Naj t «2 j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 t3.00 7.00 $7.00 GLAS NARODA tistrslofvenskihidelavcev v Ameriki. TELEFON: C0BTLANDT 2876. NO. 132. — STEV. 132. Entered m Second 01— Mattar, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congreee of March 3, 187». NEW YORK, SATURDAY, JUNE 6, 1925. — SOBOTA, 6. JUNIJA 1925. • % TELEFON: OORTLANDT 2876. ZAVEZNIKI POSVARILI KITAJSKO V svojem odgovoru na sporočilo iz Pekinga pravijo, da so domačini krivi izgredov v Sanghaju, Pogon na "gnezda" boljše viške propagande. — Sovjetski poslanik, ki je odločno zanikal zaroto, je pozval Združene države naj se umaknejo. PEKING, Kitajska. 5. junija. — Odgovor velesil na poslanico Kitajske, v kateri protestira, da je inozemska policija ustrelila več domaČih izgredni-kov v Sanghaju, obžaluje sicer te dogodke, vendar pa izjavlja, da je treba pripisovati odgovornost kitajskim demonstrantom, ne pa oblastim inozemskih koncesij v Sanghaju. Poslanica diplomatičnega zbora, ki je bila poslana kitajskemu zunanjemu uradu, dostavlja: — — Dočim pričakujemo nadaljnih informacij, upamo^ da bo kitajska vlada sprejela dogodek v istem spravljivem duhu, ki navdaja inozemske di-plomatične zastopnike, da bosta mir in red zopet uveljavljena v Sanghaju z najmanjšim možnim zavlačevanjem. Sest kitajskih dijakov je bilo ubitih in šestnajst poškodovanih, soglasno z diplomatično poslanico. Kitajski zunanji urad izjavlja, da so bili ubiti ljudje iz dobrih družin in da so jih navdajali domoljubni motivi. Vsled tega bi ne smele inozemske avtoritete postopati žnjimi kot z navadnimi zločinci. SANGHAJ, Kitajska, 5. j vini j a. — Stavka v japonskih predilnicah, ki je bila vzrok vseh tukajšnjih izgredov, se širi. Število stavkarjev cenijo sedaj na 100,000. Ameriški jazz-godci v Astor hotelu, ki je najbolj prizadet vsled stavke dcftnačih delavcev, so vrgli proč svoje inštrumente ter zavzeli mesta stavkujo-čih kitajskih natakarjev. Policija je vprizorila danes več pogonov na tako-zvana boljševiška "gnezda" ter zaplenila velike množine literature. Ruski sovjetski generalni konzul Osarnin je odločno zanikal, da je boljševiška propaganda odgovorna za sedanji položaj v Sanghaju. Osarnin je zanikal, da se je vršil v njegovem konzulatu sestanek, na katerem so bile sprejete rp-solucije, ki so podpirale vstajo. Ta odgovor je sledil trditvam, da dobavljajo ra-dikalci v Pekingu potom kitajskih in moskovskih agentov potreben denar. PEKING, Kitajska, 5. junija. — M. Karakan, ruski sovjetski poslanik na Kitajskem, je danes zanikal, da je njegova dežela v kateremkoli oziru odgovorna za sovražnosti kitajskih dijakov. Poslanik je rekel, da bi po njegovem mnenju Amerika dobro storila, če bi se poslužila te prilike ter pokazala svoje takozvano prijateljstvo do Kitajske s tem, da reče ostalim impliciranim silam: — To je vaš posel, ne naš. — Zakaj naj bi Amerika prevzela kako odgovornost za izgrede v Sanghaju? Vsak mogoči napor bo vprizorjen, da se naprti Ameriki del krivde, — je rekel poslanik. TOKIO, Japonska, 5. junija. — Japonska vlada je poslala" včeraj v Sanghaj malo križarko Tat-suta, ki ima na krovu dvesto mornariških vojakov. MANILA, Filipini, 5. junija. — Ameriška ladja Jason, ki ima na krovu tristo mornariških vojakov ter je namenjena v Sanghaj, je odplula včeraj iz mornariške postojanke Ca vite. Kanonski čoln Sacramento, ki je sedaj v Hongkongu, je tudi dobil povelje,4jaj odpluje v Sanghaj. Zagonetna usoda polarne ekspedicije Domneva se, da se nahaja Amundsen na poti proti Grenlandiji. Njegove ladi je pa bodo pričele kljub temu križari-ti ob robu masivnega leda. — Amundsenov cilj je rt Columbia. KIXGS BAY, Sfjrieberp-i, 5. jm-nija. — Včuraj ]*>,j>oblne je poteklo štirinajstih dni, določenih »ena leot povraitek po zraJč-ni pot Obe ladji, ki prta privedli ekspt-di-eijo semkaj, ležita zasidrani v mirnem vodovju Danes Gut. Povelja, ki jih je pustil Annudsen, jrlasi', da morata prieKi aedaj obe ladji, "Form" in "Hobbv", kr?-žariti olj jiuznern r«>bu masivnega lodn, za pa d no in iztočno. Vreme j<* še vedno jasno. V.si rlani taikajšnje postojanke so sedaj prepričani, da so Amundsen in njegovi tovariši že daw no odpotovali speš od.ta.rn, kjnr so pristali, proti rtu Columbia. Vsled tega pričakujejo, da bodo prvikrat eni i o Amnndsenn po preteku enega meseca ali dveh in sicer iz Grenlandije. Amundsen je sikl^iil oditi proti i*t u Columbia na skrajnem severnem konen ameriškega kontinen-a, če bi bil prisiljen pustiti na Severnem tečaju svoja dva aero-Vla na. Pot do rita Columbia znaša približno 47"» milj ali 275 milj manj kot do ftpidbtirgov in raxven •tega je led na tej poti dosti varnejši in trdnejši za pe-šhojo kot pa v jiižno smer, proti Spicber-gom. Čeprav nimajo na postojanki nobenih (podrobnejših podatkov 'glede letin na skrajnem severu, je vendar znano, da je prehod preko plavajočega ledu severno od Špic-b«*rgov nemogoč. Letalci so mola 1 i opaziti te razmere, ko so le-teli proti severu ter bi se gotovo ne hoteli vrniti jk> talci polti, raz-ven če bi bila oba aeroplana uničena že spoloma, na polletu tja ali na j »o vrat k u. Splošno se domneva, da sta bila Mussolini je proti zvezi med Nemčijo in Avstrijo. RIM, Italija, 5. junija. — Včeraj je povedal v potslaawki jdbot-nici min. predsadrcik Mussolini, da-^te ne smejo vršiti med Avstrijo m Nemčijo »ikaka pogajanja, ne da bi obe državi prej vprašali Italijo za dovoljenje. Italija bo odločno proti zvezi med Avstrijo in Nemčijo, če 4>i ta zveza le količkaj ogrožala laike interese. Pohabljenka je osumljena umora. « Štiri in sedemdesetletna starka prijeta kot morilka. — V nekem stanovanju so našli okrvavljen* berglje, palico in očala. — Tla so bila ravnokar očiščena. Mrs. Xora Preudergast, stara št iriinstvi emdeset b>r. ko je noiri Bombni atentat na kralja Alfonza. Španski kralj Alfonz je le težko ušel eksploziji Velik peklenski stroj je bil pripravljen. V Barceloni je bilo aretiranih 14 ljudi. — Potovanje kralja preloženo. PERPIONAN. Francija. j in?. Potniki, ki so dospeli semkaj iz jsta othronieli vnled revnurtizma i'^PMiske iin ki trdijo, da >o span- včeraj zvw.Vr prvikrat zapustila svoje stanovanje v pritličju hise mi zapudrci fiH. cesti v New Vor-kn. Pridržali so jo na ipolierjski postaji" na zapadni US. cesti po«i obdolžbo uJboija, v zvezi s smrtjo neke njene prijateljice. Mrtva ž en Mika je bila Mrs. Frank McGreen, stara trideset let, z za-padne G3. ceste. Njeno truplo. ot>-tioleeno jk» glavi in doljnem tlein života, so našli včeraj }>opoldne > stanovanju starke. Doiniaiicik Saranto, ki prodaja premog in lelicijsko postajo pair minut f]>red tretjo urn ter obvestil dva detektiva, da je Mrs. McG-retU ali bolna ali da je omedlela. Oba. detektiva sta našla truplo na tleli, obeti nice. V bližini so bile posede z umajzatno vodo iu cunje. Del tal je -bil sveže pomit. V dm-•r! sobi je sedela Mrs. Prendergrasn mirno v natilonjaJČi t i- imela i»o-lcg sebe bergl je in palieo. Mrs. Preudergast je* na.to povedala obema detektivoma, da je na pravdi a Mrs. McGreen zanjo *'stew in .tniiki izjavljajo, da je naša policija natameen načrt, v katerem se na'vaja položaj polož«-uin bomb v različnih tunelih žele/.nv-ce, ki v oil i v Madrid. Pred več dnevi j m neka bomba močno poškodovala palačo markija de ("a->tell pri Barceloni. To se je ildo tbuj potem, ko st* jt> vršil ples, prirejen na ča^t kralju. Potniki pravijo, da so aretiran! mladi dijaki in uradniki, člani skrajne katalonske .