SDZPI IftSIP F ilipirir? iff.i^ J 2ite|aj ev vsakogar Na vrata goriških višjih srednjih šol trka prostorska stiska Priziv Občine Trst proti okoljskemu dovoljenju za železarno SDZPI IRSIP ■ v^ÂrTâïprîrTî^iTj naložba ¿a t\o\Q sa čp Liiojû prinodrTost Primorski NEDELJA, 24. FEBRUARJA 2008 Št. 47 (19.137) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Moralna dediščina Janeza Drnovška Bojan Brezigar Ime Janeza Drnovška je tesno povezano z zgodovino Republike Slovenije. Od prvih povojnih krčev nove države do sedanjega časa, dokler ga bolezen ni prisilila k počitku, je bil v ospredju slovenskih dogajanj, bil je eden glavnih protagonistov časa, v katerem se je Slovenija razvila iz jugoslovanske province v samostojno, ugledno in gospodarsko stabilno državo, članico vseh pomembnih mednarodnih organizacij, razpoznavno v Evropi in v svetu. Drnovšek se je v politiko podal naključno, ko je na predlog zagorskih rojakov leta 1989 kandidiral za člana predsedstva takratne SFRJ in premagal uradnega kandidata komunistične nomenklature. Ta volilni izid je bil eden prvih znakov novega političnega vetra v Sloveniji. Sicer pa je Drnovšek svoje ime povezal že z nastankom Slovenije, z aktivno udeležbo na znanem brionskem srečanju, kjer so predstavniki EU z dogovorom o trimesečnem premoru z izvajanjem samostojnosti in obenem z dogovorom o umiku Jugoslovanske ljudske armade dejansko pristali na samostojnost Slovenije. Malo zatem je Drnovšek prevzel vajeti slovenske vlade. Z nekajmesečno izjemo v letu 2000 jo je vodil deset let. Bil je spreten politik, sklepal je koalicije desno in levo, liberal-no-demokratski stranki je vtisnil pečat umirjene sredinske stranke; pečat, ki ga je po njegovi izvolitvi za predsednika države izgubila. Skratka, Drnovšku se je posrečilo, da je dolgih deset let omilil politično konfrontacijo in s tem bistveno pripomogel k družbeni in gospodarski rasti države. Bilje zelo popularen, ni pa bil zelo priljubljen: tih in zaprt značaj sta ga ovijala v tančico skrivnostnosti, ki pa mu je pomagala, da je lahko v miru vodil vlado, sprejemal odločitve in nadzoroval izvajanje. Mesto predsednika vlade je zapustil, ko so se pojavili prvi znaki hude bolezni. Izvoljen je bil za predsednika republike, se najprej aktivno vključil v funkcijo, bistveno prispeval k vstopu Slovenije v EU in v zvezo NATO, kajti Drnovšek je bil izrazito evroatlantski človek, v zadnjih letih pa se je, dokler mu je zdravje dopuščalo, posvetil šibkejšim skupinam ljudi, tistim, ki jih bremenijo vojna, lakota in revščina. Nasmiha-nju je odgovoril z vztrajnostjo; verjetno ne iz iluzije, da bi lahko zares rešil probleme planetarnih razsežnosti, ampak zagotovo iz prepričanja, da mora pokazati državljanom, da se svet ne konča na mejah uspešne in razvite Slovenije, ampak da onstran njih še obstajajo problemi, kijih moramo reševati vsi, ker zadevajo tudi nas. Poleg svojega državotvornega dela pušča Janez Drnovšek Sloveniji in Slovencem tudi to moralno dediščino. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ljubljana - Včeraj ponoči v starosti 58 let Janez Drnovšek klonil neizprosni bolezni Slovenija za jutri razglasila dan žalovanja Janez Drnovšek politika Boris Pahor kandidat SSk za deželni svet TRST - Pisatelj Boris Pahor bo kandidiral na listi Slovenske skupnosti za deželni svet. SSk bo na aprilskih volitvah sodelovala v povezavi z Demokratsko stranko. Pahor bo kandidiral kot neodvisen. Na listi SSk bo tudi Igor Gabrovec, ki odstopa z mesta deželnega tajnika in tržaškega predsednika Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze. V videmskem volilnem okrožju bo tudi kandidiral predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Na 5. strani LJUBLJANA - V starosti 58 let je umrl Janez Drnovšek, nekdanji predsednik Slovenije in slovenske vlade. Podlegel je hudi bolezni, proti kateri se je bojeval več let. Drnovšek je bil politik in državnik, kije uspešno vodil slovensko tranzicij-sko obdobje in pripeljal državo v Evropsko unijo. Njegova smrt odmeva ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu, kjer j e bil poznan in cenjen. Slovenska vlada je za jutri razglasila dan žalovanja. Med prvima, ki sta se spomnila Drnovška, sta bila slovenski predsednik Danilo Türk in italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Na 2. in 3. strani Tržaško mestno središče zaprto za promet tudi danes in najbrž jutri Na 4. strani Praznovanje stoletnice Jožefe Valentinčič Indri Na 5. strani Goriško središče bo jutri odprto le vozilom z liho registracijo Na 9. strani Gradbišče na goriškem Travniku sameva Na 11. strani 50-letni Goričan skrival 65 kilogramov hašiša Na 11. strani IP ~; Zaupaj tvoje d? najlepše sanje naši izkušenosti iL T1"'i P / s Pokliči za sestanek j tudi ob uri kosila. Smo v ulici S. Lazzaro tel. 040 367636 ali 040367886 KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kosilnice, kopačice, motokultivatorji, "spaccalegna" - cepilci, traktorji FERRARI) POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG JONSERED IN ALPINA Z NAJNIŽJO CENO V DEŽELI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica sadike oljk in povrtnin sadna drevesa vse za kmetijstvo semena čebulice raznih vrst cvetlic velika izbira umetnih in organskih gnojil TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli 2 Nedelja, 24. februarja 2008 SMRT JANEZA DRNOVŠKA / slovenija - V 58. letu starosti na svojem domu na Zaplani Drnovšek je izgubil bitko s kruto in zahrbtno boleznijo LJUBLJANA - V noči med petkom in soboto je v 58. letu starostu na svojem domu na Zaplani pri Logatcu umrl bivši slovenski predsednik in dolgoletni predsednik vlade Janez Drnovšek. Pokojnega so vse od 90. let prejšnjega stoletja spremljale zdravstvene težave, po predaji predsedniških poslov decembra lani pa se ni več pojavljal v javnosti. Pokojni bivši predsednik republike je bil dolgoletni premier v času, ko je Slovenija v obdobju tranzici-je prešla iz socialističnega v tržno gospodarstvo ter se pripravljala na vstop v EU in zvezo Nato, članstvo v obeh povezavah pa je dočakal kot predsednik države. Na različnih političnih položajih je Slovenijo vodil skoraj 20 let. Pred predajo poslov decembra lani je Drnovšek javno nastopil na slovesnem odprtju nove stavbe ljubljanskega Onkološkega inštituta. V nagovoru je po dolgem času prvič spregovoril o raku, ki je zaznamoval tudi njegovo življenje. Opozoril je, da »je onkološko zdravljenje raka edino učinkovito zdravljenje, nobene alternative ni«. »Vsak zdravilec, ki pravi, da lahko zaustavi tako bolezen, je šarlatan,« je bilo prvo od treh sporočil, ki jih je v nagovoru na Onkološkem inštitutu povedal Drnovšek. Tedaj je opozoril še na pomembnost »vedrosti, optimizma in pozitivnega odnosa« tako pri zdravstvenih delavcih kot pri bolnikih na Onkološkem inštitutu. V tretjem od svojih sporočil pa je Drnovšek ministrici za zdravje »položil na srce«, naj za prioriteto postavi uvedbo telemedi-cine oz. elektronskega zdravljenja in modernizacijo zdravstvene kartice, kar je označil za pomanjkljivost v slovenskem zdravstvu. To je bi la po leg slo ves nos ti ob predaji poslov novemu predsedniku Danilu Turku tudi ena od zadnjih priložnosti, ko se je Drnovšek pojavil v javnosti. Drnovšku so leta 1999 odstranili desno ledvico, kjer so na rutinskem pregledu odkrili rakasto tvorbo. Kasneje so se njegove zdravstvene težave nadaljevale, rak pa se je razširil. Pogreb bo v krogu njegovih najožjih sorodnikov v Zagorju ob Savi. Čas in kraj pogreba do sinoči še nista bila znana. (STA) ljubljana Novica obkrožila ves svet LJUBLJANA - Novica o smrti Janeza Drnovška odmeva po vsem svetu. Prve so se na vest o smrti bivšega slovenskega predsednika odzvale tiskovne agencije v sosednjih državah, začenši z italijansko ANSO ame-riš ka AP pa je ob opi su nje go ve življenjske poti zapisala, da je bil Drnovšek priljubljen politik, ki je pomagal popeljati Slovenijo v neodvisnost leta 1991 in kasneje v Evropsko unijo ter Nato. Francoska agencija AFP je poročala, da 57-letni Drnovšek velja za enega glavnih arhitektov uspešnega prehoda Slovenije iz nekdanje jugoslovanske republike v državo članico Evropske unije. Hrvaška tiskovna agencija Hina je prvo novico o Drnovškovi smr ti po vze la po STA. V iz čr -pnem analitičnem portretu je Hina med drugim tudi zapisala, da je užival »ugled izrazito pragma-tič ne ga po li ti ka in us peš ne ga pogajalca v odnosih z drugimi državami, kar velja tudi za notranjepolitične odnose pri oblikovanju različnih koalicijskih vlad, ki jih je vodil«. Prvo novico o Drnovškovi smrti je po STA povzela tudi srbska tiskovna agencija Tanjug. Nemška dpa navaja tudi, da je bil Drnovšek leta 1989 izvoljen za predstavnika Slovenije v kolektivnem državnem predsedstvu SFRJ in v prvih vrstah doživel raz pad več na ci o nal ne dr ža ve. »Njegovo spretno ravnanje je njegovi domovini olajšalo ločitev od Jugoslavije in leta 1991 razglasitev neodvisnosti. Vrh je bil tedaj umik JLA iz Slovenije po desetdnevni vojni. ljubljana - Življenjepis umrlega slovenskega politika Državnik, ki je s hitrimi koraki pripeljal Slovenijo iz tranzicijske v moderno državo Evropske unije LJUBLJANA - Nekdanji slovenski predsednik Janez Drnovšek je bil dolgoletni premier v času, ko je Slovenija v obdobju tranzicije prešla iz socialističnega v tržno gospodarstvo ter se pripravljala na vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato, članstvo v obeh povezavah pa je dočakal kot predsednik države. Poudarjal je, da je Slovenija velika »zgodba o uspehu«. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v delavski družini iz Zagorja. Študij ekonomije je zaključil na ljubljanski Ekonomski fakulteti, leta 1986 pa je doktoriral iz ekonomskih zna nos ti na ma ri bor ski Eko nom sko-poslovni fakulteti. Po karieri v bančnem sektorju je na volitvah aprila 1989 presenetljivo premagal favorizi-ranega Marka Bulca in bil izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje Jugoslavije. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvr-šče nih v Be o gra du. V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil Drnovšek glavni pogajalec med slo ven skim vod stvom ter vod -stvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za do- kon čen umik zvez ne voj ske iz Slo ve -nije. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Mar ca 1992 je pos tal pred sed nik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na ka te rih je zma ga la LDS, je bil ja nu -arja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade, v katero je po-va bil še Slo ven ske kr ščan ske de mo -krate (SKD), Združeno listo socialnih de mo kra tov ( ZLSD) in So ci al de mo -kratsko stranko Slovenije (SDSS). Svoj tretji mandat kot premier je začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po iz gla so va ni ne zaup ni ci apri la 2000 predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 je oblikoval že svojo četrto vlado, v kateri so bili poleg LDS še ZLSD, SLS+SKD ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS). Drnovškove zdravstvene težave so se začele leta 1999, ko so ga 22. julija v Kliničnem centru v Ljubljani operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Kasneje so se te težave še nadaljevale. Kljub temu se je odločil, da kandidira za predsednika države na predsedniških volitvah leta 2002. 1. decembra tega leta je bil v drugem kro gu, v ka te rem se je po me ril s tedaj vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar, izvoljen za predsednika Slovenije. »Začenja se novo obdobje, tako zame kot za državo,« je dejal po objavi rezultatov volitev. Dan kasneje je Drnovšek odstopil s funkcije predsednika vlade, 20. decembra 2002 pa še kot predsednik LDS; svoje članstvo v stran ki je za mrz nil. Kot predsednik republike je v parlamentu zaprisegel 22. decembra. Tedaj je dejal, da ob koncu svojega mandata, čez pet let, Slovenijo vidi kot »in ku ba tor idej, sti čiš če kul tur, most sodelovanja in varno ognjišče sožitja med civilizacijskimi, verskimi, kulturnimi izročili evropskega zahoda, vzhoda, severa in juga«. Kot pred sed nik re pub li ke je spodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije in k sodelovanju pritegnil slovenske strokovnjake s posameznih po dro čij, aka de mi ke, znan stve ni ke, go spo dar stve ni ke in dru ge pred stav -ni ke slo ven ske druž be. Na men po go - vorov je bil v širši javni razpravi osvet li ti te me, ki so ključ ne ga po me -na za delovanje slovenske države v prihodnosti. Javnosti je konec januarja 2006 predstavil pobudo za povezovanje ljudi, ki želijo prispevati k reševanju prob le mov, kot so hu ma ni tar ne kri ze in okoljska vprašanja. S tem namenom je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj ter se vključil v prizadevanja za rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. Sprožil je dobrodelno akcijo in pripravil mirovni načrt za Dar fur, a so se po go vo ri z upor niš ki-mi skupinami končali brez jasne rešitve. 26. junija 2006 je Drnovšek prvič javno povedal, da na predsedniških volitvah leta 2007 ne namerava kandidirati. Kot idejni vodja novega gibanja pa je postal pisec kolumn na spletnih straneh gibanja (podpisan kot Janez D.). Z vlado premiera Janeza Janše je v letu 2006 vse pogosteje prihajal v nesoglasja. Ta so se še zaostrila, ko vlada spr va ni ugo di la nje go vi proš nji za dodatna proračunska sredstva. Z name nom, da opo zo ri, da sta nje v dr ža - vi ni dobro, se leia 2007 ni udeiežil slovesnosti ob dnevu državnosti. Med dru gim je ome nil pri tisk na za pos le -ne v javnem sektorju in na nacionalne medije. V tem obdobju je Drnovšek prese ne čal s po sa mez ni mi po te za mi na zunanjepolitičnem področju, zaradi nekaterih je bil deležen tudi kritik vlade. Oktobra 2006 j e ocenil, da j e samostojnost za Kosovo edina realna možnost. Mednarodni skupnosti je predstavil pobudo glede ureditve prihodnjega statusa Kosova. Uradni Beograd je po njegovi izjavi o neodvis-nos ti za Ko so vo od po ve dal obisk Dr -novška v Beogradu in vročil protestno noto. Predsedniške posle je 23. decembra 2007 uradno predal Danil u Turku, ki je bil izvoljen za predsednika republike. Odtlej se ni več pojavljal v javnosti. V letih svojega političnega delovanja je sodeloval na mednarodnih srečanjih z udeležbo na najvišji ravni. Od leta 2006 je začel objavljati knjige s področja duhovnosti: Misli o življenju, Zlate misli, Bistvo sveta in Po go vo ri. V za čet ku le ta 2006 je po -tr dil no vi co, da ima zu naj za kon sko hčerko, za katero je izvedel leto dni prej. Nana Forte je predstavnica mlajše generacije skladateljev. V zakonu pa se mu je rodil sin Jaša. (STA) / SMRT JANEZA DRNOVŠKA Nedelja, 24. februarja 2008 3 slovenija - Odmevi na smrt bivšega predsednika republike Uspešen politik in državnik, ki je razumel stisko ljudi Danilo Türk bobo LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk je ob smrti bivšega predsednika države Janeza Drnovška poslal sožalno pismo. V njem je zapisal, da se je pokojni predsednik v naših srcih zapisal kot resnični voditelj. »Njegovo delo je močno utrdilo ugled Slovenije v svetu,« je poudaril predsednik države. Türk je v svojem sporočilu za javnost zapisal, daje globo ko pre tre sen ob ves ti, » da nam je huda bolezen iztrgala Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Republike Slovenije«. »Drnovška smo v Sloveniji spoštovali in občudovali kot modrega politika, kot človeka širokih obzorij, kot uspešnega predsednika vlade in pred-sed ni ka re pub li ke ter kot oseb nost, ki je vložila svoje najboljše sposobnosti v naš skup ni na pre dek in v pri za -devanje za blaginjo državljank in državljanov Slovenije,« je poudaril predsednik države. Pojasnil je še, da je pokojnega predsednika države tudi osebno dobro po znal in da mu je bi lo ve li ko čast, daje lahko z njim sodeloval v diplomatski aktivnosti Slovenije ter na posvetovanjih o skupni prihodnosti. »Spomin na njegovo delo mi ostaja kot vzor premišljenosti in tehtnosti,« je še zapisal. »V tem žalostnem trenutku želim izreči globoko in iskreno sožalje vsem bližnjim, vsem državljankam in državljanom Slovenije pa sporočam, da se bom trudil nadaljevati z delom, ki bo vredno dediščine Janeza Drnovška,« je skle nil so žal no pis mo Türk. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je ob smrti bivšega predsed-ni ka re pub li ke po slal so žal na pis ma hčer ki, si nu in ses tri po koj ne ga ter jim v imenu vlade in v svojem osebnem imenu izrazil globoko sožalje. Po njegovih besedah ima Drnovšek velike zasluge za socialni in gospodarski razvoj Slovenije.Premier je v omenjenih pismih zapisal, da ima Drnov- šek kot dolgoletni predsednik vlade in kasneje države velike zasluge za socialni in gospodarski razvoj Slovenije- »Še posebej cenimo njegov prispevek ob vključevanju Slovenije v ev-ro-atlantske povezave. V spominu ga bomo ohranili kot državnika in kot človeka, ki je tudi pri osebnem spopadu z zahrbtno boleznijo ohranil življenjski optimizem, hkrati pa zmogel še veliko moči, da je aktivno zagovarjal solidarnost z ljudmi v stiski tako doma kot v svetu,« je še zapisal predsednik slovenske vlade. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je ob Drnvškovi izrazil sožalje svojemu slovenskemu kolegu Türku. V pismu, ki ga je objavil Na-politanov urad, je zapisal, da gaje novica o Drnovškovi smrti hudo pretresla. »Predsednik Drnovšek je imel pomembno vlogo pri rojstvu Republike Slovenije, ki ji je s svojim pogumom in modrostjo pomagal na poti k samostojnosti,« je poudaril Napolitano. Dodal je, da je Drnovšek poleg tega vodil slovensko vključevanje v Evropsko unijo in evroatlantske povezave in je pomembno pripomogel h krepitvi vezi med Slovenijo in Italijo. »Italija v tem žalostnem trenutku stoji ob strani Sloveniji, s katero jo povezujejo iskrene prijateljske vezi,« je še zapisal Napolitano v sožalnem pismu. V njem je predsednika Türka zaprosil, naj v njegovem osebnem imenu in imenu italijanskega naroda prenese globoko in iskreno sožalje tudi svojcem pokojnega predsednika, »ve li ke ga pro ta go nis ta so dob ne zgo -do vi ne«. Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan je ob smrti bivšega predsednika republike dejal, daje »Janez Drnovšek človek, ki je pisal po-mem ben del no vej še slo ven ske zgo -do vi ne«. Po no sen sem na to, da sva del te poti prehodila skupaj, je dejal Kučan. »Iskreno obžalujem, da je v spopadu z zahrbtno boleznijo omagal Janez Drnovšek. Najbrž je naključje, da se je njegov mandat služenju državi iztekel skoraj hkrati, kot se je iztekel njegov mandat služenju človeštvu, ki mu je želel zapustiti svojo življenjsko izkušnjo in svoj življenjski optimizem,« je dejal Kučan. V Ljubljano prihajajo sožalne brzojavke iz vsega sveta, Drnovškova smrt pa boleče odmeva po vsej Sloveniji. spominski izjavi skgz in sso Bil je protagonist velike zgodbe o uspehu Slovenije Drnovšek s predstavniki slovenske manjšine v Italiji 23. novembra 2001 ob vrhu SEP v Trstu kroma TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza se klanja spominu na dr. Janeza Drnovška, bivšega predsednika Republike Slovenije, dolgoletnega politika in vse-stran ske ga pro ta go nis ta ve li ke zgodbe o uspehu majhne države. Slovenija se se je v pičlih petnajstih letih osamosvojila, utrdila svoj de mo kra tič ni sis tem, go spo -darsko razvila, in zaključila svojo pot polnopravne vključitve v Ev-rop sko zve zo. V vseh teh procesih je bil Janez Drnovšek po mnenju SKGZ ved no pro ta go nist in mo tor do ga -janja, bil je v središču najbolj po-memb nih in ne ma lo krat ne lah kih iz bir, ki so se na pos led iz ka za le za pravilne. Bil je velik svetovljan, politik in statist evropskega forma ta, iz ka zal pa se je tu di kot člo -vek ši ro ke ga sr ca s po bu da mi vi -sokega humanitarnega značaja. Z odhodom Janeza Drnovška smo vsi ne ko li ko bolj rev ni. SKGZ iz -ra ža pri za de tim svoj cem, kot tu -di vsem državljanom in državljan- kam Republike Slovenije iskrene sožalje. »Pri Svetu slovenskih organiza cij smo ze lo ce ni li oseb nost Ja -neza Drnovška, predvsem v dobi slovenske tranzicije in potem kot predsednika države. Njegova vloga je bi la ze lo zah tev na in Dr nov -šek jo je zelo dobro izpeljal,« meni predsednik SSO Drago Štoka. V zadnjih letih je vodja manjšinske krovne organizacije tudi zelo cenil Dr nov ško vo is ka nje du hov -nost in nje go va stal na pri za de va -nja v korist trpečih ljudi, doma in po sve tu. Što ka se pri tem spo mi -nja njegovih prizadevanj za nesrečno ljudstvo Darfurja. »Z Drnovškom odhaja nedvomno markant na oseb nost, ki je ve li ko pri -spevala za dobrobit Slovenije in Slovencev. Tudi tistih, ki živimo izven meja matične države«, nam je po ve dal pred sed nik Sve ta slo -venskih organizacij. Pokojni državnik se je večkrat srečal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji in tudi z za- stopniki ostalih manjšinskih skupnosti v sosednjih državah. S Slovenci se je sestajal tudi ob raznih uradnih prireditvah in ob podelitvah nagrad in državnih priznanj. Žalna knjiga tudi na konzulatu v Trstu LJUBLJANA - Ob smrti bivšega predsednika republike Janeza Drnovška bodo žalne knjige na slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništvih (torej tudi v Trstu) na voljo za vpis v torek in sredo. V tem času bodo tudi zastave visele na pol droga, so sporočili iz službe za stike z javnostmi na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, bodo na diplomatsko konzularnih predstavništvih priprave na opravila za vpis v žalno knjigo ob smrti Drnovška potekale jutri, ko bodo tudi objavljeni urniki za vpisovanja v žalno knjigo. slovenija - Slovo od bivšega predsednika Jutri dan žalovanja Žalna knjiga na razpolago javnosti v predsedniški palači v Ljubljani LJUBLJANA - Slovenska vlada je za jutri razglasila dan žalovanja ob smrti bivšega predsednika republike Janeza Drnovšek. Na podlagi sklepa se bodo tudi zastave na poslopjih državnih ustanov do konca dneva pogreba spustile na pol droga. Po sklepu vlade naj bi se na dan žalovanja odpovedale vse prireditve kulturnega, športnega in zabavnega značaja, ki so bile napovedane za ta dan, televizije in radiji pa naj bi svoj program prilagodili tako, da se na ta dan ne bi predvajale oddaje in vsebine zabavnega značaja. Vlada je sklenila, da je od včeraj dalje v veliki dvorani predsedniške palače odprta žalna knjiga za pokojnim Janezom Drnovškom. Žalna knjiga bo odprta vsak dan med 8. in 20. uro vključno z dnevom pogreba. Kot eden izmed prvih te i e v knjigo žalosti vpisal že celoten slovenski državni vrh. Med prvimi se je Drnovškovemu spominu poklonil predsednik Danilo Türk. Predsednik slovenske vlade Janša se podpisuje v žalno knjigo (sta) celovec - Odmevi v manjšini Slovenci v Avstriji žalujejo »za strpnim humanistom« CELOVEC - Smrt Janeza Drnovška je močno in boleče odjeknila tudi med Slovenci na Koroškem. Predsednik narodnostnega sosveta za Slovence in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je Drnovška označil za »strpnega humanista, ki je to svojo vizijo humanih odnosih med ljudmi tudi uveljavljal v vseh svojih političnih funkcijah, ki jih je imel«. Kot predsednik več slovenskih vlad in nato tudi kot predsednik slovenske države je bilo glavno vodilo Drnovška moderna in strpna Slovenija ter da mlada, samostojna država postane tudi članica Evropske unije. V obdobju tranzicije pa je Drnovšek vodil povsem strpno politiko in tako zagotovil miren potek tranzicije v Sloveniji brez velikih pretresov, je še menil Sturm. V vprašanju reševanja odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Avstriji je rajni nekdanji predsednik R Slovenije Janez Drnovšek zagovarjal »politiko dialoga in vedno gradil na tem, da je centralno vprašanje za bodoč razvoj Slovencev na Koroškem prav razvoj R Slovenije, predvsem na gospodarskem področju. Če bo ta raz- voj uspešen, bo to tudi v korist slovenski manjšini v zamejstvu, je večkrat dejal Drnovšek, se je spomnil Marjan Sturm. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in v svojem lastnem imenu je ob smrti nekdanjega predsednika Slovenije Janeza Drnovška izrekel »globoko sožalje« predsednik Matevž Grilc. V sožalnem sporočilu NSKS Uradu predsednika Republike Sloveniji med drugim piše: »Dr. Janeza Drnovška smo poznali in spoštovali kot politika širokih obzorij, ki ima kot nekdanji predsednik slovenske vlade in predsednik slovenske države neminljive zasluge za ugled, ki si ga je ustvarila Republika Slovenija v svetu. Ob tej priložnosti se mu Narodni svet koroških Slovencev zahvaljuje tudi za vsestransko podporo Republike Slovenije, katere je bila slovenska narodna skupnost na Koroškem deležna v svojih prizadevanjih za čim plodo-vitejši razvoj in za uveljavljanje svojih mednarodno zajamčenih pravic, zlasti še tistih iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe.« Ivan Lukan 4 Nedelja, 24. februarja 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it škedenjska železarna - Vloga na deželno upravno sodišče FJK Priziv tržaškega občinskega odbora proti okoljskemu dovoljenju Milanski odvetniki poslali opomin podjetjem Servola spa in Lucchini ter Občini Trst Tržaška občinska uprava je včeraj sporočila, da se je občinski odbor odločil za ukrep, ki je bil nekako v zraku že od začetka tega leta. Ta teden bodo občinski pravniki vložili priziv na deželno upravno sodišče (DUS) zoper okoljsko dovoljenje (it. kratica AIA) za nadaljnje obratovanje škedenjske železarne, ki ga je deželni odbor Furlanije-Julijske krajine izdal 28. decembra lani. Nadaljuje se torej borba med desnosredinskim občinskim in levosredin-skim deželnim odborom glede usode železarne, borba, ki je med drugim zaznamovala tudi volilno kampanjo pred zadnjimi upravnimi volitvami izpred dveh let. Priziv je tržaška občinska uprava utemeljila s tremi točkami, ki naj bi okoljskemu dovoljenju izpodbijale pravno podlago. Prva utemeljitev je povezana z dogovorom iz leta 2003, ki je predvideval postopno zaprtje železarne najpozneje do decembra 2009. Dogovora, kije predpostavljal zaščito delavcev, niso nikoli preklicali, po mnenju občinskega odbora pa je v kričečem nasprotju z odločitvami Dežele FJK. Drugi razlog za priziv je hudo onesnaženje tal in morja na območju tovarne: visoko stopnjo onesnaženosti je potrdilo samo ministrstvo za okolje. Tako stanje naj ne bi omogočalo izdaje okoljskega dovoljenja. Tretja točka, na katero se bo opiralo besedilo, ki ga bo Občina Trst izročila sodišču, se pa tiče zraka. Dežela FJK še ni sestavila deželnega načrta za kakovost zraka, katerega je predvideval zakonski odlok št. 351 z dne 4. avgusta 1999 (delno ga je povzel deželni zakon št. 16 z dne 18. junija 2007). Deželni načrt bi moral obravnavati kompatibilnost industrijskih dejavnosti z okoljem, potrebo po tem ukrepu pa sta večkrat poudarili tudi deželna agencija za okolje ARPA in zdravstveno podjetje ASS. Deželni odbor je večkrat poudaril, da je okoljsko dovoljenje jamstvo za delavce, a tudi za okolje in občane, saj postavlja lastniku točno določene naloge v zvezi z analizo in obnovo obrata. Pred dnevi je družba Lucchini-Severstal sporočila, da bo za tovrstne posege investirala 10 milijonov evrov. Medtem je ekipa milanskih odvetnikov pod vodstvom Giuliana Spazzalija posredovala podjetjem Servola spa in Lucchini ter Občini Trst opomin, naj omejijo škodljive izpuste železarne. Odvetniki so obenem pozvali zdravstveno podjetje, naj izvede epidemiološko raziskavo. Z vprašanjem o onesnaženosti morja, tal in zraka na območju železarne se bo v kratkem ukvarjalo tudi deželno upravno sodišče kroma promet - Županova odredba še v veljavi Onesnaženje ne popušča Mestno središče bo danes dopoldne in popoldne zaprto, najverjetneje pa tudi jutri Prepoved prometa v mestnem središču, ki jo je odredil tržaški župan Roberto Dipiazza, ostaja. Vozila ne bodo smela v mestno središče danes med 9.