki imajo dvakrat tako veliko mezdo, kakor angleški premogarji, ali ameriški nakoplje več ko dvakrat toliko premoga kakor angleški. In taki odnošaji se opazujejo v vsaki obrti. Večja mezda pomeni povsod povečan produkt. Zato pa industrielno lahko tekmujemo z Angleško in Nemčijo. Zaradi tega tudi slednji vsaj deloma vestni podjetnik rad prizna, da dober delavec ni nikoli zadosti dobro plačan. o Razmerje med nemškim in angleškim^ gospodarstvom. Velesile so Nemčiji naložile težko vojno odškodnino. Ta pa vsaj Angliji ne prinaša blagoslova, ampak prekletstvo. Nemčija namreč napenja vse svoje delavne moči do skrajnosti, da zadosti odškodninskim dolžnostim, Anglija pa vsled, tega nima dela za svoje ljudi in se zanaša na nemška odškodninska plačila, ki pa niti od daleč ne zadoščajo za pokritje »odoor. ki iih Dlačuie brezposelnim. Te- predsednik Nastas retrovič in več drugih članov. Značilno je, da je prihodnjo sejo sklical sedaj podpredsednik dr. Edo Lukinič, ki je pozval vse članej odbora pismeno, da pridejo na sejo v petek poi poldne. V parlamentarnih krogih se ta nastop, živahno komentira in se govori, da je prišlo med demokrati in radikalci do sporov in nesporazuma glede zakona o razdelitvi države v administrativna! okrožja. Radikalci, ki ne soglašajo z demokrati V tem vprašanju, skušajo rešitev čimdaljebolj u« vleči, zato se sej ne udeležujejo, vsled česar j# odbor nesklepčen. kom letošnjega leta je bilo med breaposdk nostjo v Nemčiji in Angliji to-le razmerje? Bilo je brezposelnih januarja . - v Nemčiji; v Angliji; . . . 4.5 6.5 februarja . , . . . 4.7 8.5 marca . . . . . . 3.7 10.0 aprila . . . . . . 3.9 17.6 maja . „ . 22.2 junija . . . 23.1 julija . . . ... 2.6 16.7 avgusta . . ... 2.2 16.5 Tako je, ako svetovni red narekuje sebični interes močnejših. o Delavske plače v raznih državah, švicarsko bančno društvo je izračunalo sedanje plače delat« stva po raznih državah v švicarskih irankih. Po teh podatkih dobivajo delavci za vsako delavno uroi na-Angleškem 2.10, v Švici 1.77, na Francoskem 1.10, v Belgiji 1.03, v Italiji 0.55, v Nemčiji 0.55, ? Avstriji 0.53 švic. Iranka. Jfolitični dogodki. -f Polom s poslovnim davkom. Važna postavko v Kumanudijevem državnem pro-! računu tvori poslovni davek, ki naj bi do* nesel državi do poldrugo milijardo kron dohodkov. Ker so demokrati v dotično uredbo spravili tudi določbo o nagradah uradništvu za izterjane davke, stvar v za«< konodajnem zboru ni šla gladko ter je pri glasovanju zastopnik SKS obsedel — bojda po pomoti. Predlog se je smatral kot propadel. Na včerajšnji seji sta skušala pred* sednik Trifunovič in minister Kumanudi spraviti vprašanje zopet na dnevni red. To> da opozicija je ugovarjala, češ o predlogi S6 je že glasovalo in je končnoveljavno odpravljena. Z opozicijo so potegnili tudi muslimani, ker bi poslovni davek močno prizadel tudi njihove žepe. Ko je predsednik kljub ugovorom odredil glasovanje o predlogu, da se gornja uredba vrne odseku, j« opozicija z muslimani odšla od seje. Predsednik je nato izjavil, da stvar s tem ni končana, in zaključil sejo. + Ureditev razmerja med cerkvijo in državo. 