<&upinc. ki skriva pod plaščem literarne in 1>o t ovalne dirti59be. Aretirani SO ločno zanikali vsak stik /. bombnimi atentaiti. Bomba, ki je bila določena, da požene v -zrak železniški vlak s kraljem v.red in sicer na progi med Barcelono in Madridom, je bila ha je iz v ai wed no velika ter je tehtala 175 funtov. Našli so jo na ž— hv.niških tračnicah izven mesta. BARCELONA, Španska, r». jun Tukaj so razkrili celo serijo iMuubnih zarot, krvjili namen .ie usmrtiti kra-lja. Od}M>tovanje monarha v Madrid je bilo \-sIed tega preloženo. Na tračnicah, po katerdih bi moral peiljatji kralj, so našli bombo. Nadaljna razkrita zarota .]•• očal oškropljeni s krvjo. Nato sta namen umorita kralja na po- sklenila odvesti jo na postajo. Opirajoč se na palico in bergLje jo odšla starka z detektivoma «er neprestano mrmrala: — Moj Bog. jie morem razumeti. Kako? Bila je moja prijateljica. Zasltšavali so jo vec kot-eno uro, a starka je odločno zatrjevala, da ne ve ničesar o smrti Mr*. Green. V velikih skrb ili pa je bila za svoji dve mački. Mrs. Prende.rga.st je preje prodajala eandv na vogalu devete Ave. in 59. cesae, a je morala ostati pred d vem i leti doma radi retv-mat.iizma vratnem potovanju v Madrid. LONDON. Anglija, 5. junija. — V poročilu, ki je bilo poslano z neke točke na špansko-francovlrt meji, se glaisi. da so našli v barcelonski katedrali bombo in sicer malo pred časom, ko bi moral kralj tam prisostvovati masi. V poročilu se glasi nadalje, da so bili aretirani štirje duhovniki. POZOR ČLANI SLOV DEL. POD. DRUŠT. V NEW Y0RKU! Seje, ki se vrši dne 10. junija na 101. Ave A., se mora jo udeležiti vsi čtlani. Pri tej priliki bodo razdeLj *na nova pravila. — Torej ne pozabite! Odilror. DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZA8BDENEM OZEMLJU. Dtam >0 nai* o«n« JDOOILAT1J1: 1000 Din. _ $17.80 2000 Din. — $35.40 5000 Din. — $8S.OO PH nakazilih, bi niaimj« manj koikMm Um« itesrjer IS Matov n poštnino In druge stroike. »■fiiljB na sadnje potte in fc^laCn}« TOtnl tekovnl ITALIJA nr ZA8XDKN0 0ZEHLJE\ 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00 M Baročnih, ki mJaJ« anai M SM lir nilmai »mM W U sa poitnln« ln drag« atnike, »aipMIIJa na adaje pMto In IsplaiaJ« UaUJaaAa kreditna ▼ Trata. Sa poMlJatvo, ki prraegajo PETTISOČ DINAHJHV ali pa DVATISOfl LIR doTolJnJcmo po mogoCnootl ie poseben popust PkpjM k Urin MdsJ^skriM^agaja m ra&ral ta mkV POfrHiJATVB PO BRZOoAVNEK PISMU IZVRŠUJEMO (T najkrajšem Času teb eaOunamo za stroAee lak Draft. Order all pe Edw York, m. T. GLAS NARODA. 6. .TUN. 192.". Owned and PfAUsked by BDOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank flakier, president Louis Benedik, treasurer PIim of basincM of the corporation and addrewes of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. T. GLAS NARODA" "Voice of the People" m Sedaj so ga vendarle zašili... lusued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja Hit ta Ameriko in Kanado_______________%6.00 Za pol leta_______________%3.00 Za četrt leta ____________________ %1.50 Za Neto York ta celo leto Za pol leta__________________.... Za niozemstva ta celo leto Za pol leta $7 AO 13.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glae Naroda" itkaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujej^. Denar naj Be blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "O L A H W A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287C. V ZNAMENJU ZLATEGA TELETA } ---- Zvezna trgovinska komisija, ki »m ta način odzvala nek• prošnji kongrtisa, j - predi« »žil a poročilo, ]/. katerega j<- razvidno, da :-o napravi]«* jeklarski* koui'panije v i»-j dežeIi več k<»t o napravili gospodje (iarv. Selnvab in njifi tr. variši «koro rnb-rtotkov či>t«tffa dobička. To so bili zlati časi. ko je ra'unal Swhwab vladi po dva dolarja in Sest cenit o v vsaki pot, kadar je plačal svojim delavcem po en dolar, na temelju bonus dogovora. Res je, da je odvzela vlada joklnr.*k im profit irj«mi del njih dobičkov potom davka, uveljavljenega na pr< v-.like dobičke, a ta da-i vek je predstavljal le skrajno majlifji ded dobičflcov. Vojni profifir-ji so seveda trpko nasprotovali sprejemu !<• postave ter izposlovall njen preklic (,b času. ko j«- -stric Sam še vedno plačeval svoje rakune. Ti vojni profil ir ji so bdi tudi sojrlasni v svoji opoziciji i vojaškemu bonusu. Kekli da je "nepalriotično", če zahteva dečko, ki je nosil .svojo kožo na prodaj za na inesee, par nadalj-nih dolarjev, a patriot ično in poj h dnom a prav je bilo, da je groin.v dil jeklarski magriat, >.ed«v na gonkem na tej strani oceana, jw> KO odstotkov dobičkov tekom šiirili let. Jeklarska industrija, ki je v vojnom času delala tako ogromn« dobičke iz človeške krvi in vojne za "demofltracijo". je seveda I" en del .sedaj uveljavljene«.-! iiullisi nijalne«ra sistema ter boleha vsle.l tega na vseh nedoNtat kili. ki tarejo industrijah no življenje. Ena teh kroničnih bolestni je neoapoNleno-rt. Za. neza,{M»ileiio.xt v industriji obstaja le eno, — izključno le eno' zdravilo. To zdravilo pa ^e tiče v enaiki meri vseh industrij. Zdravilo, ki «a imamo v misliti, .h* produkcija za upoa bi seveda ne nudilo ničesar bredkoristnim par troitoir.. ki ne ganejo sedaj niti z mazineem, a dobivajo velike s vote m svojih delnic v tej ali oni korporaeiji. Zakaj pa naj bi družba jemala vpoitev te zajedavce in trote? />akaj naj bi se ne vodilo vseh industrij izključno le na korist dejaveev samih, ne le delavcev v tej ali oni industriji, te meč delavcev v spLoHnean, telesnih bi dušeivnih ? Zakaj .se snli ime. ki opravljajo reisnK1 no (koristna dela, da pehajo in stokajo v revščini? Xa]K>čii je čax. ko morajo pričeti delavci praktično zreti na industrije ter združiti svoje sile v namenu, da po stanejo deležni dobičkov svo-jega laistnoga dela. To pa bi s**veda ne soglasalo z računi kapitalistov, kar je razvidno iz .stališča, ki ga je zaradi ameriški kapitalistični razred napram vjir.LŠiirtju priznanja ali nepriznanja Rufuje. To vprašanje je toliko napredovalo, da ne frre viV* za to, ali na\ se RtLsijo prizna, temveč zji to, kedaj naj se jo prizna. Med nasprotniki jiriananja litLsije je več mottkih in žensk1, na ko jih stališče so uplivale priamodarije koniimistov v naši bust ni dežel j. Milijone ru-.skega naroiktatonsrt'vo n« bo večno 1 rajalo in zadrževajije priznanja sovjetske vlade je naipaka. Ivjubljanski* časoijflsje ]K>roea: Pred jKir dnevi je bil v Ljubljani prijet liivxi Anuirikams-. ki je takoj jvo pTe\Ta.tu igral veliko vlogo. Mož je nekje z Dolenjskega. kjer ima poset-stvo. V Ameriki *je bil eelo vojno in si je znal pridobiti tamkajšnje tlržavljan-sftvo ter lepo imetje. iTjvrŽJ-va! je vse mogoče poklice in vedno sijajno uspeval s svojim naravnim taliMilOTii. ('i je Slo njeg-ovo bla-»ostarije včasih na- račun bližnjega. si -te$ra seveda ni jemal bocrv«i-1-Uik(» k srcu. Njegova jxtdjet m)-*T rini tudi ob pre-vrat.u in po sklenjenem miru ni dala miru. Znal seje povsod niivel javit i in naenkrat je prispel v staro domovino kfn wpr»imljevale<' darov, ki so ji-i zbrali našri A mer »kanci za svoie v bi*ili živeče rojake. Njejrovo ime .s«* j«- lakrat veliko čitalo v listivs. Veseli Amerikam** je prksd nato živeti v Ljubljani ves«-lo živli<>-'nje k«*t imetnik šoijx»v dolarjev. Metal j<- denar otkroir s«'be s polno rokf). se vo!zil po IFrvat.sikein