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro, najverjetneje pa bo ukrep veljal tudi jutri. Stopnja onesnaženosti zraka se namreč ni znižala, vremenske razmere pa zaenkrat ne bodo pripomogle k izboljšanju situacije. Naprave, ki merijo prisotnost prašnih delcev PM10 v zraku, so včeraj registrirale 86 |g/m3 (mikrogramov na kubični meter) v Ul. Carpineto, 79 |g/m3 v Ul. Svevo in 69 |ig/m3 na Trgu Liberta. Podatki so celo slabši kot v četrtek, tako da bo treba še nekoliko potrpeti. Najvišje stopnje prašnih delcev so zabeležili v sredo, zakonski prag 50 |g/m3 pa je bil prekoračen že v torek. Prepoved prometa ne velja za vozila s tehnologijo evro 4 in evro 5, za sile javnega reda, zdravstvene in druge storitve ter vozila z vsaj tremi potniki. Podrobne informacije so na voljo na tel. št. 040-6758382. univerza Finančna podpora oddelku za slovenistiko Na dekanatu Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu bo v ponedeljek, 25. februarja, ob 12.00 uri srečanje, ki se ga bodo udeležili pod-tajnik v vladi Romana Prodija Miloš Budin, predstavnika Finančne delniške družbe KB1909 v Gorici Boris Peric (predsed nik uprav -nega odbora) in Jana Miličevič, predsed nik Uprav ne ga odbora Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric, predsednik Zadružne kraške banke na Opči-nah Sergio Stancich ter podpred-sed nik Adria no Kovačič. Na pobudo Miloša Budina so namreč omenjene ustanove prisluhnile potrebam slovenistič-nega oddelka na tej šoli in ugodno rešile njihovo prošnjo ter mu v akademskem letu 2007-2008 dodelile finančno pomoč, s tem pa tudi podprle njegove načrte za na dalj nje de lo. Pri tem je tre ba opozoriti, da se je slovenistični odde lek v zad njih treh le tih zna -šel v hudi kadrovski in finančni krizi, ki je tolikšna, da ne dopušča upanja na kratkoročno rešitev. To krizno stanje pa je toliko bolj pereče, ker je število študentov, ki izbirajo na šoli slovenščino kot drugi ali tretji jezik, sorazmerno visoko (47) in iz leta v leto raste. Gre za pojav, ki ga je treba povezati tudi z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo. Na sre čanju, ki bo nudi lo priložnost za izmenjavo mnenj o na dalj njem sode lo vanju, bo ugledne goste sprejela dekanka Visoke šole prof. Lor en za Re ga. pokrajina - Javna dela Pri obrtni coni ■ ■ v • v v bo krožišče Po dvoletnem mandatu je večina v tržaškem pokrajinskem svetu iznesla več prošenj v zvezi z izboljšanjem cestnega omrežja in za zagotovitev varnosti na pokrajinskih cestah na Krasu. Za leto 2008 je bilo do lo čenih v pro ra čunu 400 ti soč evrov za ob no vo križišča pri zgoniški obrtni coni. Pred obrtno cono bo nastalo veliko krožišče s primerno razsvetljavo, postopek za selekcijo tehničnega načrta pa je že stekel. Pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini, ki je pristojen tudi za vzdrževanje cest, je sprejel še nekaj predlogov s strani svetnikov večine v pokrajinskem svetu. Predlogi so zadevali postavitev razsvetljave pred športnim centrom Ervatti pri Brišči-kih, ureditev ceste pred opensko vojašnico Brunner in rešitev problema deževnice oziroma mlake, ki se ob vsakem dežju pojavi pred slovensko nižjo srednjo šolo Srečka Kosovela in italijansko De Tomasini, na Bazo viš ki uli ci na Opči nah. Pokrajinska uprava se bo v kratkem ukvarjala še z deli na pločnikih pred pokopališči v Trebčah, Bazo vici in na Pro seku. Na Pro seku in v Bazo vici ter na pokrajinski cesti za Lipico bo Pokrajina postavila tudi semaforje: namen teh posegov je omejiti prehitro vožnjo na nevarnih cestah. izobraževanje - Vpisi Novi tečaji zavoda SDZPI Ta teden se bodo začeli prvi večerni tečaji Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI), ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada za novo programsko obdobje 2007-2013. Kot običajno je tudi tokrat veliko povpraševanja za jezikovne tečaje: na vrsti bodo začetniški tečaj nemščine in kar trije tečaji slovenščine. Še je mogoče vpisovanje na začetniški tečaj slovenščine, ki se bo začel ta torek in bo potekal ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure na sedežu SDZPI v Ul. Ginnastica 72. Pohiteti je treba tudi z vpi sovanjem na dru ge tečaje, ki se bodo začeli v na slednji ted nih: 72-ur ni tečaj an gle šči ne osnovne stopnje A.2, 80-urni tečaj slovenščine vmesne stopnje, 80-urni tečaj hrvaščine, 72-urni pripravljalni tečaj za evropsko računalniško spričevalo (word, excell, internet in elektronska pošta), 80-urni tečaj knjigovodstva ter 42-urni tečaj predelave svinjskega mesa v sodelovanju s Kmečko zvezo. Tečaji so namenjeni vsakomur, ki sodi v starostno dobo od 18 do 64 let ter je stalno bivajoč v Furlaniji-Julijski krajini. Vpisnina znaša en evro za vsako uro izobraževanja. Tajništvo SDZPI sprejema prijave na telefonski številki 040-566360. mosp, skk - Za mlade do 30. leta starosti Likovni, fotografski in literarni natečaj Ob prazniku slovenske kulture sta mladinski društvi Slovenski kulturni klub (SKK) in Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) tudi letos razpisala likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade iz zamejstva. Razglasitev in nagrajevanje zmagoval cev na tečajev bo potekala v četr -tek, 13. marca, rok za oddajo umetnin pa zapade v petek, 7. marca. Na natečaju lahko sodelujejo mladi do tridesetega leta starosti. Letošnji natečaji so posvečeni 130. obletnici rojstva Otona Župan-či ča, in si cer v pove zavi s temo le toš -nje osrednje Prešernove proslave »Kje, domovina, si?«. Verz iz Župančičeve Dume pa je le navdih, ki naj ga mladi umetniki sprejmejo kot spodbu do, dru gače pa se lah ko - kot vsako leto - odločijo tudi za poljubno temo. Predsed ni ca MOSP Vida For čič je v tiskovnem sporočilu razložila, da bo komisija letošnje nagrade dodelila tako, da bo prvo nagrado osvojil absolutni zmagovalec v vsaki kategoriji ne glede na starost, za drugi dve pa bo komisija upoštevala tudi starost ustvarjalcev: ena nagrada bo name nje na naj bolj šemu de lu v sta -rostni skupini med 13. in 19. letom, druga pa najboljši stvaritvi v starostni skupini med 20. in 30. letom. Četrto nagrado bo v vsaki kategoriji podelilo občinstvo, tako da se bodo ime li prav vsi pri lož nost, da se izkažejo. Dela morajo biti podpisana samo s šifro ali psevdonimom. Ime, datum rojstva in telefonska številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti ku ver ti, na kateri mo ra bi ti na pi sa -na ista šifra ali psevdonim. Mladi bodo lahko oddali svoja dela v uradih Slovenske Prosvete od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ali pa po pošti na naslov »Ul. Donizzetti št. 3, 34133 Trst«. Literarne prispevke je mo go če posla ti tudi po elektron ski poš ti, in si cer na na slov rast_mladika@hotmail.com. / TRST Nedelja, 24. februarja 2008 5 politika - Stranka lipove vejice v povezavi z demokrati Na listi SSk bosta kot neodvisna kandidirala tudi Pahor in Gabrovec Danes skupščina DS v Mieli o kandidaturah - Dileme združene levice Demokratska stranka in Slovenska skupnost sta dosegli dogovor o volilni povezavi, ki ga bosta deželna tajnika Bruno Zvech in Damijan Terpin jutri skupaj predstavila javnosti. Na tej osnovi bo SSk na deželnih volitvah 13. in 14. aprila nastopila v povezavi z demokrati, a s svojim simbolom lipove vejice, na katerem je po novem samo slovenski naziv. Za izvolitev deželnega svetnika ali svetnice potrebuje SSk najmanj odsto tek gla sov na de žel ni rav ni. Slovenska skupnost je v glavnih obrisih že izdelala kandidatni listi v goriškem in tržaškem volilnem okrožju. Med vsemi kandidati izstopa gotovo ime pisatelja Borisa Pahorja. Za SSk ima Pahorjeva kandidatura (predstavil se bo kot neodvisen) velik simbolni pomen, tudi zaradi velikega knjižnega in medijskega uspeha, ki ga pisatelj doživlja v tržaškem in v širšem prostoru. Slovenska skupnost (na listah ne bo nosilcev) računa še na kandidaturo Igorja Gabrovca, ki se tudi predstavlja kot neodvisni kandidat. V primeru, da Boris Pahor kroma bo njegova kandidatura uradno potrjena, bo Gabrovec zapustil mesto deželnega tajnika in tržaškega pokrajinskega predsednika Slovenske kulturno-go spo dar ske zve ze. V Trstu bos ta kan -didirala tajnik SSk Peter Močnik in deželni podtajnik Andrej Berdon, v Gorici pa pokrajinska odbornica Mara Černic in Miloš Čotar, ki je bil med najožjimi sodelavci pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana. Med kandidatkami ne bo dolinske županje Ful-vie Pre mo lin, ki bi mo ra la v pri me ru kandidature predčasno zapustiti mes- Igor Gabrovec kroma to dolinske županje. Na Videmskem bo kandidiral predsednik Sveta slovenskih or gani zacij Dra go Što ka. Slovensko skupnost, bolj kot kandidature, sedaj skrbijo podpisi, ki so potrebni za sodelovanje na aprilskih volitvah. Stranka mora namreč zbrati po 500 podpisov v tržaški, goriški in vi-demski pokrajini. Skupno torej 1.500 podpisov, kar ni ravno majhna številka. Demo kratska stran ka bo o vo lit -vah in o kandidaturah za deželni svet in parlament razpravljala na današnji skupščini v gledališču Miela (začetek ob 10. uri). To bo neke vrste posvetoval no sre čanje, na katerem bodo ne -dvomno prišli do izraza pričakovanja in tudi predlogi članstva o kandidatih. Posve tovanja se bodo v pri hod njih dneh nadaljevala po krajevnih strankinih krožkih, zadnjo besedo o kandidatih za deželni svet pa bo imelo deželno vodstvo Demokratske stranke. Slednje bo moralo v kratkem poslati v Rim tudi svoje predloge za poslanske in senatne kandidature, o katerih še ni bil sprejet noben sklep. To so odločilne ure tudi za zdru-že no le vico, ki bi se mo ra la, podob no kot na državni ravni, enotno predstaviti tudi na deželnih volitvah. Pogojnik pa je obvezen, saj si en del Stranke ko-munis tič ne pre no ve (zlasti na Tržaš -kem) še vedno prizadeva za samostojni nastop ali pa vsaj za simbol, ki bi združeval volilne znake štirih levičarskih komponent (SKP, SIK, Zelene liste in Demokratične levice). S.T. dom briščiki - Praznovanje rojstnega dne Jožefe Valentinčič vd. Indri Stota svečka na življenjski torti Čili in zdravi »teti Pini« sta ob številnih sorodnikih voščila tudi zgoniški župan Mirko Sardoč in odbornik Igor Gustinčič V Briščikih je bilo včeraj nadvse praznično in veselo. Kako bi tudi ne bilo, ko pa so v domačem društvu praznovali poseben rojstni dan, okroglih sto let! Slavljenka, domačinka Jožefa Valentinčič vdova Indri je v krogu svojcev in prijateljev energično upihnila stoto svečko na svoji življenjski torti. No, na prvi pogled smo res težko verjeli, da ima gospa Jožefa že sto let. Povsem čila in zdrava drobna ženička je z veseljem obudila spomine na svojo mladost, ki jo je preživela v rojstnih Desklah. Po poroki leta 1936 z Ginom iz Palma-nove, ki je bil po poklicu železničar, se je odselila na Tržaško, točneje na Proseš-ko postajo. Tudi sama se je zaposlila kot železničarka in se zaradi službe napotila v svet; za krajši čas je živela namreč v Šempetru, nato še v Postojni, leta 1952 pa se dokončno preselila v Briščike. Njeno življenje je osrečilo rojstvo sina Marina in hčerk Marcelle in Erminie, za katere je morala po moževi smrti (v hudi nesreči) leta 1940 skrbeti sama. Vselej pa si je privihala rokave, trdo delala in skromno živela. Danes živi v čuvajnici v Briščikih z najmlajšo, 68-letno hčerko Er-minio. Potožila je sicer nad vidom, ki se ji je z leti poslabšal, in nam rezkrila, da sta za njen sluh že poskrbeli hčerki in ji nabavili slušni aparat. Med pripovedovanjem sta ji iz oči izžarevali bistroumnost in volja do življenja. »Teta Pina«, kot jo ljubkovalno imenujejo vsi, je bila nad praznovanjem izredno vesela in ganjena. »Tako rada imam svoje drage in hvaležna sem jim za tako veliko slavje,« nam je prišepnila. Veliko je bilo včeraj moževih sorodnikov, prileteli so celo iz Rima in Firenc, kjer danes živi starejša hčerka Marcella. S kančkom grenkobe nam je povedala, da se praznovanja niso udeležili njeni sorodniki in prijatelji iz rodnih Deskel, kjer živi še 9 bratrancev. »Voznici je namreč zagodla huda gripa, spet druga prijateljica pa si je zlomila nogo, tako da so mi obljubili, da pridejo na obisk kdaj drugič,« nam je povedala. Veliko pričakovanje je vladalo za sladko darilo domačega društva: veliko čokoladno torto, na kateri je kraljeval napis Čestitamo. Ob njej sta v praznično dvorano prikorakala tudi zgoniški župan Mirko Sardoč in odbornik za kulturo Igor Gustinčič, ki sta slavljenki prinesla šop rož in prisrčno voščilo po največji želji - zdravju. Gospa Jožefa je namreč prva občanka, kije dočakala tako pomembno starost. Vse lepo in še na mnoga leta smo ji zaželeli seveda tudi mi! (sas) Vse najboljše »teta Pina«! kroma • •• opčine - Danes proslava Prešerno skupaj < s koroškimi Slovenci Na sporedu okrogla miza in kulturni program Kulturna društva vzhodnega Krasa prirejajo danes popoldne v Prosvetnem domu na Opčinah ob Dnevu slovenske kulture osrednjo Prešernovo proslavo »Prešerno skupaj... s koroškimi Slovenci«. Proslavo prirejajo v sodelovanju in pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev ter Zadružne kraške banke društva Skd Krasno polje iz Gročane, s Peska in Drage, Skd Kraški dom z Repentabra, Skd Lipa iz Bazovice, Skd Primorec iz Trebč, Skd Skala iz Gropade, Skd Slovan s Padrič, Skd Tabor z Opčin in Skd Grad od Banov. V mali dvorani Prosvetnega doma bo ob 16. uri okrogla miza Koroška danes: sožitje, šola, kultura. Na okrogli mizi, ki želi približati koroško stvarnost in pričevanja v živo, bodo sodelovali predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Šturm, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju Božo Hartmann ter učitelj in predsednik Slovenske glasbene šole na Koroškem in vodja Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle. Pogovor bo vodil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Dogajanje se bo 17.30 preselilo v veliko dvorano. Na sporedu je kulturni program, ki ga bodo oblikovali Moški pevski zbor Valentin Polanšek iz Obirske, Tamburaši iz Hodiš in Jörg Errenst (harmonika). Kulturni program bo povezoval Emanuel Polanšek. dsi - Jutri v Peterlinovi dvorani Igor Škamperle o letu medkulturnega dialoga Pred predavanjem bodo odprli razstavo Karitasa Sociolog in pisatelj Igor Škamperle z ljubljanske Filozofske fakultete bo jutri gost Društva slovenskih izobražencev, kjer bo govoril na temo »Medkulturni dialog in zmožnost slišati drugega«. Leto 2008 je bilo imenovano za evropsko leto medkulturnega dialoga. To se ujema s predsedovanjem Slovenije EU in z njeno pobudo, da bi pri utrjevanju skupne identitete ob finančnem in ekonomskem dejavniku upoštevali in poglobili tudi kulturo in medkulturni dialog. Po eni strani se to zdi samoumevno, hkrati pa Evropo sestavljajo različni narodi in jeziki, ki so svoj razvoj gradili prav na teritorialni in kulturni posebnosti, ki se ne želi utopiti v velikem kolektivnem civilizacijskem bazenu. Kako torej odgovoriti na sodobne svetovne izzive, ki se postavljajo v času glo-balizacije, ko partikularne posebnosti izgubljajo vrednost? In kako naj medkulturni dialog razume slovenski človek, ki je v zadnjem stoletju izkusil dramatično izkušnjo ideološke napetosti? Pred predavanjem bo ravnatelj tržaškega Karitasa Mario Ra-valico odprl razstavo likovnih del, ki so nastala v likovni koloniji Umetniki za Karitas avgusta lani na Sinjem vrhu. O projektu Umetniki za Karitas bo spregovorila tudi sodelavka Karitasa in organizatorka kolonije ter prodajnih razstav Jožica Ličen. Geslo kolonije in razstave je »Ne zavrži me v času starosti, ko gre moja moč h koncu, me ne zapusti!« (Ps 71,9). Izkupiček prodanih del bo namenjen gradnji Doma Karitas za starejše in bolne v Ajdovščini. Doslej je skupini uspelo prodati 33 likovnih del v skupnem znesku 15 tisoč evrov. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti št. 3. Začetek ob 20.30. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Prijavljene potnike za potovanji v Uzbekistan vabimo, da se udeležijo informativnega sestanka, ki bo v torek, 26., februarja, ob 18.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Prijavljene potnike za potovanji v Grčijo in v Ameriko pa naprošamo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot prvič) v četrtek, 28. 2., v naši upravi, Ul. Montecchi med 9. in 13. uro. V Minervi o Nekropoli Skupina 85 bo v četrtek, 28. februarja, v knjigarni Minerva predstavila Pa-horjevo knjigo Nekropola v italijanskem prevodu. Na srečanju, ki bo odprto za vse in ki se bo začelo ob 18. uri, bosta o Borisu Pahorju in njegovem delu govorila Patrizia Vascotto in Pietro Spirito. Predstava za otroke V mali dvorani gledališča Rossetti bo danes ob 17. uri predstava za otroke Giocagiocattolo, ki jo prireja gledališče Buratto iz Milana. To je zadnja predstava v okviru niza Zimski popoldnevi, ponovili pa jo bodo v ponedeljek ob 10.30 in 18.30 ter v torek ob 10.30. Zasebni Strehler V palači Gopcevich se nadaljuje razstava Zasebni Strehler, ki so jo v dvorani Leonardo priredili mestni muzeji v sodelovanju z občinskim odbor-ništvom za kulturo. Danes bo ob 11. uri brezplačni vodeni obisk pod vodstvom Erice Cullat. 3. postni koncert V stolnici Sv. Justa bo danes ob 18. uri 3. postni koncert. Na koncertu, ki je odprt za vse in bo trajal okrog 45 minut, bosta nastopila tenor Raffaele Pre-stinenzi in organist Manuel Tomadin. Pohod med palačami in kavo Pokrajinska uprava prireja danes ob 15. uri pobudo Pot med zgodovinskimi palačami in kavno aromo. Prireditev je v sklopu pokrajinskega projekta za spoznavanje teritorija in jo bodo ponovili v nedeljo, 2. marca. Udeležba je brezplačna, zbirališče pa bo ob 15. uri blizu vodnjaka na Velikem trgu. Makrosvet in mikrokozmos V muzeju Znanstvenega imaginarija v Grljanu se nadaljuje razstava Zoom: krajine med makrosvetom in mikro-kozmosom. Razstava je odprta od 10. do 22. ure, za informacije tel. št. 040224424. Srečanje o raziskovanju Na Pomorski postaji bo jutri ob 17.30 javno srečanje na temo »Trst park znanosti... začenši z univerzo«. Zasedanje prireja deželno odborništvo za univerzo in raziskovanje, njegov cilj pa je razpravljati o možnostih razvoja raziskovanja na Tržaškem. Srečanje bo v dvorani Oceania in se ga bodo udeležili deželni odbornik Roberto Co-solini, rektor tržaške univerze Francesco Peroni ter razni docenti, raziskovalci in javni upravitelji. Javno srečanje o šestem čutu V dvorani Baroncini pri zavarovalnici Generali (Ul. Trento št. 8) bo jutri ob 17.45 javna konferenca na temo V labirintu uma: šesti čut. Srečanje prireja oddelek za medicino pri Krožku kulture in umetnosti, na njem pa bo predaval primarij nevrokirurgije Vit-torio Giammuso s tržaške univerze. Mednarodni posvet o zaščiti alpskega prostora Na tržaški univerzi bo danes mednarodni posvet o Konvenciji za zaščito Alp in evropskem projektu LexAlp. Srečanje bo ob 15. uri v veliki dvorani poslopja H3 in se bo z njim sklenil projekt Interreg IIIB Alpski prostor, pri katerem so sodelovali Dežela FJK, ministrstvo za okolje in ministrsko predsedstvo. 6 Nedelja, 24. februarja 2008 TRST / kd rovte-kolonkovec - Dan slovenske kulture Škedenjske pevke pričarale čudovito vzdušje Prešernova proslava s poezijami in narodnimi pesmimi Pevke iz Škednja med sobotnim koncertom kroma V soboto, 16. februarja, so v prostorih Kulturnega društva Rovte - Kolonkovec praznovali dan slovenske kulture. Ob tej priložnosti so v goste povabili prijateljice ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz Škednja, ki so s Prešernovimi poezijami in z našimi pre le pi mi na rod ni mi pes mi mi pri -čarale res čudovit Prešernov večer. Njihova nadarjena dirigentka Marjetka Popovski je pevke včasih spremljala s kitaro in še sama več krat zapela. Pri redi telji se naj -lepše zahvaljujejo vsem nastopajočim za Prešernovo slavje. Šlo je za res lep kul tur ni ve čer, katerega se bodo še dolgo spominjali, so nam povedali. skd vigred - Teden slovenske kulture »Kultura je tudi fotografija« Slovensko kulturno društvo Vigred in Celodnevna osnovna šola Stanko Gruden vabita jutri ob 19. uri v šempolajsko Štalco na zaključno pobudo v okviru prireditev ob tednu slovenske kulture. Kulturni večer, ki nosi naslov »Kultura je tudi fotografija«, bodo oblikovali učenci šempolajske osnovne šole, ki bodo gostili v svoji sredi domačina, fotografa Miloša Zidariča. O fotografiji pa bo spregovoril tudi član fotografskega krožka Foto Trst 80 Robi Jakomin. Udeleženci večera si bodo obenem v Štalci lahko ogledali razstavo fotografij Marija Magajne »Barve otroštva - v črnobelem«. Razstava je nastala na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev ter Narodne in študijske knjižnice in bo v Šempolaju na ogled do konca aprila. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 24. februarja 2008 SERGEJ Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.50 - Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 7.55. Jutri, PONEDELJEK, 25. februarja 2008 SREČKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 1029 mb raste, veter 7 km na uro se- O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. vero-zahodnik, nebo rahlo pooblačeno, vlaga 83-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,2 stopinje C. OKLICI: Stefano Ceppi in Annalisa Ghersetich, Francesco Di Mattia in Maria Rosaria Fabbri, Mauro Ceschia in Della Martirossova, Luca Dalino in Luciana Prasselj, Franco Misson in Silvana Cerne, Edi Galante in Patrizia Gruden, Vojko Croselli in Sonia Skerlj, Eugenio Mariani in Amelia Stea, Paolo Fabricci in Amila Faverit, Fulvio Bussani in Nataša Forte. [I] Lekarne Nedelja, 24. februarja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18, Bazovica (040 226165). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenj -Škedenjska ulica 44 (040816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). Od ponedeljka, 25. februarja, do sobote, 1. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ui Kino ALCIONE - 17.00, 20.15 »Paranoid park«; 15.15, 18.30, 21.45 »Riparo -Anis fra di noi«. AMBASCIATORI - 14.30, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »John Rambo«. ARISTON - 16.00 »Away from her -Lontano da lei«; 18.30, 21.15 »Into the wild«. CINECITY - 11.00, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »John Rambo«; 10.45, 12.55, 15.15, 17.30, 19.50, 22.05 »Sweeney Todd - Il diabolico barbiere di Fleet street«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Non e un paese per vecchi«; 10.50, 13.00, 15.15, 17.45, 19.55, 22.05 »Parlami d'amore«; 15.00, 18.15, 21.30 »Il Petroliere«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 19.50, 22.05 »Asterix alle Olimpiadi«; 18.25, 22.20 »Caos calmo«; 20.30 »La guerra di Charlie Wilson«; 11.00, 13.00, 14.50 »Mr. Magorium e la bottega delle meravi-glie«; 10.55, 13.05, 16.40 »Alvin Superstar«. EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non e un paese per vecchi«. KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA ^ J v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD ~ pk OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE ^ [J PRCŠCRN0 SKUPAJ DANES, 24. februarja 2008 - Prosvetni dom na Opčinah OSREDNJA PROSLAVA PRiŠiRNO SKUPAJ... S KOROŠKIMI SLOVENCI ob 16.00 okrogla miza KOROŠKA DANES: SOŽITJE, ŠOLA, KULTURA Sodelujejo: Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju-, Božo Hartmann, učitelj in predsednik Slovenske glasbene šole na Koroškem-, Janko Malle, vodja Slovenske prosvetne zveze v Celovcu-, moderator Duško Udovič, odgovorni urednik Primorskega dnevnika ob 17.30 kulturni program NASTOPAJO: - Moški pevski zbor »Valentin Polanšek« iz Obirske ■ Tamburaši iz Hodiš ■ Jorg Errenst, harmonika Sodelujejo društva: Skd Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage, Skd Kraški dom z Repentabra, Skd Lipa iz Bazovice, Skd Primorec iz Trebč, Skd Skala iz Gropade, Skd Slovan s Padrič, Skd Tabor z Opčin In Skd Grad od Banov Pobudo je podprla ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA FELLINI - 11.00, 15.30 »Alvin Superstar«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »So-gni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.10 »Parlami d'amore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.25, 22.20 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 13.10, 15.20, 17.30 »Alvin in veverički«; 18.50 »L kot ljubezen«; 21.00 »Daleč od nje«; 14.00, 15.10, 16.30, 17.40 »Divji safari 3D«; 19.40, 21.50 »John Rambo«; 19.10, 21.40 »Pokora«; 14.30, 16.50 »Asterix na olimpijskih igrah«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sweeney Todd: Il diabolico brbiere di Fleet street«; Dvorana 2: 16.15, 18.50, 21.30 »Il Petroliere«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15 »Asterix alle Olimpiadi«; 22.20 »30 giorni di buio«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. SUPER - 16.30, 18.15, 20.00 »Scusa ma ti chiamo amore«; 21.45 »American Gangster«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.10, 22.00 »John Rambo«; Dvorana 2: 15.40, 17.45, 20.00, 22.10 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 3: 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Non e un paese per vecchi«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Parlami d'amore«; Dvorana 5: 16.00 »Asterix alle Olimpiadi«; 18.00, 20.40 »In the wild«. vanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 040826661 (g. Darko Kobal) ali tel. 040417025 (g. Anton Bole). SPDT organizira v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet na goro Sisol (835 m), ki se nahaja v hriboviti verigi Učke. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Trsta, s trga Oberdan, in ob 8.15 iz Bazovice (avtobusna postaja »na vagi«). Prijave sprejemata: Slavko (tel. 040228118) in Vojka (tel. 040-2176855). Vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Roskilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparo-netta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, po-vratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 3384913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. @ Izleti SK DEVIN prireja študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: danes, 24. februarja ter 2., 9., 16. marca. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štiva-na; prihod v Štivan ob 17.45; v Na-brežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu in-fo@skdevin.it ali na tel. št. 3481334086 (Erika). NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. POTOVALNA AGENCIJA AURORA vabi prijavljene potnike za potovanji v Uzbekistan, da se udeležijo informativnega sestanka, ki bo v torek, 26. februarja ob 18.30, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Obenem naproša prijavljene potnike za potovanji v Grčijo in Ameriko, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot prvič), v četrtek, 28. februarja, v naši upravi (ul. Montecchi 6), v jutranjih urah med 9. in 13. uro. PD V ROJANU, KD LONJER KATINA-RA IN KRUT vabijo v nedeljo, 20. aprila, na enodnevni izlet na največji jadranski otok Krk in na otok Košljun. Podrobnejše informacije in vpiso- Loterija 23. februarja 2008 Bari 76 32 71 25 38 Cagliari 17 68 70 42 1 Firence 13 2 74 82 27 Genova 83 41 79 59 69 Milan 62 80 33 9 75 Neapelj 80 32 79 48 50 Palermo 11 30 51 85 89 Rim 25 63 87 6 58 Turin 80 27 76 2 11 Benetke 18 74 39 67 70 Nazionale 54 78 15 5 26 Super Enalotto Št. 24 11 13 25 62 76 80 jolly18 Nagradni sklad 12.824.752,39 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 10.611.419,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 56.752,14€ 1.499 dobitnikov s 4 točkami 492,17 € 59.533 dobitnikov s 3 točkami 12,39 € Superstar 54 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitniki s 4 točkami 49.217,00 € 184 dobitnikov s 3 točkami 1.239,00 € 2.967 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.136 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.399 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 24. februarja 2008 7 □ Obvestila DOM JAKOB UKMAR, PD KOLON-KOVEC IN KD IVAN GRBEC vabijo danes, 24. februarja, ob 16. uri na Dan slovenske kulture, v prostore KD Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124. Program oblikujejo otroci iz vrtca in osnovne šole, domači zbori in reci-tatorji. Slavnostni govornik bo zgodovinar Franc Fabec, povezovala bo Sara Trampuž. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. januarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano (Donizettijeva 3), na predavanje Igorja Škamperleta z naslovom »Medkulturni dialog in zmožnost slišati drugega.« Pred tem bo ravnatelj tržaške Karitas Mario Ravalico odprl prodajno razstavo slik, ki so nastala v likovni koloniji Umetniki za Karitas avgusta lani na Sinjem vrhu. Spregovorila bo organizatorka kolonije Jožica Ličen. JUS SRENJA TREBČE organizira danes, 24. februarja, šesti (zadnji) sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa tre-benska ledinska imena«. Tokrat se bomo sprehodili po delu KO Trebče, ki leži v Sloveniji. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v zdravilišča Strunjan, Šmarješke in Dolenjske toplice ali ostale termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Podrobnejše informacije na sedežu ctant'Áíina Impresa Trasporti Tunóri Y Pogrebno podjetje ...v Trstu od Ceta 1908 -»fas»- Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 Trst Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. delVIstria, 129 Tel. 040/830120 Pogrebne storitve od 1450,00€ krožka v ul. Cicerone 8/b ali na tel. št. 040-360072. SEKCIJA SSK za Škedenj, Kolonkovec in Sv. Sergij vabi na srečanje o prihodnjih deželnih volitvah 13. in 14. aprila, ki bo danes, 24. februarja, ob 11.30 v domu Jakoba Ukmarja (ulica Soncini 112). Na srečanju bodo prisotni strankini predstavniki. Toplo vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na »Prešernovo proslavo«, ki bo danes, 24. februarja, ob 17.30 v Marijinem domu v Ro-janu. Nastopila bo gojenka GM Sa-mantha Gruden, recitatorja Elena Husu in Matija Kralj, otroška skupina ter Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot. Govornica bo prof. Marija Pir-jevec. OTROŠKE URICE V NŠK - naslednja pravljica Liska na preži, ki jo bo pripovedovala Nika Furlani, bo na sporedu v torek, 26. februarja, ob 16.30 v otroškem kotičku knjižnice. SKD IGO GRUDEN vabi na otroško predstavo »Velika repa« v torek, 26. februarja, ob 9., 10. in 11. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Igrajo člani mladinske gledališke skupine Igo Gruden, režija Vesna Tomšič. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. februarja, ob 20.45 redna pevska vaja; v sredo, 27. februarja, ob 20.45 pa seja odbora. TEČAJ V BAZENU v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov, namenjen dojenčkom do 12. meseca starosti, se bo začel 27. februarja. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. OBČINA DOLINA - Odborništvo za produktivne dejavnosti sklicuje sejo občinske uprave z vinogradniki in ol-jkarji v sklopu priprav na občinsko razstavo vina in olja v okviru Ma-jence 2008, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v dvorani občinskega sveta občine Dolina. SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 iz Boljunca prireja v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v društveni dvorani v občinskem gledališču predavanje Branka Bratoša - Ježka »Po poteh gradov med Klinšco in Hra-stovljami«. Vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA prireja v četrtek, 28. februarja, ob 16.uri v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, (prvo nadstropje), srečanje ob priliki praznovanja dneva slovenske kulture. Na sporedu sta kulturni program in družabnost z zakusko. Vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV OTROK OŠ VIRGIL ŠČEK iz Nabrežine, v sodelovanju s KD Igo Gruden, vljudno vabi na predavanje o vlogi in pomoči logopeda v današnji šoli, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v domu Iga Grudna. Predavala bo logo-pedinja dr. Mirjam Kandut. Vljudno vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na »Proslavo ob dnevu slovenske kulture«, ki bo v petek, 29. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ric-manjih. Nastopili bodo malčki OV Palčiča - Ricmanje, učenci COŠ M. Samsa in I.T.Zamejski - Domjo - Ric-manje, OPZ F. Venturini - Domjo. TAI CHI CHUAN - tedenski tečaji za zdravje, sproščenost, notranjo moč, in dolgoživo harmoničnost v življenju. Informacije in prijave Sklad Mitja Čuk, tel. št. 040-212289. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri, v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMePZ Vesela pomlad, CPZ sv. Jernej, solisti in OGS Tamara Petaros. Govornica bo Stanka So-sič Čuk. KRUT obvešča, da se 12. marca začnejo tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone, 8/B, tel. 040360072. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi, 14) je odprt s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 040-3481248, ali elektronski naslov: info@narod-nidom.eu). BARVE IN ČOPIČI ZA DOBRO POČUTJE - šest srečanj v sklopu Krut-ovih delavnic. Predstavitvena konferenca bo v ponedeljek, 3. marca, ob 18. uri na sedežu krožka, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na tel št. 0403720062. S.C. MELANIE KLEIN prireja začet-niški tečaj slovenščine za odrasle, ki se bo začel 5. marca. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali elektronski naslov: info@melanieklein.org. ASTRA - Združenje za zdravljenje odvisnosti od alkohola obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju v prvem nadstropju, vsak četrtek od 11. do 12. ure. NARODNI DOM v Trstu išče študente, ki bi bili na razpolago za dežurstva ob razstavah v galeriji. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov info@narodnidom.eu; dodatne informacije Slovenski informativni center, ul. Filzi, 14, tel. št. 0403481248 (urnik: ponedeljek-torek-četrtek: 10. - 12. ure; sreda-petek: 16. - 18. ure). ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja praznovanje Dneva žena, v soboto, 8. marca, ob 19.30 v »Osteriji Boris« v Mavhinjah. Vsa dekleta in žene ste prisrčno vabljene na večerjo z glasbo in kratkim zabavnim programom. Za vpisovanja pokličite na tel. št. 3403963328 (Katja) ali 340- 4116009 (Nataša) v popoldanskih in večernih urah. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. SKD IGO GRUDEN prireja trimesečni tečaj vadbe »Za zdravo hrbtenico«. Prvo srečanje bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Obvezen je predhodni vpis. Za pojasnila tel. 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: v soboto, 1. marca, ob 20.30 uri, Dom Anton Ukmar Miro (Domjo 227, v organizaciji KD Fran Venturini, SKD France Prešeren, SKD Valentin Vodnik), v soboto, 8. marca, ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, Srenjska hiša v Gorčani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šempolaju (v organizaciji SKD Vigred). NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-torek-četrtek 1012 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@narodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. 24.2.1988 Ob dvajsetletnici smrti 24.2.2008 Slavka Štreklja se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi 24. februarja 2008 ZAHVALA Luciana Fabris vd. Matjašič Iskreno se zahvaljujem barkovljanskemu društvu in pevskemu zboru za sočustvovanje ob izgubi moje drage mame. Sin Sergio ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in nonota Lucianota Malalana se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za zadnji pozdrav ter vsem, ki so z nami sočustvovali v tem žalostnem trenutku. Svojci Lonjer, 24. februarja 2008 ZAHVALA Marija Barut vd. Kraljič Zahvaljujemo se darovalcem cvetja, gospodu župniku, pevcem in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Svojci Prebeneg, Milje, Trst, Ljubljana, 24. februarja 2008 25.2.2002 25.2.2008 Ernesto Urdih Vedno si v mojem srcu. Tvoja žena Celestina. Trst, 24. februarja 2008 25.2.1998 25.2.2008 Bogomil Škabar Miro Toplo se te spominjamo Svojci Repentabor, Sežana, 24. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa 26.2.2007 26.2.2008 Minilo je že leto, odkar nas je zapustila naša Dorka Terčič vd. Husu Z ljubeznijo se je spominjajo sinovi Edi, Darko in Sergij t Tiho nas je zapustil naš dragi Mirko Kocjančič Žalostno vest sporočajo žena Evelina, hčere Ksenja s Sandyem, Vilma z Davidom, Tatjana s Cristianom ter brat Marjo z družino Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Dolina, 24. februarja 2008 Zadnji pozdrav nonotu vnuki Tadej, Tina, Nika, Jernej in mala Nina Ob nenadni smrti dragega očeta izrekamo kolegici Vilmi Kocjančič iskreno sožalje vsi na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje t Iznenada nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Sergio Hrovatin (Od Štefene) Žalostno vest sporočajo žena Carla, hčerke Anna, Elisabetta in Sabina z družino Zadnji pozdrav bo v sredo, 27. februarja od 10.20 do 11.20 v ulici Costalunga, kjer bo sledila kratka maša. Žarni pogreb bo v torek, 4. marca ob 14.00 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja darujte za Sklad Mitja Čuk. Opčine, 24. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Zapustil nas je naš dolgoletni odbornik SERGIO HROVATIN Odbor in člani Društvene gostilne na Opčinah izrekajo družini in svojcem iskreno sožalje. ZAHVALA Albino Petaros (Pettirosso) Zahvaljujeva se vsem, ki so počastili spomin najinega očeta. Hčeri Silva in Vera Pettirosso z družinama Boršt, Trst, 24. februarja 2008 Pogrebno podjetje Lipa-San Giusto Boljunec Nedelja, 24. februarja 2008 TRST Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku danes, 24. februarja ob 17.00 v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah. Program bosta sooblikovala OPZ A.M. Slomšek iz Bazovice in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podala pesnica Majda Artač Sturman. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni sirotišnici v Bijeli (Črna gora). _ 1 I Podjetje SERVIS doo-srl prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem SREČANJE o FINANČNEM: ZAKONU 2008 Torek, 26. februarja, ob 18.30 Dvorana Zadružne kraške banke - Opčine Novosti o davkih za podjetja, IRAP Režim za mala podjetja DDV na prevozna sredstva, telefon, nepremičnine Ugodnosti za popravila stanovanj, energijo Plačevanje davkov na obroke, ovrednotenje zemljišč, ICI Varnost pri delu - Inšpekcije Vabljeni vsi klienti, člani in ostali podjetniki f Nižja srednja šola IGO GRUDEN iz Nabrežine ^ Osnovna šola A. ŠIBEUA STJENKA iz Komna SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem Pokrajine Trst in Občine Devin-Nabrežina vabijo na Praznik slovenske kulture v SETEV SONČNIH DNI ob 60-letnici smrti Iga Grudna Sodelujejo redtatorji, instrumentalisti in pevci obeh šol, DPZ Kraški slavček, MePZ Cominum iz Komna in Mladi kraški muzikanti. Priložnostni nagovor Vida Valenčič. Danes, 24. februarja, ob 17.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini _i_ Slovensko stalno gledališče Comunicarte Umberto Saba ERNESTO Integralno dvojezično branje romana ob 50. obletnici smrti pesnika in pisatelja. Prevod Ivanka Hergold Berejo člani Ssg in prijatelji v torek, 26. februarja, ob 17.00 v prostorih comunicarte (ulica san nicoló 29, nasproti knjigarne Umberto Saba) _| www.teaterssg.it Slovensko stalno gledališče Pesniški večeri - sezona 2007/08 Venci. Vlado. Kreslin. v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 Vstop prost! Predstavitveni večer pesniške zbirke VENCI Povest o Beltinški bandi Vlada Kreslina (Založba Kreslin, 2006) Realizacija Janko Petrovec Vladimir Klanjšček SLIKE še do 27. februarja fiisi _P B_ s-s. Dom Jakob Ukmar - PD Kolonkovec KD Ivan Grbec vabijo DANES, 24. februarja ob 16.00 na Dan slovenske kulture v prostore KD I. Grbec, Škedenjska ulica I24 Sodelujejo: Vedenjski vrtec, Soli I. Grbec in M. Gregorič-Stepančič, domači umetniki in pevski skupini pod vodstvom M. Popovski in I. Cergola, govornik Franc Fabec, ___povezava Sara Trampuž^ □ Čestitke Temna noč se je skrila, napočil je beli dan, svetla zarja pa oznanja, da ima najin NONO rojstni dan. Vse naj naj ti iz srca želita Samuel in Erik. In končno je prišel dan, ko GIANCARLO slavi 50. rojstni dan. Na Dolgi Kroni smo se zbrali in z njim do jutra praznovali. Našo himno smo še zapeli in vse najboljše mu zaželeli. Da bi še dolgo let se radi imeli, lepo peli, po Šiji hodili in na Gorici veselo ga zapili. 50 krat hura naj po vsem Bregu zadoni, to ti vzklikamo Črjšnjerje vsi! ———^-S—ZT— * * Še na mnoga, mnoga leta, dragi * i v 'Tvoja Jan in Damiana Na ljubljanski univerzi je dokončala študij iz pedagoških ved naša draga Caterina Alessio Iskreno ji čestitamo papa Giulio, mama Frida in brat Andrea ter vsi sorodniki Privekala je mala, mala, mala Lara in razveselila mamo Petro in očka Luigija. Vse najlepše ji želimo nona Vida in teti z družinama Društvo Rojanski Marijin dom, KŠD Rojanski Krpan in Glasbena matica vabijo na Prešernovo proslavo danes, 24. februarja, ob 17.30 v Marijinem domu v Rojanu. NASTOPILI BODO ♦ gojenka GM Samantha Gruden ♦ recitatorja Elena Husu in Matija Kralj ♦ otroška skupina ter Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot ♦ Govornica bo prof. Marija Pirjevec SKD S. ŠKAMPERLE Vrdelska c. 7 - TRST vljudno vabi na prireditev KM W imOM! Vpogled v kulturo snovanje mladih bosta uvedli plesalki Idp-hopa, sledila pa bo MMEMDiap izvirni muzikal srednješolcev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, DANES, 24. februarja ob 18.30 v telovadnici Stadiona 1. maj. JSJ Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja v torek, 26. februarja, ob 17. uri v veliki dvorani na Vrdelski cesti, št. 13/1, predavanje za starše na temo »Vloga staršev pri preprečevanju zlorabe drog«. Predaval bo dr. Bogdan Polajner (vodja projekta Človek). UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). 0 Prireditve KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD, prirejajo ob Dnevu slovenske kulture osrednjo Prešernovo proslavo »Prešerno skupaj...s koroškimi Slovenci«, ki bo danes, 24. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim programom: ob 16. uri bo okrogla miza »Koroška danes: sožitje, šola, kultura«; sodelujejo: Marjan Šturm, Božo Hartmann, Janko Malle, moderator Duško Udovič; ob 17.30 kulturni program z nastopom MoPZ »Valentin Polanšek« iz Obirske, tamburaši iz Hodiš, Jorg Errenst (harmonika). NSŠ IGO GRUDEN, OŠ ŠIBELJA -STJENKA IZ KOMNA IN SKD IGO GRUDEN prirejajo Dan slovenske kulture ob 60. letnici smrti Iga Grudna z naslovom »Setev sončnih dni« danes, 24. februar- Društvo slovenskih izobražencev vabi na na predavanje IGORJA ŠKAMPERLETA »Medkulturni dialog in zmožnost slišati drugega.« Pred tem bo otvoritev prodajne razstave Umetniki za Karitas Odprl jo bo ravnatelj tržaške Karitas Mario Ravalico. Spregovorila bo sodelavka koprskega Karitasa Jožica Ličen. Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 ja, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na prireditev »Šola v društvu« danes, 24. februarja, ob 18.30 v telovadnici Stadiona 1. maj. Vpogled v kulturno snovanje mladih bodo uvedli plesalci hip-hopa, sledila pa bo Artakademija, izvirni muzikal srednješolcev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. SPD MAČKOLJE vabi danes, 24. februarja, ob 17. uri v dvorano Sren-jske hiše na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Program bosta sooblikovala OPZ Slomšek iz Bazovice in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podala pesnica Majda Artač Sturman. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb danes, 24. februarja, ob 17. uri, v Milje - gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), God-beno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). SKD VIGRED vabi v Štalco v Šem-polaju na dan slovenske kulture v ponedeljek, 25. februarja, ob 19. uri v sodelovanju s COŠ S. Gruden večer »Kultura je tudi fotografija«; sodelujejo učenci COŠ S. Gruden, fotograf Miloš Zidarič in član fotografskega krožka Foto Trst 80 Robi Jakomin. GLASBENA MATICA prireja v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, v okviru koncertne sezone 2007/08 »Glasbeni spleti«, koncert slavnega ruskega kvarteta Čajkovski iz Moskve. Nastopajo: violinista Lev Maslovski in Zahar Malakhov, violist Sergej Baturin in vio-lončelist Kirill Rodin. Informacije in rezervacije na tel. št. 040418605, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure. UH Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442 BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu št. 27. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej Antonič (Cerovlje 34), tel. št. 040299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Sa-lež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. S Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 4.200 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 333-2631685. ČRNORJAVA NEMŠKA OVČARKA, stara 11 mesecev, se je izgubila v soboto, 16. februarja, v Gornjem koncu pri Boljuncu. Ima mikročip in sliši na ime Gaby. Če jo je kdo videl, prosimo, naj se oglasi na tel. št. 040-228967 ali 348-7100652. Nagrada za najditelja. DIJAKINJA nižje srednje šole rabi pomoč pri pisanju domačih nalog in učenju dvakrat - trikrat tedensko. Tel. št. 349-4949365. IZGUBILA SEM ČRNI VOLNENI KLOBUČEK na pustnem sprevodu na Opčinah. Prosim poštenega najditelja, naj pokliče na tel. št. 340-6116866. IŠČEM sodelavca za obdelavo vinograda z delitvijo pridelka. Klicati na tel. št. 328-9077215. OPEKE porotan 25x20x20 (9,5 m2) 190 kosov, cementne zidake 40x20x20 (7,2 m2) 90 kosov, strešnike 240 kosov prodam. Kličite v večernih urah na tel. št. 040-212145. PEDIKERKA iz Doline ureja noge oz. nohte. Tel. št. 339-6013695. PONUJAM priložnostno varstvo, tudi ob večernih urah. Tel.: 040394611. PRODAM dvoetažno sončno stanovanje v Miljah, 120 kv. m: kuhinja, dnevna soba, 3 spalnice, 2 kopalnici, 3 terase, shramba, pokrit parkirni prostor. Tel. št. 040274449. PRODAM hišo v Boljuncu. Tel. št. 040-228969 ali 335-8445362. PRODAM Lancia Y 1200, Eleph. blue, letnik 2000, v dobrem stanju. Tel. št. 040-281396 ali 3384713880. PRODAM AVTODOM Motorhorm znamke Hymermobil na oplovem dizel motorju, letnik 1981, prevoženih 86.000 km, štiri ležišča, zmeraj v garaži, v odličnem stanju, taksa plačana za leto 2008, tehnični pregled zapade septembra 2008, ugodna cena. Tel. št. 339-4040583. PRODAM HIŠO v Briščikih (Girandola). Tel. št. 040-327296. STANOVANJE NA PROSEKU popolnoma opremljeno, dajemo v najem: dve sobi, dnevna soba, kopalnica in parkirišče. Informacije na tel. št. 3485289452. UPOKOJENEC opravlja razna popravila na centralnem ogrevanju in vodnih inštalacijah. Tel. št. 333-4863968. V CENTRU NABREŽINE oddam trgovino čevljev in oblačil. Tel. št. 040-201209. V GROPADI prodam hišo in dve zazidljivi zemljišči. Informacije na tel. št. 040-214854 ali 3397806313. V OBRTNI CONI ZGONIK dajem v najem ali prodajam prostor, primeren za urade, 125 kv. m. v prvem nadstropju. Tel. št. 3384719734. E Poslovni oglasi BAR NA PROSEKU išče mlado osebo z računalniškim znanjem, tudi part-time. 040-225286 DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org IŠČEM DELO KOT NEGOVALKA, tudi 24 ur. 040-310113 NA TRGU V BOLJUNCU dajemo v najem prostor open space in manjši prostor, primeren tudi za ambulanto. Tel. 040-228669 od 8. do 13. in od 14. do 17. RAČUNOVODSKA PISARNA ¡ŠČE_računovodjo in plače. Po možnosti znanje slovenščine. Poslati curriculum v italijanščini faks 040-634138. TRGOVSKO PODJETJE IMSA IŠČE dinamično, ambiciozno in komunikativno osebo 25-35ih let. Pogoji: znanje slovenskega in angleškega jezika, po možnosti izkušnje v komerciali, pripravljenost potovati. Možnosti kariere. Poslati CV na: IMSA IMPEX SRL (potnik) - Ul. bratov Rusjan 7, 34070 Sovodnje ob Soči. V KRIŽU PRODAJAMO licenco za gostinski obrat, na izredni lokaciji z večjimi notranjimi in zunanjimi prostori. Tel. 3333635752. V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje. Tel. 348-2812360 ŠC MELANIE KLEIN IŠČE marljive vzgojitelje/ice z izkušnjami. Curriculum na info@melanie-klein.org o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Nedelja, 24. februarja 2008 APrimorski ~ dnevnik TRST gorica - Krovni organizaciji, sindikat in slovenski konzulti na soočanju s šolniki Prostorska stiska trka na vrata slovenskih višjih srednjih šol Izpostavili problem tehničnega pola - Doberdobska občina se dogovarja z Ronkami o odprtju sekcije slovenske nižje srednje šole Številni vrtci in slovenske osnovne šole v goriški pokrajini se spopadajo s hudo prostorsko stisko. Statistične projekcije napovedujejo, da bodo v prihodnosti beležili porast vpisov tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici, kjer - predvsem na licej-skem polu - že občutijo prve težave zaradi pomanjkanja prostora. Zaradi tega so na četrtkovem srečanju med predstavniki SKGZ, SSO, Sindikata slovenske šole ter slovenskih konzult pri goriški občini in pokrajini sklenili, da bodo pozorno spremljali zadevo, o prostorski stiski, ki trka na vrata višjih srednjih šol, pa se nameravajo pogovoriti tudi s pokrajinskima odbornikoma Maro Černic in Markom Marinčičem. Delovno srečanje je potekalo na pobudo obeh krovnih organizacij, ki si želita nove sinergije s šolami. Ob prisotnosti tajnika šolskega sindikata Joška Prinčiča, predsednika slovenske konzulte pri občini Iva Cotiča, članov obeh konzult in šolnikov je pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semo-lič med drugim spregovoril o otrocih iz italijanskih zakonov v slovenskih šolah in poudaril, da ima Goriška tradicijo odprtosti. Podobne misli je izrazil predsednik SSO za Goriško Janez Povše in dodal, da je treba okrepiti stike med civilno družbo in šolo. Težave in potrebe šol so navedle ravnateljica nižje srednje šole Ivan Trinko Elizabeta Kovic, ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, ravnateljica humanističnega pola Mihaela Pirih in podravnate-ljica tehničnega pola Flavija Bezeljak, svoje mnenja pa so pristavili tudi prisotni učitelji in profesorji. IKanjščkova je povedala, da bodo prihodnje leto na Vrhu imeli dve večraz-rednici, po dva prva razreda pa v Romjanu in na nižji srednji šoli v Doberdobu. V nadaljevanju je opozorila na prostorsko stisko v Romjanu, ki naj bi jo vsekakor rešili z gradnjo novega šolskega pola. Gradbena dela naj bi se začela jeseni. Nižja srednja šola v Doberdobu bo naslednje leto pridobila dve učilnici, ki pa ne bosta rešili prostorske stiske, saj število vpisanih iz leta v leto raste tako v romjanski osnovni šoli kot tudi v do-berdobski. Po besedah Klanjščkove seje doberdobska občinska uprava že začela pogovarjati z ronško, da bi našli v Ronkah primeren prostor za sekcijo slovenske nižje srednje šole. Med razpravo so tudi poudarili, da v mnogih vrtcih in osnovnih šolah narašča število otrok na razred, kar zahteva od učiteljskega kadra vedno večji napor. Pirihova je navedla, da bo v prihodnjem šolskem letu na licejskem polu 47 novih dijakov, šolska populacija pa se je v petih letih dvignila za 80 odstotkov. Pred petimi leti je bilo namreč vpisanih skupno 105 dijakov, prihodnje leto pa jih bo 185. Povedala je, da je bil šolski center zgrajen za pet smeri, zdaj pa jih je v njem šest. Nekatere učilnice so že premajhne, zato pa se je treba pravočasno pripraviti na porast, ki ga za prihodnja leta napovedujejo statistične projekcije. Šolniki so tudi ugotavljali, da večji del otrok, vpisanih v slovenske vrtce in osnovne šole, nadaljuje šolanje v slovenskem jeziku, zato je treba - tudi v vidiku porasta vpisov - ohraniti vseh šest višješolskih smeri. O težavah tehničnega pola je Bezeljakova med drugim povedala, da na poklicni zavod Ivan Cankar še vedno usmerjajo najšibkejše dijake, čeprav ima ta šola bogat in zahte- Predstavitev publikacije Hrvati v Trstu "I CROATI A TRIESTE" Sodelovali bodo DAMIR MURKOVIČ, MARKO ŠARE in MILAN PAHOR JUTRI, 25. FEBRUARJA 2008 OB 18. URI V KULTURNEM DOMU V GORICI (UL. I. BRASS 20) Vljudno vabljeni! Posnetka z delovnega srečanja članov krovnih organizacij, šolskega sindikata in slovenskih konzult s šolniki bumbaca ven predmetnik. Poudarila je še, da tehnični pol nujno potrebuje svojega ravnatelja, ki bi šolam posvečal vse svoje sile, ter dodala, da na višjih srednjih šolah pogrešajo gledališki abonma in gledališke delavnice, ki jih je vodila Vesna Tomsič in od katerih so dijaki veliko odnesli. Šolniki so pred zaključkom srečanja pozvali SSO in SKGZ, da naj sledita vprašanju sociopsihopedagoške službe in naj pritisneta na deželno vlado, da prizna Sindikat slovenske šole. Dokumentacija je namreč že bila vložena, deželni odbor pa mora postopek skleniti s svojim sklepom, so pojasnili šolniki in opozorili tudi na svoje zahteve glede organikov. Po njihovih besedah je pred leti iz Rima prihajala tabela, na kateri je pisalo, koliko mest je na razpolago za slovenske šole in koliko za italijanske. Zadnja leta prihaja iz Rima tabela s skupnim številom mest, ki velja za vso deželo in v okviru katere je tudi kvota za slovenske šole. Dekret pravi, da mora deželni ravnatelj z lastnim aktom določiti število mest za slovenske šole. Dogaja pa se, da se deželni ravnatelj najprej dogovarja s sindikati in pokrajinskimi skrbniki, šele zatem pa pripravi dekret, ki določa število mest za slovenske šole. Po mnenju slovenskega sindikata bi bilo bolje, da bi deželni ravnatelj izdal svoj dekret pred začetkom pogajanj, tako da bi na slovenskih šolah vedeli, če število mest odgovarja njihovim potrebam. V kratkem se bosta SSO in SKGZ srečala s SLORI-jem, ki bo raziskal težave in stanje slovenskih šol, goriški šolniki pa najbolj občutijo problem usmerjanja. Napovedali so tudi, da bo sindikat v sodelovanju s slovensko konzulto pri pokrajini priredil v kratkem seminar o otrocih iz italijanskih zakonov, ki obiskujejo slovenske šole. (dr) gorica - Izmenične tablice Jutri samo vozila z liho registracijo Po evidentiranih ulicah (z izjemo ulice Trieste) bo vožnja dovoljena vsem vozilom Zaradi večdnevne previsoke koncentracije drobnih prašnih delcev PM10 v zraku bodo jutri v Gorici stopile v veljavo izmenične tablice. Po mestnem središču bodo lahko vozili avtomobili (euro 0, 1, 2 in 3), katerih registrska tablica se končuje z liho (neparno) številko, medtem ko bo vstop v mesto prepovedan avtomobilom s sodo (parno) tablico. Ukrep bo veljal med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 18. uro; vsem avtomobilom ne glede na registrsko tablico bo vsekakor dovoljena vožnja po glavnih ulicah, ki obkrožajo mestno središče. Vsi avtomobili bodo tako lahko vozili po viaduktu IV Stormo caccia in po prvem delu ulice Trieste, zatem pa bodo morali zaviti v ulico Stuparich; dalje bo vožnja dovoljena po ulicah Terza Armata, Scu-ola Agraria, Blaserna, Kugy, Giusti-niani, Rafut, Formica in Corsica, po trgu Medaglie d'Oro, po ulicah Orzo ni, Don Bos co, Scod nik, Brass ( -od križišča z ulico Scodnik), Oriani, Leopardi, Leoni, Isonzo Argentina, Bolivia in Barca, po trgu Divisone Mantova ter ulicah Aquileia in Saba. Na teh ulicah bodo lahko krožila vsa vozila brez omejitev, znotraj obroča pa le tista, ki imajo »pravo« tablico oz. sodijo med izjeme. Odredba, ki jo je včeraj podpisal župan Ettore Romoli, namreč omogoča vožnjo po mestnem središču tudi avtomobilom euro 4, vozilom na metan oziroma avtoplin (GPL), vozilom na električni pogon in vodik ter avtomobilom, v katerih se peljejo več kot tri ose- be. Ob teh bo vožnja dovoljena še javnim prevozom, zdravnikom, silam javnega reda, diplomatskim vozilom in invalidom. Prepoved ne bo veljala ni ti za po roč ne in po greb ne spre -vode. Tovorna vozila bodo lahko vstopila v mestno središče za dostavo blaga med 9. in 12. uro ter med 15. in 16.45. Če se koncentracija prašnih delcev, jutri ne bo znižala, bodo v torek, 26. februarja, lahko vozili po mestnem središču le avtomobili s sodo (parno) registrsko tablico. Ze danes bo vsekakor vstop v mestno središče prepovedan motornim kolesom euro 0, avtomobilom na bencin euro 0, avtomobilom na dizelsko gorivo euro 1 in motorjem euro 0. Ob tem temperatura v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih ne bo smela preseči 20 stopinj celzija, v industrijskih in obrtnih obratih pa 18 stopinj. Pokrajinsko prevozno podjetje APT in občina bosta jutri nudili brezplačno avtobusno povezavo med parkiriščem pred športno palačo Bigot v Podgori in mestnim središčem. Med 8.30 in 18. uro bodo avtobusi krenili na pot približno vsakih 20 minut. Vozili bodo po ulicah Madonnina del Fante, Bolivia, Barca in Aquileia, dalje po trgu Saba, korzu Italia ter ulicah XXIV maggio, Duca dAosta in Manzano, nato pa se bodo po isti trasi vračali proti športni palači. Kršilcem odredbe bodo mestni redarji naložili globe od 150 do 600 evrov. 10 1 6 Sobota, 23. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Potujoča razstava bo v prihodnjih mesecih gostovala tudi v Trstu in oktobra v Gorici Iz Bevkove knjižnice Trubar nagovarja vse Slovence »Razstava je čudovita povezava med Novo Gorico in Gorico, kjer živi naša manjšina, ki ji slovenski jezik veliko pomeni« Spregovoril je tudi Andrej Perhaj, vodnik na Trubarjevi domačiji fotok.m. V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici so v petek odprli razstavo o Primožu Trubarju z naslovom Vsem Slovencem / Svim Slovencima / A tutti gli Sloveni / Allen Slowenen / To all Slovenians. Dogodek je pritegnil tudi nekaj obiskovalcev iz Gorice, ki so si ogledali Trubarjevo življenje, predstavljeno na panojih, v vitrinah poleg pa je v obliki zapisanih besedil in lutk iz ličkanja Marije Zlobko predstavljen razvoj oziroma nastanek tiskane knjige. Oba dela razstave povezuje skulptura Andreja Arharja, ki ponazarja Trubarja, kako Slovencem izroča njihovo prvo knjigo. Potujoča razstava bo v prihodnjih mesecih gostovala tudi v Trstu in oktobra v Gorici, v novogoriški knjižnici pa bo na ogled do 12. marca. Razstavo pod pokroviteljstvom organizacije UNESCO prirejata zavod Parnas in javni zavod Trubarjevi kraji. Zbrano občinstvo je najprej nagovoril Boris Ju-kic, direktor knjižnice. Povedal je, da so v knjižnici Trubarjevo leto želeli zabeležiti s pričujočo razstavo ter da se lahko pohvalijo s »kraljico protestantiz-ma« Dalmatinovo biblijo iz leta 1589. »Zaradi pro-tireformacijskega gibanja je omenjena knjiga edino delo brez naslovnega lista, ki ga imamo v knjižnici,« je še povedal direktor. Za njim je spregovorila Met- ka Starič iz zavoda Parnas, ta deluje na Trubarjevi domačiji na Rašici. Povedala je, da je razstava zasnovana kot potujoča, z namenom pritegovanja ljudi v krajih, kjer je deloval in bival Trubar in tudi drugod. Razstava je v začetku letošnjega leta, ki je v Sloveniji ob 500. obletnici rojstva tega utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in voditelja reformacijskega gibanja, razglašeno za Trubarjevo, svojo pot začela v slovenskem Državnem zboru. Nato je bila postavljena na Trubarjevi domačiji, do 12. marca pa bo na ogled v Novi Gorici. »Razstava je tudi čudovita povezava med Novo Gorico in Gorico, kjer živi naša manjšina. Njim slovenski jezik veliko pomeni in v tem pogledu bi se lahko mi veliko naučili od njih,« je poudarila Staričeva in napovedala, da bo razstava gostovala še v Nemčiji, v Sarajevu, na Dunaju, na Hrvaškem in po različnih slovenskih krajih. O Trubarju in njegovemu delu je spregovoril še Andrej Perhaj, vodnik na Trubarjevi domačiji. Poudaril je, daje bil Trubar prvi, ki uporabil besedo Slovenec - ta se pojavi v njegovem Katekizmu - in besedo uporabil kot ime za narod. »Na ta način je vzpostavil temelje slovenske narodne zavesti, temeljni kamen temu pa je jezik,« je dejal Perhaj. Katja Munih gorica - Predin med slovenskimi višješolci Lekcija dobre glasbe »Občutke in čustva, ki jih zaznavam pri sebi in pri ljudeh, poskušam upesniti in jih s svojim talentom tako zapeti, da bodo poslušalci lahko rekli, da so to tudi njihova čustva. Ko to dosežem, pesem osreči mene in tudi tiste, ki jo poslušajo.« Tako se je mariborski glasbenik Zoran Predin v sredo predstavil dijakom tehničnega pola slovenskega višješolskega središča v Gorici. Srečanje z dijaki višjih srednjih šol je potekalo v organizaciji goriškega Kulturnega doma, kjer je še isti večer Predin nastopil sredi splošnega navdušenja. Da zna slovenski pevec osvajati ne le s pesmijo, temveč tudi z besedo, priča okoliščina, da so mu dijaki prisluhnili s pozornostjo, ki je presenetila tako gosta kot tudi profesorje. »Koncerti, ki jih že vrsto let prirejamo v okviru festivala Across the Border, niso le komercialne narave, ampak so priložnosti, ob katerih se lahko manjšina seznanja s kakovostno slovensko glasbeno sceno, ki jo žal premalo poznamo,« je uvodoma povedal Igor Komel, ravnatelj goriškega Kulturnega doma, ki je pripeljal gosta na šolo. Pristavil je še, da je ravno zasluga festivala Across the Border, če je številne slovenske pevce in glasbene ustvarjalce spoznala in vzljubila tudi italijanska publika. Predin je dijakom osvetlil svoje pojmovanje glasbe ter pojasnil, katera je njena zgodovinska in družbena sporočilnost. Pri tem ni prikrival svojega skeptičnega, tudi zaskrbljenega pogleda na današnji vse bolj skomer-cializirani svet glasbe. »V glasbeni produk- ciji je preveč poudarka namenjenega kostumom in koreografiji, kar izpostavlja predvsem to, kako pevci izgledajo in kako so seksi,« je pripomnil in dodal, da hlastanje po popularnosti rojeva takšne pesmi, v katerih je tekst prepojen z besedami, ki sicer lepo zvenijo, a niso vsebinsko dorasle. Predin je dijakom ponudil tudi nekaj uporabnih nasvetov za bolj- še razumevanje svojih glasbenih idolov. V vsaki glasbeni zvrsti gre iskati in preučiti osnovno sporočilnost, kajti samo tisti, ki poznajo veliko različnih muzik, znajo uživati ob njih, jih je poučil. Ni zato naključje, da je Predi-nova glasba navdihnila celo legendarno irsko skupino U2, saj v eni izmed njenih pesmi odmeva melodija Predinove Okupatorke. (VaS) AZIENDA PROVINCIALE TRASPORTI S.P.A. - GORIZIA POKRAJINSKO PREVOZNO PODJETJE A.RT. - GORICA RAZPIS SELEKCIJE ZA SESTAVO LESTVICE ZA ZAPOSLITEV OSEBJA ZA DOLOČEN ALI NEDOLOČEN ČAS Z DELOVNO POGODBO PART-TIME AU FULL-TIME S PROFILOM OPERATERJA - PARAMETER 140 (LINIJSKI ŠOFER) »QUALIFICA Dl 0PERAT0RE D'ESERCIZIO - PARAMETR0 140 (AUTISTA Dl LINEA)« Z OBVEZNO USPOSOBLJENOSTJO ZA Š0FIRANJE. Pogoji: maksimalna starost 40 let na dan zapadlosti razpisa; vozniško dovoljenje D/E kategorij in potrdilo CQC (Carta dl Qualificazione del Conducente). Prošnje za sodelovanje, izpolnjene izključno na vzorcu, ki ga nudi podietie. morajo dospeti do 31. marca 2008 s priporočenim pismom in povratnico na sledeči naslov: Azienda Provinciale Trasporti SpA - pJe Martiri per la Liberté 19 34170 G0RIZIA/G0RICA Celotni razpis in obrazec prošnje za sodelovanje pri selekciji bodo na razpolago od 25. februarja 2008 od 9.00 do 12.00 ure (ponedeljek - petek) v uradih A.RT.: GORICA - trg Martiri per la Libertà, 19 (palača F.S. -1, nadstr.), TRŽIČ - ulica Marcelliana, 32 ali na spletni strani www.aptgorizia.it pod sekcijo »bandl«. Vse prošnje za zaposlitev, prejete predhodno, ne veljajo za to selekcijo. Za informacije obrnite se na: A.RT. S.p.A. tel.: 0481-593511 Predsednik Paolo Polil gorica - Predin v Kulturnem domu S pesmijo vžgal Štajerski kantavtor o sebi pravi: »Bolj star, bolj nor« Predin na goriškem odru (desno) in v avditoriju višješolskega središča v ulici Puccini (levo) bumbaca »Bolj star, bolj nor,« pravi ena izmed Predinovih uspešnic. To trditev je štajerski pevec med predstavljanjem raznih komadov na goriškem večeru večkrat izrekel in, če je on to rekel, bo seveda držalo. Ne več rosno mladi kantavtor šar-mantnega videza in zapeljivega glasu - tako o njem pravijo oboževalke - je poln mladostnega naboja in inovativnega pristopa do glasbe pripravil pravcato glasbeno poslastico, ki je navdušila staro in mlado. Ne bomo razkrili nič novega, če povemo, da Predin spada med velike mojstre glasbe, ki jim med nastopom uspe v dvorani ustvariti magično vzdušje in poslušalca pripraviti do tega, da tudi sam aktivno sodeluje z glasbeniki na odru. Vabilu na goriško srečanje s prijateljem Zoranom se je zato odzvalo veliko ljudi z obeh strani meje. Veliko je bilo tudi mladih, ki so se za koncert odločili po dopoldanskem Predinovem obisku v slovenskem višješolskem centru v Gorici. Ravno neposredni stik s slovenskim kantav-torjev je dijake prepričal, da v njegovem primeru ne gre za običajnega popevkarja, temveč za glasbenika iz pravega testa, takega, ki te prevzame že po prvi ali drugi pesmi. To se je zgodilo tudi na sredinem koncertu v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Že po prvih akordih je bila vzpostavljena nevidna vez med izvajalci na odru in poslušalci v dvorani, ki se je v nadaljevanju izjemnega večera še stopnjevala in dosegla vrhunec s prepevanjem cele dvorane. Pevca je s preprostimi akustičnimi glasbili spremljal odlični ansambel Gypsy Swing Band. Ton so dajali izredna kitarista Igor Bezget in kantavtorjev sin Rok Predin, kontrabasist Nikola Matošič in bobnar Gašper Bertoncelj. Predin se je izkazal tudi za odličnega komunikatorja, ki s pikrim humorjem, dovtipi in simpatično razlago pesmi zna še dodatno začiniti glasbeno prireditev. Da gre za kantavtorja izjemnih sposobnosti in s poudarjenim smislom za iskanje novih glasbenih razpletov, je potrdil tudi poznavalec in glasbeni kritik Giuliano Almerigo-gna. Opredelil ga je za glasbenega umetnika s poudarjeno fantazijo in podčrtal zlasti njegovo nepredvidljivost pri razpletanju glasbenih zamisli. Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel pa je v uvodnem nagovoru Predina predstavil kot velikega prijatelja goriškega Kulturnega doma in ga v tej vlogi postavil ob bok Vlada Kreslina in Oli-verja Dragojeviča. Na koncu dvournega koncerta je pevcu poklonil keramični umetniški izdelek z grbom Kulturnega doma, ki ga je za to priložnost izdelal umetnik Ivan Skubin iz Goriških Brd. Večer s Predinom je potekal v okviru glasbenega festivala Across the Border 2008 in ga je s Kulturnim domom priredila še zadruga Maja v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica, deželnim sedežem RAI v Trstu in Fundacijo Goriške hranilnice ter pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, občine Gorica in goriške pokrajine ter Trgovinske zbornice. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. februarja 2008 1 1 gorica - Župan sklical tehnični sestanek na občini Gradbišče na Travniku sameva, iz slepe ulice še ni videti izhoda Waltritsch zahteva sklic seje občinskega sveta, Gironcolijeva pa novega odbornika Gradbišče na Travniku že približno dva meseca miruje, občinska uprava pa je spričo razjarjenih trgovcev, stanovalcev in občanov v vse večji zadregi. Sklicuje se na težave in ovire ter dolži gradbeno podjetje in pravi, da ni kos posegu. Medtem pa je že minila skoraj tretjina devetstotih dni, ki so po pogodbi predvideni za zaključek del. Na obzorju ni še videti razpleta, zato je župan Ettore Romoli sklical jutri tehnično srečanje s pristojnimi občinskimi funkcionarji in predstavniki podjetja Luci Costruzioni, ki je zadolženo za obsežni poseg na glavnem goriškem trgu. Sedli bodo za mizo in iskali izhod iz slepe ulice. Zgodovinsko mestno jedro je namreč v obupnem stanju, gradbišče pa sameva. Da bi spodbudil razpravo o obnovi Travnika in da bi ugotovili vzrok zamud, je opozicijski občinski svetnik Aleš Waltritsch vložil predlog svetniške resolucije. V njej zahteva sklic seje občinskega sveta, ki bo posvečena izključno problemu Travnika. Wal-tritsch pravi, da se zasedanja morata udeležiti tudi direktor gradbenega posega in predstavnik podjetja Luci Costruzioni, ki bi mestnim upraviteljem pojasnila, zakaj so delavci zapustili gradbišče in kdaj se bo obnova nadaljevala. »Doslej smo že večkrat zahtevali, da bi nas redno obveščali o poteku in težavah gradbenih del na Travniku. Župan nam je vedno zagotavljal, da nam bo posredoval vse razpoložljive podatke, vendar smo prejeli le delne in nezadovoljive odgovore. Mogoče tudi sam župan ni z vsem seznanjen, zato pa bi morala o poteku obnove poročati direktor gradbenega posega in predstavnik izvajalca del,« poudarja Waltritsch v svojem predlogu, ki ga bo občinski svet vzel v pretres na svoji seji v ponedeljek, 3. marca. Če bodo občinski svetniki podprli Waltritschev predlog, bo moral predsednik občinskega sveta v roku tridesetih dni ponovno sklicati sejo mestne skupščine, ki bo v celoti posvečena Travniku. Razpravo je podžgala tudi občinska svetnica Donatella Gironcoli, ki ravno tako pripada opoziciji. Njen predlog ima tudi polemično ost: »Čeprav se borim proti stroškom politike in zagovarjam krčenje oblastniških stolčkov, zaradi zaskrbljujočega po- gorica - 50-letni Fabio Citta v hišnem priporu Na domu skrival hašiš Vrednost mamila znaša 400 tisoč evrov - Namenjeno je bilo Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji Na svojem goriškem domu je 50-letni Fabio Citta skrival 65 kilogramov hašiša, ki je prihajal iz Maroka, namenjen pa je bil na tržišče Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Videmsko poveljstvo karabinjerjev je včeraj seznanilo javnost z obsežno akcijo proti razpečevalcem droge, v okviru katere so v lanskem decembru zasegli 68 kilogramov mamila in aretirali skupno šest oseb. Vrednost zasežene droge znaša 400 tisoč evrov, nameravali pa so jo preprodajati na ozemlju dežele in sosednje države, so ugotovili karabinjerji. Preiskava se je začela avgusta lani na podlagi pogovorov, ki so jim agenti v svojem prostem času naključno prisluhnili v bazenu v Torviscosi. Opravili so šest aretacij, v treh primerih pa so naknadno odredili pripor, saj so ugotovili, da gre za trojico, ki je vodila organizacijo razpečevalcev. Izmed treh sta dva obsedela v zaporu, tretji pa se mora vsak dan zgla-siti pri karabinjerjih. Zaprli so 45-letnega Pierluigia Vittorja, ki je tudi član videmskih »ultrasov«, in 41-letnega Paola Colonella; oba imata bivališče v kraju San Giorgio di Nogaro. Tretji kaznovani je 30-letni Francesco Carnello iz Torviscose. Vpleteni so še 41-letni Andrea Taverna iz kraja San Giorgio ter 34-letni Pablo Ezequiel Pinatto in 50-letni Fabio Citta iz Gorice. Na domu slednjega v ulici Campi v Gorici so odkrili kar 65 kilogramov hašiša; zanj so odredili hišni pripor, ki ga preživlja na stričevem domu v Gorici. V okviru preiskave, ki jo vodi državna tožilka iz Vidma Claudia Danelon, so izvedli trideset hišnih preiskav, enajst oseb so prijavili sodniku, evidentirali pa so tudi trideset odvisnikov. Hiša v ulici Campi, kjer so zasegli mamilo coco marinčič Včerajšnja podoba glavnega mestnega trga coco ložaja tokrat svetujem županu, naj po načelu strokovnosti, ne pa politične pripadnosti, imenuje dodatnega odbornika, ki bo dovolj kompetenten in odločen, da se bo znal spopasti s Travnikom.« »Občina negibno čaka na veter« »V Gorici so v petek že četrtič zapored izmerili koncentracijo prašnih delcev PM10, kije skoraj dvakrat čez opozorilno mejo. Včeraj se vreme ni spremenilo, zato lahko pričakujemo peti presežek pri meritveni postaji deželne agencije za okolje ARPA v ulici Duca dA-osta. Prav ta ulica je v teh dneh čista kot že dolgo ne. Občina je namreč ukazala ekipi civilne zaščite naj večkrat opere nekatere mestne ulice, posebno skrb pa so namenili prav ulici dA-osta, morda v upanju, da bi pranje na asfaltu nabranega prahu v neposredni bližini merit-vene postaje nekoliko izboljšalo podatke,« pravi občinski svetnik iz vrst opozicije Marko Ma-rinčič in opozarja: »Ves trud je bil zaman. Tudi drugi doslej sprejeti ukrepi (prepoved vožnje najstarejših motornih koles, nato po vrsti še starih dizelskih in avtomobilov na bencinski pogon) niso in ne bodo zalegli. Če se vreme bistveno ne spremeni, se pravi če ne bo dežja ali vetra, bodo z jutrišnjim dnem veljale izmenične tablice. To naj bi sicer zmanjšalo onesnaženje za kakih 15-20 odstotkov, tako da tudi ta ukrep ne bo spravil koncentracije prašnih delcev s sedanjih več kot 90 na potrebnih manj kot 50 mikrogramov na kubični meter zraku. Zdravstvene posledice teh razmer niso takoj vidne - trdi Marinčič -, so pa vseeno zelo težke. Nekatere raziskave so nakazale, da se za vsakih 10 mikrogramov prašnih delcev v zraku število smrtnih primerov zaradi obolenj na dihalih poveča za 3,5 odstotka. Z onesnaženjem teh dni bi to pomenilo, da bomo imeli kar za eno tretjino več smrtnih primerov zaradi bolezni na dihalih. Kaj naj bi torej storila občina? Gotovo so v sedanjih kritičnih pogojih potrebni hitrejši in odločnejši ukrepi. Po eni strani je nujno omejiti motorni promet v centru, po drugi zagotoviti občanom učinkovite alternative z ojačenjem avtobusnih zvez in namenskimi pogostimi progami med predmestnimi parkirišči (Rdeča hiša, športna palača, sejmišče) in centrom mesta. Še bolj kot ukrepi v sili pa je potrebna trajna reorganizacija prometa. Prometni načrt, ki že dolgo leži v občinskih predalih, a ga ta uprava ne namerava izvajati, vsebuje vse potrebne ukrepe: enosmerne ulice za bolj tekoč promet, posebne vozne pasove za avtobuse in ojačenje javnega prevoza, cone za pešce, kolesarske steze in vozne smeri (takoj in brez stroškov bi lahko namenili kolesarjem vrsto stranskih ulic, ko bi jih zaprli motornemu prometu), nadomestitev parkirnih mest na ulicah z garažnimi hišami itd. Nekateri med temi ukrepi so kar hitro izvedljivi in brez velikih stroškov, za druge bi potrebovali nekaj več časa, a najbrž nič več kot ga bo treba, da bomo dočakali zaključek del za obnovitev Travnika. Kakorkoli že, nič se ne bo premaknilo samo od sebe. Občina mora ukrepati in ne le čakati, kdaj bo zapihal veter.« gorica - V Feiglovi knjižnici V domišljijo se je • v«■ v • ■ zapičil mogočni bor gorica - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje Naložba v prihodnost Z jutrišnjim dnem vpisovanje na večerne tečaje, ki bodo stekli z mesecem marcem Otroške urice v Feiglovi knjižnici se vijejo iz pravljice v pravljico. Zadnjič je najmlajše obiskovalce slovenske knjižnice popeljala v svet domišljije mlada mamica Katja Tommasi, ki je pripovedovala o kralju 33 in njegovih 33 zlatih gumbih. Otročiče je nagovorila s privlačnim jezikom in jih spretno »ujela« v zgodbo tudi s pomočjo risbic, ki jih je knjižničarka Martina Humar sproti pripenjala na stiroporni pano. Malčki so se nato veselili padanja rumenih papirčkov in ugibali, kaj predstavljajo. Na koncu jih je še obdarila z velikimi zlatimi gumbi. Jutri ob 18. uri bo na vrsti nova urica, tokratni protagonisti pa bodo člani otroškega pevskega zbora Oton Župančič iz Štandre-ža. Skupaj z mentoricama Tanjo Gaeta in Saro Hoban bodo uprizorili pravljico, ki so jo sami izoblikovali iz tedna v teden na svojih srečanjih. Zamisel se jim je porodila na jesenskem sprehodu po Coroninijevem parku v Gorici, kjer so sredi lepega travnika zagledali mogočen bor. Pravljica nosi zato naslov Čip in bor. Katja Tommasi med otroki Tečaji na goriškem sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, v prenovljenih prostorih KB Centra, so naložba v prihodnost, pravijo njihovi pobudniki. Z jutrišnjim dnem se bodo začela vpisovanja na večerne tečaje, ki sodijo v okvir Deželnega permanentnega izobraževanja in so financirani z denarjem Evropskega socialnega sklada. V ponedeljek, 3. marca, bo startal osnovni tečaj informatike Priprava na ECDL core start (uporaba računalnika in upravljanje datotek, obdelava besedil, preglednice in internet, 72 ur), v torek, 4. marca, tečaj angleščine - osnovna stopnja A1 (48 ur), v četrtek, 6. marca, tečaj hrvaščine - osnovna stopnja (80 ur), v sredo, 19. marca, tečaj slovenščine - druga stopnja (80 ur). V drugi polovici marca bo stekel tečaj Upravljanje kmetijskega podjetja (40 ur), v začetku aprila pa tečaja angleščine - osnovna stopnja A2 (72 ur) in nemščine - osnovna stopnja A1 (48 ur). Nanje se lahko vpišejo osebe od 18. do 64. leta starosti z bivališčem v deželi FJK; vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja. Na razpolago je še nekaj mest (tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it). Tečajniki Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje bumbaca 12 1 6 Sobota, 23. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Vlogo nekdanje »prosvetne dvorane« podedoval Kulturni dom Oživili bodo Zlatega pajka, pa čeprav samo za en večer »Ne pozabimo ga,« poziva Komel in obuja pobudo o publikaciji Koliko je Zlati pajek še navzoč v kolektivnem spominu Goričanov? To vprašanje sem si zastavil, ko sem se pred nedavnim, po skoraj 27 letih, povzpel po stopnišču in prestopil prag Zlatega pajka oziroma zgodovinske dvorane na Verdijevem kor-zu 13 v Gorici. Priznati moram, da sem s posebnim in toplim občutkom vstopil v prostore, ki so mi bili takoj spet domači, vabljivi, skratka »naši«. Povedati moram tudi, da se stvari z leti niso bistveno spremenile, saj je Zlati pajek ostal Zlati pajek, kakršnega smo pustili pred odprtjem Kulturnega doma: velika osrednja dvorana z odrom, na levi sanitarije, nato hodnik z barom in vstop v manjšo Gregorčičevo sobo. Dvorano je do leta 1981 upravljala Slovenska prosvetna zveza (SPZ, sedanja ZSKD), danes pa z njo razpolaga združenje Sardin-cev iz Gorice, ki za prostore vzorno skrbi. Tam prirejajo predavanja, družabne večere, tečaje plesa, baleta itd. Kaj je bil Zlati pajek za del goriških Slovencev? Po Trgovskem domu je bil pravo slovensko kulturno središče, kjer so potekale številne in množične manifestacije: od Prešernovih proslav do plesov, predavanj, koncertov, gledaliških predstav in še bi lahko našteval. Med nami je še veliko takih, ki bi znali mnogo več povedati o tamkajšnjih dejavnostih. V mislih imam predvsem tiste, ki so tam »živeli in ustvarjali« ter so mi tudi v zadnjih letih večkrat pripovedovali o dvorani in aktivnostih, ki so se tam odvijale. Prisluhnil sem na primer razgovoru o množičnemu koncertu bratov Avsenik v »prosvetni dvorani«, kot so jo nekateri imenovali. Moj osebni spomin na Zlati pajek sega v prva šestdeseta leta, ko sem z nono Malko ravno tam prvič prisostvoval »pravi« gledališki predstavi. Kot gojenec slovenskega dijaškega doma sem potem tja zahajal na predavanja kluba Simon Gregorčič, na Prešernove proslave, na občne zbore SKGZ-ja, SPZ-ja, tabornikov Rodu modrega vala, športnega društva Dom in na gledališke predstave Slovenskega stalnega gledališča. Tedanji višješolci smo v teh prostorih redno prirejali dijaške plese, sestan-kovali, tam smo ustanovili Enotni dijaški odbor (EDO) slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, Mladinski krožek, izdajali smo dijaški glasili Slovenec in Trojka ter še marsikaj. Zlati pajek pa ni bil le sedež kluba Simon Gregorčič, ampak tudi sedež športnega združenja Dom Gorica. Tam smo »domovci« redno trenirali: najprej odbojko (moški in ženske), nato namizni tenis. Prvi zametki današnje košarke so se porodili ravno v dvorani Zlatega pajka, skupno z otroško telovadbo in rekreacijo za odra- Današnje pročelje poslopja Zlatega pajka (zgoraj) in rekreacijska skupina Slovenskega planinskega društva leta 1975 v njegovi dvorani bumbaca, arhiv zsšdi sle Slovenskega planinskega društva. Pred Zlatim pajkom je tudi bilo zborno mesto za odbojkarje in odbojkarice združenja Dom pred potovanji na športna gostovanja. Leta 1981 pa smo v ulici Brass 20 odprli Kulturni dom in vanj prenesli vso dejavnost z Verdijevega korza 13, šport pa že leta 1979. Marsikaj sem nehote izpustil, kar je samoumevno pri »listanju po spominu«. Vedno se kaj izgubi v pozabi, toda prepričan sem, da so med nami boljši poznavalci Zlatega pajka, ki bodo prišli na dan s svojimi izkušnjami in spomini. Isto naj bi ve- ljalo tudi za nekdanji sedež Prosvetne zveze (in drugih slovenskih ustanov) v Asco-lijevi ulici 1 - kjer je pred 150 leti živel Gra-ziadio Isaia Ascoli -, ki je že zašel v kolektivno pozabo. Tudi stene poslopja v Asco-lijevi ulici bi znale marsikaj zanimivega povedati o naši polpretekli zgodovini. Ker nismo hoteli, da bi se Zlati pajek dokončno izbrisal iz spomina, smo ob koncu osemdesetih let ravno njemu v spomin poimenovali goriške kabaretne večere Pajk's show. Morda je to bila zadnja poteza, ki nas je vezala na dvorano na Verdijevem korzu, čeprav je bila v načrtu tudi iz- daja publikacije o Zlatem pajku, ki naj bi jo po zgledu Kavarne Bratuž pripravil novinar Marko Waltritsch. Upam, da nam bo v bližnji prihodnosti le uspelo zbrati v knjigo spomine na Zlati pajek, ki ga italijanski someščani nazivajo »Ragno d'oro«. Med obiskom pri goriškem združenju Sardincev pa se je vsekakor porodila zamisel, da bi v tamkajšnjih prostorih priredili letos poseben družabni večer, glasbene ali zborovsko-pevske narave, ki nas bo ponovno popeljal v čas, ko je bil Zlati pajek na Verdijem korzu slovensko kulturno in družabno žarišče. Igor Komel gorica - DS Volitve prva skrb izvršnega odbora Giuseppe Cingolani bumbaca Demokratska stranka ima tudi v Gorici svoj izvršni odbor, katerega prva skrb so aprilske deželne volitve. O njegovi sestavi so se dokončno dogovorili v petek, včeraj pa so ga predstavili javnosti. »Izvršni odbor sestavljajo Marco Bra-ida, Liviana Cechet, Alessandro Chiari-on, Giuseppina Cibej, Bruno Crocetti, Ferdinando De Sarno, Walter Klainscek, Carmela Parisi, Alessandra Plet, Angio-la Restaino, Federico Vidic in Aleš Waltritsch,« je včeraj povedal občinski tajnik nove politične sile Giuseppe Cingolani in pojasnil, da bodo v prihodnjih dneh med člane izvršnega odbora porazdelili pristojnosti. »Takoj se bomo lotili dela, da bomo lahko prispevali k preporodu mesta, pri tem pa bomo posebno pozornost namenili sodelovanju s civilno družbo, z odbori in gibanji,« je poudaril Cingolani. Po njegovih besedah si Demokratska stranka želi dobrih odnosov z levico, saj si v prihodnosti leva sredina ne more privoščiti razdrobljenosti, ki je obveljala na zadnjih upravnih volitvah. Pravilnik goriškega občinskega sveta ob tem prepoveduje spremembo imena svetniških skupin, tako da zaenkrat Demokratska stranka ne more ustanoviti svoje svetniške skupine, Waltritsch pa ne more zapustiti Foruma, da bi se pridružil Oljki. Ker do novih strank prihaja tudi v desni sredini, pa naj bi vsekakor občinski svet v kratkem spremenil pravilnik, ki bi nato dopuščal spremembo imen svetniških skupin. Med glavnimi skrbmi goriške Demokratske stranke je seveda določitev močnega kandidata za deželni svet, ki bi bil sposoben prejeti čim širšo podporo tudi izven mesta ter bi po dolgem času odsotnosti zastopal Gorico v deželnem svetu in uveljavljal njene načrte. O možnih kandidaturah se bodo pogovarjali v torek, 26. februarja, na pokrajinski skupščini stranke, v četrtek, 28. februarja, ob 18. uri pa na zasedanju občinskega vodstva, izvoljenega na lanskih primarnih volitvah, ki bo potekalo v Kulturnem domu. (dr) vrh - Gurmanski večer pri Čotovih Kulinarična sozvočja s slastno čokolado Pri Čotovih na Vrhu se posebni degustacijski večeri vrhunskih vin in pristnih domačih jedi dogajajo večkrat v letu. Prirejajo jih v sodelovanju z združenji, kot so Slow Food, Vojvodina furlanskih vin in gostinska sekcija SDGZ, včasih pa se jih lotijo tudi sami. Uštili, Gabriela in Nerina že več mesecev pripravljajo poseben gurmanski večer, ki jim ga je uspelo organizirati za četrtek, 28. februarja. Tega dne bodo pri Devetakovih predstavili kuhinjo restavracije Donatella iz kraja Ovi-glio pri Alessandrii v Piemontu, ki se jim bodo pridružile Gabrijeline dobrote. Glavna sestavina bogatega in vabljivega menija bo čokolada, in to vrhunsko kakovostna sladka dobrota iz priznane slaščičarne Giraudi Giacoma Boidija. Nadvse zanimivo bo pokusiti kakav in čokolado v kulinaričnem sozvočju z ribami, divjačino, testeninami in mesom. Večer bodo spremljala piemontska večkrat nagrajena vina vinogradnika Sergia Germana iz Serralunge dAlba, zaključek pa bo potekal v znamenju kombinacije črnih čokoladnih koščkov z močnim karakterjem aromatizirane-ga barola, z vinskim »likerjem« Baro-lo Chinato dr. Tebalda Cappellana. Četrtkov degustacijski večer se bo začel ob 20. uri, zaradi zahtevne priprave pa bo namenjen le gostom, ki se bodo predhodno najavili. Ker je število mest omejeno, zanimanje pa veliko, svetujemo sladokuscem in gurmanov, da pohitijo z rezervacijo. Čotovi so lani prejeli tudi laskavo priznanje revije Gambero Rosso in so bili z oceno treh rakovic (»Tre gam-beri«) v družbi še šestnajstih gostiln uvrščeni v sam vrh ustvarjalcev tipične domače kuhinje. Med sabo se večkrat srečujejo in izmenjujejo izkušnje, včasih tudi drug drugega gostijo. V okviru teh izmenjav bodo 12. marca na Vrhu ponudili dobrote gostilne Locan-da del Gambero Rosso iz vasi Bagno di Romagna in vina tamkajšnjih kmetijskih posestev Gallegatti in Cologna. štandrež - Bil je briškega rodu in je sodeloval v NOB Krajani so ganjeno pospremili na zadnjo pot Avgusta Kožlina V Štandrežu so se v sredo poslovili od Avgusta Kožlina, vidnega člana vaške sekcije bivših borcev. Z njim je odšel še en človek, ki se ni obotavljal stopiti v vrste osvobodilnega boja ter je skupaj s tisočimi mladimi fanti in dekleti pomagal zatre-ti zlo nacifašizma. Avgust oz. Gušto, kot so ga imenovali sovaščani, je bil aktiven tudi po vojni in je z bivšimi borci vztrajno gojil vrednote NOB ter se redno udeleževal proslav in prireditev s spominsko in kulturno vsebino. Veliko udarniških ur je