22. t. m. se je vršila plenarna seja komisije za ureditev razmerja med državo in priznanimi veroizpovedanji. Predsedoval je minister za vere in delegati posameznih veroizpovedanj. Katoliško cerkev je zastopal djakovski škof dr. Aksamovič. Minister je ugovarjal nekaterim točkam sklepov katoliške komisije, posebno glede verskih šol. Predsednik pravoslavne komisije je prebral izjavo, da se pravoslavna duhovščina popolnoma zanese na 'vlado, da bo sama najbolje uredila vprašanje o razmerju do pravoslavne cerkve in zagotovila njeni duhovščini gmotni obstanek. Reis ul ule« Stran 2, »NOVI ČAS«, dne 24. novembra 1921. Štev. 266. ma Kavševič je zahteval za muslimane versko avtonomijo. — Kot svojega delegata je vlada pozvala v komisijo kotarskega škofa Uccelinija. Le ta je včeraj dospel v Belgrad ter mu je katoliška komisija takoj izročila poročilo o svojih sklepih. Škof Uccelini je .izjavil, da se s temi sklepi strinja in se jim pridružuje. Nasprotne vesti svobodomiselnega časopisja so neresnične. 4-Stmnes kupuje angleški premog. Te dui se je mudil na Angleškem znani nemški veleindustri-alec. Listi so poročali, da ga j>' povabil na obisk Lk>yd George, a angleški zunanji urad je to de-ireatiTal. Kakor poročajo iz Cardiffa, so nemška podjetja, ki jim poveljuje Stinnes, nakupila velike množine angleškega premoga, kar prihaja angleški industriji ob sedanji brezposelnosti zelo prav. Iz organizacij. ^Dnevni dogodki — Tržiške novice. V ponede.ljek je govoril pred mnogoštevilnim občinstvom v Domu strokovni učitelj nad meščanski šoli g. Pečjak o slovenski. in jugoslovanski narodni duši. V poetično zasnovanem, krasnem predavanju nam je opisal slovensko dušo, kakor se kaže v narodni pesmi in na različnih zgledih iz vojne nam jo je naslikal. Zavrnil je obenem takozvane državotvorne, ki te duše nočejo poznati. — Gosp. kaplan Milavec je podat poročilo o važnejših dogodkih minolega tedna. — Prihodnji ponedeljek bo predavanje o jako zanimivem predmetu. Opozarjamo nanj že sedaj. — V nedeljo priredi dramatični odsek v Domu igro >Lovski lat«. Opomni se, da ne bo odslej na galeriji več stojišč temveč dve vrsti sedežev. Stojiiea bodo v dvorani. — Preteklo nedeljo ge je ustanovil družabni klub državnih uradnikov. — Odposlanstvo trške občine, ki je prosilo pokrajinskega namestnika za brezobrestno državno posojilo v svrho zidave nove šole je dobilo negativen odgovor. Nepovoljen je bil tudi odgovor radi nameravane priklopitve Bistrice, Slapa in Pristave k trški občini. Kakor je videti, bo ostalo vse pri starem, stara ljudska šola in trška občina v sedanjem obsegu. — Obrtna*zveza je imela v nedeljo veselico s srečolovom v gostilni Ruech. Prilomastilo je več fantov iz Križa z namenom povzročiti boj, katerega so tudi pričeli. Poklicani orožniki so napravili mir in pognali pretepače domov. — Miklavžev večer v Mariboru. V nedeljo dne 4. decembra popoldne točno ob štirih priredi Jugoslovanska strokovna zveza Miklavžev večer. Ob tej prilik; bo obdarovanih tudi večje število podpore potrebnih delavcev, delavk in služkinj. — Razžaljen orožniški poročnik. Ko je 17. avgusta letos vodnik poročnik Rajmund Vatovec v službeni obleki vprašal v Tirni Terezijo Poznajel-Sek, kje je njen sin, mu je zaničljivo odgovorila: »H., kako ste neumen, ko vedno to vprašate, saj nisem za njim!« Dsželno sodišče je prisodilo zato Poznajelškovi 200 kron denarne globe. — Močna italijanska vina so 15. sept. letos navdušila voznika Krašovca, podomače Malnarjevega iz Starega trga. Z drugimi vozniki se je pripeljal v Dane pred Škrbčevo gostilno. Pred gostilno sta počivala orožnika Oblak in Jeglič. Komaj ju je Malnarjev zapazil, ju je nahrulil: »Tanj so vojaki, pojmo in jih zmečimo ob cesto!« Nato je pristopil k orožnikoma in je pričel orožnika Ivana Jegliča tffiarti. Jeglič ga je potisnil proč n ga vprašal, zakaj ga tika. Malnarjev je odgovor’1: >Misliš, da soib tako neumen, da bom tebe vikal!« in pristavil še grdo psovko. Deželno sodišče je prisodilo Krašovcu 100 dinarjev globe. — Tatvine v okolici Rimskih toplic. Rimske toplice: V tukajšnji okolici se ie zadnji čas izvršilo ori belem dnevu več tatvin. Pokradeno ie bilo večinoma perilo in obleka, pa tudi denar. Imamo tukaj orožniško postajo z več orožniki, kateri tudi vrše svojo dolžnost. Vendar pa, ako ljudje ne bodo verni in vestni, tudi orožništvo samo ne more nič pomagati. In vendar se minister Pribičevič in vlada toliko trudijo, da bi izrinili veronauk iz šol. Pazite se gospodje! ljubljanski dogodki. Ij Smrtna kosa. Predvčerajšnjem ponoči je v deželni bolnici nmrl vpokojeni general avstrijske vojske g. Avgust Klein-schrodt, star t>5 let. Pokojnik je bil splošno znan po Ljubl jani kot pošten in konci-ljanten mož. Rojen je bil v Vojniku pri Celju. Pogreb bo danes popoldne ob pol 3. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Umrl je dne 22. t. m. po dolgi mučni bolezni g. Franc Vidali, zasebnik. Pogreb bo danes ob 2. uri popoldne. Naj počiva v miru! Ij Jezuitska kapela. Slovesna tridnev-nica v proslavo tristoletnice smrti sv. Ivanu Berhmansa, spoznava lea iz Družbe «iezuso-ve in zaščitnika mladine, e obhaja v jezu-iski kapeli od četrtka, dne 24. t. m. do vključno nedelje 27. t. m. Vse tri dni, četrtek, petek in soboto bo zjutraj ob 8. uri sv. maša z blagoslovom, zvečer ob polsedmih kratek govor in litanije z blagoslovom. V nedeljo, dne 27. t. m. bo ob četrt na 7. uro skupno sv. obhajilo, ob 8. uri slovesna sv. masa; popoldne ob 5. uri govor, blagoslov -Ijerije za,.ia\ e tukajšnjih dijaških kongregacij, zahvalna pesem in slovesen blagoslov. Verniki se morejo enkrat v tridnevni-ci 7. navadnimi pogoji vdeležiti v kapoli popolnega odpustka, pri vsaki tridnevni pobožnosti pa odpustek 7 let in 7 kvadragen. ( > ned. XV., 19. nov. 1020.) K obilni vde-Ifcžbi vabimo /.lasti mladino, da jo sveti >■!•: ncSih običajih služi za dobro vzgojno sredstvo [teli-.'« po •'adnji plati. Te ne bo nihče v zlo Stel. Jssgaslo«*. Strah. 'Ssa&id. Seja ljubljanskega okrožja JSZ se vrši jutri v petek ob 8 uri zvečer v prostorih I ljub. konsumnega društva na Kongresnem trgu. Vsled važne točke prosim vse odbornike in tudi zaupnike skupin, da se seie sigurno udeleže. — Predsednik- Kranj. Dne 13. t. in. se je vršil občni zbor Jugoslovauske strokovne zveze in Usnjarske zveze. Na občnem zboru je poročal tov. Komlanec. Sklenilo se je, da se vršijo vsak drugi torek sestanki, na katerih bo predaval kaplan Sadar. Prvi sestanek se. vrši 29. t. m. in pozivajo člani, da se ga polnoštevilno udeleže. Nato se je volil odbor Jugoslovanske strokovne zveze; predsednik je tov. Naglič Janez, tajnica Vidove« Marija, blagajničarka Klun Vida. V odbor Usnjarske zveze so se izvolili za predsednika Petač Franc, za blagajnika Omerza Andrej, zn tajnika Soklič Jakob, Nova odbora obetata, da se strokovna organizacija v Kranju krepko dvigne. Celjsku skupina JSZ v Celju naznanja vsem svojim članom (icam) in sosednim skupinam, da se vrši njen redni občni zbor v nedeljo, dne 27. t m. ob 9. uri dopoldne v vrtni dvorani pri •-Belem volu'. v Celju. Radi važnega sklepanja o bodočem našem delu na znotraj in zunaj se poživlja članstvo na gotovo udeležbo, kakor tudi zastopniki sosednib skupin. Lesni Selška dolina. Pokrajinski upravi za Slovenijo, ra\ nateljstvu Gozdnega oddelka drž. gozdov v Ljubljani, smo poslali to-le spomenico: Franc Mohorič, preddelavec v Podlomku hšt. 30, p. Železniki, ima dobiti s svojimi sodelavci-sodružab-niki v oddelku K 9 — od vsote plm. 852 47 nakazane mu dne 2. maja 1921, št. 375/1921, to je v kronah (42.632.50 K, za izdelavo in vlačvo 23.869-16 66.492-66 K) računano od izdelka plm. po 50 K, od vlačve plm. po 28 K. Od tega zneska ni dobil izplačanega plm. 18-16, to je v kronskem znesku 1432-08 K. Poleg tega dobi od vlačve iz oddelka 16, a po istem nakazilu 2. maja 1921, št. 375/1921, za plm. 605-48 še ne izplačanih 16-36 plm. po 28 K, to je v kronskem znesku 458 08 K; to je skupno iz obeh oddelkov 1890 16 K. Računano povsod od plm. izdelka po 50 K, vlačve po 28 K. O tej pritožbi obveščamo g. Aleša Jelenca, Dražgoše št. 1. Češnjiea. Preteklo nedeljo se je vršil tukaj shod lesnih delavcev; govoril je tov. Komlanec. Sodražica. Pozivamo tovariše, da nam pošljejo naslove onih Članov, ki so na delu po Sloveniji in drugod. Rimske Toplice. Včeraj dne 23. t. m. so se vršila pogajanja, kojih rezultat prinašamo v naslednjem: Dogovor, sklenjen dne 23. nov. 1921 v pisarni parne žage v Rimskih Toplicah med podjetnikom in delavskim zastopnikom ob navzočnosti komisarja pokrajinske uprave in zastopnika JSZ: 1. Vsem delavcem na parni žagi se zviša urna plača za 1 K, delavki Mariji Šmid za 30 vin. 2. Za one dni, ko so bili delavci parne žage na dopustu, se plača pavšalni znesek vsakemu po 150 kron. 3. Pritožbe delavstva bo podjetnik uvaževal in ukrenil vse potrebno, da pride red v delavnico. 4. Povišek plače velja od 13. nov. dalje. Izplača se ta povišek in pavšalna odškodnina dne 26. nov. 1921. — Ljubljana, dne 23. nov. 1921. — Parna žaga Rimske Toplice. — Schreiber 1. r. Dr. Skubic 1. r. Za JSZ: Cvikelj 1. r. Za delavstvo: Ulaga Ant. — Z uspehom se je delavstvo zaenkrat zadovoljilo. Upajmo, da bo razmerje, ki sedai vlada, tudi za-naprei še ostalo. O organizaciji si pa nai ddsvstvo samo napravi sklep. Več dopisov je moralo izostati. vendar ni odklonila ponudbe soc dem. organizacije. Tako ie stvorilo tobačno delavstvo ood vodstvom JSZ skupno fronto v dosego svojih zahtev. „ „ , , „ , „ Za odpuščene tobačne delavce. Posl. Gostinčar je stavil fin. ministru sledeče vprašanje. V Ljubljanski tobačni tovarni so se dogajale med vojsko in po prevratu pogoste tatvine tobaka in izdelkov. Veliko število ljudi je bilo zasačenih in na sodišču obsojenih radi tatvine ter od strani direkcije odpuščenih iz službe. To je vse v redu in nikdo se ne protivi temu pravičnemu postopanju organov tobačne uprave. Toda bilo pa je tudi nekaj takih delavcev in delavk, ki so bili sicer obdolženi, toda se jim krivica ni mogla dokazati, in jih je tudi sodišče popolnoma oprostilo vsake krivde. Vsakdo mora imeti do sodišča spoštovanje, ker je ono edina instanca pravde, ki izreka konečno sodbo, veljavno za vsacega državljana in tudi za vse državne in privatne uprave. Toda vodstvo tobačne tovarne v Ljubljani in uprava državnih taonopolov ste v t~m oziru mnenja, da se na izreke sodišča v slučaju, da je obdolženi delavec oproščen^ ni potreba osirati. Delavci sami so vložili prošnjo na upravo monopola, da jih ista sprejme vsled oprostitve obdolžene tatvine pred sodiščem nazaj v delo, ali pa naj jim prizna njih prisluženo stalno provizij'-. Tudi jaz sem se obrnil tozadevno na mono-polsko upravo s predlogom in prošnjo, da se jih ali sprejme v delo, ali pa se jim prizna stalna zaslužena provizija. Prošnja delivcev je bila odklonjena. Tudi jaz sem dobil na mojo tozadevno vlogo od uprave monopola sledeče rešenje z dne 9. nov. 1921 br. 18.773, ki se glasi: >Na Vaš predlog od 10. oktobra o v. god. čast je ovoj upravi izvestiti Vas o tome, da se rad ničlia lica, odpuštena iz službe z bog kiadje duvanskih prera ijevina, ne mogu ponovo zaposliti, niti se im može priznati provizija, niti ikakva milostina iz razloga, sto po §§ 5, 27, 41 i 44 >Radničkog redai isključuju.« Upravnik državnih monopola, podpis. — Iz tega odloka je razvidno, da vse one delavce, ki so bili oproščeni pred kralj, sodnijo vsake tozadevne krivde (tatvine), odpušča ravno zaradi tega delikta. Kdo more komu očitati hudodelstvo, kateri je bil pred sodnijo oproščen. Po mojem mnenju je z razsodbo kr. sodišča spod bita vsaka opravdana sumnja hudodelstva in z njo tudi vsi tozadevni paragrafi delavnega ali kakoršnega koli reda. Z ozirom na to si Vas gospod minister dovoljujem vprašati: Ali Vam je poznana ta zadeva? Ali btčeio s•a tak, ki mu nobena delavka ne verjame na besedo. Če komu kaka delavka naravnost v obraz zaluča, da mu ne more verieti, bi moral radi možatosti nemudoma zginiti s> svojega mesta — ali pa se poboljšati. Liubljana. »Vlada ima dovoli moči. da toliko delavcev premaga j je rekel g. Mandl in mislil, da mu bodo njegovi orotektorii poslali kar cel regiment soldatov na pomoč. Pa ne bo, brate! Je že minil tisti čas, ko so Mandlo- vi protektorji lahko gonili vojake proti delavcem. Danes tega tudi g. Mandlu na ljubo ne bodo storili več. Ljubljana, Kakor se sliši grozi bolniška blagajna tobačne tovarne biti centralizirana. Delastvo tobačne tovarne je odločno proti temu. Ljubljana. Poročajo nam, da se snuje pri Upravi monopola v Belgradu referat za ureje-vrnje plač.^ Bit bi skrajni čas že, da se plače sistemizirajo. Ljubljana. Delavstvo tobačne tovarne je uvidelo, da mu ie le v skupnosti in slogi moč-Zato je v socialdetnokraški organizaciji vendar le zmagala ona struja, ki je za priključitev Jugosl. strokovni zvezi, ker ie niena skupina v tobačni tovarni daleko močnejša, čeprav bi Jugosl. strok, zveza v svesti si svoje močne tobačne zveze lahko sama izstopila, 9lni£ar. Svetinje. Skupina Svetinje ie priredila v nedeljo 6. nov. svojo prvo itfro s tombolo. Prireditev ie zelo dobro uspela. Tem potom se zahvaljujemo ceni. darovalcem, posebno č. g. Bratušku, gtf. Semliču. Benninger !n Sigmundt. Čisti dobiček ie namenjen bolnim članom naše skupine. FasBlsfea mzs. Novo mesto- V nedeljo 20. t. m. se ie vršil ori nas sestanek tukajšnje skupine »Poselske zveze« v tretjeredniški hiši. Poročal ie zastopnik Poselske zveze iz Liubliane. Udeleženke so z zanimanjem sledile izvajanjem poročevalca ter sklenile krepkejše se oprijeti svoje strokovne organizacijo. Celje, V nedeljo se vrši shod tukaj|nje »Zveze služkinja. Poroča zastopnik iz Ljubljane. Ob tej priliki se bo uredilo ooslovnnie in se bo pretvorila »Zveza služkinj« v skupino »Poselske zveze,!. Razmeram moramo slediti če hočemo, da bo naš položaj in naše stanje času primerno- Ljubljana. Vsesa članicam »Poselske zveze« in nečlanicam služkinjam. Tajništvo »Poselske zveze« nozivlia tem cotom vse služkinje bodisi članice ali nečlanice, da se ali osebji ) ali po poblaščeni tovarišici odzovejo •splošnemu popisu, ki se bo vrši! od 5. XII. t. 1 dalje v pr: s torih Krekove prosvete. Vsaka, ki pride k popisu mora navesti: i. Kje služi? 2, Koliko ima dače? 3. Kakšno ima stanovanje? 4, Kakšna ie hrana? Popis se bo vršil več dni od 8. ure do 10- dopoldne in od 3. do 5. ure Dopoldne. Organizacija rabi za svoje strokovno delo evideneo, vsled tega ie v interesu imenovanih, da sc vse odzoveio. Katera pa bi bila zadržana, pa naj naoiše na gornja vprašanja odgovore na listek, in jih da zaupnici, katera jo bo potem priglasila. — Tajn. Deineston papirnic. • Skupina D. M. v Polju sklicuje za nedeljo dne 27. t. m. ob 8. uri važen sestanek vseh članov v Ljudski dom pri D. M. v Polju. Naj nobenega, komur je kaj za dobrobit delavstva, ne manjka. To. variši in tovarišice, vsi do zadnjega na sestanek. — Posrs!faij$Ii8§ca JSZ. Poštena, zanesljiva služkinja, 43 let stara, želi službo kot služkinja ali delavka. Pošten, zanesljiv pekovski pomočnik, 28 let star, išče službe v tej stroki ali kaj sličnega. Prometna zveza. Kongres vseh železničarskih organi**?!) T crcbu. Na tem kongresu je bilo zastopano 42 delegatov iz cele Jugoslavije. To je bil zgodovinski dan xa celokupni železničarski stan in upamo, da bode našel tudi odmev, katerega zasluži na merodajnem mestu. To je najvažnejši akt, katerega so doslej železničarske organizacije storile in nas to tembolj veseli, ker se je krščansko načelo, na katerem stoji tudi >Prometna Zveza-r, ponovno izkazalo kot edino pravo, za dobrobit delavskim slojem, in to je stanovska solidarnost. Sestavil se je sledeči zapisnik: Delegati strokovnih organizacij železničarjev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se sporazumejo sledeče: Podpisane organizacije sklenejo koalicijo strokovnih železničarskih organizacij na sledeči osnovi: 1. da se takoj povišajo železničarjem dohodki in se jim da nemudoma enkratni nabavni prispevek. 2. Da se umakne iz zakonodajnega odbora narodne skupščine podnešen predlog ministrstva saobračaja o novem železničarskem zakonu in da se predloži osnutek iz meseca maja 1820 z vsemi piotipredlogi jn da se takoj s strani narodne skupščine skliče anketa koaliranih železničarskih organizacij: da na tej anketi prisostvujejo .8 strani »P* aliranih železničarskih organizacij samo železničarji. 3. Vrhovno vodstvo koaliranih organizacij predstavlja 8 delegatov: Narodne organizacije 4, Save-za železničara 2, Udruženja železniških činovnik* 1, Prometna zveza 1, katere imenujejo poedine organizacije in ki morajo priti s polnomočjem v ne* deljo 27. nov. 1820 ob 10. uri dopoldan v Belgrad, hotel Bajloni. Zagreb, 20. novembra 1921. Udruže-je Beograd: Joca Stojanovič, Udruženje Saraievo: Krsta Pavlič. Udruženje Zagreb: Baljkas Jerko, ZJŽ Ljubljana: Blali Korošec. Savez železničar® Zagreb: Milan Paič. Udruženje žel. činovnika Ljubljana: Črnigoj, Dasovič. Prometna Zveza Ljubljana: Jože Breskvar. Nabavljačke zadruge, katere mislijo gotovi go* gospodje ustanovili na raeun železničarjev, se bodo jako slabo obnesle. V vseh večjih postajah so podpisovalne pole proti tem zadrugam, kar je najboljši dokaz, da se železničar ne pusti več terorizirati od par gospodov, ker imajo preveč bridkih skušenj. Tudi mi se pridružimo klicu- »denar nazaj, katerega so brez vsake pravice vzeli železničarjem. Kdor pa hoče trgovati ali ima veselje do tega, naj trguj , toda za svoj denar ne pa za naš.« Ker se misli j voti govornikom, kateri bodo v ue-neljo v Mesta: :.'! domu nastopili za nabavljačke zadruge, bf je demonstrirati in tako onemogočiti ustanovni občni zbor, prosimo tovariše od Pronetne zveze, da obdrže mirno in hladno kri. Toliko v vednost CsnuMk sEužbersega reda za ietezakar.e. NAČRT KOALICIJSKEGA ODBORA. (Ualie.l § 142. Ob nedeljah počiva delo. 1. Od te določbe so le odvzeta opravila, katera je opravltl radi čiščenja in vzdrževanja delavniških napray» od česar je odvisno redno uadaije-zanje obrata m kar se brez bistvenega motenja obrata ali nevar* u i-i i. . iVV.-s u,*aveev oo delavni- kih ne more opravljati, nadalje druga neodtožljiv* dela, ki se morajo opraviti ali iz javndi, zlasti var-nostnopolicijskih ozirov, aii radi nemotenega vzdrževanja prometa, ali v siii. 2. Poleg tega mora odrediti pristojni službeni načelnik nedeljsko delo 2 omejitvijo na delovne osebe, ki se neobhodno p°‘ trebujejo v izvanrednili slučajih. 3. Ako traja to delo več kot tri ure, se da delavcem 2-1 urni poči* j tek prihodnjo nedeljo, ali če to z ozirom na dotično delo ni mogoče, primerni trajanju službe vsaj enako dolgi nadomestni odpočitek na en delavnik. 4. Ob sledečih dneh in sicer na dan pred pepelnično sredo, velikonočjo, binkošti, božičem in novim 1®* tom se dela le dopoldne, če ne pa leio ti dnevi n« nedeljo ali praznik, ko delo itak počiva. JfaSa d d Vsem katoliškim or^fiiiizacijnra * v Ljubljani. Na praznik Brezmadežne, dne 8. dec. praznuje vse katoliško dijaštvo svoj dan. Kot lani bo praznovanje tudi letos združeno s cerkvenimi in zunanjimi slovesnostmi. Pripravljalni od ele za Dijaški dan 1921 zato vse organizacije prosi, da ta dan opuste vse svoje prireditve ter se enodušno pridružijo manifestaciji kat. di-jaštva. — Nadaljnje informacije dobite pri predsedstvu pripravljalnega odbora v pi* sarni SKSZ v Ljudskem domu. d Orel D. M. t Polju, V nedeljo dne 27. t «U- popoldne priredi Dramatični odsek zanimivo igr° >Tri sestre« v Ljudskem domu pri D M. v Polju-Prijatelji lepe umetnosti, ne zamudite prilike in udeležite se polnoštevilno. Prihodnja igra bo pri nas čisto nova namreč: >iia