m ljubil ženska križem in križem. Manjkalo mu seveda tudi ni {»ri- ti in izvedeli, da sedi mož v zaporu v Novem nohtu, radi nekih deliktov. Iti jih je napravil v on-dot ne m <4colišu. V zaj>oni s<« je podjetni pus-tolovec seznanil z nekim roparjem, ki je nedavno o-s-kubil iielkojra trgovca za veliko 's\x>to. Dotičniik j«* pred sodiščem zanikal vsalko krivdo, zaupal pa se sorodni duši — tovarišu v Kaporu. Povtdal mu je, kje ima skrit denar. Naš pustolovce je o zadevi leij>o molčal, ko pa mn je p<*srečilo priti zopet na boga urad- Pod naslovom "St^la'j so jra •vendarle zašili . . citate v današnji žtevillki jaiko zanimivo poročilo : Ime dotičnika sicer ni omenjano. vendar «ra prav d^ro poznajo rojaki p<» New Yorku. Brooklvim. Ilobokenu ni timii neka -rojakinj« 'v Fore«!t City ga dobro ]>ozna. * Včeraj stan v odstavku o vročini omenil naslednje: Kaj bi dal. če bi bilo mogoče tako rtkonmndirati. da bi legei človek v mi*zlo stmlenčnico in bi Novice iz Slovenije. Umrli v Ljubljani. Martin Gradišnik, rudar, 31 le.i ; Ivan (\-a.j.nar, delavčev Mn. 22 meseeev ; Margareta Moraxvek, žena nun i rovi jen ega majorja. 33 'et.; Jernej Veršnik. .kočar, 31 let; Frani Stele. preglekJovaJee želez, voz v pode., hiralee, t» let; Tatjan« Nai-obe. rejnika. 5 meseeev. Smrtna kosa. A' Črnomlju je umrla zavedna Antonija Jerman. — V Sovodnjftm pri Škof j i Lo- grozil in ga tudi dvakrat udaril. Vsega blaga oziroma denarja je prevzel otd Demšarja le za 1300 Din., a 1000 Din. je že povrnil. Ben cd i k je dobil 2 meseea težke ječe. Strela udarila v cerkev. 1 V okolici Videnja, v Št. Jaaižu pa Vinski gori. je udarila strela v tamkajšnjo cerkev v času. ko so biii verniki zbrani pri liitanijah. V trenetku. ko je župnik (JoLsak ilr-žal v rokah Najsvetejše, da podeli daleč naokrog znani trgovce m . , . ... ... mu tekla voda pri ustih noter in gostilničar in nosestnik, Valentin jnka. v pwlslresje m pomasn.. , , iz palca desne noge ven! v žep šope bankovcev, v skupni wot i 77.(HX) Din. ter jo odiknri! bogat v Ljubljano. Tu se je pn-Ičelo ]»ardjie/vno veselo življenje, orgije pijanosti 'm greha, sreča pa ga je minadoina opustila in bit je aretiran. Po slučaju je prišla na dan medtem nj<-»gova nova pusto-bfVŠč.ina in m-ož je skočil v "br-žon'4 sedaj radi težjega greha. Zagovarjal se bo seveda pred po-r*i1nim sodiščem. Takrat se bo ja rj naši jav vrednoti. Seznanil se je v. razliČ-j strmela pa bo tudi naša J«1 nimi kriininalnimi tipi ženskami in moškimi, ki sede jm večini že zaporih in kojih slike stoje v kriminalni nuzvidniei. Ko mu je jelo ])rimanjkovat i denarja, j<* otvorH v K<»lodvorsikii uliei potniiškn iigi-n-eijo in j>osr»'dovalnieo rned anie-rikansk.imi rojaki iii njihovim! domačini. Tu se j<- zopet sijajno zaslužilo na kožo drugih . . . Policija je imela že takrat posla 7 njim. Potem je prelit (hal s tem po--iom. Žena. ki je bila zapuščen.*} doma na posestvu, ga je ,prosib"\ naj postane vendarle že pameten, jokala ie. toda ni ni<* pomagalo, začel s>* j^ ha,vit i z raznimi dru-gim-i uetMiluimi ]>fK-li. Odpiral je enkrat tako trgovino, da jo je bihko z:i čas zopet zaprl, in priče! z drugo. Pred nekaj časa je prišel v Ljuiddjano neki drugi Ainerika-i)ie. njegov pozjianee od tam in našel tukaj zapeljivega dekleta. Odšel je Z'»t>et narzaj. poslal dekletu doJanje. da pride za njim. medtem Ičasfnn pa jo je pridobil na svojo stran naš mož in pričela sta živeti zaljubljencev denar v skupaieni g(>sipo(dinjstvu. Ko j /.manjka.lo tn^li tega denarja, je čutil ogenj za fx-tami. Policija je inislteni izvedela za rar/jie njegove stare pustolovščine in znaznala. il mož inieija.tor raznih vlomov, ki so se izvrši i lansko leto v razn lokale v mestu. Pričeli so ga i ska- ZGODNJE POLETNE NEUGODNOSTI. Amerrkanka. JUGOSLAVIA IRREDENTA Frelih. Ker katže danes toplomer «opei — V Dolu je umrl -jh) dolgi bo-par stopinj v t* kot jih je kazal, lean i Vinko ^entjurc. rudarski paznik v pokoju. kot jih je kazaljb'xni Vinko veerarj. mi menda ne bo nihče za Razne vesti. Medved utopil cigana. Razburljiv prizor se je v minulih dneh odigral v Moskvi. Pet- najstleten ckgatn je vodil na verigi l,nik, ki je bil z -vertigo nanj prive- ak nočen eg a medveda; da bi imel proste roke, m je ovil verigo okrog Ko flta sla okoli ribnika, se po kopeli in je skočil v vodo. Preplaval je ribnik in prišel na drugi breg, toda ltjegiov mladi vod- zan, je bil mrtev. Prizor so gledali mimoidoči, a nihče se ni upal rešiti dečka, ki je bil v tako nevar-1 jUiliUibL—• —.r- -r—— \ Poletje se prične 21. junija 192">. ob šlirih petdeset minut pn-poldne (po centralnem časni) aii ob j>etib petdeset minut |>opolo vzluxinem časni) ter bo trajali 93 dni. ur in 54 minut. Pri-/hod zg'Klnjega poletja .sjj>remljajo vedlno rčsnc želoirlene in črevesne bolezni, ki s-lelli, j.imski ravnatelj And. Pci-ko in janivki asistant Malnsa -o prej>laviili globoko jezero Ln v«*č še nepoznani sifonov ter prišli v nove votline z bleščivimi. prozornimi kristali i nepopisne kraisote. Odkrita jama. imenovana **kri-Ntilna*. je nov biser Postojnske jame. Po tc/avncm raziskovanju, trajajočem ll ur. so približali neustrašeni speli>ologi za 1 km podzemskemu 1ok«i reke Pivke. "Giornale del Priuli", ki izhaja v Vidmu, je zadnje čase skrajno imperl inenten proti Slovencem. Cesar razni sovražniki našega rodu ne morejo spraviti \ tržaške in goriške liste, odlagajo v videniskein listu in tam se čita, da je slovensko ljudst v o irredei-11st ično, da sovraži Italijane in državo in da torej v vlovenske občine spadajo sami komisarji i»n nikakor ne mačiui za župane. V Vidmu je prefektura in sedanji prefekt hoče. dji bi bile občinske uprave zopet v domačih rokah. Zato se pa ba.š v videmskem listu nesramno napada in obrekuje slovensko Ijnud-sitvo. Mislimo ]>a. da to obrekovanje ne bo nič zaleglo, ker je očitno, da pišejo one pi*t»-staščLne samo ljudje, katerim komi-ari jat i polnijo žepe. Delitev skupnih zemljišč. ZaMkoinisarja za ugotavljanje , meril, aiko včerajšnjo poročilo po-pravini, he pri Gradcu doktor Ivan Zolger, vse-nčiliški profesor v Ljubljani. Pokojni je bil markantna oUebnosT med Slov-iiiei. Kot sin ktnetskin staršev iz Devi ne pri SlovoiLscti Bistrici je absolviral z odliko gimnazijo v Mariboru (1KS8) ter >u-lidične študije na graški in pariški univerzi. Leta ls9.") je promoviral sub auspieiis imperatoris za doktorja prava. L. 1891 je že vstn-pij v politično državno sihvžbo. služboval le malo časa na bivšem Štajerskiiui (CJradec in Ptuj), od-iiji porotna obranava. K'o sta dr- 'koder so ga p< klicali v niinisti - ki je preminul v 40. letu starostu vernikom blagoslov, je bilo slišali strahovit ]> vk in iai zabliskalo se je tako. da je ljudem jemalo pogled. V zvonik je udarila strni a. Nastala je grozna panika; vse je drvelo proti izhodu. Mnogo ljudi, zlasti otrok je bilo v gnječi poškodovanih. Mnogi so se onesvestili. Kmečkega posestnika, ki je m>-del pri vratih blizu zvonika, jc i-trela ubila. Š le ko so ljudje pri-šLi na plan in videVi. da stolp m cerkev še stojita, so se polagoma I>omirili. žavni pravilnik in zagovornik po vtnlala. kar m1 jima je zdelo vredno, je poslal soduHk porotnike v jMisvetovalnico. Porotniki so vstali ter se odpravili. Pri tem je pa nekaj zaro{H>ta-b». 11 klopi, kjer so sedeli možje porotniki, je skočil siihaški agent S. C. Kurgetšs ter pobral s stal steklenico, v kateri je bilo pol -pinta1 žganja. Steklenica je padla nekemu porotniku irz žepa. Sodnik Cironer je skušal dognati, kateri porotnik je bil tako nesrečen, toda njegova prizadeva-inja sa ostala bre.z.usp«*šna. Porota .se je do igo časa posvetovala. Šele proti večeru so se porotniki vrnili ter izjavili, da je za-moHka kriva kršenja prohibieij-ske postave. Kol je bilo ž;1 d'ost ikra .t poroča-no, se bo vršila v neki južni državi zanimiva obravnava proti profesorju. ki je. neoziramje se na postave. predaval svojim učencem o razvojni teoriji. Morda je razvojna teorija pravilna. morda ni — nihče ne ve. Toda če fčita č lov elk Kovertovo Edino-vt, pr'hle nehote do zakluč-ka, . sreče. Ko bo medene tedne živeli v Kanadi, naj ga Lzpije ipar ko-| zarcev na moje zdravje in naj pri-| nese malo jx>skušnje seboj. ! Te dni je izdal zaklanIniški de-partunent olišimo poroi^lo o t?o-l&rstkih bankovcih. Pritožuje se. da dolarski bankovci vsbil slabega materijala, Lz katerega so napravljeni, ne trajajo dolgo. To taidi jaz že dolgo časa opažam, kn menda tudi ti, diragi rojak ! „ * Nekatt-re «vari so lahke, nekatere so pa sploh nemogoče. Med nemogoče spadajo Kover-tova prizadevanja, da bi si pridobil tisoč no\*ih naročnikov. * Znani Tančic ms Brooklvna ima smolo. Naenkrat se je bil spomnil, dn se mu krrvuca godi. i-»el je iskat pravice k sodniku Christiana v Kidgev. ood, pa so ga porotniki vrgli iz dvorane. Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na — -SPECIAL INTEREST ACCOUNT* mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj. Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila: Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega meseca. Vloge, vložene do vstevSi desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija. Obrestovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca. Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija. Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. GLAS NARODA. G. JTN. 1925. Anton čehov: BABJE CARSTVO (Nadaljevanje.) III. Obal. Zadnja sta jo postila, kakor lani. pravi državni svetnik Krilin in znani advokat Lisevič. Prišla sla1, ko s<* j«* zunaj že zmračilo. Krilin, ««'std»»setlt*tiii staree, širokih ust. s sivimi zalizci pod iiši*m, risj»*t»a ohraza, j«* tičal v uniformi, z redom sv. Ane n« prsih, in v t><*-lih hlačah. Dolgo jt- držal ročico An»- Akiinovnf v obeh svojih rokah, ji yledal naravnost v obličje, gibal z ustnama iti končno presledkoma* monotono izprcgovoril: — Čislal sem vašega strica. . . in očeta in užival njuno naklonjenost. Sedaj smatram za prijetno dolžnost, kakor vidite, da čestitam njiju cenjeni naslednici, ne gb*dc na svojo bolezen in znatno oddaljenost. Vesel sem, da vas najdem zdravo! Državni pravdnik Lisevič, visok krasen blond In, z malce osivelo brado in brkami, se odlikuje z nenavadno finim obnašanjem. Vstopil elegantno, pozdravlja nekako nerad in govore«" giba z rameni, vse to z malomarno graeijo. kakor len. Lepo je rejen. nenavadno zdrav in bogat. Nekoč je priigral v loterii 40.000 rubljev, kar pa je znancem zatajil. Ljubi dobro jed, zia-ti sir gomiljlke in ribano redkvico s konopnini oljem. (lovori skladno tekoče, brez prenehljajev in le iz koketstva včasih zajeclja in dleskne s prsti, kakor da išče besedo. Vsega, kar ima govoriti pred sodiščem, ž«* davno n<* veruje ali morda* veruje, a ne pripisuje ni-ltake cene. Veruje le v izvirnost in izrednost. Danalna morala v izvirni obliki mu izvablja solze v oči. Obe njegovi heležnici sta polni nenavadnih izrazov, ki jih črpa iz raznih avtorjev, in kadar potrebuje kakega izraza, prelista najprej obe beležnici, kjer navadno ničesar m* nade. Se pokojni Akim ivanič mu je v trenotku dobre volje iz baharije poveril zastopane tovarne in mu otlmeril 12.0(H) rublev letne plače. Vse tovarniške zadeve so obstoale v dveh, treh ter-at vab. ki ih je Lisevie izročal svojim pomočnikom. Ana Akimovna je vedela, da nima v tovarni ničesar opraviti, a odpovedati mu ni mogla; manjkalo ji je poguma in navadila se je nanj. Sebe je i-inenoval njenega pravnega svetovalca, a svojo plačo, po katero je pošiljal redno vsakega prvega, suho prozo. Ani Akimovni je bilo znano, da je Lisevič, ko so po o-četovi smrti prodajali njen gozd, zaslužil*' pri tem poslu več kot 15.000 rubljev, ki sta jih delila z Nazaričem. Ko je izvedela za goljufijo. je bridko zaplakala. a se je potem udala v usodo. Ko ji je čestital in ji poljubil o-be roki, jo je kritično premeril in nagubančil čelo. — Ni treba, — je dejal z iskre-. nim, skrbečim pogledom. — Rekel sem vam, draga moja, ni treba. — O čem govorite, Viktor Nikola jevič? — Dejal sem, da se ne smete rediti. Ves vaš rod kaže nesrečno nagnjenost k debeli t vi. Ni treba! — je ponovil s prosečim glasom in jo poljubil roko. — Tako krasna ste! Tako divna! Tu, ekseelen-ca, — se je obrnil h Krilinu, — vain predstavlam edino v.ensko na svetu, ki sem jo kdaj resno ljubil. — Ne čudim se! Biti v vaših letih znan z Ano Akimovno, pa je ne ljubiti, bi bilo nemogoče. — Obožujem jo! — je nadaljeval odvetnik popolnoma resio, toda s svojo običajno malomarno graeijo. Ljubim jo, a ne, ker sem moški, a ona ženska; kadar sem pri njej, se mi zdi, kakor da je kakega tretjega spola, a jaz četrtega ; tedaj splavava v kraljestvo najfinejših barvnih odtenkov in se zlijeva v spektrum. Najlepše opisuje^tako razmerje Leeente de Lisle. V njegovih spisih čitamo imenitno, čudovito mesto. Lisevič je brskal po obeh zapisnikih, a ko izreka ni našel, se je pomirit. Jeti so govoriti o vremenu, operi in o dtorajftnjem priho- ^m m -•■■•"■■*■- ■"■ «lu Duzeja. Ana Akimovna se je spomnila, da sta Lisevie in morda tudi Krilin, lani pri njej obedovala; ko sta se sedaj odpravljala, jima je začela iskreno in s prosečim glasom razkladati. da morasta pri njej obedovati, ker itak nikogar več ne namerava posetiti. (Josta sta malo pomišljala. a sta ostala. Razen obeda, obstoječega iz zeljne juhe, svinske in gosje pečenke z jabolki in drugim, so hranili v kuhinji ob velikih praznikih tudi še takozvani francoski ali "kuharski" obed, za primer, da je o-*tal pri kosilu kdo od gostov iz gorenjih prostorov. Ko so v obed-nici zarožljali s posodo, je pokazal Liscvič vidno razburjenje, mel si 'j<* roke, mežikal in s čustvom go-voril o obedih, ki so jih prirejali j svoje dni in kako čudovit men-I kov ragu zna pripravljati tukajšnji kuhar: ne ragu, temveč raz-[ odet je! V duhu je obed že pokušal, v mislih jedel in užival. Ko ga je Ana Akimovna vedla pod pazduho v obednico in ko je končno izpil čašieo vodke in si potisnil v usi a košček nasoljenega lososa, je kar predel od ugodja. Žvečil je glasno Ln zoperno. iz nosa ko mu prihajali čudni glasovi, a o'i so se mu zalile in zardele. .Med obedom je odvetnik govoril Ani Akimovni: — Vai^, ura -ga moja, ni treba životariti, živeti kakor drugi, pač pa vam je dano življenje uživati in mal razvrat je jedro življenja Zavijt * se v omamljivo dišeče cvetje, vdihavajte mošus, uživa ji.* hašiš, — predvsem ljubite, ljubite ljubite! .laz bi si na vašem mest i najprej izbral sedem mož. po številu dni v tednu; prvega bi imenoval Ponedeljek, drugega Torek, tretjega Sredo itd., da bi vsak ved« 1 za svoj ilan. Ta razgovor je vznemirjal Ano Akimovno. Jedla ni, izpila jc le čašieo vinar. i — Dajte, da vam povem! — je ; dejala. — Za svojo osebo nr ra- I zumem ljubezni brez družine. — Sama sem osamela, kako:- mesec na nebu, da. še na slabšem sem; in kolikor tudi govorite, jaz sem prepričana in čutim, da se da ta nedostatek popraviti le z ljubeznijo v običajnem zmislu. Zdi se mi, da bi ta ljubezen določila moje dolžnosti, moje delo in razveselila moje svetovno naziranje. Hočem od ljubezni miru svoji duši. pokoja, želim si pro«"- od mošusa, z eno besedo, — se je zbegala, — moža in otrok! — Omožiti se hočete? No, da, to je možno, — je pritrdil Lisevič. — Vse morate izkusiti, zakon, ljubosumnost, sladkost prve prevare in tudi dece. . . Le urno živite, urno, draga, čas hiti, ne čaka! — Da. omočim se, — je dejala in se srdito ozrla v njegov siti. zadovoljni obraz. — Omožim se na najbolj vsakdarM in prozaičen način in srečna bom. In pomislite, poročim preprostega delavca, kakega mehanika ali risarja! — Tudi to ni slabo! Vojvodinja Džosijana se je zaljubila v Guin-plaina, in so ji dali prav, ker je bila pač vojvodinja; tudi vam je vse dovoljeno, ker ste nenavadna osebnost. Ako se vam zahoče ljubiti zamorca ali Arabea, ne ozirajte se na nikogar, izberite si zamorca! — Ničesar si ne utrgujte! Tako smela morate biti, kakor so vaši1 želje! Ne popuščajte! — Ali me je res tako težko razumeti? — je vprašala Ana- Akimovna presenečeno in oči so ji zasijale v solzah. — Razumite, da me teži ogromna skrb, dvatisoč delavcev, za katere sem odgovorna bogu. Ljudje, ki zame delajo, si uničujejo vid, sluh. . . Strain o mi je živeti, strašno! Trpim, vi ste pa toliko kruti in mi govorite o zamorcih in se smejete! — Ana A-kimovna je udarila s pestjo po mizi. Podaljševati življenje, kakor ga živim sedaj, ali poročiti tako praznega, nerodnega človeka; kakor jaz, bi bilo zločin. Več ne morem tako živeti! — je vzkliknila, — ne morem! — Kako krasna ste! — je izpre-govoril Lisevie, naslajajoč se ob pogledu nanjo. — Moj bog, kako je krasna! A kaj se srdite, mila' moja? Nemara nimam prav, toda, ali mislite, da bo šlo delavcem bolje, ako se vi v imenu idej, ki jih sicer cenim, mučite in odpovedujete življenjskim ugodnostim ? — Nikakor! Da, razvrat, rarzvrat! — je pristavil oglločno. — Neobhodno potrebno vam je, dolžna ste biti razvratna! Premislite to. draga, premislite! Ani Akimovni je odleglo, da se je razgovorila in postala vesela'. Ugajalo ji je, da je tako lepo govorila in da tako pošteno in krasno misli in prepričana je bila. ako bi jo imenov ljubil, da bi ga vzela z navejim veseljem. Mišenjko je jel natakati šampanjca. 4 — Vi me vznevoljujete. — je dejala, trkajoč z odvetnikom. — Sitno mi je, da mi svetujete, a sami življenja sploh jie poznate. Menite, da mora biti mehanik sdi risar brezpogojno kmet ali suro-vež? A to so najumnejši ljudje! Imenitni ljudje! — Vašega očeta in strica sem poznal, — je dejal, oddihuje se Krilin, ki je sedel tu kakor malik in neprestano jedel. — Bila sta človeka izvrstnega uma in visokih duševnih zmožnosti. — Prav, poznamo te zmožnosti, — je zagodrnjal odvetnik in prosil, da sme kaditi. Po obedu so vedli Krilina na oddih. Lisevič je pokadil cigaro in šel gugajoč se oil sitosti z Ano Akimovno v njen kabinet. Udob-" nih kotičkov s fotografijami, pahljačami na stenah in neizogibno rožasto ali sinjo svetilko pod stropom ni ljubil, zdeli so se mu to znaki ohlapnega, neizvitnega značaja; tudi ga je taka luč spominjala- nekaterih njegovih romanov, ki se jih e sedaj sramoval. Kabinet Ane Akimovne pa z golimi stenami in preprostim pohištvom mu je nenavadno ugajal. Ugajalo mu j«', mehko sedeti na turškem divanu in se ozirati v Ano Akimovno, ki je myvadno sedela na preprogi pred kaminom, objemala z rokama kolena, gledala v ogenj in mislila. Ta trenotek se je odvetniku zdelo, da se pretaka po njenih žilah kmečka, staroverskar kri. — Davno že nisem ničesar čital. draga moa, — e deal, ko ga je zaprosila, naj ji kaj pove. — Sicer pa čitam včasih Julesa Verna. — Mislila sem. da mi poveste kaj novega! — lini ,nov<»ga. — je zaspano za mrmral Lisevič in se še bolj stisnil v kot divana. — Vsa nova literatura, mila moja. nama ne list reza. Seveda m bar tatkiio-šShb. streza. Seveda mora biti taka, kakršna je, in ne priznavati je, bi pomenilo, ne priznavati naravnega reda, in jaz jo priznavam, toda. . . Lisevič je kakor zaspal. Uez trenotek pa si' je zopet začni njegov glas: — Vsa nova literatura vzdihuje in stoka kakor jesenski veter v dimniku. — Ah, nesrečnež! Ali, tvoje življenje je kakor ječa! Ah. kako temno in vlažno ti je v ječi! Ah, gotovo pogineš, in ni rešitve! — To je krasno, toda jaz bi višje cenil literaturo, ki bi me učila, kako pobegniti iz ječe. Izmed vseh sodobnih pisateljev čitam sicer e odprl oči. — Izboren pisatelj! semintja Maupassanta. — Lisevič Odličen pisateij ! — Lisevič se je dvignil na divanu. — Čudovit u-metnik! Strašen, izreden, nadnaraven umetnik! — Vstal je in dvignil desnico. — Maupassant! — je navdušeno vzkliknil. — Mila moja, čitajte Maupassanta! Ena njegova stran vam da več od vsega bogastva zemlje! Vsaka vrsta vam odpira novo obzore! Čitajte Maupassanta! Draga mi, to zahtevam! Lisevič je mahal z rokami in v silnem ganutju hitel s kota v kot. — Ne, to je nemogoče! — je vzkliknil kakor v obupu. — Zadnje njegovo delo me je preobvla-dalo, omamilo. Bojim se le, da ostanete proti njem u ravnodušna. Da se vam prileze, ga morate pokušati, srkati počasi sok iz sleherne vrste, piti. . . Morate ga' piti ! (Dalje prihodnjič, j ZANIMIVOSTI IZ NARAVE Učenjaki delajo zelo zanimive Smrt znanega angleškega industrijalca. V Londonu je umrl industrijalec, katerega so vsi poznali pod imenom "kralj mila". Bil je pravi ''"'^''T " ................. 1£ j | . . J . i -1 ttbtIt lm sv°jcm naravnem 111- selrmade man, ki se je povzpel od navadnega stinktu nekatere cvetlice drugim. delavca do uglednega člana angleške industrij al-iv ta nan,,n so vzeli umetno pone družbe. Milobe njegovega obraza ni mogel !barvane Med glavice na-pogoditi noben slikar. ♦ X t KOŽNE BOLEZNI X Iz Londona prihaja vest, da je te dni umrl lord Leverhulme. Na kontinentu je bilo njegovo ime le malo znano, zato pa je bil mož tem bolj znan na Angleškem pod inie-^ nom "kralj mila*'. Ni bil le eden najbogatejših in najsposobnejših jindustrijeev, ampak tudi tip angleškega selfmademana, ki se je z lastno močjo povzpel od skromnega vajenca do velikega industrijskega kralja. j Mož, ki ima danes v Liverpoolu največjo tvomico mila na svetu, je bil še z 18 leti v mali trgovniei j svojega očeta v Bolt on u in je prodajal ceneno milo. Med takratnim časom in bogastvi, ki si jih je nabral Leverhulme v nekaj desetletjih, leži ena najbolj romantičnih j liko. kaor ummI. ki ga je nabralo ravne detelje so postavili plave. _______i rumene in druge umetne evetliee. šel Leverhulme še enkrat po poslih jIn ,VbeIe' ki '/Ao ™de ^ W v Afriko. Dasi že precej v letih, se lIjo* v T,'m dotakni- vendar ni strašil naporov, ki jih i1" mm'tnih ^etlie. Potem so vzeli povzroča 11.00(1 milj dolga vožnja. :nrenjukl vnetne cvetlice. __ [napolnjene z medom, ter jih po- i , stavili med druge naravne cvetli- Pridnost čebel. :ee' sf)0,Vtkil > priletela na J umetno cvetlico, toda takoj je od- Ni neupravičen izraz: ma kot č.-fhela. ki ga uporabljamo v! • i, i • • i v • . u -. met ne cvetlice med. (Vz pol ure elovesKem življenju. Da je čebela L 1 _ , - - • , .... j bile vse umetne cvetlice polne če- \ resnici izredno marljiva, je ' ii.i- .... oei, ko so pobrale ve> nasiavlieiti pred kratikim znova ugotovil neki i 1 dUJ,m ii s-,. „,, n , • i . „ lined, so napolnili umetne evetliee II. Sta-ssart. Dognal je, da Mita j. -O nnn ♦ - i i i n . ilzr,OVii eebele so prav pridno iU.UUU t is.-ili čebel, pred no od'et« ' , . ' nabirale, ne da l>i vedele. <,ki jim 1 je človeška roka nalašč pripravila | iar|-iv jletela. kmalu pa se je povrnila in začela z navdušenjem srkati iz u- povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat; SEVERA* S ESKO razkuževaino mazilo. Olajša razdraženje, odpravi srbečico in druge srbeče izpuščaje na koži. Cena 50 centov. Poskusite naprej pri lckarju. W* F. SEVERA CO. •jdEORR. B A P IPS r IOWA : ♦ i ♦ : na nabiranje medni. 3 kilogram, ko pa ise vrnejo obložene z me-^<'in. jih gre le 9000 na en kilo- karijer angleških trgovcev. to vabo. Na podlagi teh poizkusov - i , , - , so Prišli naravoslovci do zaključ- grain. 3000 čebel tehta torej to- T , . . „ , , J , , - - rli;J- <'<'' letajo .-Hjfl«' samo na one u- metne cvetlice določene barve, v katerih je med. Barva cvetlic pri- bele tem večjo privlačnost, čim večkrat >o jim ]>ostreirle v. medom. Zanimivo je tudi. da ^i čebele j prav «l<>bro zapomnijo barvo kraj tin č;is. Ta spomin jim ]>omaira. da se lahko orientirajo glede hrane v raznih sezonah. Zato lahko nabira- !MX)() Čebel. Ali z drusrimi beseda- jo ob gotovem času meti samo na Ko je postal Leverhulme polno-1 mi: zaloira nieilu. ki ga j-.- na.bra-i - - , , , V , . ". V'' lipah, akaeijah. detel ii iii! tem , .!,,., 1 , . . , . t valu torej eebclo od dalee. docim . leten, si je dal izplaeati svoi deh-ž, lo devet eebel. ie pi» tezi enak eni' - , , oziru sr. eebele veliki mojstri Ka- , .... . . . i ... . , is<* orijeni ira po vonju medu sele v , . iz oeetovc dedseme in si je s tem i'Sej ecljeli. , - ,,-.- - /. , , knr pa z lahkoto zjijiominii. krai 'neposredni bližini, (e se eebele 1 1 : oarve in čas svoje žetve, tako tudi lahko v>e pozabijo, če jih prenesemo iz enetra kraja v driuri. V tem slučaju hitro pozabijo \s.-. kar s», denarjem ustanovil skromno milar no, iz katere so tekom let nastale po vsem svetu znane tvorniee "Sunlight". V Port Sunlight u pri ("t bela tehta 1 pa, ki ga nabere. decigram, med . no devetimi de-' ^-igra.ma. Devetdeset čebel da to- | i*i j en ar ram medu. Toda čebeia Liverpoolu je zaposleno danes 12;. ne odhiti vsak dan samo enkrat na tisoč delavcev. Velikanske tvorni- nabiranje medu. ampak 'povpreč-ce imajo lastne parnike, da. celo ; no p«> petnajstkrat: še-t čebel na-lastna pristanišča in ladjedclniee. J bere j>o tem računu en gram mr-Leverhulme je, enako k«>t svojčas'du na dan. Za en kilogram nntlu Abel v Jeni. ustanovitelj Zeissovih j je treba torej šest. tisoč ,čebel, ki tvornic, napravil velikopotezni so-j ga nab n-ejo v enem »Inevu. cijalni poskus, da bi bili nameščen ___ ci njegovih velikih podjetij čim i Predavanja. bolj soudeležni na dobičku tvrdke. Z njegovo močjo so rastli tudi njegovi načrti. Kralj mila je bil an-j "Zveza prosvetnih društev" gleški trgovec z veliko perspekti- ( priredi v Gorenji Sol.tški dolini vo, ki išče preko Evrope možnosli. serijo znanstvenih predavanj s kida bi postali zakladi drugih delov mmatografom. Prvo predavanje sveta dostopni tudi vsemu človeš- j.,, tolminski zdravnik dr. A. tvu. Vrgel se je na obdelovanje , Serjun. Predaval bo o jetiki. zemlje v Zapadni Afriki, kjer je | ___ bil eden največjih posestnikov. L. i 1918. je napravil naravnost gi- ; gantski načrt, kako bi se dalo oto- \ čje Hebridi izpremeniti v velikan-j sko ribolovsko podjetje. Njegovo j stremljenje pa se je izjalovilo ob j uporu škotskih ribičev, ki se niso hoteli dati organizirati. Leverhulmea, ki se je prvotno pisal Wm. Lever, je imenoval angleški kralj za viseounta in lorda. Bil.je dobrotnik velikega stila in znan zbiralec umetnin — splošno znani so njegovi porcelan i, hkrati pa je bil neumoren delavec, ki se je držal svojih pri prost ill navad in vstajal ob o. zjutraj, tudi potem, ko je bil tako bogat, da bi si lahko kupil vse zaklade sveta. "Times", ki so nekoč v svoji rubriki "Man of the hour" karak-terizirale osebnost Leverhulmeo-vo, so naglašale čudno okolščino: kralj mila je bil Anglež z najlepšimi očmi. Bile so svetle, jasne in temnomodre. Noben umetnik, pravi list, ne bi mogel naslikati na platnu izredne lepote barv njegovih oči. Par tednov pred sjjirtjo je navadijo nabirali med v dol oče- [ nem kraju na navadnih cvetlicah, t i sedajo tudi na enako pobarvam* timet ne evetliee, posajene med naravne. Ali sčasoma pridejo človeški roki na sled in nočejo več nabirati medu na umetnih • vetlicah. Nadaljni poizkusi so dokazali, da vedele v prvotnem čebelnjaku in se kmalu prilairode novim razmeram. V dveh. treh dneh poznajo že vsa pota. ki vodijo i/ dotičnega kraja na poljane z medonosnimi imajo pestre umetne cvetlice za če- j rastlinami. Prav vsakdo— kdor kaj ttč«; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imaj čudovit tuspek — MALI OGLASI v "G 1a s Naroda" DR. LORENZ I**3*'* 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MCŠK1H BOLEZNI. i^^To^V. Moj« strok« i* zdravljenje akutnih In kroničnih bolaxnl. Jas jb'sG^fiy*' ■am 2« zdravim r.ad 25 let ter imam skušnje v vich boleznih f ,-> • ■!n ker znam alovenaUs, zate vaa morem popolnoma razumeti In epoznatt vaie bolezni, da vae ozaravlm In vrnem moč In zdravje. Bkozl 3t3 let sem pridobil posebno ikušnjo pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato &e morete popolnoma zanesti na mene, moja »krb pa Je. da vae popolnoma »zdravim. Ne odlašajte, ampak pridite %lmpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In ilee po telesu, bolezni v prlj. rs. padanje laa, belečine v kosteh, etare rane, oslabeloat, živčne In bolezni v mehurju, lerilcah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo. naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od a. dopoldne do I. popoldne; ▼ torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do «. srečer; v nedeljah ts praanlkll« oC 10. dopoldne do S. popoldne. ozor čitatelji. Opozorite trgovce ftn o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglaiujejo v listu "Glaa Naroda", 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda9 Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljeni pisalni stroj -aura" $20# B streiico ra slovenske čr- 'OLTVTEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEfcNL Pisat! na pisalni stroj ni nilEaka umetnost, Takoj !&I~ it Vsak pili« Hitrost pisanja dobite 1 xaj4. ■LOVENIO PUBLISHING COMPANY IS 0*.niainit Itrtil Bew Ytrk, X. T, Amundsen je odšel na daljni Sev-omi tečaj. Že trinajst dni ni o njem nobenega glasu. V tej VTOcini se ma res ne izplača vračati. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. * t naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortiandt St., New York ' " ■ Pre&tajte pazno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: Naša zdravila ...............................50 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani .......................500 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —■ V Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat- n ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balk&nn. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....S 2* POVESTI: < Fabijola ali cerkev v Katakombah ............ ,45 Gadje gnjezdo, potest iz dni trplenja in nad. Trdo vezano .......... ..................75 Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, pre vel Levstik. —• Kraljica mnčenica, trdo vezano ...............• .80 Kazaki, povest iz mskega .......................70 Mi plačamo poštnino. ' .• " ...-v- . •• -u • .--i . • .vi-Sk. ŠOLANA. ROMAN. Za "Glas Narcda" priredil G. P. (Nadalje-an je.) — Kakšen čuden »lu<"aj : Svet je majhen. O tej zadevi sem eula oi>-z rešitve. — T<>r.-j kamen, ki pa je radoval v svojem srcu. Korena. ki je zakrivala njeno notran»o>r. j,- bila raztrgana. Zrl je v globino njene duše in kar j* videl lam. ne bo pozabil nikdar več. — Da. majhen kamen. — s.- je smehljal. — Nisem mislil, kaj v«e mu bom moral žrtvovan. — a obenem tudi. za kaj vse še mi: bom moral zahvalili . . . — Dolgo a » m bil z«-Io bolan, kajti padec j^ še j>oslabšal stvar in rana se je le slabo celila. Ostala sta omotica in glavobol in mesto spomladi, sem odpotoval na jug šele jeziti. — Ali je -daj vse dobro; — je vprašala Joried mehanično. Njen pogled je j»očival jrndo na sklonjeni glaviei Margarete in izraz Jijetie«;a obraza jo je delal staro in grdo. Vse dobro ? Maurus je skomignil z rameni. — No, seonu*<"ek v sili. Ljudje, ki begajo po svetu naokrog kot tatovi časa, neglede na njih poikolenje. — so vredni takega zaničevanja, da ne zaslužijo niti zdravih telesnih udov. Dokler ni človek pohabljen ter razpolago z zadostnimi močmi, mora delati, če ga r ,če biti sram samega sebe. — Pošteno delo ne sramoti niti dninarja, niti kneza, nasprotno, po mojem mnenju je edina stvar, ki daj" človeku vrednost an dostojanstvo. Podedovana grajščina ni v mojih očeh toliko vredna kot častniški patent, katerega sem si pridobil isam in če kaj re-spektlram na človeku, ni mesto, ki mu ga je dalo rojstvo, temver ono, kar si je pridobil s pomor j o svoje marljivosti in svojega znanja. — Moj Bog. dragi sorodnik, ne razbnirja^te se! To je v»e lepo rečeno, a vi ne pom Ulite. da imamo življenske okoliščine, ki direktno izključujejo tak "selfmade". — Ali res:^— Jaz ne poznam nob ne. niti stališča kralja. Da se tako imenuje, to je naključje u-ode, a da je v resnica kralj, vladar in Oče svoje dežele. — to je njegova lastna zasluga. Vsak človek pe stavljen v svoj delavni krog ter je vsled naslova, sreilstev pli talentov obvezan . Maurus se je priklonil ter rekel dvorljivo: — Razpolagajte z menoj ! \ * > r Vsa razburjena je hodila .Toried gorindol po svoj-i sobi in na njenem swlitem obrazu, 8 trdno stisnjenima ustnicama, so se zrcalile misli, ki so se podile po njenih možganih. Res, lepo se je pričelo s to koketno, ničvredno osebo, Margareto! -:- ^ ' j £ CiL; ..-L, (Dalj« prihodnji«.) / A ^ . L v' Dobre volje in vesel biti more človek kateri ima dobro prebavo. Kadar vi prebavljate svoja tri jedila r.a dan. potem sledi dobro zdravje. SEVERA'S BALZOL napravlja prebavo naravno in lahko in jo aai splošno tonika kadar toloani sistem oslabi, zdravilo zoper dolgotrajno zabaaanoet. »IJiva Cer.a 50 in 86 centov. W. F- SEVERA CO., Vprašajte zanj v lekarnah. CEDAR RAPIDS, IOWA Razlika med Vzhodom in Zapadom. y.n Evropejca sta ta dva pojma j oni pa <«> odhajali na bojišča >*me-»-pred^ljena antiteza: zapad — K>. ubijali >o in umirali. Toda če-ilohno nnslnarodno i udarci lastnih podivjanih sinov, pravo za sv« »je pravomočne člane I < Uniževanje >e je umaknilo mržnji. -.«mo narode v Evropi in Ameriki. doč.im so vzhodn; narodi še izključeni Lz kroga "civiliziranih narodov.*" Da se reši tega mučne- navtlušenje se je spremenilo v zlobo. Množice vrgle proč -tare ideale: domovin«*. državo, slavo in mo"-, planile mi -i globoko v la- i>a položaja, mora neevropski na-js*;. sinovi iste matere so se začeli rod samo z orožjem v roki dokaza- klati. Iirat je šel na brata, sin na ti. da ne dovoli, da bi ga smatrali M^eta. V novem, še holj krvavem Evropejci za objekt svojih ekspe- j me pride civilizirani Evropejec. ki ne pozna niti jezika, niti zgodovine vzhodnih narodov, v te lcraje. se še bolj prepriča, da je n j ogova sodba pravilna. Za to prepričanje inn zadostuje, če primerja krasne evropske hotele z umazanimi postajališči karavan v Aziji. Ali če se mudi v teh krajih dlje časa, če ni preveč ponosen na svojo civilizacijo, da l>i ene^n s tem »-o pa«lli Kakoni. 'zmajala se je 2000-1etna -kultura z mitičnimi odkritji in siijajti-o filozofijo, vse se podira, barbari 20. stoletja se pa čudijo temu razdejanju. — J^na- evropske knltuire v primeri s kul-! goslavni materija.li.zem vidi srečo turnim siromaštvom Azije? Na čem bazira ta m^porazum? Vzhod in Za pa d si nasprotujeta ne samo v tem. kar imenuje Evropejec "kultura" in "barbarstvo", n<-go tudi v drugem oziru. "Sanjavi vzhod" — "marljivi delovni za-pad", — "mrtva Azija, pravljice o "Šeherezadi*' — "sijajna naučila odkritja". Ali trezen Evropejec se za ta problem ne zanima, ker se mu zdi a*reden kvečjemu pesnika. Poezija je resnemu človeku samo v zabavo, ni mu pa neobhodno potrebna. In ba.š v tem tiči obojestranski nesporazum. Do čim smaitra Evroipejite prvo antitezo za osnovo, drugo pa odklanja kot neresno ter tako zoperstavl.i-a "kulturni zapad" "barbarskemu vzhodu", ker polaga na caio stran močno armado, lepo urejena mesta, hoteleL bolnice, avtomobile, a-<-roplanc itd., na drugo pa nedisciplinirane čete, primitivne naselbine. dervLše. nevedne zdravnike in sodinike, smatra Azijat to "kultn-ro" za prikladnejšo in človeštvu potrebnejšo in se torHj drži drage antiteze. Vse, kar smaitra Evropejec za nerealno, baza. na kateri slo ni evropska kultura — materijalizem, praktičnost in znanost se mu pa (zdi "belo barbarstvo." In kdo ima prav? Resnica je bržkone v sredini. Vse življenje Evrope, zlasti pa zadnja leta, se morajo zdeti Azi-jttu nekaj divjega, strašnega, neumnega in papoi-noma tiujega znanosti. Z vihrajo-čimi prapori, pijani slavoh'lepja in vladoželjnosti. so evropski narodi umirali za domovino in se medsebojno pobijali v blagor domovine. Matere so blagoslavljale srvoje sinove, množice so jih spremljale s petjem in godbo v smrt, samo v sitem želodcu in potolaže-nili nizkotnih strasteh. Nič vee ni iluzij, morale in diuha. vse je samo zemlja dn kruh. Vsakega človeka, ki ima v sebi vsaj iskrico člov<(škega euta. jc groza perspektive, da pade na nivo živalskega obstanka. Eni si še vedno prizadevajo obdržati zlato in železo za nove materijalistiene iluzije, dnuigi ]ta vidijo, da je zlato in železo rt ud i zemlja, tudi prah. in bi radi proč od materijalnih bogov k živtrnvu Bogu. Nekje daleč v globini stoletij se ko-maj blešči zvezda-vodniea, ki obseva že davno zavrženo im pozabljeno pot. To je pot vere v človeka k oft razumno bitje, v njegov namen na zemlji, ki ni istoveten z njo za bogastvom in slavo. Pot vere in intuicije je pot nerazsodne naivne toflipe, pot asiketov in svetnikov — tako pravi materi j aliizem. Mi pa, ki se smejem o z Voltair-jevim smehom, ki motrimo svet m slepimi of-m i Buechnerja-, ki sp zgražamo skupaj s Ilartmannom in Sehopenhatierjem . simo našli koncem koncev svoj ideal v Nieit-zsehevem 'Čudovitem tigru". Mi, ki smo vdihavali rezultate dela mnogih, preminogih pokolenj in zalili Evropo s krvjo neštetih bratov v prriziranju truda in krvi, smo prišli do strašne meje. Se en korak in zgoditi se mora nekaj groznega. V -tej smeri, kakor Volta ir, Buechner in Nietzsche, so de lovali tiiid! drugi, na p»- Marks. Engeils itd. Ti možje so masam šiloma odprli oči in mase so se satansko zarezale, ko so spoznale svojo fizično moč. V svojem satam skem smehu so podrle cerkve in oltarje. "Čudovitega tigra" so obkolili podivjani, lačni volkovi . . . Za man je vse prizadevanje njegovih železnih krempljev. Volkov je mnogo. Ze nosi njegovo zlato kožo vetrer na vse strani, še nekaj let. pa ostanejo na zemlji samo volkovi, pa ne bo drugega ideala, razen — homo homini lupus. Ali J>o dolgo trajala na zemlji doba volčjega življenja v Človeški družbi ? Morebiti .jo nadomesti še stra-šnejša oblika materijalizana. Toda tako ali drugače, pred ^ami Moji vprašanje, ali da se vrnemo nazaj, na pot že davno zavržene vere v človeškega duha. ali pa da -i poiščemo novo pot. nov izhod, in taka por. dasi stara kot svet. je tu. To i- pot zagonetnega spoznanja in znanosti. Se ve ne ona znanost, ki se smatra na svojem zmagovitem pohodu za zmagovalko narave, ki jf1 zgradila nebotič nike in druire moderne naprave, nego ona. ki še ve. I no stoji kar pozitivna znanost, razorožena in slepa. pred tt-aneljno in zanjo netlo-stopin» nalojro — pred n-štvijo problema, kaj je notranje h>tvr tvariue. o čigar svojstvu ve nm« '_'o. Ta znanost ni našla Bo»a v re-torti in mora priznati, da \-si nje-i.a voli-asrna stavba v zraku. 4la .;c br<'z fundamenta. ker jc naših pet čutov j»ren.alo za opredelitev tega fundamenta. In prav imajo vzhodni nannli, če s»* jim zdi Evropejee smešen v svoji kulturni veličini, v samozavesti in ponosu na svojo na.učno e i v i lizac i jo. ki ima za osnovo a.tei-Z<-ni. Zakaj mislite, vi Evropejci. — j'' dejal neki indijski učenjak — da moramo mi posluša}i vas in živeti po vaših teorijah, ki jih sami dnevno menjate, torej sami do-bro ne razumeite? Vi. Evropejci, -te se št in-i leta pobijali, zalili ste Evropo iskrvjo , uničili ste milijone najboljših ljudi, do tal ste podrli divna mesta, v pustinje sle spremenili cvetoče kraje. Tn dasi s t h že spreenmili svojo "civilizirano" Evropo v grobnico, se se vedno koljcie, pobijate in sovražite. Nam so nerazumljivi vaši na-eijonalni prepiri, za nas ste vsi beli in mi ne vidimo bistvene razlike med Angležem. Nemcem. Franco-1 zoni ml. Mi se ne moremo načudi-| ti zlobnemu iztrebljanju, ki ga dirigirajo vaše "kulturne" "naučne" teorije. Niti Lenin, niti Tolstoj, niti "Wells oii dal človeštvi; nič novega, vse to nam je že davno znano. Saj ni Lenim doumel zniisla življenja. iti smrti, saj je ta najvišji zmisel življenja že davno anan vsakemiu našemu siromaku. Kaj nam morejo dati Evrapeji novega, razen teorije o grobem niaterijali-zmu. Tn d'H.'im v nekaterih beloko-žcih š(* tli islcrica duhovnega življenja. dočim skuštjo nekateri na ta ali oni način zoperstaviti materija 1 i zm-u duhovno plat življenja kot edino mogočno sredstvo za re* lativni mir v Evropi, odklanjajo komunisti vsako duhovno vrednoto v imenu istega materijalLzma. In vaša majhna, mrzla in vlažna Evropa se nam zdi kot mizerna Ivi črtka*, v kateri se brez konca in kraja pobijajo zlolwii im malenkostni int rigant i. ki ne razumejo di-vnega 'zniisla življenja. Ostane nam samo una pot, da namreč nauka prizna silo višje duhovne oblasti, da se človeštvo ukloni največji zapovedi o vsem ir ni ljubezni. Kretanje parnikov - Shipping News Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-ikega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Slane 40 centom Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York ROJAKI, NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Albert Ballln. 9. junija: Columbu?*. Cherbourg. Kremen: Lapland, Cherbourg. Antwerp. 10. junija: Aquititnia. Cherbourg; Arabic, — Cherbourg-, Hamburg. 11. junija: De Grasse. Havre: Boulogne, Hamburg. 13. Junija: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Veendam. Rotterdam: Orbita. Cherbourg; Sierra Ven tana, Bremen; Contc Kosso, Genoa. 16. Junija: Relinaoe. Cherbourg. Hombrug; _ Stutrgaxt. Cherbourg. Bremen; ll-pub-lil*. Cherbourg, Bremen. 17. junija: Berengaria. beau. Havre. Cherbourg; Rooham 18. Junija: I'ittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 20. jumja: Olymp: ••. Ch-ri...!rg; France. Havre; or, a. CJi»-ri•• ; Am-ri -a, t litr-bourg. I's »n.fii; Vo;>:iUrit. K.trerdam; Duilo, 24. Junija: Mauritania. Cherbourg. 25. Junija: Belg~r:'ar;.i. Ch^t... urg. Anrwerp: Hatiil.u'-g; IVnt> blatni. H.. .i, Br-m«-n, l;remen. 27. Junija: Paris. Havre; H.im-ri.-. Cherb. urg; N-w Arnst^nla'n. K.-tt-rdam; 1-r-r« H- -It. (•;., r l-.-ug. Breni^ti; V n- riekahd:i, I ih sr..-: Ad.iai.ia. iVr-bou: g, ilaiiilMiij.-. l"»ii i T Vt-rdr. »;»-!: a 30 junija: Pres. Wilson. Trst; s t-m parni-k.^rn po spremljat potnika uradnih tvtdke Frank Sakser State Elank. 1 julija: A«iuitania, Ila\tt-; I't e Cherbourg; I.a S: I lar-iiiifT. I i, ni.-ii 2. Julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 3. Julija: Majestic. Cherbourg. 4. Julija: Leviathan, Cherbourg. 6. Julija: I-»e t;ra«se. Havre. 7. julija: Columbus. Cherbourg. Bremen; Lip-bind, Cherbourg. 8. julija: Bt-rr-ngaria. Cherbourg; fle,.rge "Washington. Bremen. 9 jutija: Cl«-velard. Hamburg. 11. julija: Olympic. Cherbourg: Fran. e. Havre; Kotterdaru, Hottertiam; »ut.it.-t, Hamburg. 14. julija: IMiani>-. Hambu-g. 16. julija: H...ta ml- i. H.i v; •»; ManMania, Cherbourg !:-;■ ib; .■ iJ>!Ur.,. S.erra Veil t,i r.a. Uasiiburg. IS- julija: I "a ris. Havre; H.,:neri.>, Ch»rb..'irg. 21- julija: Mart-a Washing!'-n. Trst: St .ft-gart. Cherbourg, Bremen. 22. Julija: Anir-ri. a. Br»-nir-n. 23. julija: Brtpmhad. CfcerV«rg; Albert r.^i-!in. Hamburg 25. ^Iija: i'h-rl...re: Majcsti.-, iM.erb.. irg. i »ni.il.a, ilamt.ucK. 2£. iuli j J: Rwotete, Hamburg. Bremen, Kremen. £9. julija: A'i..ua:,;.L «"herb*.urg: I.a Savoie, H.1VI.; l*Tes-. elt, Bt einen. 30. julija; Ze»-land, Cherbourg; «»hio, Hum-burg. VELIK IZLET NA TISOČLETNICO IN TRETJI VSESOKOLSKI ZLE T V ZAGREBU Z VELIKIM IN HITRIM PARNIKOM KI ODPLUJE 29 IZ NEW YORKA JULIJA JL V iUijlJVijVI IN AQUITANIA Zapomnite si, tla Aquitania uradni sokolski parnik, in i/.leini-ki bodo na poli kakortudi v Zagrebu deležni uradneSa sprejema. Znižane cene kabin treljega razreda i i New Vorka in na/aj. Zaj;r pripravlja na sijajen sprejem izletnikov s tega parnika. eb s« Za udobnost potnikov bo uradnik Cunard črte. Za nadaljna pojasnila stopnlke. skrbel gospod Ivan Kampotič, mnogoletni obrnite na našt- mostne za CUNARD LINE 25 Broadway- New York Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. $ 19S — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ (Vojni davek posebej) Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev. Tukaj nastanjeni tujci, ki «►* vrnejo tekom leta. niso podvrženi kvotnim postavam. Oni, ki imajo dovoljenje za povra-tek ne gredo na Kll s Island, ampak s«- izkrcajo na pomolu zat-no s ka bins ki tuj potniki. Parnik ALBERT BALLIN. odpluje 11. junija ob lO. dopoldne. Za povratna dovoljenja in druge Informacije se obrnite na lokalnt-gTL agenta ail na United American Lines (Harrlman Line) Joint Service with Hamburg American Line 35-39 Broadway, New York. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 •ono že skoro razprodali. V kratkem easn smo ga prodali Teč tiao^. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto iz-rodoT zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni nasi zastopniki, ki Se nmo naročili koledarjev, naj se požn-rijo, da ne bo prepozno. 8L0VENIC PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., H. Y. O. 'GLAS NABODA", THE BEST JUGOSIiAV ADVERTISING MBDIUH K j*' ji' JOHN MATlOh'Pmi dvema lt'.ttuna je bil v North BratMork, l*«.. in kdo ve,