prispeval tudi h gradnji spomenika NOB v Štandrežu na prelomu 70. in 80. let. Kljub častitljivi starosti 89 let smo ga pogosto videvali po vasi, pa tudi kmečkih in vrtnarskih opravil se ni branil. Usodna je bila zanj kratkotrajna bolezen, ki ga je spravila v goriško bolnišnico, kjer je umrl v nedeljo, 17. februarja. Pokojnik ni bil po rodu iz Štandreža. Rojen j e bil 29. avgusta 1919 v Biljard v Goriških Brdih; že pred vojno se je njegova družina preselila v Podgoro. Po izbruhu vojne je bil Kožlin mobiliziran marca 1940. Avgust Kožlin foto vip Kot je sam rad in vneto pripovedoval o svojih dogodivščinah, so ga vojni dogodki popeljali najprej v Verono, nato pa na Sicilijo, kjer so ga poleti 1943 zajeli zavezniki. Njegova pot se je nadaljevala v ujetniških taboriščih v Tunisu in Alžiriji. Z drugimi primorskimi fanti se je tudi sam vključil v Prekomorske brigade; dodeljen je bil nastajajočemu jugoslovanskemu letalstvu, ki se je rojevalo pod angleškim poveljstvom. Za silo se je naučil angleščine in postal zelo dober letalski mehanik. Maja 1944je bil s svojo enoto premeščen v letalsko bazo bli- zu Foggie, od koder so letala opravljala bojne pohode v razne smeri. Bil je tudi član jugoslovanske nogometne ekipe, ki je velikokrat igrala z Angleži. Bil je tudi na otoku Vis in v Zadru, po koncu vojne pa je bil premeščen v jugoslovansko letalsko bazo v Somborju v Vojvodini. S ponosom je pripovedoval, kako je popravljal angleške spit-fireje in ruske PE 2, s katerimi je večkrat tudi letel. Demobiliziran je bil julija 1946, ko se je po dolgih letih vrnil domov. V Štandrež se je priselil po poroki z domačinko Karlo Petejan leta 1951; rodil se jima je sin Aleks. Ženo je izgubil že pred leti. V vsem povojnem času je bil zaposlen v podgorski predilnici, po upokojitvi pa se je posvečal kmetovanju. Štandrežci so ga vzeli za svojega in ga bodo hranili v lepem spominu. Sin Aleks z družino se zahvaljuje vsem, ki so počastili njegov spomin, posebno se zahvaljuje domačemu župniku, krajevni sekciji VZPI-ANPI in članom bivšega moškega zbora Oton Župančič, ki so se na pokopališču s pesmijo poslovili od priljubljenega Avgusta. (vip) GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 24. februarja 2008 1 3 /— Gorica po schengnu Gorici po schengnu bo posvečena okrogla miza centra Rizzati in revije Nuova iniziativa isontina, ki bo jutri z začetkom ob 18. uri v goriški pokrajinski sejni dvorani na korzu Italia. Govorila bosta odbornika za kulturo pri pokrajini Roberta Demartin in pri goriški občini Antonio Devetag; vodil bo Dimitrij Volčič. Hrvati v Trstu V goriškem Kulturnem domu bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »I Croati a Trieste« (Hrvati v Trstu), ki jo je lani izdala Hrvaška zajednica v Trstu. Knjiga odkriva manj znano podobo Trsta; kot za Slovence tudi za Hrvate velja, da je njihov doprinos manj poznan, deloma tudi zamolčan. Na jutrišnjem večeru bodo knjigo predstavili Da-mir Murkovič, Marko Šare in Milan Pahor, ki je avtor prispevka o sodelovanju tržaških Slovencev in Hrvatov. Zgodbe prednikov Ustvarjalna delavnica Abram, Pe-drovo nad Branikom, kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Branik in krajevna skupnost Branik prirejajo v sodelovanju z Raziskovalno postajo ZRC SAZU Nova Gorica niz predavanj Zgodbe naših prednikov. Prvo izmed šestih letošnjih srečanj bo danes ob 15. uri v dvorani na Pedrovem. Predstavili se bodo sodelavci Raziskovalne postaje ZRC SAZU. Osrednji gost bo Branko Marušič, zgodovinar in znanstveni svetnik, predvsem pa dober poznavalec dogajanja in usod mnogih pomembnih ljudi iz okoliških krajev. (km) Pripombe o cenah Goriška Trgovinska zbornica bo z jutrišnjim dnem uvedla zeleno telefonsko številko 800-95-59-59, na kateri bodo sprejemali pripombe prebivalcev goriške pokrajine na račun porasta cen in tarif. V Stražicah nov urnik Ekološki otok v Stražicah bo od 1. marca dalje ob sobotah odprt med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. Ekološka otoka v Podgori in Ločniku bosta ob sobotah še naprej odprta od 8. do 20. ure, med tednom pa med 14. in 20. uro. Dela na vodovodu Družba IRIS sporoča, da zaradi obnove vodovoda bo v sredo v Šta-rancanu lahko prišlo do znižanega pritiska pitne vode. Šahovski rokopis po TV Rokopisu o šahu De Ludo Sca-chorum, ki ga je napisal matematik Luca Pacioli in ki je v lasti fundacije Coronini Cronberg, bo posvečena oddaja Leonardo, ki jo bodo predvajali jutri ob 14.50 po tretjem programu mreže RAI. o Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Sweeney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet Street«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 »Parlami d'amore«; 20.10 - 22.10 »John Rambo«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »Non e un paese per vecchi«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00 - 17.50 -21.30 »Cous Cous«. Modra dvorana: 15.30 - 17.45 »Asterix alle Olimpiadi«; 20.00 - 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Lo scafandro e la farfalla«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.10 - 22.00 »John Rambo«. Dvorana 2: 15.40 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Sweeney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet Street«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Non e un paese per vecchi«. Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Parlami d'amore«. Dvorana 5: 16.00 »Asterix alle Olimpiadi«; 18.00 - 20.40 »Into the Wild«. NOVA GORICA: 19.00 »Jaz, legenda«; 21.00 »Nekaj dni v septembru«. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU 16.00 - 18.00 »Uibu fantasmino fifo-ne«. Razstave GORIŠKI MUZEJ vabi na odprtje razstave zgodovinarke Tanje Gomiršek z naslovom Brestje in Kojsko: upravni in kulturni center Brd do 1945 danes, 24. februarja, ob 18. uri na gradu Dobrovo. NA GORIŠKEM GRADU bo še danes ,24. februarja, na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od torka do nedelje med 9.30 in 17.30, informacije na tel. 0481-535146. SLIKARSKA RAZSTAVA TERPICTURA (Avstrija - Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Cra-li bo odprta v sredo, 27. februarja, ob 18. uri v razstavnih prostorih Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Razstavljali bodo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gona-no, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tut-ta in Gloria Zoitl. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici bo v soboto, 1. marca, ob 10.30 odprtje fotografske razstave Gian-franca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; na ogled do 8. marca med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30 razen nedelje in ponedeljka. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo do 2. marca na ogled razstava z naslovom »Design navale e ricerca in FVG«. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0481-547541. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava arhitekta Svetozar-ja Križaja; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-368917. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN DRUŠTVO BENEŠKIH UMETNIKOV IZ ŠPETRA vabita na odprtje razstave Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici v soboto, 1. marca, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici. Umetnika in razstavljena dela bo predstavil Jurij Paljk. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo za koncertno sezono 2007-08 koncert kvarteta Čajkovski iz Rusije v ponedeljek, 25. februarja, ob 20.15. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 29. februarja, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici glasbena predstava z naslovom »Come ballava mio nonno americano«, nastopa Joplin Ragtime Orchestra; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb danes, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ricmanje, pihalni orkester Divača, godbeno društvo Nabrežina. H Čestitke Lara se veselo smeji, saj ji sestrica EMA v naročju sladko spi, mami Katji in očku Lucu se od sreče iskrijo oči, ženska vokalna skupina Jezero pa se z njimi veseli in trdno drži pesti, da se ne bi vozili vse noči!! Draga ELVIRA, 11. februarja si okrogla leta slavila in vsa klapa se bo s teboj veselila. Čaše bomo dvignili in zapeli »Kol'kor kapljic tol'ko let Bog ti daj na svet živet!«. Tvoji prijatelji in prijateljice. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na tečaj tehnike upravljanja kmetijskega obrata (40 ur), v okviru evropskih skladov. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja.Tečaji bodo dvakrat tedensko v večernih urah ob sredah in petkih, okvirno od 18. do 20.30 na goriškem sedežu SDZPI v Gorici na Korzu Verdi 51. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani nej se čim prej zglasi-jo na zavodu (tel. 0481-81826). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal na Trubarjevo domačijo na Dolenjskem prvi avtobus ob 6. uri izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s Ška-brijelove ulice v Gorici, nato s postanki pri Pevmskem mostu - pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. IZLET V BRDA v organizaciji Krminske enoteke bo v torek, 4. marca, z odhodom avtobusa ob 9.30, z obiskom kleti Movia, Klinec Medana, gradu Dobrovo, kleti Dobrovo in Bjana, utrdbe na Šmartnem in večerje pri Bužine-lu; informacije na tel. 0481-630371. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Lo-reto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj pro- Kulturno društvo "Sovodnje" vabi na slavnostno 25. revijo domačih zborov SOVODENJSKA POJE 1008 v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah stih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi danes, 24. februarja, na tradicionalen zimski pohod na Polda-niovec. Zborno mesto ob 8.30 uri na Lokvah (restavracija Paradiso). Težavnost in oprema odvisna od vremenskih razmer. Vodi Jože Sedevčič, ki daje tudi podrobnejše informacije (tel. 0038641-345411). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v nedeljo, 2. marca, na 30. spominski pohod na Arihovo peč na Koroškem; informacije in prijave ob uri kosila na tel. 882079 (Vlado). □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. SLOVENSKI URAD na goriški prefek-turi (v pritličju, zadnja vrata na levi) na Travniku je odprt javnosti ob torkih in četrtkih med 9.30 in 12.30; informacije na tel. 0481-595469. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba vabi v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Modra's galerijo na predvajanje filma Miloša Formana »L'ultimo inquisitore«. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica v ponedeljek, 25. februarja, zaprta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. ŠTANDREŠKE ŽENSKE se bodo kot vsako leto ob prazniku žena dobile pri Turriju v petek, 29. februarja; informacije in vpisovane pri Marti ob uri kosila (tel. 0481-21407). 0 Prireditve PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji SKRD Jadro, društva Tržič in Združenja staršev OŠ in OV Romjan z naslovom Ustvarjalni valovi brez meja bo v Občinskem gledališču v Tržiču v soboto, 1. marca, ob 20. uri. Večer bodo oblikovali Gledališka skupina društva gluhih in naglušnih severne Primorske, časnikar Marij Čuk s priložnostno mislijo, pesnica Liliana Visintin, Otroški pevski zbor iz Romjana in MePZ Starši Ensemble. SOVODENJSKA POJE 2008 - 25. slavnostna revija domačih zborov bo v ne- deljo, 2. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireja KD Sovodnje ob prazniku slovenske kulture. ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA organizira predavanje za družine v soboto, 1. marca, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, z naslovom »La ricchezza del vivere e dell'agire un modo affettivo«. Predaval bo Flavio Antolini. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanja v Domu Franc Močnik v ul. San Giovanni 9 v Gorici: v torek, 26. februarja, ob 20.30 bosta zakonca Katarina in Tomaž Erzar govorila na temo Ljubezen do sebe/tebe; v torek, 4. marca, ob 20.30 bo predavala Doroteja Lešnik Mugnaioni na temo Nasilje v družini. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi člane in prijatelje v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na večer z Rokom Stubljem in Jernejem Arčonom. No-vogoriška alpinista bost prikazala utrinke z lanske odpravePlaninskega društva Nova Gorica v Yosemite. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo jutri, 25. februarja, od 16.30 do 18. ure predavanje z naslovom »Costellazioni Sistemiche se-condo Bert Hellinger«; večer bo povezoval Denny Tusulin. 0 Mali oglasi PRODAM klasično spalno sobo (zakonska postelja, ogledalo, dve omari in dve nočni omarici) in omaro dnevne sobe z mizico po nizki ceni; tel. 347-3590912. PRODAM po zelo ugodni ceni močno pločevinasto streho 325 cm dolžine in 150 cm širine ter valovito plastično streho široko 250 cm; tel. 0481-882395. PRODAM stanovanje v Ronkah, 1. nadstropje, približno 90 kv. m., zgradba iz leta '95: dve kopalnici, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, dva balkona, garaža, klet in zunanje parkirišče; informacije na tel. 339-6980287. PRODAM suha gozdna drva z dostavo na dom in ekstradeviško oljčno olje; tel. 0481-390238 (ob uri obedov). Prispevki Namesto cvetja na grob Leopolda De-vetaka darujeta Elda in Pepe z Vrha 40 evrov za Onkološki center v Avianu. Ob praznovanju rojstnega dneva daruje Judita Korsič 50 evrov za bolnico Franja. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Francesco Pe-tralia z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. JUTRI NA VRHU: 14.00, Leopold De-vetak (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in v Trst za upepelitev. JUTRI V KRMINU: 14.00, Bruno Anze-lini iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. Ob izgubi LEOPOLDA DEVETAKA izrekamo globoko sožalje družini in ostalim sorodnikom. Društvo A.K.Š.D. Vipava Ob smrti Leopolda Devetaka izreka iskreno sožalje ženi Nevi, sinu Aljoši, bratu Rudolfu, sestri Bernardi in vsem sorodnikom Jamarsko društvo Kraški krti Ob izgubi dragega Leopolda Devetaka izreka Aljoši in družini iskreno sožalje O.K. Val Ob izgubi sestre IVANKE izreka Gabrijelu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje Kd Danica media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia i www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 BORDON IDROSYSTEM BORDON ELEKTRIČNE INŠTALACIJE FOTOVOLTAIČNI in TERMIČNI sistemi Specializirani smo v projektiranju, inštalaciji in vzdrževanju fotovoltačnih in termičnih sistemov majhne, srednje in velike zmogljivosti. Nudimo vam vso potrebno dokumentacijo in načrte za izkoriščanje odloka z davčno olajšavo do 55%" Conto energia" z dne 19.02.07 Šempolaj, 15-34011 (TS) Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška post Tel. 040.225035 i'a 29/F - Zgonik lob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Ûbtna cona ZGONlK IVÜÍÍSHa posipa yiJ.'U TUL 040-2fiM(Bfl faks 040.HB521 IthMIÎIIHI wwwjídiltartíUI Zeleznina Terčon TRST, Ul. Cosulich 9 (industrijska coria) tel, 0039/040/827045 - 830A88 m GRADBEN) IN íTROJI IN OPREM • SERVIS ÍTRUSKI ÏODAJA IK ■RVNt DELI PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM PREGLEDI S TV KAMERO IN ZIDARSKA DELA s V NOVI OBRTNI CONI ZGONIK N PROSEŠKA POSTAJA 29/C TEL. 040 2528113 - FAX 0402528124 v e-mail: info@danev.it ,J Prezračevane strehe dovoljujejo stalno zamenjavo zraka, ki je eden najboljših naravnih izolatorjev priskrbimo predračune, saj se cene lahko zelo razlikujejo. Predračun navadno vsebuje celotno izvedbo del, ki so potrebna za končni izgled. Zelo pomembna je tudi garancija. Pogosto je v Evropi desetletna garancija, vendar se tudi ta lahko razlikuje, in ter. Pri neprezračevanih strehah so vsi sloji strehe položeni drug na drugega in med njimi ni dodatnega prostora. V nasprotju so pri prezračevanih ali hladnih strehah sloji med seboj ločeni, vmes je prezračevani prostor. Za novogradnjo oziroma družinsko hišo, ki ima poševno streho, je najprimernejša prezračevana streha. Pozimi preprečuje kondenzacijo vlage in zastajanje ledu na kapu, poleti pa pregrevanje prostorov. Pridobri strehi moramo zagotoviti, da vodna para nikj er ne kondenzira. V primeru, če že kondenzira, ne sme preseči dopustne navlaženosti materiala. V poletnem obdobju mora kondenzirana para izhlapeti. Zato moramo neposredno na toplotno izolacijo, ki jo vgradimo pod , vgraditi še . Takšne pregrade, po pravilu folije, ščitijo toplotno izolacijo pred vdorom hladnega zunanjega zraka in so propustne za vodno paro ter hkrati nepropustne za vodo. Pri izbiri kritine moramo upoštevati skladnost z okoljem, trajnost kritine, način vgrajevanja, možnost popravila, ugodnost bivanja, možnost odstranitve (da ni obremenjujoča za okolje) in seveda tudi ceno. K prvenstveno. Pri strehah z manjšim naklonom postanejo problematični stiki med posameznimi elementi, saj voda tu dalj časa zaostaja in tako prihaja do zamakanja. Zato se pod kritino vgradi za vodo neprepusten sloj, ki morebitno vodo odvede s strehe, da ne more poškodovati konstrukcije. POLETJE ZIMA Kako izbirati dobro kritino? Primer prezračevane strehe dimenzijo, pristop k sami izvedbi pa mora biti resen in strokoven. Zahteve glede vrste in kvalitete kritine, hidroizolacije, toplotne izolacije in načina izvedbe so se zaradi zahtevnosti gradnje močno povečale. Upoštevati je potrebno zakonitosti gradbene fizike in posvetiti veliko pozornosti izvedbi detajlov (žlote, čopi, grebeni, strešna okna, preboji). Slaba izvedba detajlov lahko privede do nepopravljivih posledic. Streha vpliva na videz, s tem pa tudi na arhitekturo določenega okolja. Lepa streha, ki se vključuje v okolje, dopolnjuje videz hiše. Zgrajena mora biti varno, da ščiti pred vremenskimi vplivi, poleg tega pa uporabniku nudi toplotno in zvočno udobje. Dobro narejena streha omogoča bivanje tudi v podstrešju, zato moramo obliko strehe dobro načtrovati. Pri načrtovanju strehe je predvsem pomembna izbira ustrezne kritine in pravilna vgradnja izolacije. Za optimalno opravljanje svoje funkcije, mora biti pravilno načrtovana in izvedena. Po končani vgradnji jo moramo tudi primerno vzdrževati. Kritina je zgornji, najbolj obremenjeni del hiše, pogosto jo imenujemo tudi peta fasada. Zgradbo varuje pred vremenskimi vplivi, poleg tega lastniku hiše omogoča toplotno in zvočno ugodje. Seveda tudi bistveno vpliva na končni videz hiše, pri tem pa imajo pomembno vlogo predvsem njena oblika in vrsta kritine, velikost, barva in način pokrivanja. Z vsemi temi dejavniki vpliva tudi na videz kraja oziroma naselja, kjer se hiša nahaja. Odločitev je vsekakor težka, saj je na trgu veliko proizvajalcev oziroma uvoznikov strešnih kritin. Prav tako pa je na trgu tudi veliko različnih kritin, poznamo betonske, opečnate, kovinske, valovite in druge. Kritine so različnih oblik, razlikujejo se tudi po estetiki, vendar pa vse služijo svojemu namenu. Varujejo pred raznimi padavinami in drugimi vremenskimi pojavi, odporne pa so tudi proti zmrzali. Ko se odločimo za nakup kritine, moramo čim bolje raziskati trg. To pomeni, da si od različnih proizvajalcev oziroma prodajalcev Oblika hišne strehe je v osnovi odvisna od geografske značilnosti kraja kjer se nahaja. Prilagojena mora biti vremenskim pogojem, kakor tudi gradbenih značilnostim samega objekta. Na območjih, kjer je veliko padavin so strehe bolj strme, da voda čim prej odteče. Na Primorskem je vetrovno, imamo tudi manj padavin, zato so strehe položnejše. Streha je hkrati lahko tudi strop. Način gradnje pridobi novo Shema dobro prikazuje prednost prezračevanih streh (A), katerih izolacija je veliko bojlša od neprezračevanih (B) 32 Nedelja, 24. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI APrimorski r dnevnik M Dosežki biomedicine nas vedno znova presenečajo. Nenehno odpirajo nove možnosti zdravljenja in sploh poseganja v človeško življenje, kar nas nemalokrat postavlja pred nove etične ali točneje, kot pravimo, bioetične dileme. Tako sta v zadnjem času vznemirili strokovno in širšo javnost dve novici, ki zadevata spočetje človeškega življenja. Obe prihajata z Univerze v New-castlu v Veliki Britaniji. Prva govori o možnosti, da bi otroke spočenjali trije starši ali celo več, druga pa o možnosti, da bi otroke spočenjali istospolni starši ali celo en sam starš. Poglejmo nekoliko natančneje, za kaj pravzaprav gre. Skupina raziskovalcev, ki jo vodi prof. Patrick Chinnery, je uspela ustvariti deset zarodkov z geni treh ljudi, dveh žensk in enega moškega. To so dosegli tako, da so iz zarodkov, ki so jih pridobili z umetno oploditvijo ženskega jajčeca z moško spermo, vzeli jedra ter jih vsadili v jajčeca druge darovalke, iz katerih so poprej odstranili ves genetski zapis, razen tistega dela, ki zadeva proizvodnjo mito-hondrijev. Chinnery je prepričan, da bo z razvojem te tehnike mogoče v prihodnosti preprečiti prenos vrste bolezni s staršev na otroke. Njegova skupina namreč raziskuje okvare mitohondrialne DNK, ki so povezane z nastankom več kot štiridesetih dednih bolezni, kot so epi-lepsija, gluhost, mišična distrofija in dia-betis. Druga novica govori o raziskovalnem programu, ki ga vodi prof. Karim Na-yernia. Cilj programa je ustvariti spermo iz kostnega mozga. Nayernia je ta načrt delno že uresničil v Nemčiji, saj so raziskovalci z univerz v Gottingenu in Mun-stru ter iz Hannoverske zdravstvene šole lanskega maja pod njegovim vodstvom na tak način že ustvarili nerazvite spermal-ne celice pri miših. Potem ko so izolirali izvorne celice iz kostnega mozga, so namreč ugotovili, da so se ob dodatku raznih vitaminov in drugih snovi nekatere izmed njih spremenile v tip celic, iz katerih običajno nastajajo spermalne celice. To tehniko so prvotno razvijali z namenom, da bi zdravili moško neplodnost, Nayer-nia pa je zdaj s sodelavci na Univerzi v Newcastlu pridobil - prav tako pri miših - tudi spermo iz ženskega kostnega mozga. Še več, kaže, da je uspel celo oploditi miš s spermo, ki jo je pridobil iz nje same. Očitno bi ta tehnika v bodoče lahko omogočila ženskam, da bi rojevale otroke brez moških, v skrajnem primeru sploh brez drugega roditelja. Nakazani raziskavi vsaka po svoje postavljata na glavo ustaljene predstave o tem, kaj je spočetje človeškega življenja ter sploh kaj so starši in kaj otroci. Predvsem pa odpirata vprašanje, v kolikšni meri sme človek na tak način posegati v naravo. V tem zapisu bi se nekoliko pomudili pri njem oz. pri raznih poskusih odgovora nanj. Izhajali bomo iz dveh temeljnih stališč, ki ju pozna sodobna bioetika, iz t. i. nauka o svetosti človeškega življenja, ki je značilen za katoliško bioetiko, in iz t. i. nauka o kakovosti človeškega življenja, ki je značilen za svobodomiselno bioetiko (prim. Giovanni Fornero, Bioetica catto-lica e bioetica laica, Milan 2005). Katoliška bioetika poudarja, da je človeško življenje sveto in da zato ne smemo kršiti naravnega reda, ki človeško življenje opredeljuje. Ta naravni red sme človek kvečjemu popraviti, kadar se npr. z boleznijo poruši, ali si vsaj v tem smislu prizadevati. Po tem nauku sta obe nakazani biomedicinski tehniki nesprejemljivi, bodisi tista, ki jo razvija Chinnery, bodisi ona, ki jo razvija Nayernia. Obe namreč kršita naravni red, po katerem poteka človeško razmnoževanje. In dejansko sta obe doživeli odločne obsodbe v katoliških krogih. »To je pošastno, gre za pravo orgijo v epruveti,« je ustvarjanje zarodkov z geni treh ljudi ocenil italijanski katoliško usmerjeni genetik Bruno Dalla-piccola. Ob objavi novice o možnosti spočetja otrok »brez očeta« pa je sam papež Benedikt XVI. pribil, da se ljudje smemo razmnoževati le »z dejanji, ki so lastna zakoncem«. Papež je o tej problematiki tudi napovedal dokument kongregacije za verski nauk. Svobodomiselna bioetika pa izhaja iz predpostavke, da človeško življenje samo po sebi ni niti dobro niti slabo: je dobro, kadar se npr. dobro počutimo in se sploh »uresničujemo«, a je slabo, kadar npr. neznosno trpimo ali smo globoko za-frustrirani. Po tem nauku moramo torej zasledovati ne kakršno koli življenje, ampak dobro ali kakovostno življenje. Kdaj je življenje kakovostno, pa naj bi ne bilo zapisano v nobenem naravnem redu, ampak naj bi to določil sam človek. S takšnega bioetičnega vidika smemo imeti bio-medicinski tehniki, ki ju razvijata Chin-nery in Nayernia, za sprejemljivi, glede na to, da npr. omogočata starševstvo tudi nosilcem nekaterih dednih bolezni, neplodnim moškim, istospolno usmerjenim ali celo samskim ženskam. In dejansko se na to sklicujejo raziskovalci, kadar skušajo etično opravičiti takšne raziskovalne programe. Kot je razvidno, gre za dve antite-tični stališči. Bioetična literatura in še prej navadna življenjska praksa pa poznata nič koliko »vmesnih« rešitev. Tako npr. obstajajo katoličani, ki v nasprotju z uradnim cerkvenim naukom sprejemajo umetno oploditev »in vitro«. Po drugi strani obstajajo tudi svobodomiselne verzije nauka o svetosti človeškega življenja. Seveda bi bilo mogoče vsa ta stališča razporediti na osnovi tega, koliko se približujejo oz. oddaljujejo od obeh temeljnih stališč. Toda zanimivejše je najbrž pogledati, kako bi bilo mogoče problematizirati nakazani temeljni stališči. Morda bi na tak način odkrili, da ju ne ločujejo tako nepremostljive razlike, kakršne se na prvi pogled kažejo. Začnimo z bioetiko svetosti človeškega življenja. Zanjo je značilno sklicevanje na naravni red, ki opredeljuje življenjske oblike in procese. Toda ta red, če prav pomislimo, ni statičen, ampak dinamičen, ni enkrat za vselej dan, ampak se spreminja. Organski svet se pač razvija, in isto velja še prej za anorganski svet ter naposled tudi za kulturno sfero (evo-lucionizem). Gre za nekakšno nenehno iskanje trdnejšega ravnovesja. Človek je proizvod tega razvoja, a po drugi strani tudi njegov soustvarjalec. In to od vselej. Pomislimo le, koliko rastlinskih in živalskih vrst je sooblikoval, odkar je postal poljedelec in živinorejec. Pa tudi sam sebe človek sooblikuje, tako na biološki kot na psihološki, sociološki in drugih ravneh. Za biološki razvoj je kajpak velikega pomena medicina. Nastanek biomedicine ni absolutna novost, ampak le kakovostni skok na poti, po kateri človek že od vsega začetka hodi. Ob tem ne gre spregledati pomembnega dejstva: če je res, da se življenjske oblike in procesi nenehno razvijajo, potem je tudi meja med tem, kaj je zdravje in kaj bolezen, elastična, kar pomeni, da smemo prožno gledati tudi na zdravljenje, ki ga bioetika svetosti življenja odobrava. Kdo je tako zdrav, da ne bi mogel bioeticne dileme Starši in otroci v času biomedicine Martin Breceu t ^ é ■ — *■- nič več narediti za izboljšanje svojega zdravja? Preidimo k bioetiki kakovosti življenja. Pri njej je problematično prav pojmovanje te kakovosti. To, da kakovost človeškega življenja lahko povsem samovoljno oz. subjektivno določi človek, ne da bi v kaki obliki upošteval obstoječi red, je namreč šibka teza. In dejansko malokdo sprejema nazor, da je mogoče zadovoljivo določiti kakovost človeškega življenja, upoštevajoč zgolj občutke ugodja in neugodja posameznikov, kot bi učil kratkoviden hedonizem. Ozirati se pač moramo tudi na zmožnosti, potrebe in druge konstitutivne lastnosti človeka ter na značilnosti naravnega in kulturnega okolja, katerega je človek del. To pa pomeni, da predpostavljamo obstoj nekega že danega reda v nas in zunaj nas, pa čeprav je ta red dinamičen in odprt, se pravi izpo-polnljiv. Ko bi tega ne bilo, bi bilo v načelu nemogoče na občeveljaven način določiti, kaj je boljše in kaj slabše, in bi bila konec koncev sama (bio)etika nemogoča. Nakazana problematizacija obeh temeljnih bioetičnih stališč nam tako pokaže, da ti stališči pravzaprav izražata prej komplementarna kot izključujoča si vidika. V bioetičnih presojah bi zato morali upoštevati oba. Da ne bi ostali zgolj pri splošnih opredelitvah in izvajanjih, se vrnimo k uvodoma predstavljenima raziskavama. Vzemimo Nayernijevo tehniko za spočetje otrok iz istospolnih ali celo iz enega samega starša. Ta tehnika je sporna že z biološkega vidika. Iz samooploditve ali istospolne oploditve bi se nikakor ne mogel roditi otrok drugega spola, kar vsekakor pomeni pomembno omejitev. Poleg tega ima spolno razmnoževanje nekatere evolucijske prednosti, ki bi se v primeru istospolnih staršev okrnile, v primeru enega samega starša pa izničile, podobno kot pri kloniranju. Takšno razmnoževanje bi porajalo biološko šibko potomstvo, saj bi bilo zlahka podvrženo obolenjem in bi torej težje zagotavljalo preživetje vrste. Z biološkega vidika je bolj sprejemljiva tehnika, kakršno razvija Chinnery. V resnici jo tudi lažje razumemo kot primer zdravljenja, saj v bistvu gre za zamenjavo »zgrešenih« genskih zapisov s »pravilnimi«, torej za ponovno vzpostavljanje porušenega reda. Skratka, medtem ko smemo trditi, da Chinneryjeva tehnika omogoča neko biološko izboljšavo, tega ne moremo ponoviti o Nayernijevi. Kot rečeno, pa se pri bioetičnih presojah praviloma ne smemo ustaviti zgolj na biološki ravni. To tudi pri primerih, ki ju obravnavamo. Odnos med starši in otroki ni samo biološke, ampak je tudi psihološke, socialne, pravne in še drugačne narave in tudi na teh ravneh obstajajo pravila, ki jih moramo upoštevati, se pravi spoštovati ali, če je mogoče, izboljšati, nikakor pa jih ne smemo spregledati. Povrh ne smemo upoštevati le stališča odraslih, ki bi želeli postati starši, ampak tudi stališče otrok in sploh širše družbe. Omogočiti starševstvo nosilcem nekaterih dednih bolezni, neplodnim moškim, isto-spolno usmerjenim ali celo samskim ženskam najbrž res pomeni izboljšavo zanje. Kaj pa za otroke? Večkrat razmišljamo, kot da bi bilo starševstvo absolutna pravica, pozabljamo pa, da je vzre-ja otrok zahteven proces, ki roditeljem nalaga predvsem veliko dolžnosti. Povrh se danes z razvojem pediatrije in predna-talne medicine uveljavlja miselnost, da imajo starši nekakšno pravico do normalnih otrok. Kaj pa otroci? Ne bi morala veljati tudi zanje podobna pravica? S širšega vidika Chinneryjeva in Na-yernijeva tehnika pomenita pridobitev, saj človeštvu odpirata nove možnosti razmnoževanja. Vprašanje pa je, do kakšne mere smemo dopuščati oz. pospeševati njuno uporabo v preobljudenem svetu, ki se otepa rojstev tudi z namerno prekinitvijo nosečnost, in v katerem vsak dan umre na tisoče zapuščenih ali zanemarjenih otrok. 1 6 Nedelja, 24. februarja 2008 NEDELJSKE TEME / o i a ^ i— ^ /^7 ira / NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. februarja 2008 1 7 »Veliki« otroci iz vrtca »Jakob Ukmar« smo se letos udei ežili proiekta prometne vzgoje, ki ga organizira redarska služba občine Trst z naslovom »Spoznavajmo pravila igre«. Pravila so z nami vred spoznavali tut di otroci zadnjega letnika vrtca iz Škednja. Redarji so nam pripravili tri srečanja. Na prvem srečanju nam t e redar Marko predt stavil uniformo in vse kar zraven spada. Povedal nam t e, da se moramo držati pravil: doma, v vrtcu in na cesti. Doma poslušamo starše, v vrtcu učitelje na cesti pa so cesti ni znaki razi ičnih ob i ik, semaforji, črte na cesti...Da ne bi pozabili na vsa pravila, ki so na cesti skrbijo redarji. Razdelil nam je delovne zvezke z raznimi nai ogami. Slednjemu srečanju se je priklju čil redar Marko, tako smo imeli med nami kar dva redarja Marka. Skupaj smo ugotavijai i, da mo- ramo na pamet poznati svoj naslov, ker v primeru izgube, gremo k najbližji osebi v uniformi in podamo lastne podatke. To nam bo pomagal o, da nemudoma najdemo svoje starše. Pogovarjal i smo se še o pozornosti, ki moramo dodeliti prometu, cestnim znakom i n ostai im voznikom, ko se kam pe ijei mo. Pomagajmo starše spoštovati pravila, skrbimo, da si vsi pripnemo pas, da si vsi nastavimo čeiado, ko se voiimo z motori jem... Zadnje srečanje je bi i o pa pravo presei nečenje. Redarja Marko i n Marko sta nas presenetila s pravim motorjem i n mopei dom. A najprej smo morali ob njihovi spremljavi na sprehod po bližnjih mestnih ulicah, kjer smo lahko odkrivali in spoznavali vse cestne znake. Nestrpno pa smo čakali na trenutek, ko smo sedli na motor in se na njem tudi slikal i. Redarja sta nam ori-saia in prikazala specifiko tega motorja, saj ni navaden moped. Dode ijen je z inštru meni ti, ki omogočajo takojšnjo sporočanje s centralo, s sireno, ki poroča o nemudni nevarnosti, z modrimi lučkami, ki žmigajo, ko mora redar v najkrajšem času na kraj nei sreče. Srečanja so bila res zelo zanimiva in koristna. Redarjeva navodi i a bosta prav gotoi vo prisotna, ko se bomo vozi i i naokoi i s starši. Povedati pa vam moramo, da imamo med šolskim letom več projektov, ki popestrijo naše bivanje v vrtcu. Ob iej pri i iki bi vam radi podali i e nekaj informacij o proi jektu, ki bo stekel v naslednjih tednih, ko se bomo vsi otroci soočali z jogo. O tem pa drugič. 1 8 Nedelja, 24. februarja 2008 NEDELJSKE TEME / OB 1 50-LETNICI ROJSTVA SLOVENSKEGA SKLADATELJA Viktor Parma, utemeljitelj slovenske glasbene šole Okrogla obletnica rojstva skladatelja Viktorja Parme ni ostala neopažena. Pred kratkim je o njej poročala Slovenska tiskovna agencija, vendar s pripombo, ki je zabeležena v Slovenski enciklopediji: »skladatelj pod vplivom Verdija in italijanskega verizma«. Oznaka je v tem primeru banalna in površna, tako kot se navadno v leksikonih in enciklopedijah mnenja in ocene ponavljajo v nedogled, ker recenzenti obravnavajo gesla velikokrat površno in nepoglo-bljeno. Vendar Slovenci sami vedo zelo malo o Viktorju Parmi in njegovih zaslugah za slovensko glasbo. Velik del krivde ima pri tem slovenska muzikologija, ki že veliko let ne priznava glasbene preteklosti svojega naroda v prid cerebralni in avantgardni glasbi, ki odpirata pot splošnemu poplitvenju v svetovnem merilu, v katerem se slog posameznih skladateljev posplošuje in izenačuje, tako da lahko ugotovimo skladateljevo narodno pripadnost le iz kraja, kjer se je rodil, in še to včasih ne zadostuje. Slabo poznavanje Viktorja Parme pa je treba pripisati tudi drugim dejavnikom, kot to dokazuje samo skladateljevo življenje. Parma, ki se je rodil 20. februarja l.1858 v Trstu (družina pa je izhajala iz Bele Krajine), se je že kot deček odlikoval po svojem glasbenem talentu. Oče je podprl njegovo zanimanje za glasbo, tako da se je l. 1876 vpisal na Dunaju bodisi na pravno fakulteto kot tudi na kon-servatorij, kjer je imel za učitelja kompozicije slovitega skladatelja Antona Brucknerja (vendar med obema skladateljema ne obstaja nikakršna podobnost). L. 1881 je dokončal študij prava, študija kompozicije pa ni zaključil iz družinskih razlogov. Pripomnimo naj, da mnogo velikih skladateljev (med njimi tudi Mozart) niso imeli uradne diplome. Diploma je v glasbi relativna, važen je končni rezultat. Parmov oče je bil policijski komisar. Usmeril je mladega Viktorja v isti poklic. Tako je bil Parma skozi celo življenje istočasno policijski komisar in skladatelj. Ker je odlično obvladal slovenščino, je služboval v številnih slovenskih mestih po skoraj celotnem sloven- skem ozemlju in se tako seznanil z raznimi vrstami narodnih pesmi, ki so mu kasneje služile kot osnova za mnoge skladbe. Parma si je želel ustvariti slovensko nacionalno glasbeno šolo in postaviti tako slovensko glasbo na isto raven drugih evropskih narodov, ki so se v drugi polovici 19. stoletja oddaljili od takrat prevladujočih glasbenih šol: italijanske, francoske in nemške. In res, uresničil je svoje sanje, pri tem pa se je opiral na druge predstoječe vzore: na Ivana Zajca na Hrvaškem, na Smetano in Dvoráka na Češkem, v Rusiji na Čajkovskega. Ker pa je Zajc študiral v Milanu in je njegova mojstrovina Nikola Šubic Zrinjski pod italijanskim glasbenim vplivom, so Parmo takoj razglasili za Verdijevga privrženca. Kar se pa tiče verizma, ni med Par-movo glasbo in tovrstno glasbeno smerjo nobene zveze. Edina podobnost je tu zgolj oblikovna: bodisi Ksenija kot Cavalleria rusticana sta enodejanki s središčnim simfoničnim in-termezzom. Zadoščala je le ta formalna sorodnost, da so Parmo razglasili za verista. Pripomniti je treba še nekaj: vsi narodi, ki so osnovali svojo nacionalno glasbeno šolo, so bili v primerjavi s prevladujočimi glasbenimi šolami v zamudi, vendar je prav tem, v njihovem narodnem značaju njihova moč in njihova vrednost. Slovenska muzikologioja pa je v nasprotju z Evropo obsodila to zamudo kot šibkost in svojo glasbeno preteklost kot neke vrste sramoto. To je tudi razlog, zaradi katerega evropska muzikologija meni, da je Slovenija narod brez glasbene preteklosti. Prav zato, ker je narod sam ni razodel Evropi in predvsem samemu sebi. Parmovo glasbeno kariero, ki je trajala od l. 1890 do 1924, torej nekaj nad trideset let, označujejo štiri vrste žanrov: opere (v časovnem zaporedju Urh, grof celjski, Ksenija, Stara pesem, Zlatorog in Pavliha), operete (Ca-ričine Amazonke, Venerin hram, Nečak, Zaročenec v škripcih), scenska glasba iu kantate (Rokovnjači, Legionarji, Povodni mož, Sveti Se-nan - slednji dve je uglasbil na Prešernovo besedilo - , kar dokazuje, da ni le zgolj slučaj, da sta se srečala veliki besedni in glasbeni mojster, in zabavna, plesna, bodisi orkestralna kot klavirska glasba, ki je bila takrat značilna za srednjeevropski prostor, kot npr. valčki, polke Paolo Petronio Viktor Parma Oče slovenske opere Na fotografiji levo portret skladatelja Viktorja Parme, desno naslovnica knjige dr. Paola Petronia in fantazije. Veliko teh skladb je Parma zložil na osnovi slovenskih narodnih pesmi, pa tudi narodnih pesmi drugih slovanskih narodov. Parmov glasbeni slog ima zelo jasno začrtane značilnosti. Obstaja predvsem »njegov slog«, kar ga stavlja ob bok komponistom, kot so Grieg, Smetana, Catalani, Berwald, Gade itd. Njegova melodična invencija je iskrena, strastna, lirična, kot mu namreč narekujejo posamezne skladbe. Vendar je v vsakem primeru sveža in spontana. Redki so skladatelji, tudi veliki skladatelji, ki so sposobni pisati lepe melodije, ki bi ne izpadle banalno. Parmo odlikuje tudi bogata orkestracija, čudovita in prefinjena igra luči in barv, kjer je vsako glasbilo ovrednoteno na pravem mestu. Njegov orkester je tradicionalen, ker se skladatelj izmika orjaškim orkestrom, ki so bili takrat v modi (in tudi večkrat nesmiselni). Pomislimo samo na Zlatoroga. Pravi junaki so v tej operi naravne sile: gore in čarobni gams, ki ga predstavlja leitmotiv: štiri note, ki se zvrstijo štirikrat, vsakič hitreje. Na samem začetku opere si ga predajajo klarineti, flavta, violine s klarinetom. Ko se ponovi, poprime-jo rogovi, nato ga prevzame tremolo godal in ga ovije s posebnim skrivnostnim čarom, medtem ko v ozadju čarobno brenka harfa. Parma nas v nekaj taktih popelje v čarobno kraljestvo Triglava. Parma pa ni le utemeljitelj slovenske nacionalne glasbene šole, temveč tudi osnova-telj slovenske nacionalne opere in nacionalne operete. Pri Slovencih pa se je zakoreni-nilo prepričanje, da je začetnik slovenske operete skladatelj češkega rodu Anton Foerster s svojim Gorenjskim slavčkom. Je že res, da je Foerster zložil prvo glasbeno delo te vrste, vendar v njem ni slovenskega duha in je čutiti nemški vpliv. Kljub vsemu je Parma vendar doživel veliko uspehov in časti med Slovani bodisi na jugu kot na severu, ni pa doživel priznanja v lastni Sloveniji. Nemškutarsko slovensko meščanstvo, ki je vodilo gledališko politiko, ga je imelo za »ljubitelja«, ker se je ukvarjal z drugim poklicem, pa tudi za »tujca«, ker je prihajal iz Trsta. Slovenec, da, toda iz Trsta, po že utrjeni tipični slovenski logiki, da je slovensko le to, kar se rojeva v Ljubljani in njeni okolici. Toda za slovensko opero to ne drži: večina slovenskih opernih skladateljev je doma v Trstu, ne pa v Ljubljani. Parma se torej v tistih odločilnih letih pred prvo svetovno vojno ni uveljavil med lastnim narodom, kar bi ga v nasprotnem primeru danes postavljalo v središče raznih narodnih proslav kot Prešerna, s katerim ima marsikatero skupno značilnost. Oba sta študirala pravo, tudi Prešernovo poezijo malomeščanska ljubljanska družba ni priznavala in je raje segala po utilitarističnih pesnikih Kopitarjevega kroga, vendar s to razliko, da je skoraj dvajset let po smrti Prešerna odkril pro-svetljeni Stritar in pesnika postavil v sam vrh slovenskega Parnasa. Parma pa še čaka na pravo priznanje svojih sonarodnjakov. V začetku prve svetovne vojne je bil Parma aretiran in kasneje prisilno upokojen, ker je nasprotoval bratomorni vojni med slovanskimi narodi. Po vojni se je zatekel v Prager-sko, kjer je bil zaposlen eden od njegovih sinov. Tu je nenadoma dobil vabilo mariborskega Narodnega gledališča, ki mu je ponudilo častni direktorski položaj. V novi vlogi na čelu mariborskega Narodnega gledališča je Parma postal v Sloveniji vplivna osebnost. V Mariboru je tudi ustvaril svojo mojstrovino, Zlatoroga, opero, ki simbolično ponazoruje Slovenijo, slovensko nacionalno opero, kot je Smetanova Prodana nevesta za Čehe, nacionalno opero, ki še čaka na pravo priznanje. V Mariboru je Parma tudi nenadoma umrl in sicer prav na Božič l. 1924. Nedokončana je ostala zadnja Parmo-va opera, komična opera Pavliha (prava slovenska redkost v splošnem slovenskem nagnjenju k žalosti in melanholiji), ki še zdaj čaka na uprizoritev, čeprav jo je Parmov učenec Ivan Muhvic dokončal na podlagi skladateljevega gradiva. Da je Parmova glasba tonila v pozabo, je treba pripisati nekaterim nenavadnim dogodkom ob koncu druge svetovne vojne in takoj po njej. V obdobju kulturnega molka, ki ga je oklicalo partizansko gibanje, se je nekdo spomnil Parme. V Ljubljani je tako Operno gledališče februarja 1945 uprizorilo njegovo opero Staro pesem. To je povojnemu režimu zadoščalo, da je skladatelja imelo za kolabo- racionista, čeprav je bil mrtev že dobrih dvajset let! Ob tem moramo omeniti tudi bridko zgodbo skladateljevega sina Bruna, ki je v zasedeni Ljubljani nastopil kot pristen slovenski domoljub proti italijanskemu okupatorju. L.1943 so ga zato oblasti aretirale in de-portirale v Italijo; zaprli so ga najprej v koncentracijsko taborišče v Gonarsu, nato so ga odvedli v Toskano, v taborišče Renicci. Tam je Bruno ostal do l.1945, ko so kraj osvobodile angloameriške čete. Namesto da bi ga sprejeli kot borca proti okupatorju in kot žrtev njegovih taborišč, so ga poklicali na zaslišanje in ga obdolžili stikov z zahodnjaki. Tako je Bruno Parma postal čez noč »sovražnik ljudstva«. Aretirali so ga in ga izpustili šele po daljšem obdobju strogega zapora in, kajpak, prisilnega dela. To dvoje je zapečatilo usodo Par-move glasbe. Prepovedali so njeno izvajanje. Po l.1945 se je spomin na Parmo izvil iz molka le v dveh primerih: l. 1975 so v okviru niza, posvečenega slovenskim skladateljem, posneli na ploščo enodejanko Ksenijo, l. 1977 pa se je Maribor oddolžil spominu nekdanjega častnega dirigenta Narodnega gledališča z uprizoritvijo Zlatoroga in jo kasneje ob sporni predelavi in skrajšano posnel na gramofonsko ploščo. Nato je Parmo do nedavna spet zagrnila pozaba. Podpisani je l.2002 izdal prvo kompletno monografijo o Parmi: Parma; oče slovenske opere. Knjiga je zagledala luč sveta predvsem zaradi domoljubne tematike, ki preveva Parmova dela, medtem ko se slovenski tržaški glasbeni ambient ni mogel znebiti predsodkov, ki še zdaj visijo nad Parmovo glasbo. V Ljubljani pa smo bili priča prav nasprotnemu dogajanju. Takratni direktor ljubljanske Opere Borut Sbrekar je namenoma uprizoril Parmovi enodejanki Ksenijo in Staro pesem 7. februarja 2002, prav na predvečer Prešernovega dne, da bi Parmovo glasbo končno nesporno ovrednotil. Ob tej priliki je tudi predstavil monografijo podpisanega v ljubljanski Operi. Kasneje sta jo pozitivno ocenila tudi muzikologa Jože Sivec in Manica Špendal. Dr. Paolo Petronio KULTURNI Od odprte meje do septemberskega vaškega praznika _osebna izkaznica IME: SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga KRAJ IN DATUM ROJSTVA: Gročana, 26. 01. 1985 NASLOV: Gročana 56 KONTAKTI: Zaira Vidali DEJAVNOSTI: prirejanje kulturnih prireditev, društvenih izletov in raznih tečajev ODBOR: Zaira Vidali (predsednica), Andrej Grahonja (podpredsednik), Anita Raseni (blagajničarka), Adriana Longo (tajnica), Matej Grahonja in Roberto Longo (gospodarja), Maurizio Vidali in William Raseni (odbornika). Kratka zgodovina Slovensko kulturno društvo Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage je formalno začelo delovati ob začetku 80. let prejšnjega stoletja. Čeprav je društvo relativno mlado, sežejo začetki organizirane prosvetne dejavnosti v Gročani že v čas konca druge svetovne vojne. Že v takratnih letih je prosvetna dejavnost začela delovati ob aktivnem sodelovanju vaščanov bližnjih vasi, Drage in Peska. Društvena dejavnost se je pred 23. leti obnovila. Za prvega predsednika je bil izvoljen Igor Racman, njemu je leta 2006 nasledila Zaira Vidali. Obujanje tradicije Celo leto pri društvu Krasno polje potekajo kulturne prireditve in druge društvene dejavnosti. Prvo društveno prireditev v le- tu predstavlja tradicionalno otroško pustno rajanje. Letos je na otroškem pustnem rajanju nastopal slovenski animator, igralec in pevec Sten Vilar. Prejšnjo nedeljo je društvo priredilo Prešernovo proslavo, ki je letos potekala že drugič v sodelovanju z vzhodno-kraškimi kulturnimi društvi. Na Prešernovi proslavi so predstavili pesnico Danilo Tuljak Bandi, ki je prebrala nekaj poezij v istrskem narečju. Poleg nje je nastopil še Tamburaški ansambel iz Boljunca, ki je predstavil 12 pesmi. Poleg večjega tamburaškega ansambla je nastopila še mlajša tamburaška skupina, v kateri igra tudi domačin Diego Geri. Vsako leto se ob Dnevu žena zbirajo člani in skupaj preživijo družabni večer. Letos pa bodo praznovali ta dan v nedeljo, 9. marca, v Sren-jski hiši v Gročani z gostovanjem Teatra Ko-migo in njihovo kabaretno predstavo RadioAktivnim live! Oblikujejo ga radijski delavci in dramski igralci Tjaša Ruzzier, Marko San-cin, Boris Devetak in Franko Korošec. Sodelovanje med vasmi in društvi Kljub temu, da društvo združuje člane iz treh vasi, je število članov premajhno za daljšo in samostojno delovanje gledaliških, zborovskih ali godbenih skupin. Zato so njeni člani aktivni v drugih društvih iz okolice. Največja društvena prireditev poteka v začetku septembra z razstavo in sejmom tipičnih kraških pridelkov, ki je vrsto let potekal v znamenju "Odprte meje" v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina. Od lani se je praznik preimenoval v "Septembrski vaški praznik". Prireditev zahteva večji napor in sodelovanje vseh članov in številnih vaščanov. V decembru od leta 2006 potekajo božični koncerti zborov gospel v cerkvici na Pesku. Pobude za otroke V poletnih mesecih je društvo priredilo plesno delavnico za otroke, ki jo je vodila domačinka Barbara Gropajc. Mlada plesna skupina se je predstavila na septembrskem vaškem prazniku. V okviru društva Krasno polje se skupinica staršev zavzema za številne pobude, ki so namenjene otrokom. Tako vsako leto priredijo miklavževanje ter igrice za otroke in odrasle. Sodelovanje med generacijami Letos pri društvu načrtujejo poseben medgeneracijski projekt "Vaška skupnost", pri katerem bodo sodelovali predvsem starejši vaščani in otroci. Projekt podpira socialna služba iz Milj in sestoji iz vrste delavnic za medgeneracijski prenos tradicionalne kulture. V tem sklopu bodo vaški otroci s starejšimi vaščani odkrivali običaje, kmečka opravila ter naravno in kulturno dediščino. Delavnice bodo potekale v poletnih mesecih, na septembrskem prazniku pa bo v Srenjski hiši razstava o projektu in predstavitev priložnostne publikacije. Domačin Roberto Longo, po poklicu mizar, vodi v okviru društva že drugo leto celoletni tečaj obdelave lesa. Tečaj se vsako leto zaključi z razstavo lesnih izdelkov v Sren-jski hiši. Med vtečenimi pobudami je pri gročanskem društvu še društveni izlet. Decembra lani so člani obiskali božični sejem v Beljaku (na sliki). Navadno pa priredijo celodnevni izlet po Sloveniji, ki je namenjen članom in vaščanom, ki so aktivno sodelovali pri izvedbi septembrskega praznika. iz oci v oci .agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave LIVE! KABARET KD FRAN VENTURINI, SKD VALENTIN VODNIK, SKD FRANCE PREŠEREN sobota, 1. marca 2008 ob 18. uri Dom Anton Ukmar Miro, Domjo 227 KD KRAŠKI DOM sobota, 8. marca 2008 ob 20. uri Kulturni dom, Col 18 SKD KRASNO POLJE Nedelja, 9. marca 2008 ob 17. uri Srenjska hiša, Gročana 56 SKD VIGRED Sreda, 26. marca 2008 ob 20. uri Štalca v Šempolaju OBVEŠČAMO PREDSEDNIKE IN BLAGAJNIČARJE, DA IMAJO DO 28. FEBRUARJA 2008 ČAS ODDATI NA DEŽELO FJK RENDIKONTACIJO PRISPEVKA ZA LETO 2007. OBRAZEC DOBITE NA SPLETNI STRANI DEŽELE ALI NA ZSKD. Obveščamo cenjene članice, da pravilnik o notranjem sofinanciranju predvideva dostavo poročila o delovanju v letu 2007 in načrt delovanja za leto 2008. Člani, ki tega ne storijo, nimajo pravice koristiti prispevkov za tekoče leto. ZA TRŽAŠKA, GORIŠKA IN VIDEMSKA DRUŠTVA PROSIMO ČLANICE, KI SO V SEZONI 2006/2007 DOSEGLA RAZNA PRIZNANJA, POHVALE, NAGRADE NA LOKALNIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH, DA TO ČIMPREJ SPOROČIJO NA SEDEŽE ZSKD. UMETNIKI, KI SO RAZSTAVLJALI DECEMBRA MESECA NA RAZSTAVI »HOMMAGE SPACALU« V ŠTAN-DREŽU LAHKO DVIGNEJO SVOJA DELA NA TRŽAŠKEM SEDEŽU ZSKD, UL. SAN FRANCESCO 20, OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, V SREDAH DO 18. URE. PRIMORSKA POJE 2008 Na razpolago so termini za nastope na letošnji reviji Primorska poje. Razpored in sprotne spremembe si lahko ogledate na spletni strani www.zpzp.si. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V SODELOVANJU S SKD VIGRED vabijo v Štalco v Šempolaj na ogled fotografske razstave »BARVE OTROŠTVA V ČRNOBELEM - MARIO MAGAJNA« - 10. marca 2008 ob večernih urah - 12. marca 2008 ob večernih urah - 13., 14., 15., 16. in 17. marca od 16.ure do 18.30 - 26. marca 2008 od 20. ure dalje SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA s temo »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca /pevko?« se bo odvijal 15.3, 26.4 in 31.5. v Novi Gorici. Vodil ga bo priznani skladatelj in zborovodja Ambrož Čopij. (v organizaciji JSKD) Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org MILJE - Gledališče Verdi - danes, 24. februarja 2008 ob 17. uri Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Divača Godbeno društvo Nabrežina Ime in priimek: Matej Grahon-ja Kraj in datum rojstva: Trst, 16.4.1985 Zodiakalno znamenje: oven Kraj bivanja: Gročana E-mail: ga nimam Stan: samski Poklic: trgovec Najboljša in najslabša lastnost: najboljša simpatičen, najslabša ne vem Nikoli ne bom pozabil: lanske vaške šagre Hobiji: pohajati s prijatelji Knjiga na nočni omarici: ...nimam časa za branje Najljubša risanka: Simpson Najljubši filmski igralec/ igralka: Paolo Villaggio Najljubši glasbenik: ACDC, Av-senik Kulturnik/ osebnost stoletja: Boris Pahor Ko bom velik, bom... trgovec naprej Moje društvo: Skd Krasno polje Gročana, Pesek, Draga Moja vloga v njem: odbornik, hišnik Svojemu društvu želim: obilo uspehov! Moj življenjski moto: živi in pusti živeti Moje sporočilo svetu: uživaj / NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. februarja 2008 1 2 SLOVENIJA - Izrazit porast cen številnih živil Ob vsaki podražitvi hrane kmetje na zatožni klopi KAKO GOJIMO OKRASNE RASTLINE Ficus elastica in ficus benjamina Danes bomo opisali okrasne rastline, ki pripadajo rodu Ficus. Slednji je sestavljen iz približno 800 različnih vrst, ki spadajo v družino Moraceae. Med njimi je tudi navadna figa, isti rod pa obsega še druge okrasne vrste. V njihovem naravnem okolju so v glavnem ficus rastline velikih in včasih zelo velikih dimenzij. Včasih so te rastline ovijalke in se ovi-jejo okrog drugih rastlin. Ko rastejo, začnejo stiskati rastlino, dokler je popolnoma ne »zadušijo«. Zgodi se tudi, da semena nekaterih fikusov vzkli-jejo na deblu kake druge rastline, od tam pa poženejo močne in dolge korenine do tal, ki se ovijejo okrog debla in ga vedno bolj stisnejo. Zato fi-kuse večkrat imenujejo tudi »necat plants«, rastline ubijalke. Med najbolj pomembnimi, ki jih bomo tudi opisali, so Ficus elastica in Ficus Benjamina. Omenimo naj še Ficus lirata, Ficus diversifolia, Ficus mic-rocarpa, Ficus pumila in druge. FICUS ELASTICA je med sobnimi rastlinami zelo razširjena in priljubljena. Njena prvotna domovina so vlažni tropski gozdovi Indije. V svojem okolju rastlina preseže 30 metrov višine. V naših krajih Ficus elastica zraste le do 2,5 metra višine. Ficus elastica ima velike, mesnate in temnozele-ne liste, mladi listi poženejo iz značilnega rdečega ovoja, ki nato odpade. Rastlina je sestavljena iz enega samega ali več stebel. Če odrežemo zgornji konec rastline ali veje, dobimo stranske veje. Pomembne sorte za okras so Ficus elastica var. decora in Ficus elastica var. va-riegata. Ficus razmnožujemo s potaknjenci. Najlepši so tisti, ki jih odrežemo iz zgornjega konca vej in ki imajo 3-4 liste. Potaknjence lahko tudi odrežemo tik pod prvim členkom in vsebujejo en sam list. Potem ko jih odrežemo, jih pustimo, da se posušijo za par dni. Nato jih posadimo v male vaze v zemljo, ki vsebuje veliko peska lahko jih tudi posadimo v zaboje s peščeno zemljo. Tako pripravljene jih položimo v dovolj svetel prostor, kjer je temperatura okrog 23 do 25 stopinj Celzija. Po 3-4 tednih potaknjenci poženejo prve korenine, takrat jih presadimo v nekoliko večje vaze. Zemlja naj bo vedno peščena, vsebuje pa naj tudi humus oz. organsko snov ali pa tudi zemljo iz suhih listov. Če rastline presadimo poleti, moramo v vsem tem času pogostokrat poškropiti liste z vodo, ki ima sobno temperaturo. Novi rastlini postavimo oporo. Potaknjence lahko postavimo tudi direktno v vodo, da tvorijo korenine. Paziti pa moramo, da novona-stale korenine ne začnejo gniti. Ko poženejo korenine, jih presadimo. Pri nas je ficus elastica sobna rastlina. Če jo poleti držimo na odprtem, naj bo v polsenci in kjer ni vetra. V toplejših krajih jo lahko gojijo vse leto na odprtem, najbolje pa raste pri 18 stopinjah Celzija. Pri gojenju moramo upoštevati nekatera pomembna navodila. Fikus moramo gojiti na svetlem kraju, a vendar ne pod direktno sončno svetlobo. Rastlino ne smemo držati na prepihu, kot niti ne v bližini grelcev ali peči. Redno moramo zalivati, a ne preveč, kajti prevelika količina vode povzroča po-rumenelost in pozneje odpadanje spodnjih listov. Uporabljamo stoječo vodo, ki ima sobno temperaturo. Poleti zalivamo 2 krat na dan, pozimi pa vsakih 10-15 dni. Posebno poleti, a tudi v primeru, da je v stanovanju pre- cej toplo in suho, poškropimo celo rastlino z vodo, ki ima sobno temperaturo. Od aprila do septembra moramo vsake 3-4 tedne pognojiti s kakim dobrim tekočim gnojilom. V oktobru po-gnojimo s kakim organskim gnojilom v prahu, ki je dovolj za vso zimo. Liste moramo občasno očistiti, da se ne nabira prah in kontroliramo, da se ne bi pojavili kaparji. Slednji se najbolj pojavijo na spodnji strani listov in vzdolž stebla. V tem primeru najprej očistimo rastlino z vodo in milom, nato poškropimo z belim mineralnim oljem. Če listi odpadajo, je rastlina v premrzlem in presuhem prostoru. Če pa se na listih pojavijo madeži, pomeni, da je rastlina pod direktnim soncem. FICUS BENJAMINA V stanovanju lahko gojimo tudi ficus benjamin. Slednja izvira iz tropskih krajev Azije in ima veliko manjših listov, ki so gladki in se končajo s konico. V naravnem okolju doseže višino kakega drevesa. Je ovijalka, če pa jo gojimo v vazi, v stanovanju, doseže 1,5 do 2 metra. Med drugačnimi sortami omenjamo sorto Hawai, ki ima liste dveh barv: zelene in bele. Fikus benjamin razmnožujemo s potaknjenci, ki morajo biti bujni. Slednji odrežemo dolge 10 centimetrov in jih postavimo v vlažno šoto. Nato jih držimo pri temperaturi približno 21 stopinj Celzija. Tudi pri tej vrsti fikusa moramo upoštevati nekatera pomembna navodila za gojenje. Vedno moramo upoštevati, da mora imeti fikus benjamin dovolj svetlobe, a vendar ne direktno sonce. V primeru, da je svetlobe premalo, rastlina lahko izgubi liste. Poleti jo lahko postavimo na odprto, vendar v senco. Ne smemo preveč zalivati, posebno pozimi. V primeru čezmernega zalivanja listi postanejo rumeni in začnejo odpadati. Voda za zalivanje naj ima sobno temperaturo. Preveč suho stanovanje rastlini ne prija, saj je doma iz tropskih vlažnih krajev. V tem primeru moramo bodisi liste, kot steblo občasno orositi. Od marca naprej nekoliko več zalivamo, vendar moramo vedno počakati, da se zemlja v vazi posuši. Temperatura, kjer gojimo rastlino, naj nikoli ne pade pod 10 stopinj Celzija. Od aprila do septembra občasno pognojimo s tekočimi gnojili, ki jih dobimo v prodaji za sobne rastline. Ostale mesece malo ali nič gnojimo. Vsaki dve leti, spomladi rastlino presadimo, starejše pa ni treb.a Dovolj je, da postavimo na vrh novo svežo zemljo, ki je bogata z organsko snovjo. Nove vaze naj bodo le malo večje od prejšnje, na dno pa postavimo kamenčke ali napihnjeno glino za boljšo drenažo in uporabljamo namensko zemljo. Rastlino večkrat napade kapar, ki pusti sladke izločke. Ukrepamo, kot v primeru ficus elastica. Med škropljenjem seveda preselimo rastlino v zunanje prostore. Če je zemlja preveč vlažna, korenine ne morejo dihati zaradi pomanjkanja kisika, zato v teh primerih gnijejo. Kot posledica listi začnejo odpadati. Zato moramo pustiti, da se zemlja dobro posuši in šele nato preveriti, ali bo rastlina požela nove korenine, da bo spet normalno zaživela. Rastlino lahko napade še siva plesen, ki se razvije na sladkih izločkih ka-parja. V tem primeru operemo liste z vodo in milom. Magda Šturman Tudi v Sloveniji so, podobno kot se dogaja v Italiji, ob vsaki podražitvi hrane na zatožni klopi kmetje. V slovenski javnosti, kot lahko beremo v gla si lu Kme tij sko goz dar ske zbor ni ce Slovenije Zelena dežela, se zadnje čase veliko govori o podražitvah hrane v trgovinah. Najprej so izrazito porasle cene govejega in svinjskega mesa, nato pa še mleka in mlečnih izdelkov. Predvidene pa so še nove podražitve. Pri povišanju cen so, po ustaljeni navadi, kazali s prstom na predelovalno industrijo, ta pa je za dvig cen krivila dražje surovine, to se pravi kmete. Kaj pa se od vseh podražitev v resnici imeli kmetje? Na to vprašanje odgovarja Kmetijska zbornica s sledečimi ugotovitvami. Rejcem mesa se gospodarski položaj slabša, stroški za prirejo hitreje rastejo kot odkupne cene. Pri prireji mleka je stanje podobno. Res, da so se pove ča le od kup ne ce ne mleka, vendar bistveno manj, kot so se po ve ča le ma lo pro daj ne ce ne te ga pro -izvoda in mlečnih izdelkov. Ekonomske razmere so se torej iz bolj ša le le za pri de lo val ce in tr gov -ce, nikakor pa ne za kmete. To nam potrjujejo sledeči podatki: pri mleku je bila maloprodajna rast cen več kot 20 ods totkov, pri mes u mladega pitanega goveda za približno 14, pri svinjini pa 19 odstotkov, medtem, ko so se cene na kmetiji spremenile le za malenkost ali pa so ostale ne-spre me nje ne, pri me su pa so se ce lo zmanjšale. K te mu gre do da ti, da je k slab -šanju ekonomskega položaja kmetov pripomogel dvig cen repromateriala in ostalih surovin. Poleg cen krme rastejo še cene gnojil, goriva in raznih stori tev. Dodaten problem je za kmete obdavčitev neposrednih in izravnalnih plačil. Ta plačila se ne bi smela upošte- vati pri izračunu osnove za obdavčitev, ker so namenjena varovanju okolja, zdravju ljudi, dobrobiti živali ter ohranjanju poseljenosti podeželja. Kot ved no je zgod ba o po ras ti cen kmetijskih pridelkov pri izvoru (na kmetiji) in maloprodajnih zrcalno podob na tis ti, ki smo jo za pi sa li o is tem prob le mu z ozi rom na po lo žaj v Ita li -ji. Trud in tveganje si mora prevzeti kmet, pretežni del zaslužka s kmetijskimi pridelki in izdelki pa gre drugim kategorijam, ki sestavljajo ogroživilsko verigo. Kmetom ostane le upanje na bolj še ča se. Svetovalna služba KZ NASVETI ZA LJUBITELJE CVETJA Sajenje in rez vrtnic 'stv. sFBr i M - X T T".' Če upoštevamo široko barvno skalo in raznolike oblike cvetov, njihovo eleganco ter dejstvo, da skoraj nepretrgano cvetejo kar 200 in več dni na leto, uživajo vrtnice upravičen sloves. Vsled tega spadajo med najbolj razširjene in priljubljene grmovnice. Vrtnice sadimo lahko že jeseni, pogosteje pa je sajenje v začetku pomladi. Sledili bomo sledečim osnovnim navodilom: naj bo prvo obrezovanje pred saditvijo močno, korenine pa prikrajšamo na približno 25 cm. Sadimo pa takole: v zemljo izkopljemo 30 X 30 cm veliko jamico in vložimo vanjo sadiko vrtnice tako, da ji korenine razgrnemo po dnu jamice. Pri saditvi pazimo, da ne štrlijo korenine navzgor. Posajeno sadiko pritisnemo z nogo k zemlji, da dobi boljši stik in jo zalijemo. Paziti moramo zlasti, da cepljeni del ni pregloboko v zemlji. Dovolj je, da je malo prekrit. Pomembno opravilo je v tem času rez vrtnic. Mnogi ga opravijo že jeseni ali med zimo, kar pa ni priporočljivo v naših podnebnih razmerah. Počakamo raje konec zime. V tem času se že nakažejo brsti, tako da zanesljivo vemo, do kje je les ozebel. Pri rezi pa upo-šte va mo ne kaj sploš nih na čel. Od stra ni ti je tre ba vse slabotne mladike, strclje in odlomljene vejice. Trem ali petim močnim mladikam pustimo navadno tri do štiri očesa, tako da ostane zadnje oko obrnjeno navzven. Rez naj bo poševna in jo opravimo 6-8 mm nad tem oče som. To splošno pravilo velja za vse vrtnice, čeprav so med različnimi vrstami razlike. Izkušnje nam pokažejo, da smo pri nekaterih vrstah vrtnic lahko bolj strogi glede rezi, pri drugih manj. Med letom je potrebno vrtnice vedno negovati. Odstranjevali jim bomo odcvetele cvetove, da bi ojačila očesca, od konca zime pa vse do julija pa jih gnojimo z organskimi in rudninskimi gnojili in sicer po dvakrat. Glede varstva svetujemo, da v tem času škropljenje proti glivičnem obolenjem z bakrovimi pripravki. Varstvu te grmovnice bomo posvetili poseben članek s celoletnim škropilnim koledarjem. Svetovalna služba KZ 32 Nedelja, 22. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI MANJŠINE - Uspešna pobuda združenja manjšinskih dnevnikov MIDAS V manjšinskih dnevnikih turistični oglasi Katalonije V Primorskem dnevniku se je pred dnevi pojavil oglas katalonske deželne vlade z vabilom na počitnice v Katalonijo. Isti oglas se je v istem času pojavil še v 15 drugih manjšinskih dnevnikih vraznih jezikih: švedščini, madžarščini, nemščini, danščini, italijanščini, irščini, poljščini in lužiški srbščini. Gre za eno izmed pobud, ki jih je v sodelovanju s katalonsko vlado izved lo zdru že nje manj šin skih dnnevnikov MIDAS. Organizacijsko je bil projekt zahteven, tako zaradi prevoda v jezike, ki so dokaj nepoznani (irščina, lužiška srbščina, nenazadnje tudi slovenščina), pa tudi zaradi različnih formatov, torej različnih velikosti objav. Katalonska vlada namreč že nekaj časa sodeluje z organizacijo manjšinskih dnevnikov, pripravila je že dva seminarja o dnevnikih v jeziukih manjšin in tudi sicer zagotavlja organizaciji MIDAS veliko tehnično podporo. Oglaševanja v manjšinskih dnevnikih torej ne jemlje kot investicijo, saj so strožki za prevode in tehnično oblikovanje vsakega posa mez ne ga ogla sa do kaj viso -kli, ampak kot opozarjanje drugih manhjšin na obstoj Katalonije in njene avtonomne vlade, pa seveda še na njene turistične atrakcije. Odbor združenja Midas, ki se je sestal prejšnjo soboto na Dunaju pod predsed stvom odgo vor ne ga urednika južnotirolskega dnevnika Dolomiten Tonija Ebnerja, je to pobudo ocenil zelo pozitivno in si je zadal nalogo, da bo preveril možnosti, da bi podob ne pobu de uredni či le tudi dru ge de že le, še zlasti tis te, ki ve -liko investirajo v turizem. Na seji pa so tudi ponovno razvili razpravo o oglaševanju evropskih institucij, ki ne vključuje manjšinskih dnevnikov. O tem se je odbor pred dvema letoma že pogovarjal s podpredsednikoma evropske komisije Francom Frattini-jem in Margot Wallstoemovo, vendar ti pogovori niso obrodili ustreznih sadov, zato so se odločili, da bodo z Evropsko komisijo ponovno načeli to vprašanje. Potencialna priložnost bi bi la le tos, ob le tu med kul tur ne ga di -a lo ga, ki je tema, ki je manj ši nam in torej tudi manjšinskim dnevnikom ze lo pri sr cu. Sicer pa so na seji obravnavali vrs to pobud, ki jih bodo izved li v pri -hod njih me secih. Med temi je naj pomemb nej ša skupščina, ki jo bo v maju gostil Zasedanje odbora združenja manjšinskih dnevnikov Midas prejšnjo soboto na Dunaju dnevnik Correo Gallego v Santiagu de Composteli. Tu se bodo predstavniki manjšinskih dnevnikov seznanili z založniško dejavnostjo v galicijskem jeziku, sre čali pa se bodo tudi s predstavniki deželnih oblasti. Sicer pa bodo na skupščini sprejeli dva nova člana, nemški dnevnik iz Romunije in še en švedski dnevnik iz Finske. Ob tej priložnosti že nekaj let podeljujejo dve novinarski nagradi. Nagrado Midas, ki jo bodo poslej poimenovali po prez go daj tra gič no pre mi nule -mu Aronu Ballu, uredniku madžarskega dnevnika Szabadsag iz romunskega mesta Cluj, podeljujejo novi- rrt dr*,r* "d S d" 12 ""*"|C 1 Q-. S "o- gr?D« - r p* fNAPOVED ZAJUTRl' «»,» H""»* kra|" P"rik";; t" P"*' |l*g"B'"dr" Oglas Katalonije v Primorskem dnevniku. Katalonska vlada je te oglase objavila v 16 manjšinskih dnevnikih v Evropi. narju manjšinskega dnevnika, ki se je izkazal s poročanjem o manjšinah; za to nagrado je že precej kandidatur in odbor jih je že pregledal, čeprav formalne odločitve o zmagovalcu še ni sprejel, Pomembnejža pa je nagrada Otto von Habsburg, ki je namenjena novinarju velikega vsedržavnega dnevnika za poročanje o problčemih manjšin v večinskem jeziku. Lansko leto je to nagrado prejela novinarka avstrijskega dnevnika Die Presse Margaretha Kopeinig za poročanje o dvojezičnih napisih na Koroškem, pred nekaj leti pa je bil nagrajenec znani novinar dnevnika Corriere del-la Sera Gian Antonio Stella za članke o slovenski manjšini v Furlaniji Julijski krajini. Letošnjega nagrajenca še niso izbrali, tudi zaradi sorazmeroma šib kih kan di da tur; odlo či tev so odlo -žili na kas nej ši da tum. V spomin na že omenjenega Aro na Bal la bodo le tos tudi pode li li enkratno štipendijo mlademu manjšinskemu novinarju iz Transilvanije (Romunija), ki bo preživel dva meseca v enem od manjšinskih dnevnikov ter tako pridobil izkušnje in znanje. V tem času bo ohranil plačo matičnega dnevnika, Midas pa bo za kritje stroškov prispeval 2500 evrov. V zvezi z izobraževanjem novinarjev so se tudi dogovorili, da bo letošnji študijski obisk za novinarje manj šin skih dnev ni kov potekal na Slovaškem v organizaciji madžarskega dnevnika Uj Szo. Ogledali si bodo madžarski dnevnik, obiskali bodo slo vaš ki par la ment, kjer se bodo sre čali predvsem z ma džar ski mi poslan ci, ogle da li si bodo sedež ma -džarske telenizije in radia, raziskoval ni in šti tut Forum, založ bo Kal li -gram, en dan pa bo na me njen eks -kur ziji v Koma rom, mes to ob Dona -vi na meji z Madžarsko, ki je sedaj po uvedbi schengenskega režima pove zano, med tem ko je bi la prej meja na mostu. Posebno pozornost so namenili medsebojni izmenjavi člankov in do go vo rili so se, da bi to bi li član ki o manj ši nah v Evropi. Ti bi bi li do kaj zanimivi za vse dnevnike, vendar je predlog pove zan z ve li kimi stroški. Tako so se okvirno dogovorili, da bi MIDAS zagotovil prevod iz jezika, v katerem je bil članek napisan, v angle šči no ter bi ga na to v uredniš tvih sami prevedli; v nekaterih primerih, ko več dnevnikov izhaja v istem jeziku (na primer nemščina, katalonšči-na ali švedščina), so možne tudi siner-gije pri prevodih. V začetku naj bi oskrbeli en članek mesečno in za to količino bi Midas lahko našel potrebna sredstva, na to pa bodo pre ve rili us -peš nost pobu de. B.Br. UNESCO - Dan maternih jezikov »Vsi jeziki so pomembni« V četrtek, 21. februarja, je bil mednarodni dan maternih jezikov, ki ga je organizacija Unesco razglasila pred devetimi leti. Kot je ob tej priložnosti dejal generalni direktor Unesca Koi či ro Maat su ra, je leto 2008 še posebej pomembno, saj ga je Gene ral na skup -ščina Združenih narodov raz-gla si la za med na rod no le to jezikov. Je ziki so zago tovo življenj -sko pomemb ni za iden ti teto sku pin in posa mez ni kov ter za njihovo miroljubno sožitje. So strateški dejavnik na poti do trajnostnega razvoja ter skladne pove zave sve tov ne ga in kra -jevnega. Je ziki še zda leč ni so le re-zer vira no področje za stro -kov no pro uče vanje, tem več le -žijo v srcu družbenega, gospodarskega in kulturnega življe- nja, je prepričan Maatsura. To ho če pove da ti tudi ges lo, ki ga je Unesco izbral za med na rod -no leto jezikov: "Jeziki so pomembni!". Maat su ra je opo mnil tudi na pomemb nost jezikov pri pos peševanju kul tur ne raz no -likosti in spopadanju z nepismenostjo, pri kakovostnem izobraževanju, vključujoč po-uče vanje v ma ter nem jeziku prva leta šolanja. Jeziki igrajo pomemb no vlo go tudi pri več -ji vključenosti v družbo, ustvarjalnosti, gospodarskemu raz vo ju in varovanju do ma če-ga znanja. »Naj se vsi člani družine Združe nih na rodov, vse dr ža-ve čla ni ce ter dru žab ni ki in prijatelji Unesca združijo in pokažejo, da 'jeziki so pomembni',« je pozval generalni direktor Unesca. MIDAS - Ob solidarnosti z Martxelom Otamendijem Svetle in senčne plati manjšinskih dnevnikov Kot običajno, so tudi na tokratni seji odbora združenja Midas pregledali nekatere najpomembnejše novosti pri manjšinskih dnevnikih. Največ pozornosti so namenili poročilu odgovornega urednika baskovskega dnevnika Berria Martxela Otamendi-ja. Znana je zgodba o zaprtju dnevnika Egunkaria in o aretaciji vodilnih osebnosti pori dnevniku, med katerimi je bil tudi Otamendi. Po koncu dolge preiskave je tožilec za Otamendija predlagal oprostitev, vendar je sodišče ta predlog zavrnilo in določilo, da mu bodo sodili zaradi domnevne pripadnosti organizaciji ETA; edino, kar ga obtožuje, je, da je kot novinar napisal tri intervjuje s pripadniki te organizacije, in zaradi tega tvega do 16 let zapora. Tako so na seji govorili o možnih oblikah solidarnosti v pričakovanju na proces, kateraga datuma pa še niso določili; vsekakor naj bi bila sodna obvravna-va letos, kajti 20. februarja je minilo pet let od zaprtja dnevnika Egunkaria. Naslednik Egunkarie, dnevnik Berria, uspešno deluje. Naklada naraščla, ve- činoma ga prejemajo naročniki na dom, lansko leto pa je imel 150.000 evrov dobička, ki so ga delno namenili investicijam, delno pa razdelili kot nagrado uslužbencem Sicer pa Baski pripravljajo tudi športni dnevnik, ki bo verjetno začel izhajati v kratkem; Projekt bo pripravljen letos, izhajal pa naj bi že prihodnje leto. Ob teh pozitivnih ocenah pa je bilo tudi nekaj zaskrbljujočih. Prva zadeva predlog za prvi valižanski dnevnik Y Byd, ki bi moral začeti izhajati letos spomladi, pa je nova deželna vlada znatno zmanjšala napovedane prispevke, da so izid dnevnika preložili na jesen. Težave so tudi z irskim časnikom La Nua, prav tako zaradi zmanjšanja javnih dotacij. Madžarski dnevnik na Slovaškem Uj Szo ima velike težave zaradi padca reklame; v tej državi je pred kratkim začel izhajati bulvar-ski visokonakladni dnevnik, ki ima ogromno oglasov; veliko oglasov je tudi na te-leviziju in na spletu, dotok sredstev iz oglaševanja za dnevnika pa je znatno upadel. Prav nasprotni trend pa beleži Flensborg Avis, dnevnik danske manjši- ne v Nemčiji. V zadnjem letu so oglaševanje razvili v nove smeri in povečali do-tog za 20 odstotkov. Zanimiva pa je trudi vsebinska pobuda, ki so jo uvedli trije dnevniki, danski Flensborg Avis, dnevnik nemške manjšine na Danskem Nord-schleswiger in nemški dnevnik v deceli Schleswig - Holstein; Ob sobotah objavljalo vsi trijhe dnevniki dve strani o čez-mejnem sodelovanju in o manjšinah, seveda vsak v svojem jeziku, vendar s skupno vsebino. Zanimivo je, da to pobudo financirajo s sponzorstvom. Na Ffinskem pa prihaja do združevanja dveh majhnih lokalnih švedskih dnevnikov. To sta Ostrobottnigen in Ja-kobstadstidning, majhna lokalni dnevni ka dveh mes tec, ki sta ne kaj de sedin oddaljena drugoi od drugega, kjer so zaradi previsokih stroškov potrebne si-ner gije. Zadnja novost pa zadeva Južno Tirolsko, kjer izdaja dnevnik Dolomiten nov tednik; prej je bil brezplačna priloga dnevniku, sedaj je samostojen tednik in ima že 10.000 naročnikov. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 24. februarja 2008 23 KOSOVO - Srbi doma in po svetu nastopajo proti neodvisnosti pokrajine V Kosovski Mitrovici še protesti Demonstracije mnogokje po Evropi Rusija spet opozorila na »posledice«- EU zavrača namigovanja Republike srbske o neodvisnosti BEOGRAD - Na severu Kosovske Mitrovice so se včeraj šesti dan nadaljevali protesti srbskih študentov proti neodvisnosti Kosova. V srbskem delu tega razdeljenega mesta se jih je zbralo 2000, policija ZN pa se je na mostu, ki vodi v albanski del mesta, postavila v kordon. Protestniki so vzklikali "Kosovo je Srbija", nekaj pa jih je proti policiji odvrglo tudi petarde. Protestniki so sporočili, da so na Unmik in Kfor naslovili protestno pismo, ker v petek niso dovolili študentom iz Beograda, Kragujevca in Niša, da bi prišli v Kosovsko Mitrovico in se udeležili protesta. O manjšem zborovanju proti neodvisnosti Kosova poročajo tudi iz Niša. Kakih tisoč pa se jih je na protestih v organizaciji grških komunistov zbralo tudi v grški prestolnici Atene. "Nato in Evropska unija pojdite z Balkana," so vzklikali protestniki, ki so se v središču mesta sprehodili do ameriškega veleposlaništva, ki ga varujejo okrepljene policijske enote. Proti neodvisnosti Kosova je včeraj protestiralo tudi več sto ljudi v nemških mestih Dusseldorf, Stuttgart in Frankfurt, ki so se odzvali pozivu Srbskega sveta v Nemčiji. Kakih 120 pripadnikov skrajne desnice in 50 pripadnikov srbskih združenj pa so se zbrali na protestu proti neodvisnosti Kosova v francoskem Stras-bourgu. Srbska tiskovna agencija Tanjug je medtem poročala, da bodo danes na trgu Schuman v evropski četrti v Bruslju ob 15. uri pripravili protest proti neodvisnosti Kosova. Ob predstavnikih srbske skupnosti v Belgiji se bodo protesta udeležili tudi tisti iz Francije in Luksem-burga. Okoli tisoč Rusov se je včeraj ob 90. obletnici Rdeče armade na poziv ruskih komunistov zbralo v središču Moskve in protestiralo proti "agresiji" zveze Nato ter neodvisnosti Kosova, ki jo podpira Za-hod.Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina za mednarodno sodelovanje proti terorizmu in organiziranemu kriminalu Anatolij Safonov je ocenil, da bi lahko priznanje neodvisnosti Kosova s strani zahodnih držav sprožilo krepitev terorizma in separatizma v Evropi. Veleposlaniki držav članic Evropske unije pa so včeraj v Sarajevu zavrnili resolucijo, ki jo je parlament Republike srbske sprejel na izrednem zasedanju v četrtek in v kateri zavrača priznanje neodvisnosti Kosova ter omenja možnost razpisa referenduma o statusu Republike srbske. (STA) Srbski protestniki v Kosovski Mitrovici s portretom ruskega poredsednika Vladimira Putina ansa ITALIJA - Sporazuma med DS in Ljudstvom svobode verjetno ne bo Veltroni in Berlusconi sta se včeraj dokončno razšla Na Siciliji bo za deželnega predsednika kandidat desne sredine lider Mpa Raffaele Lombardo RIM - Možnost sporazuma med Veltronijevo Demokratsko stranko (DS) in Berlusconijevim Ljudstvom svobode (-LS) je splavala po vodi. To vsaj sodeč po včerajšnjih izjavah obeh liderjev, ki so postajale iz ure v uro ostrejše. Če je Veltroni zavrnil nakazano možnost in dodal, da bi moralo do sporazuma kvečjemu priti prej, je Berlusconi zanikal samega sebe in povedal, da je cilj naporov LS zmaga. Mimo »fair-play-a« in (doslej) umirjenih tonov volilne kampanje sta torej oba jasno povedala, da možnosti skupnega vladanja državi ni več, Berlusconi pa se je celo spustil na raven osebnih primerjav z Veltronijem in povedal, da medtem ko ima on univerzitetno diplomo, se Veltroni more ponašati le s srednješolsko. Predsednik Bele vrtnice Savino Pezzotta je medtem predlagal ustanovitev nove politične sile skupaj s stranko Udc. Sicer je treba prej razumeti, ali se Casini res ne namerava premisliti, je izjavil. Na Siciliji pa je Ljudstvo svobode doseglo sporazum z liderjem avtonomističnega gibanja Mpa Raffaelejem Lombardom, ki bo torej kandidiral za deželnega predsednika. Lombardo naj bi svojo kandidaturo uradno predstavil danes. Neapeljsko javno tožilstvo pa je medtem poklicalo na zaslišanje bivšega ministra Clementeja Mastello. Ukrep sodi v okvir preiskav tožilstva iz kraja S. Maria Capua Vetere. Lider Demokratske stranke Walter Veltroni ansa V Ljubljani odložen shod proti neodvisnosti Kosova LJUBLJANA - Zveza srbskih društev Slovenije je sporočila, da so za danes napovedan shod proti neodvisnosti Kosova v Ljubljani prestavili na prihodnjo nedeljo, 2. marca. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik društva Branko Matijevič, so se za to odločili v znak spoštovanja ob smrti bivšega slovenskega predsednika in premiera Janeza Drnovška. Shod je bil napovedan pred cerkvijo Sv. Cirila in Metoda. Organizator shoda je Zveza srbskih društev Slovenije v sodelovanju z vsemi srbskimi kulturnimi društvi in organizacijami v Sloveniji. Shod bodo organizirali prihodnjo nedeljo, 2. marca, ob 12.44, na istem kraju, je še pojasnil Matijevič. V Ljubljani pokopali upokojenega nadškofa Perka LJUBLJANA - Na ljubljanskih Žalah so včeraj pokopali upokojenega beograjskega nadškofa in metropolita Franca Perka. Pogreb in pogrebno mašo je vodil zdajšnji beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar. Žalne slovesnosti sta se udeležila tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran ter kardinal in zagrebški nadškof Josip Bozanič. Italijanska vojaka lažje ranjena v Afganistanu KABUL - V dolini Gulistan, kakih 30 kilometrov severno od Delarama, v afganistanski zahodni pokrajini Farah, je včeraj eksplodiralo. V nesreči sta bila lažje ranjena dva italijanska vojaka; ravno takrat je namreč tam mimo vozil italijanski vojaški konvoj. Ranjence so nemudoma odpeljali v vojaško bolnišnico v oporišču mednarodnih sil Camp Arena v Heratu in o dogodku obvestili svojce. Obrambni minister Arturo Pa-risi se je takoj pozanimal o njunem zdravstvenem stanju in o njem poročal tako predsedniku republike kot predsedniku vlade, ranjencema pa voščil hitro okrevanje. Italijanski zdravniki podpirajo zakon 194 RIM - Podpreti je treba zakon 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, jutranjo - urgentno kontracepcijsko tableto in čim prej uvesti abortivno tableto RU486 oziroma tableto za spodbujanje farmakološkega splava. Tako mnenje so namreč člani Federacije zbornice zdravnikov kirurgov in zobozdravnikov izpostavili v dokumentu, ki ga je včeraj sprejel tudi njihov državni svet. Kot so zapisali, je zakon 194 namreč omogočil prekinitev ilegalnega splava in bistveno zmanjšal število prekinitev nosečnosti; vsaka ženska ima pravico do samoodločbe. (STA) KURDI - Po vdroru turške vojske v Irak PKK grozi, da bo izvedla gverilske napade v Turčiji BAGDAD - Kurdska delavska stranka (PKK) je včeraj zagrozila, da bo izvedla gverilske napade v Turčiji, če turška vojska ne bo zaustavila svojih dejavnosti na severu Iraka. Regionalna vlada severnega kurdskega dela Iraka je medtem obtožila ZDA, da so dale zeleno luč za turški vdor. Turška vojska je ob podpori letal in topništva v četrtek vdrla na sever sosednjega Iraka in napadla položaje kurdskih upornikov. V kopenski ofenzivi je bilo ubitih pet turških voj akov in 24 kurdskih upornikov, najmanj 20 upornikov pa naj bi umrlo v topniškem obstreljevanju in helikopterskih napadih. "Če bo Turčija nadaljevala z napadi, bomo izvedli gverilske operacije v turških mestih. Pri tem se bomo skušali izogniti civilnim žrtvam," je dejal tiskovni predstavnik PKK Ahmed Danis. Dodal je, da mora Ankara prenehati z napadi na iraški Kurdistan, saj bo drugače PKK boje preselila "v samo srce turških mest". Po pričevanju neimenovanega pripadnika kurdskih mejnih varnostnih sil so včeraj turške sile bombardirale tarče v okolici mesta Al-Amadija, 400 kilometrov severno od Bagdada. Obstreljevanje naj bi se pričelo okoli šeste ure zjutraj, trajalo pa naj bi dve uri. V teku kopenskih operacij turških sil je bilo po navedbah generalšta-ba turške vojske ubitih 35 kurdskih upornikov, pri tem pa sta padla tudi dva turška vojaka. Ta podatek pa ne vključuje upornikov, ki so padli v zračnih napadih oz. v topniškem obstreljevanju. Vse skupaj je v vdoru turške vojske tako od četrtka umrlo najmanj 79 kurdskih upornikov. Iraška vlada je sicer sporočila, da naj bi na sever države vdrlo le tisoč turških vojakov in ne 10.000, kot so poročali nekateri turški mediji. Predstavnik za stike z javnostmi iraške vlade Ali al-Dabah je ob tem dejal, da se uradni Bagdad zaveda groženj, s katerimi se sooča Turčija, vendar pa ne meni, da vojaške operacije ne bodo rešile problematike PKK. Vlada iraškega Kurdistana, ki sicer velja za eno najtesnejših zaveznic ZDA v regiji, pa je Washington obtožila, da je dal zeleno luč za turški vdor na sever Iraka. (STA) KUBA - Kot kaže, bo njegovo mesto prevzel brat Raul Kubanska skupščina danes izvoli naslednika Fidela Castra HAVANA - Kubanska narodna skupščina bo danes izvolila naslednika dolgoletnega kubanskega voditelja Fidela Castra, ki se je pred dnevi odpovedal vodenju države. Po pričakovanjih bo legendarnega revolucionarja nasledil njegov mlajši brat Raul Castro. Castro mlajši sicer državo začasno vodi že od julija 2006, ko mu je brat zaradi bolezni predal oblast, skupščina s 614 člani pa ga bo zdaj tudi uradno potrdila za kubanskega predsednika. 76-letni Raul, obrambni minister z najdaljšim stažem na svetu, je logična izbira za režim v trenutku, ko se od oblasti po skoraj pol stoletja poslavlja ka-rizmatični voditelj. Fidel Castro, ki je oblast prevzel z revolucijo leta 1959, se v javnosti ni pojavil že od operacije na črevesju pred skoraj 19 meseci. 81-letni revolucionar je v torek sporočil, da se odpoveduje položaju predsednika države in vrhovnega poveljnika oboroženih sil, ker da je preveč boian. Kljub temu se ne bo Fidel Castro povsem umaknil iz političnega življenja, saj bo kot prvi mož kubanske komunistične partije obdržal pravico ve ta. Poslanci narodne skupščine, izvoljeni na volitvah minuli mesec, se bodo sestali danes zjutraj po krajevnem času in potrdili seznam 31 članov državnega sveta - najvišjega izvršnega organa, ki ga vodijo predsednik, prvi pod pred sed nik in še pet pod pred sed -nikov drugega reda. Teoretično bi lahko položaj pred- sednika zasedel tudi kateri od mlajših kubanskih voditeljev, na primer podpredsednik Carlos Lage, avtor reform, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja po razpadu Sovjetske zveze Kubo delno odprl za tuje naložbe in turizem. To se po mnenju poznavalcev razmer na Kubi ne bo zgodilo, bo pa 56-letni Lage po vsej verjetnosti postal drugi človek v državi oz. prvi podpredsednik. Po izvolitvi državnega sveta bodo ministrski položaji nato razdeljeni med njegovimi člani. Politični analitiki bodo pozorno spremljali sestavo nove vlade, zlasti, kakšno vlogo bodo dobili reformatorji, saj bo to pomemben pokazatelj, kakšno pot bo Kuba ubrala v prihodnjih petih letih. Ključno bo število novih obrazov, ki bodo zamenjali staro gardo, ki je na oblast prišla skupaj s Castrom pred 49 leti. Po mnenju poznavalcev ni pričakovati čistke, bo pa vzpon ali padec Castrovih varovancev nakazoval spremembe politike. (STA) 24 + Nedelja, 24. februarja 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka Milo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Dok.: Stella del Sud - Destinazio- ne: Marocco 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde - In diretta dalla natura 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in...Rosa 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 17.40 Domenica in - LArena (vodi Massimo Giletti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti 21.30 Nan.: Il Commissario Montalbano (i. L. Zingaretti, C. Bocci) 23.20 Nočni dnevnik 23.25 Aktualno: Dnevnik - Speciale TG1 0.25 Aktualno: Oltremoda V^ Rai Due 6.30 6.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 15.00 17.05 17.30 18.00 19.10 19.30 20.30 21.00 21.45 22.35 1.00 Aktualno: Il mare di notte Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'e Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Dnevnik - Motori Variete: Quelli che...aspettano Variete: Quelli che il calcio e... Variete: Quelli che...terzo tempo Šport: Numero Uno Dnevnik, Dossier, Eat Parade Šport: Domenica sprint Risanke Dnevnik Nan.: NCIS (i. S. Murray) Nan.: Criminal Minds (i. M. Patin-kin, S. Moore) Šport: La domenica sportiva Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 8.00 Variete: E' domenica papa 9.05 Variete: Screensaver 9.40 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 12.00 Dnevnik - Šport, vremenska napoved 12.15 Aktualno: TeleCamere 12.45 Aktualno: Racconti di vita 13.20 Passepartout - Aurametro 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.15 Dnevnik - Deželne vesti 23.35 Variete: Parla con me 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.00 16.25 18.20 18.55 19.35 21.30 23.25 8.00 8.50 9.40 10.10 12.35 13.00 13.35 18.50 20.00 20.35 21.25 0.30 1.30 Nan.: La grande vallata Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: Superpartes Nan.: I Robinson Aktualno: Artezip Dok.: Parco Nazionale del Circeo - Winter Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Film: Finché c'e guerra c'e speran-za (kom., It., '74, i. A. Sordi, S. Monti) Film: Il cigno nero (pust., ZDA, '42, r. H. King, i. T. Power) Nan.: Casa Vianello Dnevnik Nan.: Il ritorno di Colombo Nan.: Il comandante Florent (i. C. Touzet) Film: La costa del sole (dram., ZDA, '02, r. J. Sayles, i. A. Bassett) i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) Resničnostni šov: Grande Fratello Dnevnik, vremenska napoved Variete: Buona Domenica Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie, J. Morrison) Resničnostni šov: Amici (4.del, vodi Maria De Filippi) Aktualno: Terra! Nočni dnevnik, vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: Good morning Miami 7.00 Aktualno: Super Partes 7.35 Risanke 11.00 Nan.: Hannah Montana 11.30 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.30 Film: Asterix e Cleopatra (anim., Fr.-Belgija, '70, r. R. Goscinn,) 16.15 Risanke 16.45 Šport: Domenica stadio 17.50 Dnevnik in vremenska napoved 18.15 Šport: Controcampo - Ultimo minuto, Tempi supplementari 20.00 Aktualno: Rtv - La tv della realta' 20.30 Variete: Candid camera show 22.35 Šport: Controcampo - Posticipo 23.05 Šport: Controcampo - Diritto di replica 1.10 Športni dnevnik ^ Tele 4 6.40 8.00, 9.00, 9.35, Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor 6.45 17.30 Risanke 8.05 13.35, 15.55 Dokumentarec o naravi 8.30 Aktualno: Tra scienza e coscienza 9.40 Voci dal Ghetto: koncert 11.10 Klasična glasba 12.00 Sv. maša 12.25 Eventi in provincia 13.05 Questa settimana vi parlo di ... 13.20 Musica che passione 14.05 Camper magazine 14.40 Ragusa: »Il castello di Donnafuga-ta« 16.25 Dokumentarec 19.10 Aktualno: Expo' 19.30 Dnevnik 19.50 ...E domani e' lunedi 23.00 Film: Wanted: dead or alive (akc., '87, i. R. Hauer, G. Simmons) 0.35 Film: Kill me again (triler, '95, V. Kflmer, M. Madsen) LA 7.00 9.20 9.55 10.20 12.30 13.00 14.00 16.00 18.25 La 7 6.30 10.20 10.30 11.00 11.10 11.40 12.35 13.40 16.05 17.35 19.40 21.00 21.55 22.40 23.30 23.45 Koper Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: Cognome & nome Aktualno: La settimana Rugby: Francija - Anglija Dnevnik in športne vesti Dok.: Sophia Loren: Ieri, oggi, domani Film: Peccato che sia una canaglia (kom., It., '54, r. A. Blasetti, i. S. Loren, M. Mastroianni) Film: Orgoglio e passione (pust., ZDA, '57, r. S. Kramer, i. C. Grant, F. Sinatra) Film: Due notti con Cleopatra (kom., It., '54, i. Sofia Loren, A. Sordi) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Dok.: Altra storia 21.35 Aktualno: Italian Job - Vicende e truffe all'italiana 23.30 Aktualno: Reality 0.30 Dnevnik in športne vesti 1.25 Film: New York, New York (dram., ZDA, '77, r. M. Scorsese, i. L. Mi-nelli, R. De Niro) Jr Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ žav 9.25 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 10.20 Odd. o športu: Šport Špas 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (p.) 14.25 14.55 Angl. hum. nadaljevanka 15.30 17.15 Razvedrilna oddaj: NLP 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.45 Glasbeni dvoboj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport z Gregorjem 16.30 Hum. dok. oddaja: Oglasni blok 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Družabna 17.45 Fokus 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna 19.55 Zvezde pojejo 21.15 Dok. portret: Tomaž Pandur 22.15 Ars 360 22.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Film: Mesar 0.35 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 00.25 Zabavni infokanal Skozi čas Z glasbo in s plesom ... Zapojte z nami Pomagajmo si Globus (pon.) Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope Obersdorf: SP v smučarskih poletih, ekipno Mali nogomet: prijateljska tekma Slovenija - Brazilija Indexi s prijatelji: posnetek koncerta iz Cankarjevega doma (pon.) Vancouver: SP v alpskem smučanju, super veleslalom (Ž) za kombinacijo Nad.: Vzgoja srca Š-Športna oddaja Vancouver: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) za kombinacijo Nad.: Sopranovi Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008) 13.45 14.00 14.10 14.20 15.20 16.05 16.35 17.25 18.00 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.15 22.30 23.00 23.30 23.50 0.30 11.00 17.00 17.15 18.00 18.40 19.30 20.00 20.30 21.25 21.40 21.45 22.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Dok. oddaja Trendovska odd.: Q Odmev Italijanska popevka in jazz Potopisi Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (program v slov. jeziku) 22.00, 00.15 Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji Nedeljski športni dnevnik Lynx Magazin Slovenski magazin Piranski glasbeni večeri Resna glasba Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.30 Videostrani Duhovna misel (pon.) Pustni karneval v Cerknici (pon.) Miš Maš (pon.) Pri Bernardu v Halozah (pon.) Settimana Friuli Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih (pon.) Tedenski pregled Kulturni utrinek Ne prezrite Koncert Tanje Zajc Zupan RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Soft jazz; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Pridi z nami na koncert; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Večer slovenske kulture v Kanalski dolini; sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnoze-lenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.50 Sporedi; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; 13.45 Obersdorf: smučarski poleti; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 15.50 Rokomet: Gudme -Celje Pivovarna Laško; 16.05 Popevki ted- na; 17.30 Novice; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled dogodkov; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 19.45 Vancouver: superkombinacija za ženske, smuk; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.45 Vancouver: superkom-binacija za ženske, slalom; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 21.00 Dokumentarec meseca; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.0019.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Lotili se boste nekega dela, pred katerim bi najraje še malo zamižali. Opravili ga boste hitreje kakor mislite, le ne odrivajte ga več stran od sebe. Doma se boste odlično počutili. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Energije vam v prihodnjem tednu ne bo manjkalo. Postorili boste marsikaj, kar že dolgo čaka na pridno roko... Še posebej se boste izkazali v službi, kjer boste prejeli celo pohvale nadrejenih. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ste v zelo dinamičnem obdobju. Doma boste težko zdržali. Potrebovali boste veliko svobode. Morda vam bodo vaši najbližji očitali, da ste sebični. Sledite idejam, ki se vam porajajo. RAK 22.6.-22.7.: Pred vami je «« razgiban in zabaven teden. Ker boste zelo komunikativni, se boste v družbi odlično počutili. Nekdo vas bo razveselil z lepo novico. Za spremembo vi povabite prijatelje k sebi. y^ LEV 23.7.-23.8.: Popolnoma (^^r po nepotrebnem vas tarejo finančne skrbi, saj so vam zvezde naklonjene. Uživajte raje v sproščenem pogovoru in prijateljstvu, ki je vredno več od materialnih dobrin. DEVICA 24.8.-22.9.: Novega ^^ tedna se boste lotili delavno. Zadali si boste konkretne cilje in se potrudili, da jih boste tudi uresničili. Ljubezen: s partnerjem potrebujeta čas, potrpljenje in medsebojno zaupanje. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnje tednu boste imeli veliko ustvarjalne energije. Česarkoli se boste lotili, vam bo šlo dobro od rok. Zadovoljni boste v zasebnem in poslovnem življenju. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Z besedami boste zelo spretni, zato z vami nikomur ne bo dolgčas. S svojim šarmantnim nastopom si boste pridobili naklonjenost sodelavcev in znancev. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pobegnite vsaj kakšen dan stran od sivega delavnika. Potrebujete krajši odmor od dela, ki vas zadnje čase že kar nekoliko preveč bremeni. Bodite nekoliko bolj popustljivi do sebe! KOZOROG 22.12.-20.1.: Zadnje čase ste naravnost očarljivi. Ljudje se bodo ob vas zabavali, znali boste poskrbeti tudi za svoje dobro počutje. Ljubezen: na trenutke boste kar pozabili na partnerja. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V naslednjem tednu boste zelo uspešni pri poklicih, ki so povezani s pisnim izražanjem, komunikacijo, javnimi nastopi ali prodajo. Ljubezen: s partnerjem se bosta odlično ujela. RIBI 20.2.-20.3.: Zatišje na delovnem mestu izrabite za vse tisto, čemur se ponavadi s težkim srcem odpovedujete. Obiščite prijatelje, sprehodite se po gozdu, peljite partnerja na romantično večerjo... / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. februarja 2008 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu- ca Giurato in Eleonora Daniele) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo (i. S. Aquino) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Parlament, dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Glasbena odd.: 58. festival italijanske pesmi 0.25 Dnevnik 0.30 Variete: DopoFestival V^ Rai Due 6.40 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 19.00 19.50 20.30 21.05 23.20 23.35 Dnevnik - Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Sorgente di vita Aktualno: Tg2 punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute Variete: L'ltalia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: Streghe Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Dnevnik Film: Il triangolo delle Bermuda (triler, ZDA, '05, r. E. Stoltz) Dnevnik/Punto di vista Dok.: La storia siamo noi ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano Atletika Deželne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Leonardo, Neapolis, Flash L.I.S. Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Chi l'ha visto? Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano Nan.: Blind Justice - Gli occhi del-la legge 13.15 14.00 14.50 15.15 16.15 16.35 17.00 19.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.45 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.30 17.50 18.50 18.55 20.20 21.10 23.35 Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino (i. J. Heinrich) Nad.: Sentieri (i. R. P. Goldin, B. Ehlers) Film: Nestore, l'ultima corsa (dram., It., '93, i. A. Sordi, M. Ripaldi) Dnevnik in prometne informazie Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Siska (i. C. Guthke, F. Sonnenfeld) Film: Playing God - La vita in gio-co (triler, ZDA, '97, r. D. A. Wilson, i. D. Duchovny, T. Hutton) Canale 5 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.20 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino Cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful (i. E. Davidson) 16.50, 17.05, 18.15 Resničnostni šov: Grande Fratello Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Nan.: Settimo cielo Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Film: Il principe e il pirata (kom., It., '01, r. L. Pieraccioni, i. M. Cec-cherini, L. Ranieri) Film: Proposta indecente (dram., ZDA, '93, r. A. Lyne, i. R. Redford, D. Moore) v Italia 1 6.15 Nan.: Arrivano i rossi 6.40 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto in vremenska napoved 13.00 Šport: Studio sport 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. - Una nuova era 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: E alla fine arriva mamma! 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Aktualno: Real C.S.I. - La vera scena del crimine 23.30 Film: Blade (srh., ZDA, '98, i. W. Snipes) ^ Tele 4 Rete 4 7.00 7.15 8.00 8.10 8.50 9.10 9.40 10.40 11.30 12.15 12.40 13.30 14.00 15.50 18.30 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 0.17, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.35 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska Salus TV, sledi Musa Tv Rotocalcio adn kronos, sledi Italia Economia Aktualno: Novecento contro luce Retroscena: i segreti del teatro Camper magazine Udine e Conte Expo Oddaja o živalih La TV delle liberta Dokumentarec o naravi Šport: Super calcio - Udinese cal- versita di Trieste 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Stoa' 22.30 Nogometna tekma: Triestina vs. Pisa 0.45 Klasična glasba LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.10 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore 20.00, 1.00 Dnevnik Nan.: Il commissario Scali Film: Un giorno in pretura (kom., It., '53, i. P. De Filippo, W. Chiari) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jarod il camaleonte Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo Film: Il marchese del Grillo (kom., It.-Fr., '81, i. A. Sordi) 6.00 Dnevnik - Secondo voi 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 19.00 Šport: Super calcio - Triestina calcio 19.55 Športne vesti 20.15 Aktualno: Alla scoperta dell'Uni- 23.30 Aktualno: Cognome & nome 0.00 Nan.: Law & Order - Un uomo in-namorato |r Slovenija 1 6.30 Utrip 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 Šport špas (pon.) 9.35 Zgodbe iz otroštva: ris. nan. (pon.) 9.55 Risanka 10.05 Umko (pon.) 11.00 Dok.: Nevarni virus (pon.) 11.55 Dok.: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Zvezde pojejo (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nanizanka 16.05 Risanka 16.10 Nan.: Afna friki - Tehnologija prometa 16.40 Ris. nan.: Hotel obmorček 17.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 17.35 Francoska odd.: Sobivanje medveda in človeka 18.30 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vroči stol 21.00 Nad.: Doktor Martin 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Umetni raj 23.25 Glasbeni večer 0.20 Francoska odd.: Sobivanje medveda in človeka (pon.) 1.10 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik zamejske tv {T Slovenija 2 7.00 Infokanal 9.00 11.50, 14.40 Tv prodaja 9.15 Sobotno popoldne (pon.) 12.00 Športna oddaja (pon.) 15.00 Seja državnega zbora (prenos) 18.00 Poročila 18.05 Debatna odd.: Tekma 18.55 Nan.: Dr. Who 19.40 Harmonije Evrope: Grčija 20.00 Dok. serija: Samo Bog pozna vokalno skladnost 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga - Ivan Cankar 22.15 Dok. serija: City folk 22.45 Film: Leadbelly 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.45 Alter Eco 15.15 Lynx Magazin 15.45 Piranski glasbeni večeri 16.10 Tednik 16.40 Vesolje je... 17.15 Istra in... 17.45 Il disfatto 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Športna oddaja 19.30 Mladinska oddaja: Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualno: Meridiani 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Vzhod - zahod 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.00 Primorska kronika 23.20 Športna mreža Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.) 18.00 Kultura: Filmski vikend v Postojni 18.35 Naj viža (pon.) 19.50 Avto za vas 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Prim. dr. Vasja Klavora - avtor knjig o Soški fronti 22.30 Šeruga - Moja Afrika - 1. del 23.10 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Video strani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Desa Muck: Pasti življenja-dru-gič! (14. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene razglednice s koncerta Zlatka Kaučiča; 20.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev iz zamejstva; 22.30 Hip hop glasba. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.05 Ime tedna; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.00 Ime tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |F| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 6 Nedelja, 24. februarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Reggina zmagala po sporni enajstmetrovki, dosojeni v 93. minuti Poraz Juventusa bo sprožil polemike Torino proti Parmi nadoknadil tri gole zaostanka in bil na robu zmage Tako je Amoruso zadel z bele točke v sodnikovem podaljšku. Tekma bo povod za hude polemike, saj je sodnik v škodo Juventusa spregledal najmanj dve čisti enajstmetrovki ansa REGGIO CALABRIA - Juventus je doživel v Kalabriji pekoč in nezaslu-žen poraz, ki mu je botrovala sporna enajstmetrovka v sodnikovem podaljšku. Jeza gostov je bila še toliko večja, saj so negotovemu sodniku Dondarini-ju očitali, da v kazenskem prostoru Reg-gine ni bil enako strog pri ocenjevanju najmanj štirih sumljivih posegov branilcev domače ekipe. Počasni posnetki so pokazali, da sta bila vsaj dva prekrška čista kot solza. Juventus v prvem polčasu resnici na ljubo ni igral dobro, po napaki obrambe pa je Reggina celo povedla. Ra-nierijevo moštvo je v drugem polčasu pokazalo zobe, dolgotrajno obleganje pa je v 27. minuti kronal Del Piero s strelom od daleč, pri čemer pa je bila odločilna »pomoč« vratarja Reggine Campa-gnola, ki se mu je žogo izmuznila iz rok. Zadnje minute so bile še vedno v znamenju Juventusovega pritiska, v 93. minuti pa je sodnik nerodne obrambne škarjice Sissokoja (zadel je Amorusa) kaznoval z najstrožjo kazen, Amoruso pa z bele točke ni zgrešil. Predsednik Juventusa Cobolli Gigli je bil ogorčen nad sojenjem in je predlagal, da bi na tekmah A-lige sodili tujci. Na popoldanski tekmi preobratov v Turinu sta se Torino in Parma razšla pri neodločenem izidu 4:4. Torino je prvi povedel, toda še pred koncem prvega polčasa izgubljal s 4:1. V drugem delu so gostitelji nadoknadili visok zaostanek, v 89. minuti pa je Ventola celo zadel prečko, sicer bi Torino celo pos-kr bel za po poln pre ob rat. Reggina - Juventus 2:1 (1:0) STRELCI: Brienza (R) v 33., Del Piero (J) v 72. Amoruso (11-m)) v 93. minuti REGGINA (3-4-2-1): Campagno-lo; Lanzaro, Valdez, Aronica; Cirillo, Barreto, Cascione (od 19. d.p. To-gnozzi), Modesto (od 37. d.p Costa); Vi-giani, Brienza (od 42. d.p. Makinwa); Amoruso. TRENER: Ulivieri. JUVENTUS (4-4-2): Belardi; Gry-gera (od 16. d.p. Salihamidžic), Le-grottaglie, Chiellini, Molinaro; Camo-ranesi, Sissoko, C. Zanetti, Nedved; Del Piero, Palladino. TRENER: Ranieri. Torino - Parma 4:4 (2:4) STRELCI: Stellone (T) v 11., Ga- sbarroni (P) v 29. in 32., Morrone (P) v 42., Budan (P) v 43., Natali (T) v 45., Stellone (T) v 69., Di Michele (T) v 82. minuti. TORINO (4-4-2): Sereni; Comot-to, Di Loreto, Natali, M. Pisano; Diana, Corini (od 19 d.p. Recoba), P. Zanetti, Lazetic (od 46. d.p. Di Michele); Stellone, Rosina (od 35. d.p. Ventola). TRENER: Novellino. PARMA (4-4-1-1): Bucci; Castel-lini, Falcone, Couto, D. Zenoni; Mari-ga, Parravicini (od 47. d.p. Cigarini), Morrone, Pisanu; Gasbarroni (od 30. d.p. Morfeo); Budan (od 20. d.p. Cor-radi). TRENER: Di Carlo. Vrstni red: Inter 59, Roma 48, Juventus 47, Fiorentina 41, Milan 38, Udinese 36, Sampdoria 34, Palermo 31, Atalanta 30, Genoa 29, Napoli 27, Lazio in Torino 26, Catania in Livor-no 23, Empoli in Parma 22, Siena in Reggina 21, Cagliari 15. Danes: ob 15.00: Atalanta - Siena, Cagliari - Lazio, Empoli - Catania, Livorno - Na-poli, Roma - Fiorentina, Sampdoria -Inter, Udinese - Genoa; ob 20.30: Milan - Palermo. ATLETIKA Vodovnik popravil svoj rekord SLOVENSKA BISTRICA - Miran Vodovnik je na slovenskem dvoranskem prvenstvu v suvanju krogle v Slovenski Bistrici zmagal in z 20,68 metra za 17 centimetrov izboljšal svoj prejšnji slovenski rekord, ki ga je dosegel 22. februarja 2006, prav tako v Slovenski Bistrici. MATJAŽ SMODIŠ - Slovenski košarkar, ki si je novembra poškodoval palec leve noge in nato decembra v San Franciscu uspešno prestal operacijo, se je vrnil na igrišče dva tedna pred predvidenim rokom. Za CSKA Moskvo je 28-letni igralec v ruskem prvenstvu k zmagi nad Krasnojar-skom v 16 minutah prispeval 17 točk (met iz igre 7:11) in pet skokov. BOŠTJAN NACHBAR - V ligi NBA je Boštjan Nachbar za New Jersey v 28 minutah nanizal 22 točk in pet skokov. Kljub temu so njegove Mrežice s 103:113 klonile proti In-diani. KOŠARKA - Izida 1. slovenske lige: Zreče - Kraški zidar 66:83, Luka Koper - Polzela 81:71. Liga NLB: Široki Prima - Union Olimpija60:63, Geo-plin Slovan - Zadar 78:73. REKORD - Japonska plavalka Mai Nakamura, bronasta z olimpijskih iger v Atenah 2004, je na odprtem prvenstvu Japonske v plavanju dosegla nov svetovni rekord na 200 m hrbtno. Nakamura je razdaljo zmogla v 2:03,24 minute in bila 38 stotink sekunde hitrejša kot Američanka Nathalie Coughlin pri starem rekordu, doseženem novembra 2001 v New Yorku. ROKOMET - Rokometaši velenjskega Gorenja so v 3. krogu drugega dela evropske lige prvakov na domačem igrišču premagali francoski Montpellier s 33:28 (14:14). KOLESARSTVO - Luca Paoli-ni (31 let) je zmagovalec Trofeje Lai-guelia. V šprintu je premagal Daniela Pietropollija. SMUČANJE - Moški veleslalom v Kanadi Zmagal Avstrijec Reichelt Moelgg šesti, Gorza sedemnajsti - Raich se je na skupni lestvici približal Millerju RUGBI WHISTLER - Avstrijec Hannes Reichelt je zmagal na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v Whistlerju v Kanadi (2:37,43). Drugi je bil Švicar Didier Cuche (2:37,82, +0,39), tretji pa Avstrijec Benjamin Raich (2:38,87, +0,44). »Azzurro« Manfred Moelgg je bil šesti, Aleš Gorza, edini slovenski predstavnik na tekmi, pa j e bil 17. Raich j e vodil po prvi vožnji, Cuche je zaostajal dve de-setinki, Reichelt pa 26 stotink. Američan Bode Miller, vodilni v svetovnem pokalu, 10. (+1,11), Švicar Daniel Albrecht, do te tekme vodilni v seštevku dis ci pli ne, pa se je ko maj pre bil v finale (27., +2,17). Alb recht na dru gi ve le sla lom ski progi Dave Murray ni prišel do cilja, zahtevna kombinacija vratc, ki je končala njegov nastop, pa je terjala odstope še ne kaj tek mo val cev. Tu di Gor zi se nastop ni najbolje posrečil in je precej zaostal za svojim dosežkom kariere, ki mu je uspel na četrtkovem su-perveleslalomu, ko je bil tretji. Črnjan pa j e dobil 14 novih točk in je v vele-slalomskem seštevku pokala 21. Mil ler se na dru gi pro gi ni vdal in je v bit ki za ve li ki kri sta li glo bus, kljub nekoliko bolj previdnem spodnjem delu, napredoval za tri mesta (7.). Reichelt, drugi na četrtkovi tekmi, s i j e po slabš em zgornjem del u prav v zadnji četrtini proge zagotovil tretjo zmago v v pokalu v karieri ter prehitel Cucheja, ki pa je štiridesetič prišel med prvo trojico v pokalu. Ra- ich, olimpijski prvak v tej disciplini, je napravil napako na zadnji prelomnici in zasedel šele tretje mesto, s katerim pa j e prevzel prvo mesto v vele-slalomskem seštevku ter se še nekoliko bolj približal Millerju skupno. Sedaj zaostaja za 45 točk, Cuche pa za 105. Na prizorišču, na katerem bodo med 12. in 28. februarjem 2010 delili olimpijska odličja v alpskem smučanju med OI v Vancouvru, se bodo danes na superkombinaciji pomerile še smučarke, s tem pa se bo zaključila turneja štirih testnih olimpijskih tekem, ki je zahtevala drugo pot smučarske karavane iz Evrope v Ameriko v tej zimi. SMUČARSKI TEK - Smučarke tekačice so se za točke svetovnega pokala pomerile v švedskem Falunu, ki je gostil dvojno zasledovanje. Po 7,5 kilometra v klasični in 7,5 kilometra v prosti tehniki je bila najhitrejša Norvežanka Astrid Jacobsen (41:34,2). Sabina Valbusa je bila 4., Petra Majdič pa 25. Med moškimi je zmagal Čeh Lukas Bauer, Giorgio Di Centa pa je bil sedmi. TOPOLINO - Drugi dan 47. mednarodne trofeje Topolino v smučanju je Italija osvojila še dve zlati medalji. V kombinaciji je to uspelo Tržačanki Jacqueline Illy, ki je dan prej osvojila srebro v veleslalomu. V veleslalomu za naraščajnike je zmagal Južni Tirolec Hubert Franzelin, med ženskami pa se je uveljavila Slovenka Ula Hafner. Polom Italije v Cardiff u CARDIFF - Italijanski reprezentanci v rugbiju tudi letos ne bo uspelo izboljšati svoje končne uvrstitve na Pokalu šestih narodov. Po porazu v Cardiffu proti Walesu ostaja glavni cilj izogniti se leseni žlici, ki po tradiciji pripada moštvu brez osvojene točke na turnirju. Walesu so se »azzur-ri« dostojno upirali le v prvem polčasu (13:8), ko bi lahko tudi povedli, če ne bi bili tako nenatančni pri prostih strelih. Marca-to je namreč kar dvakrat zadel vratnico, kar se v tem športu res ne dogaja pogostokrat. Poleg tega je Canale nerodno izgubil žogo med neoviranim tekmo proti osnovni črti igrišča. V drugem delu je Italija po prvi točkah Walesa povsem popustila in gostitelji so jo dobesedno »povozili«. Končni izid je bil 48:8, »azzurri« pa so si privoščili serijo napak, ki jih na tej tekmovalni ravni ne bi smeli delati. Posledica tega so bile štiri točke Walesa in najhujši poraz Italije proti britanski vrsti. SMUČARSKI SKOKI - Oberstdorf Avstrijec Schlierenzauer postal najmlajši svetovni prvak v smučarskih poletih OBERSTDORF - Debitant na svetovnih prvenstvih v poletih Avstrijec Gregor Schlierenzauer je po tesnem boju postal zmagovalec 20. SP v Oberstdor-fu. Drugi je bil njegov rojak Martin Koch, do novega odličja pa je prišel finski veteran Janne Ahonen. Najboljši Slovenec na letošnjem SP je bil Jernej Damjan na 12. mestu. Preostala slovenska finalista Robert Kranjec in Primož Peterka sta prvenstvo končala na 17. oziroma 28. mestu. Boj za zlato je bil ogorčen do konca, ko se je naslova pred 27.000 gledalci razveselil komaj 18-letni Schlierenzauer in postal najmlajši svetovni prvak v poletih, njegov rojak Koch, vodilni po treh serijah, pa se je moral zadovoljiti z naslovom podprvaka. Schlieri je obenem Avstriji priskakal prvi naslov po Andreasu Goldbergerju, ki je slavil zmago leta 1996 na Kulmu. »To je noro! Pred dvema letoma sem polete še opazoval preko televizijskih ekranov, danes pa sem postal najboljši letalec sveta. Počutim se kot v sanjah,« je dejal Schlierenzauer, prvi skakalec po Dietru Thomi leta 1990, ki je do zlata prišel že v svojem prvencu na SP v poletih. Odlično je letel tudi Ahonen, ki je s sedmega mesta poletel kar do bronaste kolajne, medtem ko je vodilni po polovici tekme, svetovni rekorder iz Planice 2005 (239 m) Norvežan Björn Einar Romören odpovedal in končal na četrtem mestu. To je bilo novo veliko razočaranje za norveški tabor, potem ko je dvakratni branilec naslova svetovnega prvaka iz Kul-ma 2006 in Planice 2004 Roar Ljökelsöy letošnje SP z 32. mestom končal že po prvi seriji. Danes bo še ekipna tekma; ob 13.45 je na sporedu prva serija. / ŠPORT Nedelja, 24. februarja 2008 27 NOGOMET - V Trstu deseta zmaga Toskancev na gostovanjih B-lige Organizirana Pisa dala Triestini pravo lekcijo Gostje zadeli že po štirih minutah, nato pa se urejeno branili in bili nevarni v protinapadu Triestina - Pisa 0:1 (0:1) STRELEC: Ciotola v 4. TRIESTINA (4-4-2): Dei 6; Kyriazis 5,5, Petras 6 (20.dp Gorgone 5,5), Minelli 6,5, Rizzi 5,5 (35.dp Da Dalt); Tabbiani 5,5, Princivalli 6, Piangerelli 5,5, Sgrigna 5; Gra-noche 6, Šedivec 6 (32.dp Babu' 6). Trener: Maran. PISA (4-2-4): Morello; Feussi (46.dp B-LIGA IZIDI 27. KROGA Ascoli - Vicenza 1:( ), Avellino - Chievo 1:' , Brescia - Bologna :0, Cesena - Albinoleffe 0:3, Frosinone - Spezia 4:2, Grosseto - Ravenna 2:2, Lecce - Piacenza 3 1, Mantova Bari 1:1, Modena - Rimini 0:2 , Treviso - Messina 6:2, Triestina - Pisa 0:1 Chievo 27 17 6 4 49:29 57 Bologna 27 16 8 3 37:16 56 Lecce 27 16 7 4 44:17 55 Albinoleffe 27 16 7 4 46:22 55 Pisa 27 15 8 4 46:29 53 Brescia 26 15 5 6 43:24 50 Rimini 27 13 6 8 38:24 45 Mantova 27 12 6 9 40:33 42 Messina 27 11 5 11 24:37 38 Ascoli 26 9 10 7 35:26 37 Frosinone 27 10 6 11 37:41 36 Modena 27 8 9 9 36:35 33 Bari 27 7 10 10 32:41 31 Triestina 27 7 9 11 29:41 30 Grosseto 27 6 10 11 24:38 28 Piacenza 27 8 3 16 22:37 27 Treviso 27 6 7 14 29:38 25 Vicenza 27 5 9 13 26:42 24 Avellino 27 5 7 15 25:41 22 Spezia (-1) 27 4 10 13 31:43 21 Cesena 27 3 11 13 24:42 20 Ravenna 27 4 7 16 32:52 18 PRIHODNJI KROG (1 .3. ob 16.00) Avellino - Ascoli, Bari - Albinoleffe, Bologna - Cesena, Chievo - Lecce, Mantova - