LETOUCV_Pogtntn, piagana, gotovini_V Ljubljani, v torek, dne 5. januarja 1937_Slevjt_Cena л Dli 'nT TÊBT % Ê dt^^h ј&Ж; m M Ш B } rmj m tw^W Ш -.чН ш Ш S Ш i ^HF Ш «I ~ рг.«.-!,.^^ Uredništvo j® * VJrJL^ ■ »J ^ m Ф Kopitarjevi ul.6/111 ^ jeva ulica štev. i Telefoni «redništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Anglija in Italija sta podpisati mir o Sredozemlju Pakt z Bolgarijo Na Silvestrov večer je naša vlada v uradnem poročilu spregovorila o svojem namenu, da sprejme bolgarsko ponudbo prijateljskega pakta z Jugoslavijo in to potem, ko se je prepričala. da zavezniške države Balkanskega sporazuma, to so poleg Jugoslavije še Turčija, Romunija in Grčija, nimajo ničesar proti sklenitvi bolgarsko-jugoslovanskega prijateljskega pakta. Inozemsko časopisje je o tem važ.nem pre-okretu v balkanski politiki pisalo že teden dni prej ter je v svojih ocenah napovedani dogodek proslavljajo brez izjeme kot izredno pogumen doprinos Jugoslavije in Bolgarije k ohranitvi miru v Evropi in kot razveseljiv solnčni žarek, ki prodira v tmine evropskih trenj ob začetku novega leta 1937 Vse časopisje je tudi to priložnost izkoristilo, da je naslovilo na našega kneza namestnika in na vlado dr. Stojadinoviča iskreno mišljene čestitke k uspehom zunanje politike, ki je ugled Jugoslavije v družini evropskih narodov dvignila do višine, kot je ni dosegla še nikoli in kot je danes ne vživajo niti velike države s starodavnimi tradicijami. Za pravilno razumevanje prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo — o katerem bomo bolj podrobno pisali, kakor hitro bo podpisan — se zdi koristno, listati nazaj v zgodovini obeh narodov ter ta dogodek osvetliti 7. lučjo medsebojnih odnošajev med obema narodoma v zadnjem stoletju, odkar sta se Srbija — predhodnica Jugoslavije in Bolgarija pojavili v Evropi kot mladi nacionalni džavi, ki sta se otresli stoletnega turškega robstva. Ti odnošaji so bili burni. Od prijateljstva so prehajali v najhujša nasprotstva, se zooet ublažili in zopet prišli na strašne ojstrine, ko je kri obeh narodov namakala skupne meje. Napovedani pakt zaključuje torej zelo pester stoletni razvoj na razveseljiv način, ki dovoljuje, da smeta Balkan in Evropa zreti nasproti čisto novim političnim okoliščinam na Balkanu, ki ga je predvojna zgodovina opisovala kot smodnišnico Evrope, a ki postaja pod vodstvom miroljubnih državnikov vedno bolj zatočišče miru in politične urejenosti, medtem ko so se potresne cone že davno preselile bolj proti evropskemu zapadu. Kot uvod za zgodovinsko razmišljanje o odnošajih med Jugoslavijo, odnosno Srbijo In Bolgarijo, naj služi politična pikantnost, da so Bolgari svojo nacionalno osamosvojitev pripravljali v Belgradu, kjer sta okrog sredine preteklega stoletja začela izhajati kar dva rmlgnrskn lis'a, ki sta budila k narodni zavesti in navduševala za boj za narodno svobodo, »fstok« je urejeval znani bolgarski pesnik tn rodoljub Karavelov od leta 1862 dalje in je skupno z delovanjem drugih rodoljubov in državnikov dosegel, da se je leta 1867 jiodpisal prvi srbsko-bolgarski pakt, v katerem je bila celo napovedana politična zveza pod skupnim vladarjem, takratnim srbskim knezom Milošem Obrenovičem. Ta sen srbsko-bolgarske personalne unije pa se ni uresničil, ker je berlinski kongres leta t8?9 drugače sklenil ter ustanovil dve fiopolnoma ločeni državi s prepovedjo, da bi se pod istim vladarjem kdaj združili Par let po berlinskem kongresu, leta 1885, izbruhne že prva vojna med Srbijo in Bolgarijo. Avstrija se je začela vmešavati in sejati intrige ter je potom svoje »Interbanke« dajala tudi vsa potrebna denarna sredstva, s katerimi se je ta prva vojna med slovanskimi brati krila. Ozračje se je za tem popravilo zelo hitro in je leta 1905 prišlo že do tesnih prijateljskih pogajanj, ki naj bi se bila zaključila s podpisom pakta o srbsko-bolgarski carinski zvezi, nekako predhodnici bodoče skupnosti. Avstro-Ogrska, ki je takrat pripravljala končnove-Ijavno aneksijo Bosne in Hercegovine, torej razbitje jugoslovanske nacionalne skupnosti, je zopet posegla vmes in pogajanja razdrla. Srb in Bolgar nista smela priti skupaj zaradi avstrijskega imperializma na Balkanu Toda navzlic temu «ta se Srbija in Bolgarija še nadalje iskali in sta se leta 1912., ko je bila sklen jena prva Balkanska zveza za osvoboditev vseh balkanskih narodov izpod turškega jarma, zopet našli pod isto skupno streho. Po sijajnih uspehih zveznih armad nn bojiščih, se je zopet prestrašila avstro-ogrska diplomacijo in je sklenila, da zaseje razdor tam, kjer je vladalo bratsko soglasje. Zapeljive j>olitične obljube, а največ pa denar, ki je tekel iz Dunaja nn Balkan, Rta dosegla svoj cilj, da je že prihodnje leto, leta 1913, prišlo do bratomorne vojne, ki se je nadaljevala tudi v svetovni vojni, ko je 1. 1913. Bolgarija napovedala vojno svoji sosedi Srbiji. Ogromno bratske krvi je preteklo in zalilo prepade, ki so med obema slovanskima državama zazijali. Zdelo se je, da jih nikoli več ne ho mogoče očistiti nedolžne prelite krvi in jih napolniti z novim medsebojnim zaupanjem, da prijateljstva sploh ne omenimo. T odo že ! 1922 je bolgarski ministrski predsednik Stambuli)-s.ki skušal obnoviti stare zveze in je z jugoslovansko vludo 1. 1923 tudi sklenil znamenito niš-ko pogodbo, ki naj bi bila osnova za nov razvoj na Balkanu. Toda zopet vsled inozemskih denarnih in drugih vplivov je moral Stambulij-ski svoj pogum plačati z življenjem in bolgarske vlade, ki so mu sledile in so vladale prav do I. 1933, niso imele nobenega smisla za zbližan je 7. Jugoslavijo. Šele leta 1933 sto se noš pokojni vlodar Aleksander in bolgarski car Boris odločila, da s prošlostjo prelomita !n medsebojne odnošaje svojih držav očistita vseh vnanjih vplivov ter jih postavita na edino prave osnove vekovitih skupnih interesov jugoslovanskega in bolgarskega naroda na Balkanu. Inieijativn obeli kraljev je politično «ieer zadela na nekatere ovire, ki so razvoju dale počasnejši tempo toda pobudo je bila tako močno, do je nn kulturnem in gospodnrskem področju povzročila odmeve, ki so otl dne do dne naraščali in tako pripravljali trenutek, ko bo tudi politika moglo doseči cilj. ki sta go kultura in irospodurstvo že pozdravljali Iz bujno-sti mnogovrstnih medsebojnih stikov, ki so zadnji dve leti neprestano rasli, so м- г.мШн sedanja politična pogajanja, ki so nekak logičen zaključek duševnoga razpoloženja, ki se je od London, 4. jan. TG. Angleška vlada je objavila skupno izjavo italijanske in angleške vlade, ki je bila podpisana v Rimu dne 2. januarja od italijanskega zunanjega ministra grota Galeazza Ciana in angleškega veleposlanika sira Erica Drummonda in ki se tiče medsebojnega jamstva obeh vlad glede položaja v Sredozemskem morju. Besedilo izjave je naslednje: »Vlada Nj. Vel. kralja Velike Britanije in italijanska vlada, ki sta nhe prežeti od želje, da prispevata k utrditvi splošnega minu in varnosti, kakor tudi k izboljšanju medsebojnih odnošajev ter odnošajev med vsemi obalnimi državami Sredozemskega morja, sta sklenili, da bosta spoštovali pravite in interese vseh imenovanih obalnih držav, da bosta priznali svobodo vstopa v Sredozemsko morje, svobodo izhoda iz njega in svobodo tranzita skozi njega, kur priznata kot življenjski interes tako za britanski imperij, kakor za Italijo. Imenovani interesi si nikakor niso v nasprotju. Obe vladi se odrečeta vsaki želji, da bi spreminjevali, v kolikor se njiju tiče, oziroma, da bi dovolili, da se po drugih spremeni dosedanji položaj (status quo) političnih mejâ v Sredozemskem morju. Obe vladi se ohvežeta, da bosta spoštovali druga druge praviee in interese v Sredo-leiulju ter da bosta storili vse, kar je v njunih močeh, da preprečita vsako dejanje, ki bi moglo motiti dobre odnošuje med obema državama, ki jih ta izjava želi utrditi. Ta izjava ima namen krepiti mir in ni naperjena proti nobeni drugi državi.« Pariz, 4. jan. b. Jutranji tisk j>oroča iz Avile, da so včeraj nacionalistične čete silovito napadle Madrid s treb strani in sicer v smeri na Valesco, na cesti, ki pelje v Valencijo, na zapadu pri Las Rosas, na odseku okrog Escoriala in končno na se-verozapadu na bojišču okrog Siera Guadarame, istolako v smeri proti Escorialu. Krvave borbe se še vedno vodijo. Ponoči je bilo sporočeno iz nacionalističnega glavnega štaba v Salamanci ,da so nacionalistične čete dosegle znatne uspehe pri Boadiiia del Monte in Villa Nuova de Canedas. Nacionalisti so zavzeli izredno dobre položaje, ki Dve noti glede Španije S tekstom gentlemenskega sjiorazuma je bil objavljen tudi tekst not, ki so bile pretekli četrtek, to je 31. decembra, izmenjane v Rimu med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in britanskim poslanikom sirom Ericom Druni-mondom. Nota, ki jo je pri tej priliki grofu Cianu poslal britanski poslanik v Rimu sir Eric Drum-mond, zahteva, da italijanska vlada uradno potrdi jamstva, ki jih je dala potom svojega diplomatskega predstavnika glede spoštovanja nedotakljivosti španskega ozemlja. Italijanski zunanji minister grof Ciano je odgovoril, da ho italijanska vlada spoštovala sedanje stanje v Španiji ter da se ni nikdar pogajala z generalom Kranrnm o spremembi tega stanja v kateremkoli delu Sredozemskega morja in da tudi v bodoče no namerava kaj takega izvesti. Enaka jamstva, tako pravi britanska nota, je naknadno dalo tudi italijansko mornariško ministrstvo britanskemu pomorskemu atašeju v Rimu, kakor tudi italijanski poslanik v Londonu Grandi samemu britanskemu zunanjemu ministru Edenu. Na to noto je Ciano odgovoril z noto, da je vse ono, kar je Eden izjavil v svoji spomenici, čista resnica in povsem točno, kar italijanska vlada formalno ponavlja, da se ni in se tudi ne bo pogajala za kakršnokoli spremembo sedanjega stanja, ker hoče spoštovati teritoriialno integralnost Španije, ki mora v vsakem slučaju ostati nedotaknjena in celotna. so jih imeli komunisti pred borbo v svojih rokoh in ki se raztezajo od Villa Franca de Castiros do Catila de la Franca. Nacionalistične čete so dobile bogat vojni plen, med drugim tudi dva sovjetska tanka. Republikanske izgube so ogromne Radio-agentura poroča dalje, da nacionalisti napredujejo v Fmeri Jaene v južni Španiji Oni so zavzeli vas Ovejunco, ki leži 40 km od Jaene Pred nekaj dnevi so bili nacionalisti oddaljeni od teh krajev še celih 80 km. To področje je za nacionalne čete zelo važno zaradi tega, ker obrodijo kraji mnogo ma-slinovega olja. Bolezen svetega očeta Vatikansko mesto, 4. decembra, TG. V soboto zvečer je bilo o zdravstvenem stanju svetega očeta izdano naslednje uradno poročilo: »Bolezen svetega očeta se počasi razvija po asodni poti naprej.« To uradno poročilo je bilo izdano navzlic raznim vestem, ki so izhajale iz poluradnih in celo uradnih vatikanskih krogov in ki so slikale stanje svetega očeta bolj optimistično ter so celo namigovali, da je ozdravljenje mogoče in verjetno. Sedaj, ko je bilo objavljeno gornje uradno poročilo, izjavljajo v Vatikana, da je vsako upanje na zboljšanje izginilo. Ne pričakujejo sicer takojšnje in nenadne smrti svetega očeta in so oni, ki mu strežejo na bolniški postelji, prepričani, da se bo še nekaj časa boril z boleznijo, ker je zelo odporne narave. Tudi »Tribuna« jc na osnovi uradnih virov zapisala, da je oslabelost telesnih odpornih sil svetega očeta postala trajen pojav in da žalibog ni več mogoče dajati kakšnih optimističnih napovedi o končnem izida težke bolezni. Dr, Stojadinović v inozemstvu Nadomestuje ga dr. Korošec Ljubljana, 4. januarja. AA Z dopoldanskim brzovlakom je skozi Ljubljano potoval predsednik vlade in minister zunanjih zadev g. dr. Milan Stojadinović т spremstva svojega šefa kabineta g. dr. Dragana Protića. Odhaja v inozemstvo zaradi odmora za časa pravoslavnih božičnih praznikov. Za časa njegove odsotnosti bo predsednika vlade in ministra zunanjih zadev zastopal g. minister notranjih zadev g. dr. Anton Korošec. Konec Cansuljanove operete Nanking, 4 januarja. AA. Reuter poroča, da je državni evet pomilostil maršala Čansuljana in mu vrnil ne le čin, temveč tudi poveljstvo armad-nega zbora v Sianfuju. 24. t m. v Belgradu podpis pakta z Bolgarijo Sofija, 4. januarja, m. Celokupno bolgarsko časopisje še vedno z velikim zadovoljstvom piše o jugoslovansko-bolgarski pogodbi. Svečan podpis bo v Belgradu 24. januarja. Pogodbo bo podpisal bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov, ki prispe v Belgrad z velikim spremstvom. Poleg diplomatov ga bo spremljalo veliko število časnikarjev. Za Jugoslavijo bo pogodbo podpisal ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič. Bolgarskemu premieru pripravljajo v Belgradu svečan sprejem. Sprejel ga bo tudi knez namestnik Pavel. Predsednik vlade je odpotoval v Švico, kjer je že njegova žena Avgusta z otroki. jngoslovansko-bolgarski problem. Jugoslavija in Bolgarija nista več mali državi, da bi mogli biti politično orodje velikih sil, katerih interesi se na Balkanu križajo. Belgrad in Soiija ne bosta več politični podružnici, ki bi delovali za račun drugih, temveč bosta združili svoje skupne napore za ustanovitev nove miroljubne politike. Tako Srbi kakor Bolgari imajo bridke Izkušnje v preteklosti, ki jih ne žele več nazaj. Zato je veličasten pohod risorgimento južnih Slovanov po- To, Dr. Hodzov list o bolgarskem paktu Praga, 4. januarja, m. S paktom večnega prijateljstva, ki ga bosta sklenili Jugoslavija in Bolgarija, se bavi tudi Celokupno češkoslovaško časopisje. Ob tej priliki objavlja tudi »Venkov, glavni organ stranke predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodže, v članku »Juloslovansko-bolgarski pakt o večnem prijateljstvu. Glasovi iz Bolgarije in Sofije« naslednje: »Jugoslovansko-bolgarski pakt o prijateljstvu ima epohalni pomen ne samo za usodo južnih Slovanov v srednji Evropi, marveč za vso Evropo. Posledice tega pakta so politično tako pomembne, da se bodo občutile že v bližnji bodočnosti. Za laika so trenutno nedogledne. V vsakem primeru se bo izmenjal tok sedanje zgodovine v pozitivnem pacifističnem smislu. Balkanski problem je v jedra Zemunska vremenska napoved: Toplo vreme, veôinoma oblačno in ponekod nekoliko dežja. Solnce vzide ob 716 in zaide ob 16.11. Dunajska vremenska napoved. Nestalno, temperatura nad ničlo, kmalu zopet severozapadno vreme. Zagrebška vremenska napoved. Zmerno hladno z lahnimi zapadnitnl in južnimi vetrovi. letu 1933 Halje razvijalo v smislu sodelovanja in prijateljstva. Ne glede na to, do pomeni podpis prijateljskega pakta, ki mu inozemski časopisi že dajejo pridevnik »večnega«, v zgodovini Balkana naravnost revolucionarno dejanje, podobno podpisu prijateljske pogodbe med Grčijo in Turčijo, ki jo je dosegel Venizelos in s tem zaključil eno najmanj prijetnih poglavij grške in turške zgodovine, je trelm podčrtati, da je sprava tne-d Jugoslavijo in Bolgarijo tudi eden največjih uspehov sedanje vlade, ki se ji je posrečilo da je v malo več kot enem letu sovražni obroč, ki nas je okrog in okrog dušil. spremenila v prijateljsko eono, v kateri se mesto rožljanju z orožjem sliši mirno in marljivo snovanje dobičkonosnih gospodarskih zvez, vsem v prid, idée u splošnega evropskega miru pa v največjo oporo. spešil svoj korak in to naj nikogar ne iznenadi. kar se dogaja, je čisto logična in naravna posledica zgodovinskega razvoja balkanskega, oziroma juž-noslovanskega problema, ki je dosegel v tem trenutku svojo zgodovinsko dozorelost. Nihče ni bolj poklican kot Jugoslavija, da Bolgariji ponudi bratsko roko in jo dvigne iz njene politične osamljenosti. Bratska borba, ki so jo izrabljale druge velesile v svoje namene, bo s tem aktom prenehala. Vsi pilitični misleci Češkoslovaške so lanatično propagirali jutfoslovansko-bolgarsko edinstvo, ki so v njem proroško gledali skupno nsodo vseh Slovanov.« Windsorski se poroči v maju Dunaj, 4. jan. c. Vojvoda windsoreki se jx>-roči meseca maja. Snoči je z južnim ekspresom odpotoval v Cannes po miss Simpson zasebni tajnik vojvode, da jo pripelje iz Canneea na Dunaj. Ribiško brodovfe zajeto v ledu Moskva, 4. jan. c. Nenadni mraz je ujel na Kaspiškem morju celo ribiško brodovje nad 300 ribiških ladij. Led je stisnil vee ribiške ladje in jih eedaj neusmiljeno lomi. Ribičem, ki jih je več sto, manjka živeža in obleke in pripravlja se obsežna reševalna akcija. Bati se je, da ta ekspe-dicija ne bi bila prepozna. Nemšhe kolonije Pariz, 4. jan. b. »Newyork Herald* poroča iz Berlina, da je Nemčija izdelala dobro premišljen predlog za povratek nem:kih kolonij k Nemčiji, Načrt ima sedaj dr. Schacht, ki ga bo v kratkem predložil angleški vladi. Pred ogromno stavbo v Ameriki Pariz, 4 jan. b. >Newyork Herald« poroča iz Detroita, da se je stanje v tovarnah General Motors Corporation jioslabšolo. Stavkujoči delavci do 7 zjutraj niso hoteli izprazniti zasedenih tovarn, zaradi česar se policija pripravlja, da jih izžene s plinskim napadom. Pojasnila o domovinski pristojnosti Domovinska pravica nezakonskih olrok Belgrad, 4. jan. AA. Da se prepreči nepravilno razlaganje zakonskih določb o domovinski pristojnosti, je notranji minister dr. Korošec izdal tale navodila: 1) pri običajni neposredni (avtomatski) pridobitvi domovinske pravice, določa zak. 10 letno stalno bivanje v isti občini. To bivanje mora hiti nepretrgano in neposredno, to se pravi, dotična oseba je prebivala v občini v nameri, da se tam za stalno naseli. Odhod it te občine z namenom. da vf«i itnkn rtplo v drugi ohfini. à* ni bilo namena končne izselitve ii prvo občine, r svr-ho stalne naselitve v drugI, ni prekinitev stalnega bivanja. Bivanje mora biti neposredno, to je. prizadeta oseba je morala prebivati v ob,.ni 10 let neposredno pred nastalim sporom lastran domovinske pristojnosti. V 10 let se ne more šteti čas, ki ga je ta oseba prebila v tej občini, ée se je to bivanje pretrgalo in potem nadaljevnlo. Osebe, katerih domovinska pristojnost je od* risnostnega (derivatnegal tnačaia — zakon poročene i e n e in mladoletniki — no morejo imeti stal. bivanja » neki občini, dokler obstoji »veza med njimi in nosilci domovinske |»ra- (Nndaljevanje na 2. strani.) Madridska fronta v plamena Silovit napad generala Franca ojne ladje krožijo okrog Španije Angleški in francoski protesti v Bargosu in v Vajenci ji •ncri Vi a »k'Airv! nri-kf»iT»u 7n«n/ii innn nnua rv n S. — — Рмпил» mrn/li K /viiiKn rfl i fi n i м Ki'ltoficl/a l'J/lll Berlin. 4. januarja, h. Nemški uradni krogi зо zelo vznemirjeni zaradi pisajanja svetovnega tiska v zvezi s španskimi dogodki. Nemčija se čudi, di se hočejo v španski zadevi še tudi danes izvesti stare metode mednarodnega poganiaja. Vsi poskusi v tej smeri so bili menda doslej brezuspešni. Mednarodna jxjganjaja se sploh vodijo tako, kakor da gre v Sj)aniji za dve struji Spancev, ne omenja se pa pri tem. da se bije na španski zemlji ри-ava evropska vojna. V Španiji ne gre nič več za Spance, temveč za inozemce, ki vodijo jx>-polno evropeko vojno s p>ovsem jasnimi nameni in cilji, ki so nekaj popolnoma drugega od ciljev onih redkih Spancev, ki se borijo na eni ali drugi strani. Največja napaka je v tem, da se obema vojskujočima se strankama v Španiji ne prizna pravica vojskujočih, ker bi bil potem položaj jx>-polnoma jasen in bi se zadeva iahko brez nadalj-nega zavijanja lahko likvidirala. Nemčija in Italija hidi še dalje z vso jx>zornostjo spremljata pogajanja v nevtralnem odboru, toda ne bœta se pustili zavesti s svoje črte na neko drugo, ki ne more dovesti do uspeha. Gibraltar, 4. januarja, b. Spori mi morju ob fcpanski obali ee neprestano množijo. Davi je bilo opaženo, da so v gibraltanski ožini ustavile nacionalistične vojne ladje neko petrolejsko ladjo, ki je morala odpluti v Ceuto. Misli se. da je bila zaplenjena sovjetska ladja. Kmalu nato so nacionalistične ladje zaplenile še neko veliko trgovsko ladjo, ki je morala tudi odpluti na Ceuto. Rridio-agenttira poroča iz Santanderja, da je nemška križarka »Konigsberg« zaplenila še eno špansko ladio. ki se imenuje »Mara (unguera«. Nemška križarka noče izpustiti ladje kljub protestu baskiške vlade. Po neki drugi vesti Radio-agen-eijeje poslal jxweljnik nemške križarke »Konigsberg« s jx>sredovanjem guvernerja v Santanderju brzojavko vladi v Valenciji. v kateri izjavlja, da je pripravljen odstopiti od nadaljnjih represalij in izjrtiFtilo ladjo »Aragon« v primeru, če baskiška oblist vrne tovor z ladje »Palos« in pa španskega potnika, ki je bil aretiran na tej ladji. Poveljnik »Konigsberga« je v agresivni obliki zahteval brzojavni odgovor. V Valencijo je prisila vest, da so nemške vojne ladje ujele še tri španske trgovske ladje. Zaradi tega jc zavladalo veliko vznemirjenje v Valenciji. Pariz, 4 januarja, b Agentura Radio jx>roča iz Baycmne. da je neka rdeča špancka lndia ustavila francoski parnik »Roche Rouge«, ki pa ga je kmahi nato zopet izpustila. Po vesteh iz Balbaua so jximorske sile baskiške oblasti ujele neko drugo nemško lad;o »Pluto« kot represalijo proti akciji nemške križarke »Konigsberg«. Zaradi tega novega sjx>ra je zavladala velika skrb v diplomatskih krogih kjer se izraža želja, da bi ee sf>or glede nemške ladje »Paloe« izročil mednarodnemu sodišču » Haagu, da se sj>or odstrani. Valencija, 4. januarja, b. Na brzojav poveljnika nemške križarke »kiinigsberg« španska vlada sploh ne namerava odgovoriti ne samo zaradi oblike, temveč tudi nenavadnega tona, ki se ga je po-služil nemški poveljnik v svoji brzojavki. Zaradi tecra vidijo mednarodni diplomati, da se bo potrdila izjava nekaterih španskih diplomatov, da je nevarnost vojne vedno bližje. Angleška ladja bombardirana London, 4. januarja b. Angleška vlada je dala nalog svojemu j>oslaniku v Španiji, ki ima evoj sedež v Hendaye, da protestira pri vladi generala Franca zaradi bombardiranja britanske ladje »Bla-chel« po nacionalistinih pomorskih enotah. Angleška ladja »Blachel« ima 3494 ton in so nacionalistične ladje izstrelile nanjo v teku ene ure 30 topovskih strelov, ne da bi jo kateri zadel. «-Blachel« je včeraj priplul v santadersko luko, kier je kapitan takoj obvestil o dogodku poveljnika angleškega rusilca, ki je zasidran v luki, le ta pa je obvestil o dogodku angleško vlado. Nekaj časa se je trdilo v angleških političnih krogih, da je angleški parnik napadla nemška križarka »Konigsberg«. to pa je pozneie zanikal angleški admiralitet ter izjavil, da ni bila v ta spor vmešana nobena nemška ladja. Zatorej ni pričakovati, da bi angleška vlada v zvezi s tem dogodkom zahtevala kakšno odškodnino, edino bo jxwdarila, da bodo angleške vojne ladje odslej preprečile vsako sovražno gesto napram angleškim kgovskim ladjam Domači odmevi Bleda zavist Obisk romunskih zadrugarjev Bclgrad, 4. januarja. AA. Glavna zadružna »veza in Združenje jugoslovanskih agronomov sta obveščena, da prispe koncem t. m. т Jugoslavijo skupina romunskih agronomov in gospodarskih strokovnjakov т znanstvene namene. Romunski gosti se bodo seznanili z ureditvijo kmečkih ustanov, zadružništva in z drugimi vprašanji naše-ga kmečkega gospodarstva tako r Srbiji, kakor na Hrvatskem in v Sloveniji. Iz uci'eîjskc s'urbe Belgrad, 4. januarja, m. Napredovali so naslednji meščanskošolski učitelji in učiteljice! y V. skup.: Friderika Saršon v Ljubljani; v VI. skup.: Janko Pertot v Ptuju, Ivan Šumlja t Mariboru, Marija Kačev v Ljubliani, Josip Žab-kar t Krškem. Dragotin Hassl ▼ Ptuju, Stanislav Praprotnik v Žalcu, iZnka Taler v Celju, Henrik Koren v Ljubljani; v VII. skup.: Mihajlo Jovanovič v Ljubljani, Metod Škerjanc v Zagorju, Stanislav Medved v Starem Vrbasu, Karel Štrbanc v Črnomlju, Stanislav Kodrič v Žalcu, Danica Mance r Banjaluki, Oven Marija r Ljubljani, Osterc Marija v Trbovljah, Drago Domnik v Mežici, Alojzij Jenko v Slovenjgrad-cu, Josip Novak v Ormožu, Franc Igler v Mežici, Lucijan Janež pri Sv. Lenartu, Stana Poljanec v Ljubljani, Terezija Gaspari na Rakeku, Viljem Kune v Kavadarju, Albert jerjav v Mariboru, Vladimir Bertoncelj v Mariboru, Terezija Aleksič v Dol. Lendavi, Gothard Roth v Tržiču. Osebne vesti Belgrad, 4. jan. AA. Davi ob pcA 4 je po kratki hudi bolezni umrl načelnik poštnega oddelka ministrstva za ptt. Josip T u t e k. Pokojnik se je rodil т Sunju. Pravno fakulteto je dokončal t Budimpešti, viijo poštno brzojavno iolo рл v Zagrebu. Bclgrad, 4. jan. m. Postavljeni so pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani: za inšpektorja na postaji Čakovec Andrej Cernič, doslej v Mariboru — koroški kontrolor; za kontrolorja v Celju Roman Oberlindtner, doslej v Bohinjski Bistrici za vršilca dolžnosli šefa odseka jjoštnega ministrstva je j>ostavljen Milečič, inšpektor tega ministrstva. Za upravitelja meščanske šole v Tržiču je postavljen Gothard Roth. Kmetijski minister je odobril Kletarekemu društvu v Ormožu 50.000 Din; prav toliko je nakazal tudi Osrednji štajerski vinarski zadrugi v Mariboru. Preveden je Frančišek Matu.š, predkurjač T/3 y kurilnici Maribor, za pomožnega strojevodjo X.. skup. 2. per. poviška. Drobne vesti Belgrad, 4. jan. AA. V kmetijskem ministrstvu je ustanovljen sklad za pospeševanje svilarstva. Sklad se opira na uredbo o pospeševanju svilarstva od 20. oktobra 1936. V ta namen bodo carinarnice pobiralo posebno nadzorstveno pristojbino in sicer 2 Din od vsakega kilograma uvoženega svilenega blaga. Dunaj, 4. jan. c. Na pogreb nadvojvode Friderika Habsburga v Budimpešto so dane,s potovali skozi Dunaj bivši bolgarski car Ferdinand, špnnski kralj Alf on« ХП1 in voivoda kents'fi Ženeva. 4. jan. b. David Frankfurter, ki je bil obsojen na 17 lot ječe zaradi umora Gustlofa, si je prerezal v ječi z razbitim vrčem žile na roki. Samomorilca so pravočasno odkrili in gn prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so mu rešili življenje. Pariz. 4 jan. b. Francosko vojno ministrstvo ig izda 1 o naredbo, glasom katere bodo morali vsi emigranti, ki so staïno v Franciji, v starosti od 28 do & let. aktivno služiti v francoski armadi. Kdor pobližje opazuje položaj našth jenesarjev, lahko na vsak korak srečuje globoko in neprikrito razočaranje nad svojim strankarskim političnim vodstvom. Celo ona polinteligenca, ki je najdalj e sledila kazinotom uvideva, da je presneto slaba z raznimi penzioniranimi šefi in da vsa »j»olitika« vodilne klike obstoja v tem, da Slovence v parlamentu in koder imajo te dostop denuncirajo (za klasičen primer služi Božičeva interpelacija y skupščini, kjer je naš tisk denunciran, da je proti-državem, zato кет je »Slovenec« ob prihodu y Jugoslavijo pozdravil francoskega maršalal), doma pa svoje pristaše tolažijo s tem, da vsako prvo in tretjo sredo y mesecu napovedo padec vlade. To je vsa »nacionalna« politika. Ta »nacionalna« politika se kvečjemu še javlja y simpatičnih poročilih o boljševiški Rusiji in ondotnih razmerah, ki jih morajo bralci »Slovenskega naroda« smatrati res za pravi paradiž na zemlji in pa y navijanju vsega njihovega tiska za španske levičarje. To taktiko jenesarjev prav dobro razumemo, saj gredo po vsem svetu framaeoni in komunisti roko y roki. Kajti le malenkost je, ki jih loči, druži pa jih srdito sovraštvo do svobodnega ljudstva, zlasti še, če je verno. V tem pogledu je nad vse značilno zadržanje Jutrovskih listov glede organizacije katoliške prosvete na Hrvatskem. Njihova stranka je bila, ki je spravila dr. Mačka v ječo. In bi ga neute-goma zopet spravila pod ključ, ko bi le imela kaj moči. To jih pa nič ne ženira, da ne bi vsaj nekolikrat y tednu naslavljali na dr. Mačka prestrašena vprašanja, ali kaj ve, kako se katoliška mladina organizira y svojih zvezah. Ko so se pričeli javljati komunisti in se skrivati pod hrvatski narodni pokret, se ni Jutrovski tisk nič razburjal. Kajti komunisti ga presneto malo skrbe. Toda, ko so se pričeli katoličani organizirati vprav proti komunistom m njihovemu zastrupljanju mladine, pa so masonski bratje naenkrat \nsi nemirni, Vsi razburjeni in zaskrbljeni. Toliko, da ni država y nevarnosti! Božanska sreča bi bila za nje, ko bi mogli vodilne hrvatske politike nahujskati proti katoliškemu kulturnemu gibanju, če mogoče, iz-intrigirati kakšen kulturni boj, pa čeprav bi sadove poželi komunisti. V Sloveniji na intrigiranje Jutrovskega tiska noben resen človek nič več ne da, ker te tiče naš narod do kosti pozna. Zato se morajo omejiti na to, da kuhajo jezo in zavist. Zlasti jih jezi lep razvoj našega časopisja, po katerem neumorno bnskajo in stikajo za besedami, na katere bi se mogli obesiti. Sedaj so se spravili celo na naše križanke in pravijo, da »Slovenec« pri njih dela z bogatim dobičkom. Javnost ve, da »Jutro« tega samo ne verjame, kajti niso pri »Jutru« tiste vnste, da ne bi z obema rokama prijeli za takšen »dobiček«, če bi res obstojal. Je nekaj čisto drugega, kar giblje jutrovske kavalirje: zavist, bieda zavist je tisto, kar jim dela težke ure. Žfdinsa - žena nemškega generala Ob smrti nemškega generala in vojskovodje Seeckts-a z nekim neprikritim zadoščenjem poroča židovska časnikarska agencija (»Jevkor«), da je njegova žena — vdova Židinja in da svojega porekla tudi v času Hitlerjeve vlade ni prikrivala. — Zidje pač nobenega svojega rojaka ne zgreše. Pašić v luči Slovencev »Samouprava« priobčuje pod tem naslovom razpravo o rajnkem N. Pašiću, kakor so ga ali bi ga vsaj morali gledati Slovenci. Razpravo je napisal senator Smodej, ki pozna Pašiča precej od blizu. Med drugim pravi tudi: Pašič je bil premoder politik, da ne bi bil videl, kam vodi državo togi centralizem; če je kljub temu pristal na njegovo ustavno uzakonitev, je storil to j>o sili razmer. Javno mišljenje je bilo po nekaterih strankarskih zastopnikih in propovednikih centralizma in unitarizma tako prožeto od te ideje, da je zamenjavalo patriotizem s centralizmom in unitarizmom in bi bilt> celo za veliko Pašićevo avtoriteto nevarno upirati se naravnost temu javnemu mišljenju, zlasti še, ker so v njegovi lastni stranki celo vidnejši politiki sledili zastopnikom togega centralizma in unitarizma. Tudi Slovenci smo Pašiču dolžni svojo hvaležnost. Pašiću se je pač očitalo, da je mislil samo na osvobojo in združitev vseh srbskih ozemelj, da pa na Slovence in Hrvate ni mislil ne pred svetovno vojno, pa tudi ne med njo. To je zgolj brezplodno teoretično razglabljanje, ki je ravno toliko vredno, kakor če bi kdo nam Slovencem očital, da smo v Avstriij pred svetovno vojno predvsem mislili na zedinjeno Slovenijo. Ta cilj je bil pač bližji in laže dosegljiv. Zaradi tega bi ram pač nihče opravičeno ne mogel očitati, da nismo na zediujen;e vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev prav nič mislili, četudi so o tem le redki javno govorili. To je pač bila »tmizika bodočnosti«. Čisto naravno je, da je Pašič predvsem mislil na združenje Srbov. Sicer pa razne izjave mož, o katerih verodostojnosti nimamo pravice dvomiti, povedo, da je Pašič mislil tudi na združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev y eno državo. To mu je bil pač ideal; kot moder politik, ki je razmere vedno realno presojal in znal pretehtati vsakokratno svojo moč in sredstva za dosego svojega ideala, ni nosil svojega ideala na jeziku, marveč se je zanj izjavil, ko je videl, da je možnost za njegovo ustvaritev dana, in ga je tudi ustvaril, kolikor je bilo to od njega odvisno. Kot realen polittlk se tudi glede mej nove jugoslovanske države ni vdajal iluzijam, marveč je s svojim bistrim pogledom kaij hitro spoznal, koliko se da doseči. Zato je bil na pariški mirovni konferenci v odločilnem trenutku za Wilsonovo črto, ko je spoznal, da bomo slabše odrezali, če je ne sprejmemo. Danes, ko čas mirovne konference polagoma že prehaja y zgodovino, moramo tedanjemu Pašičevemti stališču samo pritrditi. Srbski hlub v Be! gradu Nekaj srbskih izobražencev iz Belgrade je z Slob. Jovanovičem na čelu vložilo pravila novoustanovljenega kluba, ki se imenuje >Srbski (ne jugoslovanski) kulturni klubi Poleg že omenjenega sta pravila podpisala še Nik. Slojanovič in Drag. Vasič. Sohohki listi so se rtreselili Z novim letom sta se preselili iz Ljubljane v Belgrad uredništva sokolskih listov ?Sokolski glasnik« in »Sokolsko solo». Večina člankov v omenjenih listih je bila pisana v srbsko-brvatskem jeziku. (Nadaljevanje s t.strani.) vice. Njihovo stalno bivanje se bo računalo od dne, ko si pridobe samostojno domovinsko pravico, to je od dne, ko se zveza med njiini in nosilci domovinsko pravico pretrga. Pravica je pretrgana tisti dan. kadar je izgubil veljavo zakon za poročeno ženo, ali kadar je mladoletnik postal polnoleten, to je. kadar je izpolnil 21. leto svojega življenja. Zato si lahko pridobi vdova ali ločena žena samostojno domovinsko pravico šele tedaj, kadar ji je mož umrl. ali kadar je zakon ločen pravomočno, otroci pa šele po izpolnjenem 21. letu svojega življenja. Zato se te oseh« lahko sklicujejo na 10-letno stalno bivanje šele ml tega dne. Čeprav zakonsko besedilo nič ne govori o 1 o -č e n i živeči ženi, je glede občinskega siatusa izenačena z ločeno ženo, ker bi drugače nastali zapletljaji in bi prišlo do protislovja z upravno prakso v leni pogjedu. Nobena občina ne sme črtati svojega občana zaradi 10- letne odsotnosti vse dotlej, dokler ne dobi od nekod obvestila, da si je oseba pridobila domovinsko pravico v kateri drugi občini. Črtanje občana brez tega obvestila nasprotuje zakonskim določbam, pa tudi določbam čl. 11 zak. o mestnih občinah ali čl. 15 zak. o občinah. Občinska uprava, kjer si je kakšna oseba pridobila avtomatsko domovinsko pravico, je dolžna o tem obvestiti prejšnjo domovinsko občino. Občinske uprave zahtevajo od 10-letnega prebivalca, da dokaže točke 1 in 2 M. 13 zakona o mestnih občinah ali čl. 17 zakona o občinah. To je napačno in nasprotuje zakonu. Občinske uprave so si dolžne saine nabaviti te jx>-dnlke po uradni jioti. 2) Zakoniti in poza k o n j r n i in I ud o -letni otroci se ravnajo glede domovinske pravice po očetu, nezakonski pa po materi. Nekatere občine napačno razlagajo zak. določbo glede nezakonskih otrok, mislijo namreč, da morajo nezakonski otroci v vsakem primeru do polnoletnosti slediti materi y vseh spremembah njenega občinskega statusa, celo tedaj, kadar je otrok pozakonjen. Takšna razlaga nas ne bi samo pripeljala do nezaželenih zapletljajev in do kršitve zakona o državljanstvu, temveč krši tudi pravno prakso y velikem delu naše države. Edina pravilna razlaga, ki so more dati po zakonskih določbah je ta, da nezakonski mladoletni otroci slede maleri pri njenih spremembah občinskega statusa, vendar samo tedaj, kadar je spremenila svojo domovinsko pravico, no pa tedaj, kadar jo je spremenila zaradi poroke. Nekatere upravne ohlasti si zadajajo tudi vprašanje: Kje je domovinska občina nezakonskega otroka, rojenega po materini poroki? Ali r tisli občini, kjer je mati pred poroko kol doklo imela domovinsko pravico. Zakonske določbe se je treba držati takole: 1. Nezakonski otrok je pristojen y tisto občino, kjer ima nezakonska mati domovinsko pravico na dnn njegovega rojstva: to svojo domovinsko pravico si ohrani tudi tedaj. ?e mati spremeni svojo domovinsko pravico s poroko z osebo, ki ni oče nezakonskega otroku, pa tudi tedaj če sp poroči s pravim očetom otroka, če s to poroko otroka ne pozakoni: 2. Nezakonski otrok poročene žene ali vdove ali sodno ločene žene je prišlo,jen t tisto občino, kjer je zakonska mati uživala domovinsko pravico na dan njegovega rnj-slvii. čeprav si je ona pridobila to domovinsko pravico s poroko. Tak olrok si ohrani svojo domovinsko občino tudi tedajj. če jo njegova mati I spremeni s poroko, v kolikor se no poroči s pra-1 viin očetom otrokovim in če ga н tu poroku ne pozakoni. „Krvava Španija* V pariSki «La Croii» je zunanjepolitični urednik Jean Guiraurd napisal zelo zanimiv pri-merjevalni članek o delovanju ljudske fronte v Španiji in v Franciji, ki ga zaradi njegove pouč-nosti našim bravcem dajemo na razpolago. Ljudska fronta v 6(>aniji je zares v vsakem pogledu sestra francoske ljudske fronte v Franciji. Obe se poslužujeta istih sredstev pri propagandi, obe na isti način zavajata javnost v zmoto, obe z istimi metodami celo posliušata pridobiti zase simpatije katoličanov. Toda če smo pravični, moramo francoski ljudski fronti odpisati strahotno postavke, ki obremenjujejo njeno špansko sestro, ki ima na vesti okrog 7000 katoliških škofov, duhovnikov, redovnikov In redovnic in n»-številne množice drugih ljudi, žena in otrok, ki so bili poklani, postreljeni, požgani in na vse mogoče sadistične načine mučeni, predno so izdihnili. Da, to so storili člani španske ljudske fronte in ne francoske. Vendar pa naj nas to ne uspava, kajti simpatije, še več, naravnost občudovanje, ki ga francoski socialisti in komunisti izražajo na naslov španskih bratov ljudske fronte, je za nas o|x>min, da občudujejo tudi grozodejstva, ■ katerimi so se španski sodrugi oškropili. Španska ljudska fronta je organizirala ▼ Valenciji tudi ministrstvo za propagando. In čudno! V nameri, da bi si poiskali še drugih prijateljev razen sovjetskih boljševikov, si gospodje tega ministrstva, ki govorijo po radiju in pišejo ter razpošiljajo okrožnice, niti ne prizadevajo, da bi svoje zločine prikrivali, marveč nastopajo tako predrzno, kot da bi oni bili obtožitelji in ne obtoženci. Celo odlični francoski katoličani, ki jih т Valenciji brez dvoma imajo za velike naivneže, pošiljajo svoje propagandne okrožnice, v katerih neki »duhovnik«, ki se imenuje kanonika iz Cor-dobe, a ki bržkone ni nič drugega kakor čisto navaden maskiran komunist, pri[>oveduje katoličanom, naj smatrajo »špansko ljudsko fronto za gibanje, ki bi se mu pridružil sam Jezus Kristus, če bi bil Spanec«. To je cinizem, ki jasno kaže, kaj lahko vse stori duh lažnjivosti, ki je glavna gonilna sila vseh sovražnikov cerkve, ki so pravi sinovi »očeta laži«. Ti ljudje, ki so. ne da bi z očmi trenili, masa-krirali na tisoče in tisoče ujetnikov, duhovnikov, olrok in odraslih, nam sedaj pošiljajo fotografične I>osuetke madridskih ulic »po bombardiranju po nacionalističnih letalih«. Ti ljudje, ki so hladnokrvno požgali na tisoče cerkva in dragocenih zgodovinskih stavb, skrunili največja svetišča Španije, skrunili celo Nasvetejše v oltarjih, zažigali sveta oblačila, križe in svete podobe, vpepeljevali samostane in ropali po cerkvenih zakladnicah, uničevali starodavne dragocene umetnine, se drznejo sedaj pošiljati na naslov francoskih katoličanov fotografični posnetek nekega škofovskega grobišča, ki ga je razdrla letalska bomba ter pristavljajo fiod sliko hinavsko pripombo o »grozodejstvih nacionalistov«. Res je, vsako razdejanje, ki spremlja vojno, predvsem pa najbolj grozovite vojne, to je državljanske, je obsodbe vredno in ga je treba obžalovati, naj bo krivec ta ali oni. Ni ga katoličana, ki bi tega ne jxidpisal. Toda razdejanja so hočeš nočeš posledice, neizbežne posledice vojne in bodo tako ostala, dokler človeštvo vojn ne bo odstranilo. Toda k »vojnim posledicam« pa se štejejo hladnokrvna ubijstva nedolžnih žrtev, starčkov, ki se bojev niso udeleževali, nedolžnih otročičevvki vojnih dejanj sploh ne razumejo, klanje redovnikov in redovnic, ki so živeli daleč. daleèî.pMô od tega sveta v molitvi in ljubezni do bližnjega. To ni nobena vojna. To je divjaštvo, ki ga ni mogoče razložiti z »neobhodnimi potrebami vojskovanja« ali opravičiti kot »neizbežne posledice vojne borbe«. Tisti, ki na ta način divjajo nad slabimi, ki se braniti ne morejo, in nad nedolžnimi, ki niso nič zakrivili, prekašajo ▼ grozodejstvih divje živali, ki navadno nikogar, niti človeka ne napadajo, razen, kadar mislijo, da se morajo braniti, ali kadar jih k temu podžiga lakota. Naša dolžnost je, da s prstom pokažemo na te zveri in na njihove nedolžne žrtve, da ne bomo padli v zmoto, da bi postavili v eno in isto vrsto navadne brezsrčne krvnike s srci zverin v svojih prsih, z junaškimi branitelji Alcazarja, ali t generalom Francom, ki je ponovil starodavno in staroslavno dejanje Henrika IV., ki je oblegal Pariz. a je pozval žene, otroke in starčke, da mesto zaj.uste, da se izognejo vsem nevarnostim. Franco sam je storil vse potrebno, da bi mogle žene, otroci in starčki iz obleganega Madrida in je obljubil, da ne bo dal bombardirati onih krajev, kjer se bodo skrili. Lažnjivi propagandi španske ljudske fronte — s katero simpatizirajo, ki jo občudujejo naši socialisti in komunisti — moramo [»staviti nasproti najučinkovitejšo propagando, ■ tem, da širimo resnico o Španiji. Nedavno je izšla cela knjiga o državljanski vojni, knjiga, v kateri so zbrani vsi podatki o »delovanju« ljudske fronte v Španiji. Vsi podatki, uradne listine, uradne slike. Knjiga nosi naslov »Krvava Španija«. Kdor se hoče prepričati o besnenju brezbožne in protibožne propagande, naj si to knjigo nabavi, naj jo prebere in naj si na podlagi nepristranskih dokumentov sam napravi sodtio. — Pisatelji knjige so izginili v ozadju dogodkov, ki sami govorijo strašen jezik o pokvarjenosti človeka. ki je vrgel od sebe vsako sled vere v Boga ter je postal zverina za svojega sočloveka, ki bi ga moral ljubiti. Kdor je to knjigo tiho prelistal, se ne bo čudil, da je sveti oče Pij XI. dne 14. septembra, ko je v Vatikanu sprejel španske begunce, s trpkim glasom, ki je odmeval po širnem vesolnjem svetu, dejal: »Vse je oskrunjeno, vse je porušeno, vse je uničeno. In to na najbolj pro-staški, na najbolj barbarski način. V strahotnem neredu, ki ga še nikoli svet ni videl, so se kosale divje in zverinske strasti, tako, da se moramo vprašati, če je to sploh združljivo, ne rečemo s človeškim dostojanstvom, marveč samo s človeško naravo, pa naj si je padla še tako globoko.« Prav je, koristno je, da se za zgodovino ohranijo ti strašni spomini. Služili bodo kot opomin za druge narode, kjer se ljudske fronte hlinijo za simpatije ljudstva in hlinijo celo krščanstvo, samo da i)i narode premamile za svojo strašno laž. Služili bodo tudi kot neizbrisen spomenik za barbarstvo onih, ki so Roga zatajili ter so postali sra-mola za človeško kulturo. „Narodni val" oživljen Z novim letom je v Zagrebu začel izhajati •»Narodni val človečnosti, pravice in svobode«. Kot ustanovitelj je naveden Stjepan Radič, kot izdajatelj Vladimir Radič, urejuje ga pa Viktor Košu-tič. Svojo nalogo si je sam začrtal v sledečih besedah: »Trudil se bo, da v borbi za velike narodne in socialne ideale zbliža mesto in vas in da iz vsngo hrvatskega naroda, kmetov, delavslva, meščanstva in narodnega izobrnženslva, napravi neprodorno fronto, ki je ne bodo premagala niti peklenska vrola. Prinašal pa bo v prvi vrsti članke o. St. Radiću, »nepozabnem učitelju in voditelju vsega hrvatskega narndar Zveza združenih delavcev je nastopila Lep občni zbor ie nove delavske organizacije Občni zbor Zveze združenih delavcev, ki se je vršil v nedeljo 3. januarja ob pol 10 v dvorani Rokodelskega doma ob navzočnosti številnih delegatov in prijateljev, je pokazal, da je nastop nove organizacije pred letom dni bil upravičen, da je njeno delo želo v letu dni obstanka krasne uspehe, s katerimi je dokazala, da so bili neupravičeni pikri očitki, ki jih je morala pretrpeti organizacija. Ob pol 10 je predsednik organizacije tov. Jonke začel občni zbor, pozdravil zastopnika delavske organizacije tov Smersuja, zastopnika društva zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije tov. Sitarja, zastopnika strok, zveze poljedelskega delavstva tov. Valanta, zastop. tov. strok, organizacije jeseniškega delavstva tov. Gaserja, šef-urednika »Slo-venica« dr. Ahčvna, č. gg. Godino, Tavčarja, podružnične delegate, zaupnike in zastopnike snujočih se podružnic. Z navdušenim pritrjevanjem so bila z zborovanja poslana pozdravna pisma voditelju slovenskega naroda dr Antonu Korošcu, mmietru dr. Mihu Kreku, min. za soc. pol. in nar .zdravie Dragiši Cvetkoviču, velikemu dobrotniku del. nadškofu dr. Antcxnu Bon. Jegliču, ljubljanskemu kne-zoškofu dr. Gregoriju Roimanu, mariborskemu kne-zoškofu dr, Ivanu Tomažiču, banu dr. Marku Na-tlačenu. Poročita Poročila podružničnih delegatov so bila izčrpna m so nazorno pokazala, da je začeto delo dobilo trdne postojanke, možne življenja, ki bodo v kratkem času zbrale vse dobrohoteče delavstvo k oblikovanju novega kršč strok, gibanja. Vsa ta poročila so pokazala nazorno rast in hotenje organiz. na deželi Poročilom delegatov se je pridružilo poročilo centralnega tajnika tov. Preželja Franceta, ki je med drugim izvajal, da ZZD predstavlja katoliški slovenski socialni pokret, ki temelji tudi praktično na papežkih socialnih okrožnicah. Delavstvo si more prîboriti s pomočjo strok, organ, boljši vsakdanji kruh in zadostno zaščito za svoje zdravje in življenje. Delavsko vprašanje ni več danes vprašanje dobrodelnosti, temveč je vprašanje borbe. Delavstvo ne prosi in ne sme prositi miloščine, ampak zahteva to, kar mu je družba dolžna dati za njegovo delo. V tej borbi za delavske interese se je izživljala ZZD, dosegla je, da se niso izvedle med tobačnim delavstvom večje redukcije in do smo po neštetih intervencijah in zborovanjih dosegli s pomočjo naših gg. ministrov upokojitev 123 delavcev in delavk. Med lesnim delavstvom, ki je skoraj najbolj prizadeto. je bilo delo organizacije najtežje, težave so bile tudi т tem, da so nekateri mogočniki odpuščali delavstvo zato, ker je bilo organizirano v ZZD. Toda moč organizacije je bila večja. Po težkih bojih se je postavilo ▼ obratovanje žage in se zaposlilo delavstvo. Tudi vtpraišanju vajencev posveča organizacija največjo pozornost. Na pristojna ministrstva je organizacija poslala posebno spomenico glede ureditve vajenskega vprašanja, predvsem glede izvrševanja §§ 264 in 294 obrtnega zakona. Na njeno pobudo se bo sklicala anketa o vajenskem vprašanju t mesecu februarju. Delo organizacije poglablja tisk, predvsem naše poletrokovno glasilo »Delavska fronta« in vse naše katoliško časopisje, kakor tudi redne brošure Delavske knjižnice, Id je v teku leta izdala brošuri »Krščanska strokovna organizacija* od Valanta Milana, fn Prenišnik Franca »Zakaj nismo krščanski socialisti«. Redno bo ZZD izdajala brošure praktične in načelne vsebine in razjasnila slovenskemu delavstvu vsa pereča vprašanja, o katerih je bilo tako malo poučeno. Ker se mora vsak pokret opirati na krajevne skupine, ki so nosilke ideje ▼ posameznih krajih, morajo biti te skupine prožne, stalno poučene, za kar bi služili strokovni sestanki. Svoje poročilo je terv. tajnih zaključil z željo, da bi sodelovali še naprej s tako ljubeznijo kot dosedaj, da bo Zveza edruženih delavcev čim prej zavojevala celotno slovensko katoliško delavstvo. Poročilo predsednika tov. Jomkeja je predvsem razjasnilo vprašaja, zakaj je bila Zveza združenih delavcev po slovenskem delavstvu poklicana v življenje. Nastop ZZD je primerjal nastopu škofa Mah-niča, ki je z odločno gesto napravil konec vsakemu slepomišenju in nergaštvu ter izrekel jasne besede ali, ali, ali katolik, ali liberalec, ali katolik, ali socialist, ali za Krista, ali proti njemu, ali po papež-kih okrožnicah, ali brez njih in proti njim. Prav tako je nova organizacija končala z vsakim slepomišenjem in ljubimkanjem z marksizmom in socializmom ter napovedala borbo proti vsaki načelni meglenosti in nergaštvu, vsakemu netenju razrednega sovraštva, vsakemu smešenju cerkvenih naukov. Zamisli m navodila papeža Pija XI. o obnovitvi socialnega reda »o dobila v ZZD neustrašenega zagovornika: Danes ko se bije predvsem idejni boj odklanjamo vsako vabilo socialistov in komunistov, j ki pod krinko gospodarske skupnosti skušajo za- ; ▼ajati v idejno progranino skupnost. Težko je bilo ! zastaviti plug dela v še neobdelano njivo krščanskega socialnega pokreta. Toda vedeli smo, zakaj ' smo poklicani. Iz dneva v dan je delo raslo in postavilo 20 podružnic v vseh krajih Slovenije. Od muh enodnevnic, kakor smo bili nazvani, smo zrasli v organizacijo, na katero se z upoštevanjem gleda Da gremo v borbo proti kapitalizmu in komunizmu, zato smo se 15. novembra 1935 včlanili v Slovensko kat. občestvo za zmago duha Kristusovega. Porodilo tovariša predsednika je bilo deležno navdušenega pritrjevanja. Poročilo tovariša blagajnika je pokazalo, je s tako pičlim dotokom finančnih sredstev ustvarjala organizacija le s svojim idealizmom. Volitve Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni predsednik Kukovica Fr., ostali člani odbora pa Valant M., Preželi F., Kalčič R., Jonke J., Greben-šek V., Pirih M.. Vrbančič S., Hvale M., Kordin F., Pirih V., v nadzorstvo Krvina, Loboda, Kranjc, v razsodišče Smersu, Čečnovar, Sitar. Odbor je sklenil predlagati občnemu zboru resolucijo sledeče vsebine: Načelna izjava nove delavske organizacije Načelni del: 1. ZZD je krščanska strokovna organizacija slovenskega delavstva, ki hoče ščititi neposredne koristi svojega članstva, posredno pa tudi koristi vsega delavstva. 2. ZZD se more priključiti vsak slovenski delavec, ki iskreno priznava socialni nauk katoliške Cerkve ter brez pridržka odklanja marksizem in njegov razredni boj, diktaturo proletarijata in njegovo brezboštvo. 3. Zato presoja vse gospodarsko in socialno življenje s stališča krščanstva in hoče svoje stremljenje uveljaviti po socialnih načelih izraženih ▼ socialnih okrožnicah »Rerum novarum« in Quadrage-simo anno« in kakor jih izpoveduje mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij ▼ Utrechtu. 4. ZZD iskreno priznava oblast cerkvenega učf-teljstva glede nravne strani reševanja socialnega vprašanja. 5. Brez pridržka zato priznava socialni nauk okrožnice »Quadragesimo anno«, zlasti glede kor-poracij, da bo namreč »popolno ozdravljenje le tedaj mogoče, ko se bo odpravilo tisto medsebojno nasprotje (razrednega boja) in se bodo ustanovili dobro nrejeni ndje socialnega telesa, namreč kor-poracije«. Za ustanovitev teh krščanskih korporacij (delovnih občestev), ki sklene na stanovskih organizacijah delojemalcev in delodajalcev do katerih naj pride po svobodni odločitvi ljudstva, gre ZZD ▼ odločen in neustrašen boj. 6. ZZD je povsem samostojna in od nobene druge organizacije odvisna. Toda biti hoče in ostati bistven člen slovenske katoliške skupnostL 7. Zato poziva ZZD vse slovenske stanove, ki se prištevajo kat. skupnosti, da delajo na dejanski izvedbi teh načel v socialnem in gospodarskem življenju. Stvarne zahteve: Radi takojšnjega zboljšanja položaja občni zbor zahteva: 1. Izvede naj se zakonito zavarovanje za starost, onemoglost in smrt za vse panoge delojemalcev, ker ti z izjemo članov Pokojninskega zavoda nimajo nikakih sredstev za preživljanje ko onemo-rejo ali se postarajo. 2. Izda naj se zakon o osebju, zaposlenem т hišnem gospodinjstvu v smislu predlogov strokovnih organizacij. V zakonu naj se osebju zagotovi možnost opravljanja verskih dolžnosti. 3. Občni zbor opozarja na poseben položaj Slovenije, katere prebivalstvo je v veliki meri nujno navezano na zaposlitev v industriji. Zato obsojamo vse ukrepe, ki škodujejo industriji Slovenije in zahtevamo, da predvsem državne oblasti pokažejo v tem oziru popolno umevanje. 4. Stanje bolnišnic na področju bivše ljubljanske oblasti onemogoča hitro zdravljenje delavstva vsled pomanjkanja prostora. Ljubljanska bolnišnica je prisiljena odklanjati bolnike, ki so po zdravniškem mnen|u potrebni zdravljenja v bolnišnici. Da se od-pomore tem razmeram, pozdravlja občni zbor zahtevo po zgraditvi moderne bolnišnice • popolno kliniko v Ljubljani. 5. Upokojenci države in državnih ustanov niso izenačeni Starejši upokojenci nimajo izpolnjenih eksistenčnih pogojev. Zato želimo, da se Izvede izenačenje vseh upokojencev, opozarjajoč pri tem na bedno stanje več sto upokojencev Uprave mnogo-pola (tobačne tovarne v Ljubljani). 6. Občni zbor ZZD je mnenja, da so delavske socialne ustanove najbolje upravljane, če jim na-načeljujejo uprave, ki so dejanski izraz volje delav-(tva. Zato naj se takoj izvedejo volitve v Delavskih zbornicali, posebno še, ker je njihovim delegatskim zborom že potekla iunkcijska doba. Za SUZOR in okrožne urade naj se izdela dober volilni red in naj se po njem izvedejo volitve njihovih samoupravnih organov. 7. Protestiramo proti omejitvi Izvajanfa J 219 obrtnega zakona in zahtevamo, da se določilo tega — Pri zlati žili, bolečinah ▼ križa, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Ogl. rog. 8. br. 90474/35. Narodna galerija v preteklem letu Druga taka nujna naloga je spopolnitev zbirke gotske plastike. Tu so bili doseženi zelo lepi uspehi. Na novo je galerija pridobila kipe sv. Ane Sa-motretje iz Preserja. sv. Ožbolta z Jezerskega, sv. Mihaela iz antikvarijata »Tizian«, dve gotski kon-zoli iz Nazarij iz Slovenjgradca, poznogotskega sv. Petra, odlične skulplure apostola, sv. Barbare in sv. Florijana, sv. Mihaela iz Iške vasi, Pietâ iz Tuhinja, sv. Mihaela iz Samotorice, MB od Sv. Treh kraljev In dragoceno Madono iz 14. stol., dar g. Rada Hribarja. Izmed starejših umetnin, ki so našle sednj tu svoj prostor, omenjam še tri Karingerjeve slike in deset njegovih risb, Layerjev križev pot iz St. Vida, bandemo sliko Jurija Subica, Ogrinov portret mladega moža in tri olja lani umrlega prof. Gvajco, dar pokojnikove setre, od modernih pa dve litografije Toneta Kralja, Jakopičeve Anemone, Jamovo Mater in hčer, Goršetovega Boksarja, Bu-lovčino Poprsje. Tratnikovo Glavô deklice, Sede-jeve Počivajoče žene in več listov z razstave bolgarske grafike. Po srečnem naključju se je zbirka tujcev pomnožila za odlično umetnino Paula Brilla. Obisk zbirk je bil vse leto dober; med odličnimi gosti so bili naš mladi kralj, umetnostni zgodovinar Berenson, ravnatelj bngdadskegn muzeja Ki», nig, bolgarski veterinarji in nemški časnikarji. Ob novem letu si seveda želi tudi ta naša odlična kulturna ustanova boljših časov, ki jih vsekakor zasluži in potrebuje, če naj izpolni zahteve, ki jih ji stavijo naši umetniki, pa tudi oni, ki jim je pri srcu stara umetnost. Do dograditve nove moderne galerije bo le še poteklo precej časa in mora bdeti še Narodna galerija ne le nad zgodovinskim materijalom, da se nam ne zgubi, ampak tudi nad tvornostjo sodobnih borcev. Vkljub skrajn oskromnemn upravnemu aparatu galeriji skoraj ne ostaja od njenih pičlih sredstev denarja za nakup umetnin in tudi v preteklem letu je mogla vršiti svoje poslanstvo le z mecenski-mi darovi svojih prijateljev. Le na ta način je lahko zapisala lanske uspehe v svojo kroniko. Naš mladi umetnostni zgodovinar g. Mikuš je lani izgotovil izčrpen inventar galerijske zbirke; zadnja inventarna številka presega že precej število 1700. Ves ta ogromni materijal izziva k proučevanju in v tej smeri se je precej storilo. le ob novem letu 1936 sem na tem mestu pisal o glavnih bližnjih nalogah. Ena teh je prireditev razstave bratov Šubicev. Ta se bo najbrž vršila lahko že letos, čeprav je zbiranje raztresenega gradiva zelo zamudno. paragrafa izvaja tudi za zavarovance Bratovskih skladale. 8. Radi omejitve gospodarstvu škodljivih in često političnih stavk želimo, oa se ' zakonom določi poseben razsodiščni postopek, ki bo ugodil pravičnim zahtevam delavstva. Resolucija je bila z navdušenjem sprejeta. Ker je življenje v organizaciji pokazalo, da dosedanja pravila ne ustrezajo vsem zahtevam, je odbor sklenil predlagati občnemu zboru nova pravila, ki bodo organizaciji pomagala do pravega razmaha in neoviranega delovanja Nova pravila so osnovana na društvenem sistemu in ne na podružničnem kakor so bila dosedanja. Nova pravila ustrezajo kar moči delu strokovne organizacije, zato so se enoglasno sprejela. K točki »predlogi« je stavil svoj predlog tov. Preželj, da se novi odbor pooblasti, da izdela v okviru pravil na podlagi praktičnih zahtev organizacije osnutek poslovnika, ki se bo na prihodnjem občnem zboru predložil v odobritev. Predlog se je osvojil in novemu odboru se je poverila naloga izdelave osnutka. Obenem je bil dan predlog, da dobi organizacija svojega duhovnega vodjo in da se praznik sv. Jožefa proglasi za društveni praznik. Videč važnost tega predloga za izrazito katoliško strokovno de- mim D R A C Ê ES DOBRA PREBAVA POL ZDRAVJA! Lahko normalno izoraznjenje pri zapeki, lenivosti črevesja Vam omogočilo ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatliicah po 12 dra-геј Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1 sO. Ogl. r»g. p .d s. or. 221 IS 83. lovanje je občni zbor enoglasno sprejel stavljeni predlog. Kazalec ure se je pomaknil že na 1 popoldne ko je zborovanje le še trajalo. Vsak je čutif vsak se je potrudil, da mora doprinesti svoj delež. Tu je klen in izkušen strokovni delavec gorenjskega kota debatiral z dolenjskim gozdnim delavcem, tam rudar z rudarjem o svojih stanovskih vprašanjih, vsem pa je sijalo r obraza zadovoljstvo, da se bodo za svoje pravice borili s pomočjo krščanske strokovne organizacije, ki je danes tako lepo položila pred slovenskim delavstvom svoj prvi obračun, Z željo, da se delo poglobi in razširi je pozval tov. predsednik vse sodelavce k intenzivnemu delu, pri katerem naj pomaga Bog. Evharistični kriz v Ajdovcu podrt in postavljen! Na sv. večer so ga podivjani neznanci podrli, na novo leto so ga verniki zopet postavili vitvi novega evharističnega križa. Dolga je bila vrsta, ki se je vila med |>olji in gozdi in na glas molila. In kakšna je ona na sveti večer, ki je imelo namesto molka žago v roki? Težko je bilo gledati podrti križ (kakor bi gledal ubitega človeka, je dejal star mož), toda toliko bolj vesel je bil človek ob pogledu na okrašeni križ, ki se je dvigal nad družino zvestih faranov. Ob pogledu na oba križa je moral spregledati vsak in se zamisliti, da je to znamenje, kateremu se bo nasprotovalo. Podrli so ga, postavili smo višjega, naši fantje se ne strašijo truda ob zopetnem postavljanju in za naša dekleta ni nikdar toliko mraza, da ne bi našle zelenja za vence, in za naše ljudi ni nikdar pretežko dati drevje za božjo čast. Po nagovoru in slovesni blagoslovitvi je pevski zbor odpel več pesmi na časi Kristusu Kralju. In ko je bilo že cerkveno opravilo končano so še do teme ostali ljudje ob križu, kot bi hotel pokazati, da ga bodo varovali pred vsemi in vsakomur. Ajdovec, 2. jan. Na sveti božični večer, ko vsako nepokvarjeno človeško srce občuti nekaj svetega in se zateče k jaslicam, kjer premišljuje srečo, ki jo je prinesel Jezušček, ob tistem času, ko naši verni gospodarji hodijo okrog svojih poslopij z rožnim vencem v roki in z blagoslovljeno vodo kropijo svo- 1°e imetje, v tein času je padel pri nas v Velikem .ipovcu — evharistični križ. V starih časih so goreče grmade oznanjale po gorah bližajočo se turško nevarnost, po istih gorah naznanjajo danes podrti križi tudi veliko, morda še večjo nevarnost. Takrat so se ljudje zatekli v cerkve po božjo pomoč. Tudi mi smo takoj na praznik prvega mučenca prosili Boga v župni cerkvi, da naj jim tega ne prišteje v greh in naj nas v prihodnje varuje pred takimi in podobnimi nesrečami in šibami. Naši fantje so šli takoj na delo in na isto mesto postavili za pol metra višji križ, od prejšnjega, ki je meril 15 metrov. Na novega leta popoldne pa je šla vsa fara s procesijo k blagoslo- Glas bednega brezdomca Gospod urednik! Sprejmite v predele svojega lista tudi besedo bednega brezdomca. Vse časopieje veliko piše o brezposelnosti in delotnržnosti. Pišejo o leni po večini taki, ki gledajo na te pojave od zgoraj doli. Naj pa enkrat še en tak pove svoje misli, ki sam spada med ve-likočlansko družino brezposelnih. Žalostna je ta zadeva v zgodovini sedanje človeške družbe. Jaz sam eem skoraj vedno brez posla, čeprav ne spadam med delomržne ljudi. Brez doma sem pa že toliko časa, da mi ni mogoče povedati in našteti števila let. Mislim, da govorim o tem poglavju z isto opravičenostjo, kakor tisti, ki o njem navadno pisarijo in sede za polno mizo zemeljskih dobrin, med tem ko jaz použivam podarjeno mi koeilo tam zunaj kje, na mrzlem hišnem pragu. Pa še hvala Bogu, če ga dobim! Nekaterikrat poročajo časopisi, da je ta ali oni delodajalec ponudil brezjioselnim delo, nikdar še ni bilo brati, kakšno plačo jim je nudil. In vendar je poglavje o plači nemalo zanimivo. Drugi pišejo, kako cele trume brezposelnih od beračenja dobro žive. Pa se oglasi sjiet eden tam na drugi strani in oznanjuje vsemu svetu, kako brezjDOselni uživajo gorilni špirit Ko bi se jim res tako dobro godilo, bi jim ne bilo treba piti tega strupa! Ni lepo, da se taka reč oznanjuje v vsej javnosti. Sliši se beseda, da nameravajo uvesti tako zvano »prisilno delo«. Jaz pravim: »Prav!« A preden ga uvedetc, premislite še tole: Mnogo javnih del se je letos izpeljalo po vsej Sloveniji. A malo sem videl pri teh delih zaposlenih brezdomcev. Tam spomladi sem pri nekem lakeni podjetju poprašal za delo. Delovodja me brž j>opraša, iz katere občine 9em doma. Ko mu povem. mi pravi, da sme sprejemati samo ljudi iz domače občine. Dobro! Za novo postajališče pri Medvodah G oričane, 4. Januarja. Se novembra je društvo železniških uradnikov v Ljubljani priredilo predavanje o potrebi novih postajališč okoli Ljubljane. Vodilna misel tega predavanja je bila, da naj služi železnica potrebam naroda, za koteregn je pač zgrajena. Predavanje samo ni bilo važno le za Ljubljano, temveč tudi za njeno širšo okolico. Med drugim je bila v tem predavanju tudi dokazana potreba novega postajališča na Ladji, t. j. med postajama Medvode in Gorenja vas-Reteče, in sicer v razdalji cirka 2 km. V imenu domačinov pa navajam še te-Ie razloge: Na novo postnjnlišPc bi težile naslednje vasi: Draga, Sora,Rakovnik, Gorifnne, vsa naselja, ki težijo na dolino Ločnico, Lndja, Senica, Podreča in 2eje. Vse te vasi so gospodarsko, kulturno in upravno zelo povezane z meslimn Ljubljano in Kranjem. Po točnih ugotovitvah bi znašal dnevni redni promet novega postajališča kakih 140 potnikov. S tem je že dovolj dokazana potreba postajališča in donosnost zn železniško upravo. S tem bi liila ljudstvu skrajšana pot do postaje za nekako pol ure. kar bi bilo dobrodošlo zlasti ob slabem vremenu. V Goričanah je tovarna zn celulozo in tanin, ki zaposluje dnevno do 200 delavcev. Mnogo jih stanuje v Gorenji vasi-Roteče, Medvodah, Mednu itd. in bi se znaten del teh jiosluževal novega postajališča, kar velja seveda tudi za upravno osebje. Novo postajališče bi postalo izhodna točka za Vse v redu! In grem naprej. Cez nekaj časa pridem spet v tisti kraj in do tistega podjetja — a kaj vidim?! Tam so bili zaposleni ljudje iz vseh mogoči hkrajev in občin, celo iz tujih banovin, še več, celo iz tujih državi Vidite tole pa oe more biti več v redu. Tujec dobi delo, domači brezdomci naj se pa zadovoljijo s tem, da smejo meriti kilometre po domačih cestah. Vem, da je težko vzeti takegale pocestnega brezdomca na delo. Kje je hrana, kje stanovanje! Pare nima v žepu, kdo mu bo kaj zaupal! Bos in dostikrat samo napol oblečen... In vendar morajo slovenski brezdomci tudi živeti! Dajte jim dela vi, ki imate vajeti v rokah! Vsaj največja beda bo s tem odpravljena. Ali ne kriči po ozdravljenju tudi dejstvo, da dobite pri javnih delih zajwslenih polno kmetov in njihovih einov, brezposelni brezdomci pa po cestah Bogu dneve kradejo in dolgčas prodajajo. Pred nekaj leti kmetje niso silili k takimle javnim delom. Kmet je delal doma in je prepuščal taka dela drugim, potrebnejšim rokam. Njega je živel dom. Sedaj se pa rekrutirajo delavci ravno iz kmet-ekih družin. In to v vedno večjem številu Tudi kmet in njegova moč sta strta Zvišajte cene kmet-skiin pridelkom in izdelkom, da bo kmet lahko ostal na domu in bomo mi, drugi lahko prišli do dela. Seveda nečem delati krivice kmetom z obilno družino; taki so nekaterikrat naravnost prisiljeni, da ei poiščejo še kakšen postranski zaslužek. Poskrbite tudi, da bo delavec dobil delu primerno plačo Dobro plačan delavec — dober državljan, slabo plačan delavec — in vrhutega še k delu prisiljen — prvi in največji prevratnik! Prisilno delo naj se le vpelje, a samo za tiste, ki delati ne marajo! Tudi takih bo vedno dovolj, dokler bo svet stal. Nam drugim pa dajte delo, pa bomo kar zadovoljni. Eden izmed tisočerih. izletnike (obrtniški dom na Govejeku, Sv. Jakob, Osovnik itd.). Promet popotnikov bi silno narastel v letnem času tudi radi kopalcev, ker bi bil z novega postajališča dostop naravnost do idealnega naravnega prostora za kopanje. Radi ugodne jege je že danes prodanih v neposredni bližini Goričan mnogo parcel nedomači-nom, ki si nameravajo tu zgraditi svoje domove, s postajališčem bi se to seveda v pospešenem tempu nadaljevalo Naselili bi se tu samo ljudje, ki so tesno povezani z Ljubljano in hi zelo vplivali na potniški promet novega postajališča. — Goričnne so letna škofovska rezidenca, kar v tem času poveča vsekakor promet med Gorifanami in Ljubljano. Zelo hvaležni smo inicijativnemu delu društva železniških uradnikov na tem polju, ki Je s tem pokazalo prnvo razumevanje za gospodarske potrebe naroda. Opocumljeni s tem In da uresničimo naš dolgoletni načrt, se je tnkoj po tem predavanju osnoval v Goričanah odbor za postavitev postajališča Ladja. Odbor je pričel že z delom in jo pripravljen doprinesti tudi delne finančne žrtve, ki bi nastale s postavitvijo novega postajališča. Vloga za postavitev postajališča Ladja bo v krnkem predložena železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani. Širite katoliško časopisje! У boj za naše časopisje! ravite ? Kar gane me, ko gledam, kako trii Slovenci znatno kaj narediti. Kadar se na primer pri kakem drugem narodu pokaže potreba, da je treba ustvariti kaj novega in za narodno sploinost koristnega, takrat drugje odgovorni možje kratkomalo potrebo ugotove, nakar pokličejo strokovnjake, kateri morajo napraviti načrte in stvar izpeljati tako, da je ustreženo namenu. Poglejte pa, kako znamo mi Slovenci delati novo bolnišnicoI Da je nova bolnišnica potrebna, to oemo prav osi. To so menda ugotovili že tudi tisti merodaini možje To bi torej bilo kakor pri drugih kulturnih narodih. Tudi naši odgovorni možje so poklicali strokovnjake, kateri naj bi napravili načrte in sploh predlagali nekaj, kar bi bilo najbolj pametno. In sedaj čakamo, da bi izvedeli, kaj so strokovnjaki sklenili najbolj pametnega predlagati. Toda, ker je strokovnjakov o premili nam slovenski domovini kakor listja in trave — brez tistih, ki prihajajo s svojimi nasveti kar iz Belgrade —, moramo sedaj čakati, da se množica strokovnjakov sporazume, kakšna bolnišnica bi bila o Ljubljani najbolj potrebna in primerna. V tem se neštete strokov-jaške glave doslej ie niso sporazumele. Pri nas na Slovenskem pa imamo tudi univerzo, kakor dandanes po slovensko pravimo slovenskemu vseučilišču. S'a tej univerzi študira ose polno mladih fantov, katerih edini cilj življenja je, da bi enkrat poslali strokovnjaki. Zato se ne smemo čuditi, če so tudi ti bodoči strokovnjaki o tej pereči zadevi hoteli izreči svojo besedo. Organizirali so akcijo, katere namen je bil pobiranje izjav, da je bolnišnica o Ljubljani res potrebna. Te izjave so morali dati vsi slovenski pesniki in pisatelji, vsi strokovnjaki in tudi nestrokovnjaki, zato, da bo bolj držalo. Sedaj so ie izjave zunaj, sedaj bomo zopet lažje potrpeli s svojo dosedanjo bolnišnico. Fantje pa, kateri so te izjave nabirali, so nekaj dragocenega časa žrtvovali za narodov blagor, kar je bilo vsekakor boljše kakor na če bi bili študirali dolgočasne stvari v svojih samotnih sobicah. Žalostna resnica o tem krivičnem kapitalističnem družabnem redu je namreč ta, da je strokovnjak bili mnogo bolj kratkočasno kakor pa za strokovnjaka študirati. Kadar bom jaz merodajen za take stvari, takrat bom odpravil dolgočasne študije ter bom vsakega kar takoj naredil za strokovnjaka. In glavo stavim, da mi potem nikdar ne bo treba šteti tistih milijonov za novi ljubljanski špitall Nova bioloSka raziskovanja so dognala da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpaJanja las. To dejstvo se ie takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, kerTrylis n vedno vzporedno koraka z vedo.. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki oivoboiuje teme in lase teh škodlpvcev, ki sta no ogrožajo Vaše lase. Try-lisin je vsled tega ie učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, l. Povprečno število rojstev zadnjih 10 letih je bilo letno 43.10, torej 41.84"/,-,0. Oklicev je bilo 11 paro», poročenih 7 parov. Umrlo je 17 oseb. in sicer dt>el otrok do 1 leta, in 8 oseb starih nad 45 let. Ljubljana 1 Maša za turiste in Izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo, 10. januarja, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob pol sedmih. 1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. ahonente, da poravnajo peti obrok alionniana 1 Kupčije s saharinom. Nedovoljena trgovina s saharinom se v Ljubljani čimdalje bolj širi. Saharin je pri nas monopolski predmet ter je visoko obdavčen, medtem ko je v sosednih državah, v prvi vrsti v Avstriji, v svobodni trgovini. To so izrabili tihotapci, ki kar na debelo uvažajo saharin v našo državo. Pri nas bi smele saharin prodajati pravzaprav samo lekarne ter je v tem oziru postopek prav strog. Lekarnar mora za vsako količino prodanega saharina pokazati nadzorstveni oblasti pravilen zdravniški recept. Vendar se lekarnarskega saharina poslužuje le malo ljudi. Zato pa je tembolj v prometu tihotapski saharin, ki pa ni v tubah, temveč v zrnju. Na ljubljanskem živilskem trgu morete dobiti saharina kolikor hočete, toda moškim je to težko in noben finančni stražnik ne bo mogel saharina kje odkriti. V resnici kupčujejo e saharinom namreč samo ženske, ki si med seboj zaupajo. Zanimive pojave so sedaj ugotovile oblasti v ljubljanski okolici. Kmetje, ki imajo doma po več krav, ne dajejo svojim otrokom mleka, temveč ga prodajao v Ljubljano. Mleko je pač edini zanesljiv denarni dohodek kmota v teh časih. Kmetski otroci pa dobivajo zjutraj, preden gredo v šolo, skodelico lipovega Čaja, oslajenega s saharinom. Г)а tak zajtrk nima nobene hranilne in redilne vrednosti, je to samo ob sebi umevno, toda kmeta ne stane ta zajtrk prav nič. Boljše bi seveda bilo, ko bt kmetje bolj pazili na prebrano svojih otrok, ker je dobro vzgojen in dobro hranjen otrok še najboljše naložen kapital. Toda razmere so pač take in težko se je proti njim boriti. 1 Kino Kndeljevo igra danes ob 8 dvojni spored: »Poziv na valček< in »Zadnji valček«. ЦиВДшкко 9tednUUi DRAM4 - Začetek ob 20. Torek, 5. januarja: Kralj г neba. I&von. Znižane ecoe od 3) Din navzdol. Sreda, 6 Januarja ob 15: Hepoitev. Mladinska pred »tava. Izvau. Znižane cone od JO l>in navzdol. — Ob 20: Korajža veljal Iivon. Znižane cane od 20 Din navzdol. Četrtek, 7. Januarja: Atentat. Rod Četrtek. OPERA - Začetek ob 20. Torok, 5. Januarja: La Boheme. Red Četrtek. Sroda, 6. januarja ob 15: Pod to goro zeleno . Izven Znižane cene od M Din navzdol. — Ob 20: Tra-viata. Izven Znliane cone od 80 Din navzdol. Cotrtek, 7. januarja: Cavalieria rusticana. OlumaS. Red B. 1 XI. poljudno predavanje Prirodosloimega dru. Stva je posvečeno zanimivostim smrti, i h Kanarskih otokov. Ob mnogih prekrasnih pokrajinskih in folklo-rmttfmiih slikali, kakor tudi ob originalni i b (gramofon, ekih ploéCah starih k milanskih plesov bo predavaj o svojem iw.Mkovalnem potovanju etnolog iia liim«-v,i»t dr. D. J. Wolfeia z dunajskega etnoloSkepa miuzeija. Predavanje «e vrši v torok, 12. t m., v Delavski zbornic ob 30. 1'osolite to zanimivo prireditev. 1 ženski odsek Salezi jonske pr os rele na Kode-Ijevem Ima dr« vi ob 8 redni sestanek, na k nit «r ran ho preda/vaj g. Fr. Ej-javoc — miin. referent -O ženeki im politiikiit Vabimo tu»!,t Man,i ce dekliškega odseka. Talkoj po predavanju bo imel iraisk.1 ocLsok občni zbor. Pridite poinoštevilno in toono. Salezljanslca prosveta na Kodeljevem ime т ure. (fc> ob treh popoldne odiborovo snjo. Dekliški odnek Salezijaneke prosvte ne Kodeljevem ima v sredo ob 7 zvečer obrtni zibor. Protdmo točnosti I /Tino Kodeljevo tara daines »večer (»b d divodni «pored: Poziv na valček <»i Zadnji valček. 1 Nočno ilulbo imajo lekarne: mr SuSnik, Marijin trg 5; mr. Kurailt, Gosi>OMvet»ka c. 10 iin mr. Bo-hinee, ded.. Rimska e. SI. 1 Vombergarjevo božično igro *Vrnitev< bo na »ploSno žoljo uprimorito rokodelsko društvo Jutri ne рглљпЉ av Treh kraljev ob pol peliL poimldne. Opozarjamo na popoldansko iiredstavo v Rokodelskem domu tudi okoličane In w ki ne morejo prihajat! k večernim prireditvam. Igra je imela že pri obeh dosedanjih ttprtaoritvah eljajjen uspeh. Kdor je Se ni vtidol, naj prixle trotovo Jutri ob pol petih po]K»ldne k prodstavi. Vstopnico se dobijo v pro«lprodnji dopoldne od 1(1 do 13 in popoldne pred preilstavo v Rokodelskem domn. Komen«kosra tilica, St.. 12. 1 Julij Bettetto, ravnatelj drž. kim«ervatoriiJa ln mrf največji pevec bo nastopil na koncertu, ki tra iprixedi Društvo ljubljanskih konservatoriietov v Kranju, v gilmnamjak telovadnel, dne 8. t. m., ob 20, ob epTomlimvi koi№orvntorij«kc«a orkestra in Огке^ etralneiîa dnifitva Glasbene Matice. NhwUkp »lovečetr» umetnik » v п.в£от mestu, bo Rotovo privabil na koncert vso ellt.no RiaMlmno publiko. V oslaJeni delu «poroda, i» tevajal orkester jiod vodstvom dirigenta Urofla PrevorSka ndkad i«Urrm!.h nkiadb Iz domafe «i svetovne clasbene itoraiture; prlasbina aitraikcitia pa bo nastop našoira najvoftjeira nmotnilka — violinista, pri-marlj« lijubljiansikejra kvarteta, prof. T.eona РГеКотја, k.l bo ob »prcmtljevanjn orkotra zalirral SvMumn-ovo Romanco In Saint Snensov Pretudij. Vstopnico so v predprodnjl v trgovini Hlebe, 1 Prosvetno društvo Trnovo, vpriv-or! ne praTntk sv. Treh kmljev ob 8 z.večnr na odru drnSIvraieffa domu v Karnnovil niliei VombftrcrrTjHvo dramo v treh dejanjih tVrnitev*. Vntdmo vse Nauetvo in prijatelje k ohiind uduležhi. Odbor. Poizvedovanja Izgubila sem nn vogalu Tavčarjeve ali v avtobusa denarnico, najditelja ртчхчкт, da jo odda proti najrr.-иИ v triroviTii Dergaino, Oosposvetska 2. Poselsko knjižico je izgubila »noči revna elni- klnja Kdor jo Je niKšol. naj bo tako dober, da ji jo vrne na Zavod ev. Marte, StrnJJšfka ulica 2. Celje cRedna seja mestnega sveta celjskega bo v petek 8. januarja t. 1. ob 18 v posvetovalnici mestnega poglavarstva. c Predavanje o mladinski organizaciji. Vse gg. duhovnike še enkrat vabimo, da se udeleže predavanj o mladinski organizaciji, ki bodo v četrtek 7. januarja t. 1. v opatijski predavalnici. Med drugim bo govoril tudi glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin. c Plačevanje nslužbenskega davka. Davčna uprava v Celju razglaša: V smislu razpisa ministrstva linanc, oddelek za davke, z dne 14. I. 1933 št. 3981 pozivamo vse davkoplačevalce, ki so zavezani plačevali uslužbenski davek v davčnih mnrkicah, da predložijo davčne knjižice svojih nameščencev v pregled tej upravi do konca januarja 1937. V nasprotnem slučaju se bo postopalo v smislu čl. 139 zakona o neposrednih davkih in odmerila kazen v znesku r>d 20—500 din. c Umrla je v nedeljo popoldne v starosti 69 let v Prešernovi ulici 4 gospa Marija Komel, vdova po finančnem nadpregledniku in mati g. Ludvika Komela, okrajnega podnačelnika v Sisku, in g. ing. Antona Komela, gradbenega inženierja pri okrajnem načelstvu v Celiu. Pogreb blage gospe bo danes, v torek, ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Naj ji sveti večna luč, žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje. c Vincencijevi konferenci je darovala Celjska posojilnica d d. v Celju 50 din, Hranilnica Dravske banovin 1000 din in ne 100 din, kakor je prvotno poročal tiskarski škiat. Za naklonjene darove iskrena hvala. Kino Metropol. Dnne« nh 18 14 20 tO .Med dvema zastavama«. Ob 16 matineja »Na električnem stolu«. Maribor m Saje v dimniku so se vnele na hiši posestnika Alojza Vaiherja na Velikem Boču pri Selnici. Od saj je začela goreti še streha ter svinjaki Ogenj je uničil osirešie na hiši, žitnico in razni inventar, poginilo ie 15 kokoši. Škode je 16.000 dinarjev. m Vincencljeva konferenca za itolno in mestno župnijo je na svoji prvi seji v tekočem letu polagala račune za minulo leto. Njeno delovanje je bilo prav agilno ter zaznamuje lepe uspehe v prid onih, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Dohodkov je imela 23.707.75 Din, izdatkov pa 23.517 Din. Ob tej priliki se konferenca tem potom najlepše zahvaljuje vsem plemenitim srcem, ki so pomagali marsikateremu revežu do priboljika. Vimcencijeva konferenca podpira le etarčke in onemogle, ne pa brezposelnih. m Nizek vodostaj Drave. Na Dravi opažamo že od jeseni neprestano padanje gladine, ki ee je samo ob priliki decembrskega deževja malo dvignila sedai pa je že več tednov izredno nizka. Vodostaj reke je letos tako majhen, kakor ga ne pomnijo že dolgo vrsto let. Struga je precej izsušena, kar zadaja obilo preglavic posebno brodar-jem, ki morajo zopet graditi daleč v strugo dovozne mostove, da morejo vozila do prevoznih brodov. m Smrt pobira stare ženske. Na Poforežju v Cankarjevi ulici je umrla vdova po lakirniku drž. žel. Marija Bôhm. Dosegla je izredno etaroet 86 let. — V bolnišnici je ugrabila smrt zasebnico Nežo Zamuda. Tudi ta je dosegla etaroet 85 let. — Na Aleksandrovi 51 je umrla zasebmea Terezija Jauk, stara 71 let. Pokojnica je bila tašča lastnika Mariborske mlekarne g. Bernharda. Naj počivajo v mirul m »Kadar se ntrga oblak« je naslov drami prof. Joke Zigona, ki je pred leti služboval tudi v Mariboru. Spada med najmočnejša sodobna slovenska dramatska dela. Mariborska premiera te drame bo v soboto v režiji Joška Koviča. Nastopijo Kraljeva, Rasbergerjeva, P. Kovič, Nakret, Gorinšek, Košič in Košuta. m Konjunktura industrije svile. Med mariborskimi tekstilnimi tovarnami imajo sedaj največ naročil tkalnice svile. Tovarna »Jugosvila« bo zaradi naraščajočih naročil na pomlad pristavila nov objekt e 50 novimi tkalnimi stroji. m 92 krat predkaznovana tatica. Poročali smo že, da je trgovec g. Paš ujel na ulici tatinski parček, ki mu je ukradel zavoj svile. Policija je sedaj ugotovila, da sta tatova v Mariboru »delovala« v družbi izredno drzne tatice, neke Milke Sabanovič iz Zagreba, ki ima za seboj nič manj kot 92 predkazni, dasi je stara šele 33 let. Šaba-novičevo sedaj zasledujejo. m Mladina prenaša kontraband. Tihotapci so se pri prenašanju blaga začeli posluževati novih načinov, da bi zakrili svoje delo pred oblastjo. Na nevaren posel pošiljajo zadnje čase otroke in mlade fante. V nedeljo zvečer so stražniki ujeli kar dva taka mlada prenašalca. Pri 17 letnem Ferdu H. je stražnik na glavnem mostu zaplenil 11 kg eaharina. Na dravski brvi je istega dne prijel stražnik 15 letnega fanta, pri katerem eo našli 50 zavojev vtihotapljenih igralnih kart. m Kako so Mariborčani potovali. Policija je lani izdala Mariborčanom 556 novih, podaljšala i350 starih in vidirala 543 potnih listov. V preko-monske kraje je bil izdan samo en potni list in sicer za Južno Ameriko. Inozemcem, ki bHPa'jo stalno v Mariboru, j« bilo vidiranih 346 potnih listov. m Dva mlada beguna s Češkega eo prijeli v Ptuju ter j« včeraj pripeljali v Maribor. Sta to 15 letni Jaroslav Čelustka iz Hasprunke, okraj Malacky, ter 14 letni njegov polbrat Stanislav Čelustka, ki pa je pristojen v Mohelno, okraj Tre-bič. Oba fanta nimata nobenih dokumentov ter pTavrta, da sta odšla peš od doma, da si v tujini pridobita kak zaslužek. Prepotovala sta vso dolgo pot ртеко Avstrije. Na mariborski policiji so ja pridržali, da ugotovijo, kako je z njima. МодШсгс&ко flledwltsie Torek, 5. Јлппшгја: Zaprto. Sreda, S. januarja ob IS: llolji človek. ZaïdnJW. Znižano cone. — Ob 20: Prva legija Zadnjič, Globoko znižane cene. Plul Lep uspeh »Akcije za pomoč bednim v Ptojn«. Božična obdaritev od strani »Akcije za pomoč bednim« je imela po zaslugi ptujskc4a meščanstva in širših krogov izven mesta, ki so ookazali razumevanje za socialne potrebe, popoln uspeh. Tako je mogla akcija pri obdaritvi, ki se je vršila pod vodstvom župana g. dr. Remca v posvetovalnici na magistratu, nuditi iz poklonjenih daril vsem pri mestni občini registriranim siromakom, v kolikor jih ni že obdarovala kaka druga katirativna ustanova, in si-ser 165 osebam primerno božično naklonilo, tako da je na mestu trditev, da ni bilo nikogar izmed jav-ljenih ubožcev, ki bi bil primoran preživeti povsem puščoben Božič. Dokazana darežljivost meščanstva je porok, da bodeta ne samo tolikanj potrebna mlečna akcija za siromašno šolsko deco, temveč tudi ogrevalnica postali v najkrajšem času dejstvo. Ko se tako odbor akcije za pomoč bednim kot mestna uprava v imenu obdarovanih siromakov zahvaljujeta vsem dobrotnikom, prosita one, ki še niso prispevali svojega dela, da to sedaj «tore, posnemajoč svoje someščane. Gibanje prebivalstva v mestn Ptuju v letu 1936. V območju mestne nadžupnije se je v letu 1936 rodilo 90 otrok (vštevši bolnišnica), umrlo je 146 oseb (vštevši bolnišnica), poročilo pa se je 20 parov. V območju župnije Sv. Petra in Pavla se je rodilo 169 otrok, umrlo je 108 oseb, poročilo pa se je 52 parov. Poroka. V minoritski cerkvi sta se poročila Alojz Bratina. posestnik v Gorišnici, in Terezija Sluga, posestnica v Krčevini pri Ptuju. Bilo srečnol Trbovlje Smrt pobira. Umrl je cerkovnik župne cerkve Lorbar Franc, star 51 let. Pobrala ga je na hitro pljučnica. Bil je vesten v svoji službi, ki jo je oprav-Ijal pri trboveljski cerkvi ravno 21 let. Gojil je s posebnim veseljem cvetlice in zelenje za cerkev, sedaj mu bodo okrasili s tem mrtvaški oder. — Po dolgem bolehanju je izdihnil Cestnik Miha, kliu» čar podružne cerkve v Lokah. Bil je skrben gospodar in zelo vnet za popravila pri loški cerkvi in je dosegel, da se je popolnoma prenovila. — Kot žrtev materinstva pa je umrla v bolnišnici Gnadič Marija, stara 33 let. Mati in otrok sta mrtva. Rajnim bodi Bog milostljiv, preostalim pa naše iskreno sožaljel Razstava kanarčkov-pevcev je cel mesec v For-tejevi dvorani. Koncertni večer priredijo ljubljanski konzerva-toristi prihodnjo nedeljo v Trbovljah. Gospodarstvo Železniški dohodki rastejo Glavno ravnateljstvo dri. železnic je sklenilo te dni svoje račune o definitivnih prometnih dohodkih za mesec avgust t. L S tem nam je dana možnost pregleda za prvih osem mesecev lanskega leta. Slika, katera nam se nudi je izredno ugodna z' ozirom na porast števila [>otnikov in zadovoljiva z ozirom na napredek oelokupnih dohodkov. Ako primerjamo podatke za prvih osem mesecev lanskega leta z onimi v zadnjih petih letih za isto razdobje, tedaj vidimo, da se je na primer število potnikov povečalo za 11.36% in dohodki iz potniškega prometa za 14.20% v primeri s predlanskim letom, dočim je število potnikov lani za 18.82% večje kot pa v letu 1932. Ta porast predstavlja pravi rekord v potniškem prometu; zlasti pa ima ta porast še poseben pomen, če pomislimo, da takega napredka ne za-znamu niti ena evropska železnica v zadnjem letu v enakih okolnostib in pogojih: število dohodki v leto potnikov tisočih din 1932 21,360.506 868.157 1983 19,522.723 338,988 1934 19,087.007 333,480 1935 22,790.867 304,666 1936 25,382.257 348,132 Blagovni promet pa kaže začasno še tendenco padanja. Vzroki so različni. Glavni vzrok je pač ta, da gre naš žitni Izvoz večinoma po Donavi« ker je ta način prevoza še najcenejši. Ne smemo pa prezreti na drugi strani še en glavni Naše gospodarstvo v novembru Pravkar je Narodna banka izdala svoje mesečno statistično poročilo za november 1986, iz katerega posnemamo nekatere podatke, ki doslej še niso bili objavljeni v naših listih. Naše borze. Promet v efektih na naših borzah je dosegel novembra 27 milij. din ter je bil za 4 milij. manjši kot v oktobru, pač pa je za 9 milij. din višji kot v novembru leta 1935. Skupno je znašal efektni promet na naših borzah v prvih 11 mesecih lani 232 milij. din, 1935 pa v prvih 11 mesecih 492 milij. din. Prav znaten je bil devizni promet tudi v novembru, čeprav je bil nekoliko nižji kot v oktobru, ko je dosegel rekordno višino 306 milijonov. Znašal je v novembru 202 (leta 1935 novembra 176) milij. din. Skupno je dosegel v prvih 11 mesecih 1936 2.581 milij. din, leta 1935 pa v prvih 11 mesecih samo 1.338 milij. din. Najvažnejši tečaji državnih papirjev so bili v novembru zopet višji kot v oktobru. Bili pa so naslednji: vojna škoda novembra povprečno 377.68 oktobra 368.63 ) 7% investicijsko posojilo 85.46 (84.53), agrarji 49.58 (48.87), begi. obveznice 69.58 Aotoq INDEKS CBN V NOVEMBRU Naš indeks cen izkazuje v novembru ponovno prirastek in le še malo zaostaja za indeksom preijšnjega leta. Vendar eo se dogodile v pomenu in razvoju cen posameznih skupin predmetov od leta 1935 sein znatne izpremembe, čeprav je na splošno ugotoviti zadaje mesece enako aagibnost navzgor. Indeks posameznih skupin je naslednji (1926 je enako 100): nov. 1935 okt. 1936 nov. 1936 rastlinski proizvodi 82.5 64.3 65.7 živina in proiz. 58.9 64.7 65.4 mineralni proizv. 81.1 80.8 81.0 industra. proizv. cene na drobno 69.4 71.1 72.1 Belgrad 83.7 79.8 80.5 Zagreb 81.3 80.1 80.4 Ljubljana 84.6 82.1 82.9 Skaplje 83.9 87.1 88.9 Stan)e 20. največjih bank Poročilo Narodne banke ie ne navaja statističnih podatkov o stanju vlog dne 1. novembra pri vseh denarnih zavodih. Pač pa vsebuje ie podatke o stanju 20 največjih zasebnih bank v državi. Iz tega dela poročila je razvidno, da eo vloge pri teh zavodih т novembru narasle za 15 na 3.028 milj. Din. Gotovina v blagajnah teh bank je padla od 310 na 293 milj., pač pa so narasla posojila za 26 na 4.136 milj. Din. vzrok padanja in ta je, da so naši tarifi v blagovnem prometu predragi in da se je tudi volumen naše zunanje trgovine napram izvestnim državam, pri katerih so naše železnice bile vedno znatno aktivne, zmanjšal. Nekoliko pa moramo pripisovati padanje blagovnega prometa tudi dejstvom avtomobilske konkurence kakor tudi spremenjenim smerem in stradacije inozemskih tranzitov. Blagovni promet v prvih 8 mesecih zadnjih l>et let se je gibal kot sledi: (dohodki v tisočih din) mednarodni mednarodni leto lokalni direktni tranzitni skupaj 1932 582,670 »4,201 54,366 821,298 1933 653,562 96,042 52,430 802,035 1934 707,914 107,277 50,296 866,488 1935 696,284 120,373 55,806 872,461 1936 674,044 97,419 47,759 849,880 Medtem pa so se celokupni prometni dohodki z ozirom na potniški promet vendar le fiovečali napram leiu 1965 v prvih osmih mesecih zal.7% in so znašali v zadnjih petih letih: v tisočih din 1932 1.202.668 1902 1.168,237 1934 1.210,210 1935 1.187,676 1936 1.208,412 N-g. Plačslo pobotniške takse Pred kratkim je izdalo ministrstvo financ, oddelek za davke važno pojasnilo glede jx>1 odstotne j>ol>otniške takse, ki jo morajo plačevati privatni uslužbenci, ki prejemajo svojo plačo od denarnih zavodov in drugih korjx>racij oziroma privatnih oseb. Nekateri delodajalci (banke, zavarovalne družbe itd.) so namreč do sedaj tako prakticirali, da so od plače svojih nameščencev odbili usluž-benski davek z doprinosom vred in tudi pobot-niško takso ter plačevali slednjo v kolkih samo od čistega prejemka, izplačanega uslužbencu. — Ta praksa pa je napačna, kar je imenovano ministrstvo pod br. 75.630 od 19. XI. 1936 pojasnilo, da se mora pol odstotna taksa za 2. odst. pripombe 1. tar. jx>st. 33 taks. zak. plačevati od bruto prejemkov privatnih nameščencev. Da ne bodo imenovani delodajalci zapadli občutnim taksnim kaznim, opozarjamo na pojasnilo. Plačilni promet s Švico Narodna banka objavlja, da je počenši s 1. januarjem 1987 urejen plačilni promet e Švico sledeče: 1. Počenši s 1. januarjem se uporablja uvozna kontrola, uvedena 6. aprila, tudi pri uvozu iz Švice. 2. Trgovske obveznosti domačih tvrdk proti švicarskim upnikom se regulirajo izključno s jk>-laganjem dinarjev pri Narodni banki po [>oobla-ščenih denarnih zavodih s potrebnim opravičilom. 3. Dinarji, nastali na način, določen v točki 2., se morejo porabiti samo za plačilo izvoza v Švico s pristankom Narodne banke. Od tega je izvzeto plačilo pšenice, koruze in vseh ostalih pred-metov, za katere potrdila o zavarovanju valute izdaja izključno Narodna banka. 4. Po izravnavi klirinškega salda se mora blago, izvoženo v Švico plačati samo v prostih devizah, od katerih se ima eno tretjino ponuditi Narodni banki, dve tretjini pa lahko prodajo na borzah za potrebe domačih uvoznikov. 5. Narodna banka bo izdala potrebna navodila za izvrševanje tega odloka. Povečanje izplačanih kvot tudi pri Srbski banki v Zagrebu. Po povečanju izplačilne kvote pri Jugœlovianski banki, o kateri smo že poročali, sporoča sedaj druga zagrebška velika banka, Srb-бка banka, da bo počenši s 1. januarjem 1937 neomejeno izplačevala stare vloge na knjižice do 4000 din, stare vloge v tek. računih pa 8.000 din jjoleg obresti za drugo polovico 1936. V naslednjem podajamo pregled jx>večanja izplačilne kvote Srbske banke: Druga polovica 1935 do 1000 knjižice, do 1000 din tek. računi; prva polovica 1936 2.500 din knjižice, 5.000 din tek. računi; druga polovica 1936 3.500 din knjižice, 7.000 din tek. računi; pTva jx>-lovica 1937 4.000 din knjižice, 8.000 din tek. računi. Bilanca Drž. hip. banke Bilanca Drž. hipotekame banke za 30. november kaže te-le [»ostavke (vse v milij. din, v oklejiajih podatki za 31. oktober): A k t i v a : gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 483.76 (474.2), posojila: hipotekama 2.04193 (2.047.3), komunalna 895.15 (862.64), vodnim zadrugam 76.5 (76.7), meniČnohipotekar-na 109.6 (109.07), domače menice 51.8 (53.0), lombardna 143.5 (156.7), tek. račun fin. ministrstva 586.66 (588.3), razni tek. računi 308.8 (294.3), nepremičnine 223.5 (222.25), odkupljeni efekti 267.56 (269.65), efekti rez. fonda 175.06 (175.06), efekti amort. fonda 9.4 (9.4), razna aktiva 217.2 (218.36), kavcije in garancija 2.713.85 (2.570.65), bilančna vsota 5.590.4 (5.556.9). P a s i v a : samostojni fondi 413.3 (403.74), fondi in glavnice javnih ustanov 1.570.35 (1.542.7), hranilne vloge 1.172.1 (1.166.06), vloge v tek. računih 436.3 (447.03), tek. račun fin. ministrstva 75.3 (75.66), razni tek. računi 383.04 (378.7), rez. fond 165.3 (163.5), fond za amortizacijo bančnih zgradb 43.06 (43.0), zastavni listi in obveznice v obtoku 786.25 (786.25), predujmi tujih bank 124.7 (126.6), razna pasiva 420.75 (423.7). Bata je izdelal lani nad 5 milijonov parov čevljev Novoletna številka »Borova«, ki se naziva glasilo sodelavcev zajednice Bata, prinaša nekatere zanimive podatke o razvoju Batinih podjetij v Jugoslaviji. Število Batinih prodajalnic je lani naraslo od 410 na 515, število prodanih čevijev od 4.3 na 4.7 milij., dočim je produkcija narasla od 4.110.000 parov na 5.190.000 Skupne investicije Bate v naši državi so znašale na koncu leta 1986 107.7 (na koncu 1935 87.1) milij. din, nadalje navaja, d aje plačalo piodjetje davkov lani 21.523.000 (1934 19.207.000), poštnine pa 1.292.000 (1.050.000), Plače uslužbencev so narasle od 55.48 na 66.2 milij., prihranki od 17.8 na 22.8 milij. in povprečna plača od 45.53 na 63 din. 0 samem Borovem prinaša list tole statistiko: število jirebivalcev Borova 4.530 (3.150), nameščencev 3.750 (3.200), in stanovanj 490 (430). * PROTI RAZKOSANJU KMETSKIH DOLGOV NA POLJSKEM. Delitev male kmečke posesti radi dedovanja enako upravičenih dedičev je bila že od nekdaj rak-rana poljskega kmstskega gospodarstva, ker je razkosalo kmetsko jx«est na neznatne delce, kar ie bila ogromna škoda za kmeta in vso državo. Tako se vedno bolj tudi razblinjajo pceledice zemljiške reforme iz leta 1919. Da bi se omejilo to razkosanje kmetskih jx>-sestev, je jxsljsko ministrstvo za kmelijstvo in zemljiško reformo že v novembru letos dobilo 4 milijone zlotov. Iz tega denarja se dajejo hipotekama jx>sojila za plačilo, бо dedičem v gotovini. Isti znesek je ministrstvo odredilo tudi za mesec december. Obres/tna mera teh hijxitekarnih kreditov za malega kmeta za preprečevanje razkosavanja kmečkih pœestev znaša le 1.5% letno, za upravne stroške j>a se enkrat za vselej plača 1% od vsote posojila. 8 milijonov zlotov je nad 64 milijonov dinarjev. Klirinški tečaj penga. Med našo Narodno banko in madjarsko banko je dosežen sporazum, po katerem se vrši pretvoritev terjatev v Budimpešti po tečaju 11.42—11.(52 pengov (s primom) za 100 din, kar odgovarja tečaju 8.603—8.758 din za 1 pengoe. Insolvence v decembrn. Po statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo v decembru razglašenih v vsej državi 14 (novembra 9 in decembra 1935 6) konkurzov, ter 10 (16, oz. 22) prisilnih poravnav. — V Sloveniji je bilo: 3 (1 ,0) konkurzi in 3 (6, 7) poravnave.^ Mez, jugoslovanska d. d. za proizvodnjo sukanca za vezanje in šivanje v Zagrebu sklicuje za 29. december izredni občni zbor, na katerem bo sklenjeno povišanje delniške glavnice od 3 na 7 milijonov dinarjev. Švicarsko gospodarsko leto 1936. »Schweize-risehe Bankgesellschaft« je izdala o letu 1936 zanimivo bros/uro o švicarskem gospodarskem položaju, ki je zlasti zanimivo z ozirom na razvoj razmer po izvršeni devalvaciji. Borza Dne 4. jan. 1937. Denar V zasebnem kliringn je anglešku funt j»opu-stil na ljubljanski l>orzi na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80, v Belgradu ie beležil 237.70— 239.30. Avstrijski šiling je v Ljubljani popusti! na 8.18—8.28, v Zagrebu pa se je učvrstil na 8.1258 —8.2258, v Belgradu na 8.1554—8.2554. Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 18.15—13.85. Italijanske lire so v zasebnem kliringu v Zagrebu beležile 246.87—249.27, v Belgradu 243.80 —246.20. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.85 —13.06, v Zagrebu na 12.7450—12.9450, za konec januarja so beležili 12.7350—12.9850, za sredo februarja 12.7550—12.9550 in konec februarja 12.76 —12.96. V Belgradu so beležili 12.7742—12.9742. LJubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2376.65 - 2391.26 Berlin 100 mark..... 1744.02—1767.90 Bruselj 100 belg...... 730.70— 736.76 Curlh 100 frankov.....996.45—1008.П2 London 1 funt.......212.66— 214.72 Newyork 100 dolarjev .... 4306.00—4342.32 Pariz 100 frankov...... 202.54— 203.98 Praga 100 kron ...... 151.96— 163.04 Trst 100 lir........ 227.70- 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal bre» kompenzacij 4,334.233 din. Promet na belgrajski borzi 4,902.000 din. Turih. — Belgrad 10.—, Pariz 20.315, London 21.3625, Newyork 435.25, Bruselj 73.825 Milan 22.925, Amsterdam 238.36, Berlin 175.10, Dunaj 78.60—81.25, Stockholm 110.16, Oslo 107.36, Ko-penhagen 95.36, Praga 16.25, Varšava 82^5, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 8.45, Buka-reâta 2.25, Helsingfors 9.42, Buenos Aires 1.8275 Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 88.60— 87, agrarji -19—51, vojna škoda promptna 376.60— 378, begluške obveznice 68.50—60.50, 8% Blerovo posojilo 86.50—88, 7% Blerovo i>osojilo 76—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 91—92, Trboveljska 220 blago. Zagreb, državni papirji: vojna škoda prompt. 374—375 (375), 7% posojilo Drž. hip. banke 91 — 91.50 (91), 7% stab. posojilo 83—85.50. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 denar. Trboveljska 200— 275, Danica 40 denar, Osj. sladk. tov. 150—155, (150), Bečkerek 680—830, Osj. livarna 160 denar. Dubrovačka 270—330, Jadranska plov. 360 den., Oceania 220—430. Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo (83.75), vojna škoda promptna 375—376 (375.50), 2. 374.50 denar, begluške obveznice 69.40 —69.75, 7% Blerovo posojilo 76.26 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 91—93, 7% stab. posojilo (45 blago. — Delnice: Narodna hivnka 6tW0 denar, Priv. agrarna bankn 191—192 (191.50). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. 168-170, ban. 163— 165, srem., slav. 167—169. Ostalo pšenica neizpr. Moka: bč., ban. og ogg 247.50—257.50, št. 2 227.50 —237.50, št. 5 207.50—217.50, št. 6 187.50—197.50, št. 7 147.50—167.50, št. 8 neizpr.; srem., elav. og ogg 24,2.50—252.50, št. 2 222.50 - 232.50, št. 5 202.50 —212.50, št. 6 182.50—192.50, St. 7 147.50—157.50, št 8 neizpr. Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr Promet srednji. Radio Programi Radio Ljubljana i Torek, J. januarja U e«ftka lahka (rla«l« (р1овЛ«|. — 12.44 Vreme, 1*>тоЧ!а. — 13 Cas, ejx>red, obvestila. — 15.15 Operni zbori (plnife). — IS K.meùii trio («g. J. Gregure, Fr. Nachf8rg, G. Stjwiko). — 18.4» Vzgoja ln wvtoriitttU (конр. dr. Stanko f'.ogađa), — lt Ca*, тгвшв, ponxMJa, aporeil, obvestila. — M.,*) Nacionalna ura: .la-lram v плДлш bf»lo<'«n dnhovuem ilvljenju (Nikolajevlč Rolgrada). — 19.60 Predavanje ajtdje 7л ravAlrlenjo iiiiA« bolniAnloe (primeri) go«P. dr. Ivan Mabko). — 20 Prenos ia Maribora. Sodelujejo: itd*. Jelka Ifrltfeva, aoJUtka mar h. opere, gosp. Samein, w>liM marib. «pere, serptet bratov Zivkov (rnnetnUko vodstvo g«wp. prof. M Irk) im Arniinel Močnik. — 2! ran, rrome, jioročila, «јхигс*!. — 22.15 IMjne deinln v iflne-belilih ч1 itknh (ploSi''«), Drugi programi» Torek, J. januarja. Relgrad l.: » Bachov -Bo. iliSni oratorij«. — Belgrad II.: 19 Kaavod Jugoslovan eke lirlko (KordK). — Zagreb: 20 Орвга. — Dunaj: 20 Poljska i«leen« »rlasha. — 22.20 Rtttnerjere skladbe. — flurlimpešta: 19.M I trm. — 22.Л5 OI«anska irlasba. — 23.10 Pinsne plofl^e. — Trst—Milan: 17.15 P<*»tra (dartha. — 21 Hwpighijeva melodrama «Plamen«. — Rim—Bari: 17.IS Komorna glasba. — '30.40 Komorni koneert. — 22.411 Plesna glattba. — Prana: 19.25 Zabavni koncert. — 20.20 Igra. - 21.20 Pihala. 22.20 Barhewa кк1л<1|>а. — VarSava: 19.20 Lahka gln.4ha. — Î1 Orkestralni im vokalni koncert. — 22.45 Plesna plaaha. -— Hamburg— Stuttgart: 20.10 PncelnIJeva opnrn >Г,а Boh«me.. — Vratislava— Lipsko-KRln: 20 10 Operetni vf»v«r. — Ifo-nakoro: 20.10 VmnAki skladatelji. — Remmilniiti-r: 19.40 Sodobna Kliu.hu — 21.55 Stara п1ао7.впмка (riasba. — Strassbourg: 21.30 Orkestralni in «olistliVnl koncert. Kulturni obzornik f Miguel de Unamuno Sredi bratomornega boja na Španskem je umrl eden največjih španskih duhov, tisti, ki je s svojimi deli največ pripomogel, da ee je zrušil stari red ter začel ustvarjati novi, on, ki je bil imenovan »oče španske revolucije«, rektor univerze v Salamanki Miguel Unamuno, ki pa je — na njemu bistven, paradoksalen način — zdaj umrl kot pristaš španske tradicije. Tako je oetal sebi zvest: Unamuno ni bil nikdar revolucionar v smislu sistematičnega nasilnega preobrata, temveč večen opozicionalec proti obstoječim razmeram; zato je bil v času desničarskega nasilja anarhist ter v času revolucijskega nasilja reakcionar. .. Bil pa je utelovljena duša španskega naroda, tista, ki jo je tako klasično predstavil Cervantes v Don Ki-hotu, ki edina rodi take idealiste, večne borce za cilje, ki niso dosegljivi, pa so vredni življenja, ter take materijaliste, kakor je njegov zvesti sluga Sanncho Panza. Miguel Unamuno je bil iz duha dona Kihota. Unamuno je pripadal kot pesnik, pisatelj, filozof in politik tisti španski modemi, ki je po vojni 1. 1918, ko je Španija izgubila večino svojih kolonij, tudi dala e podvojeno močjo v kulturi svoje najboljše moči, ozko povezane s svojo zemljo, da jo proslave in dvignejo za novo rast. Ta je predstavljala preporod v modemi španr. Neu-bauer: 0 nastanku in razvoju tuberkuloze. Tuberkuloza v rentgenu, Kolapsoterapija pljučne tuberkuloze s posebnim ozirom na Indikacije: dr. Prodan: Diagnoza tuberkuloze s sredstvi praktiČnegu zdravnika: dr. Furlan: Zdravnikova služba pri JetiČnrm človeku; dr. Minaf: Borba zo|ier kostno in izven-pljučno tuberkulozo v dravski banovini; dr. Jakšn: Tuberkuloza kože: dr. Derenni: Očesna tuberkuloza; dr. 1'ogačnik: Tuberkuloza grla. — Knjigo priporočamo vsem izobražencem. Roža i; Tudi med rastlinami je mnogo takih, ki pri-roda po mačehovsko ravna z njimi. Po izsušenih krajinah Mehike, kjer je samo golo skalovje in skoraj nič dežja, živi komaj za krožnik velika rastlinica, ki tvori zvezdo z listjem poraslih stebel, ki ploščato ležijo na tleh. Prav na steblo se naslanjajo nežni, luskinasti lističi, liki pri naših mahovih. In glej: rastlina epada zares v družino mahov, je potomka starega plemstva, ki se nvore ponašati z dolgo vrsto svojih pradedov, ki so bili nekoč najmogočnejši med rastlinami in ki so živeli, še preden se je tvoril premog v zemlji. Rastlinam ie voda najpotrebnejše hranivo. Kako ee je mala rastlinica le mogla prilagoditi suši? Ko po mesece ne pade niti kaplje dežja, ko ni ne trohice rose? Dan za dan pripeka sonce z neba in požge vse, kar je živega po ekalovju! Rastlinica je na vse načine ogrožena in v nevarnosti, da usahne. Bori se za svoje življenje: vsa se zvije vase in skolačka, da leži na tleh ko rjava kepica. Videti je ko mrtva, a čim dežuje ze zgodi pravi pravcati čudež z njo. Brž se kepica odpre in raz-mota, vejice se iztegnejo po zemlji, lističi ee razvijejo, iznenada ozelenijo in oživijo! Kje pa je bilo dotlej zelenilo lističev? Skrilo se je bilo v najbolj varne kotičke, v kotičke celic, zakaj vprav zelenilo je poglavitni vir življenja rastline, ker je barvilo ko kemik in kuhar, ki pripravlja hrano za celice V tieti strašni suši srka rastlina življenje iz nekega mastnega olja, ki je shranjeno v celicah in ki ovira tudi izhlaj>evanje. Vse to nas spominja na zimsko spanje nekaterih naših živali, ki vso zimo ničesar ne zaužijejo, a se preživljajo z odvišno maščobo svojega lastnega telesa. Omeniena rastlinica more po več let prestajati brez vsakršne moče, a čim jo osvežiš z vodo, brž ozeleni in raste dalje. V trgovinah s semeni in rastlinami moreš to rastlinico kupiti; imenujejo jo »roža iz Jerihe«. Poceni je in ljubko poživlja naše sobe. Druge, na novo vstajajoče rastline se zbudijo le za kratko dobo. Tudi one ee imenujejo »rože iz Jerihe«. Tako je taka »pristna roža iz Jerihe« neka rastlina iz družine križnic Raste v vzhodnem Sredozemlju, ob Aziji in Egiptu. V dobi suše se vejice vpognejo in zvijejo z grozdičastim cvetjem vred in se skolačkajo v kepico. Vihar izruie rastlino iz suhega peska in jo vrtinci nesejo preko širnih pokrajin. V vlažnem ozračju se stebla in grozdičje razvijejo in zdi se, ko da je vse prebujeno v novo življenje. Vse to je pa le fizikalni pojav, ki služi življenju rastline. Ko se trklja po tleh, odpadejo semena, nekaj jih ostane na varnem v notrini kepice. Ko začno kapljati prve deževne kaplje, se vejice razkrečejo. rastlina se nič več ne trklja, umrje, a semena začno kaliti. Ime »roža „Gospodična oblast" (Bistvo in delovanje poljske ženske policije) Kriminalne policistke se predvsem borijo zoper vse zločine, ki spadajo k seksualni krimina-listiki, zoper trgovino z dekleti, zoper prostitucijo, priležništvo, homoseksualnost in pornografsko literaturo. Vprav glede na priležništvo je varšavska ženska policija dosegla velik uspeh, ko jo je razgnala in iztrebila iz mesta. Varšavska ženska policija je tudi odkrila delovanje prekupčevalcev s pornografsko literaturo v Parizu in na Dunaju in jo v Varšavi zatrla. Prav tako se^ je ženska policija obnesla v poizvedovalni službi, kjer so ženske lastnosti posebno primerne. Po tajnih lokalih varšavskega ponočnega življenja se »elegantno nastopajoče« policistke bolj bojijo ko moških. Uniformirana tovarišica in otroci. Uniformirana policistka ima dosti nalog za dobra dela usmiljenja. Zlasti se mora zavzeti za otroke prav po materinsko, kakor tudi policistka občuti in kar je najlepše v izvrševanju njenih nalog. Nikjer si ne želijo, da bi bilo »dekle v uniformi« ko moški. Pustijo jo, da gre zvečer, ko je prosta, domov k svoji družini in je oblečena ko druge ženske in posebno pazijo na to, da ostanejo policistke še bolj ženske kot navadne ženske. Torej »gospodična oblast« mora posvečati vso pažnjo skrbi za otroke. Zal, je ta naloga jako velika: V enajstih mesecih, odkar imajo v Varšavi uniformirano žensko policijo, si je policijska statistika zapisala 5090 otrok, izmed katerih so prijeli 1055 otrok zaradi tatvin, 3563 zaradi beračenja; 398, ker bo jih starši zavrgli; 67 je bilo izgubljenih. Od teh otrok so jih dali 247 mladinskim sodiščem, 252 v roke drugih oblasti, 479 so jih poslali т njih pristojne občine, 514 jih spravili v mladinska zavetišča, 3510 so jih poslali nazaj k staršem, 67 v bolnišnice in 21 (starejših) je dobilo delo. Mlade samarltanke v svojih temnomodrih uniformah ne potrebujejo drugih podatkov. Vidimo, da so potrebne v tej dobi. Bili smo pri poveljnici, gospej Paléologue, ki se je v letih 1918—1920 s trideset tisoči drugih poljskih žensk dejansko borila v poljski armadi zoper boljševike in je službovala kot nadporočnica. Ogledali smo si učilnice. čitalnico in delavnico in prišli smo v tisti del poslopja, kjer so bili otroci, ki so jih polovili po cestah. Gruča bednih, bledih otrok nas je obsto-pila. Trije malčki od dveh do Sest let so boječe stali v kotu in so velikih oči motrili družbo. To noč so jih bili prijeli v Pragi — onstran Visle. Njih starši so jih bili ondi postavili na cesto. — »Gospodična oblast«, ki je stala pri teh treh, jih je skrbno odvedla v svetlo spalnico in jih polož.ila v postelje. : Je tihe I iz Jerihe« pa tu prav tako ni umestno, kakor je 1 napačno pri oni rastlinici iz Mehike. Obe nista nikaJd roži (vrtnici) in obe ne rasteta nikoli v okolici Jerihe. Tudi tretja, na novo vstajajoča rastlina, tako zvana zvezda — pritlikavka, se v moči zbudi v novo življenje. Prijiada družini košanic, ko naše astre. Kadar odeveto se zapro košarice 6 semeni, kar je upravičeno zato, da jim veter ne odnese semen. Saj živi tudi ta rastlina v euhih pustinjah, v alžirski Sahari in dalje do Prednje Azije. Mogoče je ta rastlina ona pristna »roža iz Jerihe«, ki je romarje in križarje navdala z mislijo na vstajenje, ko so potovali tod in bili polni duha o čudežih iz Svete dežele? Tudi ta rastlina ni roža (vrtnica) in prav tako tudi ni rastlina vstajenja pač pa tudi ona oddaja svoja semena v vlažnem času vetru v naročje, da morejo vzkaliti. Vse tri rastlinice so našle ista sredstva in pripomočke. da si ohranijo življenje ondi, kjer ni prav nikakršnih pogojev za življenje in sicer s tem, da so se naučile z neskočnim potrpljenjem prenašati pomanjkanje slehernih sredstev za življenje. Rojstna hiša sedanjega papeža, v Desio pri Milanu, kjer je bil rojen 31. maja 1867. Bilo Je 1. 1925, ko eo na podlagi ženevske konvencije zoper trgovino z ženskami in otroki pridelili poljski kriminalni policiji trideset žensk. Bile so v civilni obleki in so se tedaj ukvarjale samo s preiskovanjem in nadzorstvom ženske prostitucije. Leta 1935 so pa že razširili področje ženske policije in so v Varšavi ustanovili redno, uniformirano žensko policijo za vso Poljsko. Na čelu je »Referat ženske policije« pri osrednjem vodstvu kriminalne policije v Varšavi. Najvišja po-veljnica tega referata (oddelka) je gospa Paleo-logue. Njej so podložne brigade »vojvodstva«, izmed katerih je vsaka razdeljena na kriminalno-policijeki in na uniformiran oddelk; vsak oddelek ima svoje delavno torišče. V varšavski centrali se mlade policistke vei-bajo in učijo. Za vstop je treba več pogojev. Ne »Oh, posodite ga nama za teden dnil Radi bi tr. tega stanovanja, pa imam pogodbo za dve leti!< sinejo biti starejše ko 21 do 35 let in morajo biti telesno zdrave in nravno neoporečne. Imeti morajo šest do bedem gimnazijskih razredov, zdaj celo dve leti univerze (pravni študij) in se morajo zavezati, da se sedem let ne bodo ne zaročile ne poročile. Še celo, ko izstopijo iz službe, morajo imeti za možitev dovoljenje svojega bivšega predstojništva. Glede na telo se v šoli urijo v telovadbi, plavanju in smučanju. Svežim obrazom dobro pristoja službena čepica, za pasom imajo samokres in pravijo, da znajo bolje streljati ko njih moški tovariši. Z njimi se dobro sporazumejo, eo vprav na ženskem zborovanjr v Dubrovniku zastopnice poljske policije izjavile. Novoletni sprejem pri predsedniku Poljske Mošcickiju, v varšavskem gradu. Poires na San Salvadorju, odkoder so šele zdaj prišle prve slike; na podobi vidiš razdrto cesto in porušene hiše v San Vicente. Zaslužek se ponuja Zdaj pa zdaj poročajo časopisi, da tam in tam straši, da so se na tej in oni spiritistični seji prikazali duhovi. Vendar prav za prav nihče ne verjame v strahove in duhove. Zato so skandinavski, angleški, holandski in ameriški krožki za dušeslov-no raziskovanje od leta do leta višali denarne nagrade, da bi slednjič medij ali sploh kak človek pokazal kakega pristnega »duha«, ki bi se prikazal tudi podnevi in ne samo v temnih prostorih. Kakih 100 tisoč švicarskih frankov nagrade bi zaslužil tak »proizvajalec« strahovi Ali to: Koliko sanjačev, tehnikov, fizikov in filozofov se je že bavilo s perpetuom mobilom! Čeprav fiziki trdijo, da je praktično in fizikalno nemogoče narediti perpetuum mobile, vendar sta dva velika, ameriška znanstvena inštituta razpisala nagrado 150.000 dolarjev zanj! Ta vsota je sicer velika, vendar jako majhna, če pomislimo, koliko bi laka iznajdba gospodarsko koristila. Zakaj, kdor bi iznašel vir večne pogonske sile brez vsakršnih pripomočkov, ta tudi ne bi potreboval teh 150.000 dolarjev, ker bi koj neizmerno obogatel s svojo iznajdbo. Vendar leži ta vsota nekje v neki ameriški banki in kakor je videti, bo ondi še dolgo naložena 1 Matematika, geometrija, sta ustvarili že mnogo čudežev. A do danes se na primer ni še nobenemu, tudi najbolj učenemu matematiku posrečilo, da bi spremenil navaden kvadrat le z ravnilom in s še-stilom — v krog! Skoraj 5 milijonov dinarjev nagrade čaka takega srečnega matematika. Že večkrat se je iz kakega kota zemlje oglasila vest, da se je temu in temu vendarle posrečilo spremeniti kvadrat v krog, a vendar je doslej še vedno dobiti teh 5 milijonov. Tistim pa, ki bodo mogoče zdajle planili k ravnilu in šestilu, češ, to je vendar lahka stvar, bodi povedano, da so si že davni grški matematiki belili glavo s to nalogol Slednjič leži v neki barcelonski banki še zmeraj onih 25.000 pezet, ki jih je naložil neki španski milijonar. Plemeniti mecen je ta denar pripravil za prvo vozovnico za polet na — lunol — zase ali pa za svoj posmrtni pepel. Miguel de Unamuno španski filozof in pisatelj, kf je koi ob začetku španskih homatij pristopil k pripadnikom generala Franca, je po kratki bolezni umrl v Salamanci. Laponsht Homer ¥»t i-gfsi .qiri in Iz Japonskega kraja Jukkasjfirvija so nedavno sporočili smrt Johana T u u r i j a , ki je dosegel 82 let starosti. V laponščini je spisal knjigo o Laponcih, ki je prevedena na švedsko, dansko in na druge jezike, in lu mu je dala ime »laponski Homer«. Tuuri je bil jako znamenit človek. Odkar je izšla njegova slavna knjiga o laponskem plemenu, ena izmed redkih knjig, kar jih je izšlo v laponščini, je minilo 26 let. Spisal je svojo knjigo v laponskem jeziku, čeprav je bil zmožen tudi šved-ščine in norveščine. Je pa poglavitna zasluga neke gospe iz Danskega, iz Kopenhagena, da je Tuurijeva knjiga sploh izšla. Medtem ko je potovala na Laponsko, je omenjena gospa, Emilija Demant-Hatl, sklenila, da bo vse leto sledila romanju Laponcev iz kraja v kraj, ko hodijo s svojimi čredami severnih jelenov od pašnika do pašnika. Tedaj je spo-znala_ Tuurija in zvedela, da že dolgo sanja o tem, da bi spisal knjigo o Laponcih in njih življenju. Tuuri pa ni bil vajen po več ur sedeti s j>ereeom v roki, a Danka mu je venomer prigovarjala, naj vendar dokonča svoje monumentalno delo. Ko je bila knjiga v laponščini dokončana, jo je Emilija Demant-Hatt takoj prevedla v danščino. A literarna slava mu ni zadoščala. Ze v poznejših letih se je naučil risanja in več njegovih akvarelov je doseglo pohvalno priznanje. Razen tega je bil Tuuri strasten lovec na volkove, in pravijo, da ni še nihče ustrelil toliko volkov ko Tuuri. Dragoceni Spenglerjev pokal za najboljšega igralca hokeja, ki ga je na mednarodni tekmi dobil »H. C. Davoe« klub. Čaj: strup in omamito Čeprav imajo v Egiptu izredno stroge odredbe zoper trgovino z mamili, kot z opijem, kokainom, vendar poroča policijski načelnik iz Kaire, Russe Paša, da so V6e odredbe in prepovedi ko bob oh steno. Vsa tista množica Egipčanov, ki je vdana uživanju opija in hašiša in jo je ta strast zasužnjila do poslednjega vlakenca njih duha in telesa, ni dolgo žalovala radi prepovedi opija. Vsi ti sužnji svojih strasti so se zatekli k dirugemu mamilu, ki so ga kmalu odkrili. Njih navadni, domači čaj vpliva namreč, če je prav zgoščen, prav tako kakor opij. Večjo množino čajevega prahu prekuha-vajo še in še, dokler ni pijača tako močna, da človeka prav tako omamlja kakor opij in hašiš. Kuha te omamne pijače je pa jako draga zadeva. Strastni pivci čaja izdajo namreč ves svoj zaslužek zanj in so se že tako zasužnjili čaju, da brez čajevega ekstrata sploh ne morejo prestajati. Ta čajev izvleček pa ugonablja in slabi zdravje ljudi tako. da poroča neki vaški starešina iz Ni-love doline, da je treba za delo, ki so ga prej opravili štirje možje, kar jto osem mož (ako so namreč oslabljeni radi tega novega mamila. »Ce bi znala ti kuhati, bi prihranili veliko denarja.« »Ce bi ti znal varčevati, bi pa lahko imeli kuharico!« »Pravkar berem, da Abesinci svoje žene prodajajo. Ali bi tudi ti mene prodal?« »O, jaz bi te dal zastonj!« »No, kako ti je všeč mamina nova obleka?« »Lepo ti pristoja, mama!« »In če pomisliš, da je to lepo svilo dala laka majhna živalca!« »Ali očka, mama?« ★ Mutcc. Gospod gre mimo berača, ki mu moli samo roko naproti. »Ali ste že dolgo mutasti?« ga gospod sočutno »Ze od rojstva,« hitro odvrne »mutasti« berač. Gledališče in koncerti Pri treh mladenkah Kdorkoli je v sebi izoblikoval umetniški okus, vsakdo bo pritrdil sodbi, da je sodobna operetna tvornost izgubila zdravo umetniško.merilo in zašla s prave brezobzirne, a trnjeve umetniške steze na široko in gladko pot kompromisov in barantanja s cenenimi učinki, da si le zagotovi Čim širšo privlačnost — pa ne morda iz kakšnega socialističnega ali kolektivietičnega stremljenja, temveč iz povsem enostavne, gole poželjivosti po denarnih pridobitvah. Zato je tudi tako težko najti danes med operetno robo kaj takega, kar bi vsaj povprečno ustrezalo občutljivemu umetniškemu okusu in pri čemer bi odvratnost pred banalitetami ne izpodnesla vseh še morebitnih lepot. Toda v veej tej pisani vrsti takih operetnih navlak se vendar človeku ljubeznivo poemeji nasproti preprosto, a prikupno delce, ki nosi naziv »Pri treh mladenkah«. Zakaj to in kje so liste prednosti, ki dajejo temu delu privlačni značaj, ni težko ugeniti. Že dramatskega dela vsebinska stran se naslanja na kos življenja, ki ga živijo sami dobri in iskreni ljudje in že po tem vpliva na človeka po tisti strani, ki je danes še prav posebno zatrla ali vsaj zapostavljena. Poleg tega pa je v to snov vpleteno tudi življenje velikega umetnika romantične dobe, ki Je že sam po svoji usodi privlačen, vzbujajoč toplo sočutje. Sicer vsa ta snov res nima kakšne posebne globine in tudi ne kakšnega globljega duševnega razumevanja za trdo notranjo borbo Slo-veka, ki jo sproti napihuje z lahkomiselnostjo, da splava na površino in tam le bolj s sentimentalno ganljivostjo privlači. Toda vsaj etrendjenje je ugodno in zgrajena je celota tako, da ji ni mnogo očitati. — Poieg vsega tega pa privlači tudi glasbena stran. Heinrich Berté, ki jo to glasbo izdelal, je vporabil zhnjo eanie Schubertove melodije in jih po vsebini tako razporedil, da se zlagajo z okvirom dejanja. Tu in tam je nekoliko odvzel, malce primaknil, ko.ično pa le ni žalil velikega mojstra in njegove umetnosti. Skozi stroga kritična očala se sicer vidi v tem kak oporečen pogrešek. toda poštenost in spoštovanje do originala je bilo vendar tolikšno, da bi se najbrž še mojster sam ob tem delu — mora malce trpko, vendar ljubeznivo na- ■днви Dr. Ravnihar pojasnjuje Članek v »Slovencu« od 20. decembra pod naslovom »Eno leto komunalnega dela« ima nekaj trgatev, ki 90 netočne in, ki potrebujejo popravka, v boljše razumevanje pa tudi komentarja. Kolikor te trditve utegnejo vreči svojo senoo na dobo mojega županovanja, naj priobčim, ne da bi ocenjeval ostale vsebine članka, naslednje kratko pojasnilo. 1. Na prošnjo Mestne hranilnice ljubljanske je Mestna občina ze leta 1934. prosila Državno hi-potekamo banko za večje posojilo. Zadeva se Je obravnavala teko pri fin. ministrstvu kakor tudi pri Državni hip. banki. Tedanji finančni minister dr. Stojadinovič ie načeloma pristal na odobritev posojila Mestni občini, nakar je Državna hip. banka poslala v Ljubljano svoje zaupnike, da pregledajo finančno in premoženjsko »tanje Mestne občine. Njihovo poročilo je oilo povoljno. Na podlagi tega poročila in na podlagi enkete pri Državni hip. banki, katere enekete sva se udeležila s tedanjim predsednikom Mestne hranilnice g. Rado Hribarjem, je Mestno poglavarstvo z vlogo od 11. junija 1935 formalno prosilo finančno ministrstvo 1. naj se načelno pri Državni hip. banki dovoli najetje gotovinskega posojila v zneskj Din 37.ООО.ОСО kot kritje za dospele in nedvignjene Te-stvične obroke pri Mestni hranilnici proti amorti-žačni dobi najmanj 15 let, 2. naj načelno dovoli izdajo občinskih obligacij do zneska din 30.000.000, ki bi se lahko vpisovale z vložni.mi knjižnicami Mestne hranilnice. Kmalu nato pa je nastopila iz-premeba vlade, kar je imelo svoj vpliv tudi na finančno politiko, Državne hip. banke, vsled česar je nastal zastoj glede reši+ve prošnje Mestne občine. Nisem pa opustil nobene priložnosti, da ne bi posredoval v korist potrebni formelni rešitvi zadeve. Obrnil sem se tudi na oba gg. ministra dr. Korošca m dr. Kreka kakor na gda. bana dr. Natlačena, da podpro prizadevanje Mestne občine. Ni torej resnična trditev v uvodnem omenjenem članku, češ dia Mestna hranilnica ni mogla dobiti kritja za izplačilo v predvidenih lestvicah, ker da l»rejšnja občnska uprava ni pravilno načela in zastavila vprašanja. 1. V članku je trditev glede Bežigrajske šole, češ da je bivša občinska uprava sicer iskala posojilo. pa ga ni dobila, kar prav jasno kaže, koliko zaupanja je uživala in — v zvezi s tem, — da je prejšnja uprava kredit za prenos smodnišnice uporabila za graditev Bežigrajske šole, ki je obtičala sredi dela, tako da ni znala rešiti niti enega niti drugega vprašanja. emehnil. — In zato je vstop tega dela v spored našega operenega gledališča uspešen, še posebno ob primerjavi z drugimi operetnimi slabostmi, ki jih je moralo že preboleti naše gledališče. Kar se uprizoritve tiče, je zelo ugodno to, da se je režiser Drago Zupan oprijel boljše in tudi dejansko prave strani zasnove dela, ki ima svojo značilnost v pojmu »Singspiek, ali kot smo prevedli »spevoigra«. To je namreč stari nemški način spajanja drame in glasbe, ki je bil v 17. stoletju tudi osnova nemškemu opernemu razvoju: drama , z glasbenimi vložki, ki so se navezovali na govorjeno besedo in ta umetniška tvorba se je pravzaprav v svoji resnosti vzdržala vseskozi, vplivala na francosko umetnost in zopet nazaj ter tudi k nam. Glavno je, da je imela ta oblika na sebi pečat resnega umetniškega etreniljenja in prav tega v uprizoritvi režiser ni prezrl ter dvignil s tem delo na pravo osnovo. Osnovni ljubavni razplet e srečo in nesrečo je prav poudaril in mu podredil vse vzporedne, dejanja j>oživljaoče momente. Primerno lej zamisli je ustvaril sceno in razpoloženja 1er ji skušaj podrediti po inžonosti tudi značaj posameznih oseb — čeprav se mu slednje popolnoma ni posrečilo. Solističnih igralcev je v tem delu dolga vrsta. In večinoma so se dejanju toliko prilegli, da so [>odvignili bistveni dramatični trak razpoloženj, zapletov in razpletov — ali ga vsaj ne motili. Kdina izjema v celoti je bil Novolny g. Pečka, ki je po svoji drastiki popolnoma izpadel iz celotnega okvira. V ugodnem smislu pa ee je iz celote dvignil g. Kolacio, ki mu je šla na roko tudi simpatična vloga sama, da se je razživel in dosegel uspeh s svojim nastopom. Bolj kot z igro nas je presenetila z lepimi melodijami ga. Gjungjenac. Gorski, ki je podal barona Schobra, je v nevarnosti, da se popolnoma šablonizira; tudi njegova slovenščina je zelo kritična. Jezik je sploh še vedno kamen spodtike na našem opernem odru, kar se je tudi ob tej priliki pokazalo. Zlasti vokalizaeija je sumljiva. S te strani je tudi Grisi ge. Poličeve pretirana, čeprav je sicer njena kreacija pristna. Glasbeno stran je izdelal in vodil Vinko Sušter-šič v pravi mehkobi in v sočni razgibanosti, kot je lastna Schubertovim melodijam. V. U. Mestna občina je bila prosila za poeojilo v svrlio dograditve Bežigrajske šole pri Susorju v Zagrebu. Suzor je Mestni občini, ki je bila v vrsit-nem redu med prosilci za posojilo pri Suzorju na enem prvih mest, zagotovil posojilo, čim bo ministrstvo Suzorju odobrilo pravilnik za dovoljenje dolgoročnih posojil. Odobienje tega pravilnika se je zavleklo. Ker bežigrajske šole nistm maral pustiti v nedograjenem stanju, sem izdal nalog, da naj se dela nadaljujejo v pospešenem tempi, naj se vzame denar, kjer se hoče. Videlo se mi je, da bi bila večja škoda za Mestno občino, ako ostane stavba nedograjena, kakor pa navidezna prekr-šitev kake formalnosti. Medtem je bila na srečo realizirano posojilo za premestitev smodnišnice. Ta denar je ležal brez haska v Mestni blagajni, ker se premestitev emodnišnic ni premaknila z mrtve točke. Mestna občina je bila namreč sklenila pogodbe glede za ]>remestitev smodnišnice potrebnih zemljišč in je imela ta zemljišča na razpolago s pogojem, da lego zemljišč octobre na merodajnih mestih. Čeprav je lega zemljišč spočetka ugajala, kasneje ni našla odobritve in eo se pogodbe morale stornirati. Ko se me ie zagotovilo, da premestitev smodnišnice ni aktualna, sem izdal nalog. da se začasno kredit za bežigrajsko šolo črjja iz že realiziranega posojila za premestitev smodnišnice, temboj ker sem imel |x> drugi etrani zagotovilo, da bo Suzocjev pravilnik za dajanje dolgoročnih pobojih v najkrajšem času odobren. To poslednje se je tudi vresničilo, nakar smo pripravili vse, kar je bilo v smislu pravilnika za končno odobritev posojila pri Suzorju. Smatram ne za greh. amapafc za zaslugo. Oa se je zadeva na ta način uredila. Pripominjam naj še. da sem imel najetje posojila napeljano tudi gri drugih zavodih, ako bi najetje posojila pri uzorju iz neprevidenega razloga izpodletelo. 3. Očitek glede mrliške veže me ne more zadeti. Tudi temu perečemu vprašanju sem posvetil jx>-sebno pozornost. Pustil sem izdelati načrte. Zagotovljeno sem že imel za tekoče leto kratkoročno posojilo, dokler ne bo izposlovano dolgoročno posojilo, čigaT prvo anuiteto bi stavili v novi proračun. Poleg tega je podjetje, ki naj bi gradilo mrliško vežo izjavilo, da plačila ne bo zahtevalo pred novim proratinskim letom. Tedanji finančni odbor pa je bil mnenja, da ni pričeti z gradnjo prej. dokler ni zagotovljeno dolgoročno posojilo. 4. Uvedba kontrolnega urada se je pričela razmotrivati že za časa mojega f>os!ovanja. Qui bene distinguH, bene docet!!! Smislu tega načela naj služijo gornja pojasnila. D. Vladimir Ravnihar. Občni zbor jugoslovanske tezkoatletske zveze Tukaj se je vršil včeraj popoldne in zvečer redni letni občni zbor Jugoslovanske težkoatlelske zveze. Predsednik dr. pavao Marinkovič je otvoril občni zbor > pozdravom vseh navzočih in s pozivom, da resno razglabljajo vsa poročila odbornikov ter vprašanja, ki so se pojavila v tem viteškem športu v zadnjem letu. Predlaga pozdravne brzojavke Nj. Vel. karlju Petru II. in pa ministru dr. Rogiču, ki so bile z velikim odobravanjem sprejete. Verifikacijski odbor je odobril delegatom 11 klubov polnomoči ter priznal devetim od teh pravico glasovanja. Zastopani so bili sledeči klubi: SSK Maraton in PSK, Maribor, Croatia, Šparta in Makabi, Zagreb. Jugoslavija. Belgrad, Radnički ŠK in Trgovački ŠK Sombor, Hakoah, Subotica. vsi s pravico glasovanja, ter Radnički, Subotica in Hajduk, Saraievo. Poročilo tajnika je podal tajnik Rihter Vilko. Poročilo navaja v uvodu potrebno konstituiranje pododborov, v katerih so sodelovali vsi strokovnjaki na težkoatletskem polju, v kazenskem odboru pa nepristranski ljudje, ki jim je uspelo rešiti vse pritožbe na splošno zadovoljstvo prizadetih klubov. Upravni odbor je imel 29 sej ter je rešil nad 3(10 došlih dopisov tei odposlal blizu 600. Poleg tega pa Se mnogo okrožnic klubom, članom uprave itd. Uvedel ie Službeno glasilo, ki začasno izhaja enkrat mesečno ter prinaša vse aktualnosti težkoatletskega športa. Odprt pa je tudi za vse zunanje dopisnike ki so voljni sodelovati na razširjanju tega športa pri nas. Z ministrstvom za telesno vzgojo naroda so bili odnošaji zelo prisrčni in je sam g. minister dr. Rogič večkrat osebno interveniral pri drugih resorjih, kadar je bilo potrebno. To posebno pri dovoljenvanju mednarodnih pirreditev. Delegati zveze so se udeleževali redno sej Jug. olimpijskega odbora. Zbor teikoatletskih sodnikov je deloval vedno v skladu s pravili in so bile vse prireditve radi njihove objektivnosti v redu izvršene. Končno omenja poročilo še odnose do mednarodne težkoatletske zveze, ki so bili zopet obnovljeni na kongresu v Berlinu. Zahvaljuje se tudi dnevnemu časopisju, ki je delo zveze podpiralo s številnimi članki, med njimi tudi »Slovencu«. Poročilo blagajnika Šefa Ludvika je pokazalo velik promet v zadnjem letu, ki je več kot štirikrat prekoračil onega prejšnjega leta, kar gre večinoma na račun mnogih mednarodnih prireditev in pa Olimpijskih iger v Berlinu. Vseh prejemkov je bilo 40.701.46 Din, izdatkov pa 38.179.95 Din. Bilanca izkazuje čisti prebitek od 2.763.25 Din. Tehnično poročilo referenta Ostera Milana je podalo verno sliko lepih uspehov v letošnjem letu tako doma kakor v inozemstvu. Državno prvenstvo posameznikov, ki se je vršilo v treh delih, in sicer v Mariboru, Somboru in Belgradu, je dalo sledeče prvake: Bantam: 1. Toth (Sparta, Zagreb), 2. Hič (Ju-đpslavija, Belgrad), 3. Dolinšek (SSK Maraton, Maribor). Perolahka: 1. Tegetlija (Jugoslavija, Belgrad), 2. Živanovič (Jugoslavija, Belgrad), 3. iivkovič (Croatia, Zagreb). Lahka: 1. Simič (Radnički, Sombor), 2. Kalai-djič (Hajduk, Sarajevo), 3. Mihulja (Sparta, Zagreb). Welter: 1. Biljan (Jugoslavija. Belgrad), 2. Fischer (Makabi, Zagreb), 3. Uzelac (Jugoslavija, Belgrad). Srednja: 1. Kiš (Hakoah, Subotica). 2. Ivanič (SSK Maraton, Maribor), 3. Vrščak (Croatia, Zagreb). Poltežka: 1. Metzner (Croatia. Zagreb), 2. Vi-dic (SSK Maraton, Maribor), 3. Begač (Sparta, Zagreb). Težka: 1. Nagy (Radnički, Sombor), 2. Huber (Croatia, Zagreb), 3. Vesič (Croatia, Zagreb). 2. maja je v Ateni izgubila naša reprezentanca, v kateri je bil tudi Pirher od SSK Maratona, Maribor, po težkih borbah z 3:4 proti reprezentanci Grčije, ki so poklicali celo iz Egipta tamkajšnjega svojega državljana. 16. maja je v Katovicah izgubila naša reprezentanca proti reprezentanci Poljske z 7:13. 18. maja je reprezentanca Zagreba zmagala proti reprezentanci Lodza (Poljska) z 14:5 v Lodzu. Od 1. do 11. avgusta smo sodelovali na olim-pijadi v petih kategorijah. Vidnejše uspehe smo dosegli v welter kategoriji, kjer smo zasedli 8. mesto rn pa v srednji s 7 mestom. 20. novembra pa je bila mednarodna tekma v Zagrebu in to Zagreb : Pečuh (Madjarska), kjer so Madjari morali podleči z 6:0. Po poročilu nadzornega odbora je bila izrečena stari upravi razrešnico. Sledile so volitve, kjer je bil izvoljen sledeč nov odbor: Predsednik dr. Pavao Marinkovič, L podpredsednik Miro Kovač, II. podpredsednik Jo-van Ružič (Belgrad). Tajniki: Vilko Rihter in Milan Majer Blagajnika- Begač Anton in Lôvenstein W. Tehnični referent: Oster Milan; gospodar: Kehl Milan. Odborniki: Mihovilovič, Ratkovič, Katalinič M., Barkovič, prof. Mesner. Zunanji odborniki: dr, Vedriš Ivan, dr. Wankmûller (SSK Maraton), dr. Dragiša Pavlovič (Jugoslavija, Belgrad) in Bo-roš Mirko (Hakoah, Subotica). Nadzorni odbor: Katalinič V., Schlezinger Hinko. Sprejeti 90 bili predlogi za spremembo izločilnih tekem za sestavo reprezentance, sprememba pravil za sprejem včlanstvo tako, da imajo glasovalno pravico na občnih zborih šele člani, ki «o že eno leto vpisani v zvezi. Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Ш Ж m ГЦЦ ИШ K ITO7H NatlepSl pevski film seionei Ti si mola sreča Pole slavni tenorist BENJAMIN OIOll. Arije lz oper Tosca, Norma ln Manon Lee ca nt Eksotični veleClm v stila , BELIH 8BNC" ta „P0UAN8KE PESMI" PosSedmi pogan Napeti prliorl ln krasni pokrajinski posnetki ЗЕЗШШЗШ Velefllm po romano ..Suterjevo zlato" Cesar iCafliforniie V glavni vlogi LUIS TRGNKIR iEsaiHisg Ekshib. lahle-tenis furnir Ilirija : Пегшга : CTTK (Belgrad). Po dolgem mrtvilu table-teniških priredttev se je Ilirija odločila, da povabi v Ljubljano prvaka Belgrada CHikoslovnški Table Tenis klub in da pritegne ob tej priliki k skupnemu nastopu tudi ljubljanskega rivala ŽSK Hernies. Prireditev se bo vršila v sredo, dne 6. januarja ob 20 v dvorani Trgovskega iloma. Na sjioredu bodo tri ie dvoboji in sicer Ilirija : CTTK, Hermes : CTTK in derby Ilirija : llermes. Vsi trije klubi nastopijo v svojih najmočnejših postavah, tako državni prvak Ilirija z Weissbacherjem, Lazarjem in ?.ižo, CTTK z belgrajskim prvakom Peterlyjem. Stre-leckim in Vizokom, Hermès pa na čelu z državnim prvakom Marinkom, Kosmino in Puterlom. Sjiored prireditve je tako pestro sestavljen, da bo občinstvo moglo v pičlih dveh urah videti na dolu vso elito jugoslovanskega table-tenisa. Ljubljanskem reprezentatom 1к> to poslednji nastop pred državnim prvenstvom v Zagrebu, nakar se bodo od 1. do 7. februarja udeležili »vetovnega prvenstva v Badenu — Avstrija. f« N« samo (al ... . NaS tal" je najboljša lomača »eliščna krupilna pijača. Barclav: 10 Rožm venec Roman. Ljudje so zadrževali sapo. To ni bilo navadno petje. To so bili utripi srca, ki je pelo tako čudovito, da so poslušalcem silile solze v oči. Glas. ki je bil mirno prepel prvo kitico, je rastel v drugi čim dalje tem bolj do presunljivo bolečega crescenda: Da, vsaka ura se mi v biser spremeni in biser niza se do bisera — ah, za srce, ki ga slovo boli, je to molitev — prav do zadnjega, do konca, kjer še križ visi. Zadnje besede so planile tako bolesti polno v dvorano, da je šlo prisotnim skozi mozeg in kosti. V premoru, ki je sledil, se je dalo razločno čutiti, kako je pesem segla vsem do srca. V zadnji kitici se je pevkin glas zopet upokojil in miril razvneta čustva; govoril je o močni duši. ki v preizkušnji ne zdvaja, se ne zboji tudi najhujše bolečine, ampak zori v šoli trpljenja k svoj,i lepoti. Spomin je sladek, a poln žalosti, ker vedno bridko je, kar izgubiš, zdaj biser vsak je drag. a sčasom priuči srce najhujšega se še vseli dni: na prsi bom pritiskal tudi križ. Tz besed je diliala tako nežna, pristna ljubezen, da niliče ni več videl pevke na odru: vsi so se popolnoma predajali samo Čarom njenega glasu.' Jana je pesem, kakor jo je bila začela, tako tudi zaključila г eno samo noto na kavirju. Udarila jo je tiho in jo pustila počasi izzveneti; toda ko se je namerila, da hi odšla 1 odra, je znhrumel po dvorani vihar odobravajočega ploskanja. Jana je oklevaje obstala in zazabljeno pogledala po gostih svoje tele. Tedaj so ji oči nenadoma zasijale in 7, lic se ji je utrnil rahel smehljaj. Skoraj boječe je stala sredi odra, ko je pa začelo vedno več moških glasov klicati da capo, je krenila dalje in se urno spustila po stopnicah. Za kulisami pa, v somraku odrskih zaves, jo je čakalo novo presenečenje, ki jo je očitno začutilo bolj ko navdušena hvala v dvorani. Pri vznožju stopnic je stal Garth Dalmaine Bil je prstenobled in oči so se mu svetile iz somračja ko dvoje žarečih ogljev. Ni se ganil, dokler ni prišla tik do njega, potem pa jo je prijel za ramena in jo krepko zasukal ter ji z drhtečim glasom ukazal: »Vrnite se s tem potem nazaj h klavirju in zapojte pesem še enkrat, noto za noto, besedo za besedo, natanko tako ko prvič. Ne upirajte se! Pojdite takoj, vam pravim — takoj! Mar ne čutite sami, da ne morete drugače?« Jana mu je pogledala v žareče oči. V njih se je zrcalilo nedoločno nekaj, kaj je opravičevalo njegovo re/.ko zapoved. Ne da bi kaj spregovorila, se je vrnila spet po stopnicah in odšla h klavirju. Ljudje so še vedno ploskali in so podvojili svojo hvalo, ko so uzrli pevko, toda Jana je sedla za klavir, ne meneč se za njihovo navdušenje. Cisto nekaj posebnega ji je prešinjalo srce. Nikoli v življenju se ni marala pokoriti ukazom, ki jih ni razume!«. Njene vzgojiteljice so spoznale, še ko je bilu čisto majhna, da dosežejo pri njej s prijaznim prigovarjanjem in razumnim sklicevanjem na njeno čustvo pravičnosti mnogo več ko s trdimi ukazi, jezo in grajo. Najtrdovratnejše se je branila, da bi storila, česar ni razumela ali kar se ji je zdelo nepošteno. Ta poteza v značaju ji je ostala, čeprav se ni kazala tako izrazito kot pri otroku, tudi pozneje. Celo voj-vodinja jo je vedno vljudno prosila, ako je od nje česa želela In zdaj pride mlad mož s smrtnobledim obrazom in iskrečiini se očmi, ter jo nevljudno kratko zaobrne in ukaže, naj zapoje neko pesein še enkrat, prav tako ko prvič, noto za noto, besedo 7,a besedo. Ko je sedala za klavir, ji je šinilo v glavo, da ne bo peln Kožnega venca. Saj zna še marsikatero lepšo pesem, ki bo prisotnim gotovo všeč, morda celo žele, naj bi zapela kaj drugega. Ali naj se res pokori ukazu tega bolestno razburjenega mladega človeka in naj se ne o/,ira na druge? Toda ko je zaigrala uvodne akorde neke H.lnde-love pesmi, se je oglasil njen čut za resnico in pravičnost. Ni se vrnila h klavirju na ukaz nekega bolestno razburjenega človeka, temveč na ukaz globoko ganjenega moža in biti je moralo nekaj prav izrednega, kar je njegovo notranjost tako zelo pretreslo. Ako je umetnika, kakršen je Garth Dalmaine njeno petje tako do srca prevzelo, da je pozabil za hip celo na vljudnost, zanj tako značilno, je njegovo dejanje zanjo najvišje priznanje, ki ga je sploh mogla biti deležna. Ko je torej igrala uvodni motiv Ilandelove pesmi — in ga igrala, da je hrumelo po dvorani kakor iz celega orkestra — je začutila na mah, da se mora Garlhu Dalmainu pokoriti in zapeli Rožni ve-ner še enkrat ln l;ik<> se jp iw;l:isil * Cft 0 O 3 5 o o U » 1 N N N » C a л 0 o e-M » n » « M -o " • C = -u л 0 q«s| 2 .5 «o C 8 g §3 C S-ŠB o 0-5 o o o G a t: ™ Г. jO {J JNM TINČEK IN TONČEK DOMA 246. Sanje ali resnica? Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd, kupujejo po najvišiih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana Utrujena sta se zleknila na posteljo in zaspala kot ubita. Njuno spanje pa ni bilo nič kaj mirno in prijetno: v sanjah sta še enkrat doživljala vse burne prigode v Atlantidi in v Afriki. Gorila, Pigmejci, kapitan Mrhar in krokodili — vse je plesalo v njunih glavah kakor na vrtiljaku... Nemirno sta se premetavala po blazinah, okoli polnoči pa sta se kakor domenjena v istem hipu prebudila oba. Vzpela sta se pokoncu in se začela glasno pomenkovati. »Nihče nama tokrat ne sme reči, da sva vse te čudovite stvari doživela samo v sanjah,« je rekel Tinček. »Zato bi bilo pa najbolje, da tega svojega potovanja ne pripovedujeva nikomur,« je predlagal Tonček. »Nočem, da bi se nama frkolini spet grdo smejali v obraz. Vedla se bova, kakor da se ni ničesar zgodilo.« »Dobro, veljal« je soglašal Tinček in mu stisnil roko. NAZNANJAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NAS BIVŠI KAREL MULLER TRGOVEC, POSESTNIK IN PREDSEDNIK POSOJILNICE DANES DOPOLDNE NENADOMA UMRL OHRANIMO GA V ČASTNEM SPOMINU ČRNOMELJ, DNE 3. JANUARJA 1937 MESTNA OBČINA ČRNOMELJ MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din I-—; ženi tovanjski ogiasi Din . Najmanjši mesek za mali oglas Dio lir—. Mali oglasi se pia-ujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja ee ra-iuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica pu Din 2'пО. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. шшишј Frizerska pomočnica prvovrstna, dobi stalno službo. — Salon Drexler Maka, Maribor, Ulica X. oktobra. (b) Službe iičejo V samostanu želi službo zanesljiv fant, vajen vsakega dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 255. Otroka bt vzela v oskrbo ^koj dobra ln ljubezniva gospa. PlaCa po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod S t. 257. (r) Dvosobno stanovanje oddam. Polzve ee : Kolodvorska 18, prt hišniku. Oddam takoj dvosobno stanovanje sredi mesta — 400 Din. Poizvedbe v upravi »Slovenca« pod St. 267. (6) Dober klavir in preproga naprodaj. — Lah Helena, Kobarldska štev. 68, Bežigrad, LJubljana. (g) Te-fjn ne «more nlHCei Zamenjavamo stare piosoe, gramofone, adio aparate zanose proti primernemu oplaSllu. NAČELSTVO IN NADZORSTVO POSOJILNICE V ČRNOMLJU JAVLJA ŽALOSTNO VEST, DA JE NEPRIČAKOVANO UMRL NJEN DOLGOLETNI PREDSEDNIK, GOSPOD KAREL MULLER BIV$I ŽUPAN, POSESTNIK IN TRGOVEC, IMEJITELJ REDA SV. SAVE POGREB BLAGOPOKOJNEGA BO V TOREK OB TREH POPOLDNE OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM IN HVALEŽNEM SPOMINU! ČRNOMELJ, DNE 4. JANUARJA 1937 m Na vsa zimska oblačila dajemo 15—20% popusta. Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) sedanje knjigovodstvo — prava sre£a za vsako podjetjo in knjigovodjo ! Prospekte ln pojasnila: »Hebona« organizacija R. Zeitler, Zagreb, DraSko-vi«ova 34, telefon 79-90. Singer, Pfaff skoraj novt Šivalni stroji ln kolesa poceni naprodaj pri »PROMET«, nasproti križansko cerkve. (1) Hišo z vrtom na Koroški cesti prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 4. (p) Vsakovrstno zlato kupuie po aaiviijib eenab CERNE, tuvelit, Liubhana Wolfova ulioa št. 3. Zastavne listke (ljubljanske zastavljalnice) za predmete, ki sedaj zapadejo in Jih ne nameravate dvigniti, kupuje : »Pri Makedoncu«, Kolodvorska 30. (k) Primerjajte VACUMATIC PARKER z drugimi nalivnimi peresi! V Vašem interesu je, da se prepričate, katero izmed njih Vam na/bol/ ugaja. Takoj boste opazili, da Vam VACUMATIC točno pokaže, koliko črnila ima v sebi, ker je vsa vsebina črnila jasno vidna VACUMATIC PARKER drži 102% več črnila, a se mu obseg ni povečal, zato, ker nima več gumijaste vrečice niti kakega drugega rezervarja, ne sesalke, ne vzvoda, ne ventila, absolutno ničesar, kar bi ga kasneje moglo napraviti nerabljivega. Poskusite končno samo pero, Parker-jevo platinsko in zlato pero, ki se nikdar ne zatika ali praska in čegar konica je izdelana z največjo pažnjo. Mi za trajno jamčimo za brezhibno in enakomerno pisavo z istim. STANDARD modeli imajo vsi zlata peresa. Obiščite najbližjo trgovino PARKER nalivnih peres. — Prepričajte se s primerjanjem z drugimi nalivnimi peresi o boljših lastnostih PARKER VAMUMATIC-a. MAXIMA.....Din 750' MAJOR.....Din 600- SLENDER . , f . Din 500-STANDARD ... Din 450-Prikladni svinčnik . Din 250-ali Din 350- агкег VACUMATIC PARKER „QUI N K" boljši od drugih navadnih črnil NOTTER i DRUG, GUNDULIĆEVA ul. 5. ZAGREB. + i, da jc Janez Kregar Globoko potrti javljamo, da je nenadoma umrl naš dobri oče, stari oče, tast, gospod posestnik v Štepanji vasi Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 6. januarja 1937 ob pol štirih popoldne iz njegovega doma, Štepanja vas št. 18, na pokopališče pri Božjem grobu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana - Štepanja vas, dne 4. januarja 1937. 2 a 1 « j o ii »stali. Pogrebni zavod Xv. QajSek, Ljubljana, + Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem hi znancem, da je naSa mamica, oziroma stara mamica, gospa Marija Komel danes mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb pokojnice bo v torek, dne 5. januarja 1937 ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Celje, Sisak, dne 3. januarja 1937. Ludvik, Anton, sinova; Anica, E I a, sinahi; AnnSka, Majda, vnukinji. Zahvala Ob bridkih m težkih urah ločitve našega blagega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Frana Novaka gimnazijskega direktorja v pokoju smo bili deležni tako izredne pozornosti in tolikega iskrenega sočustvovanja, da nam ni mogoče zahvalili se vsakem., posamezniku. Zato izrekamo tem potoni svojo naj-iskrenejšo zahvalo vsem, ki so lajšali poslednje ure pokojnikovega trpljenja, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so mu obsuli njegovo poslednje bivališče s prekrasnimi venci in šopki. Posebno zahvalo smo dolžni g. banu dr. Natlačenu, g. predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Adlešiču ter vsem zastopnikom državnih uradov in javnih ustanov za časteče spremstvo k večnemu počitku Istotako naj velja naša zahvala deputacijam Slovenskega stenografskega društva v Ljubljani, Mariborskega stenografskega krožka ter Hrvatskega stenografskega društva v Zagrebu. Ob težkem in grenkem slovesu pri odprtem grobu so nain bile poslovilne besede gg. prof. dr. Blaža Svetlja, direktorja dr Nikole Žica in prof. dr Antona Dolarja v največjo uteho. Prav iskreno se še zahvaljujemo gg. primarijema dr. Jenku in dr. Lavriču, g. dr. Krajcu ter SI. sestram Leonišča za izredno požrtvovalno in usmiljeno lajšanje trpljenja blago-pokojnega v poslednjih dnevih. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 7. januarja 1937 ob 9 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 4. januarja 1937. Žalujoči ostali. Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelj: Ivan Itak o vee. Urednik: Viktor Čenči«.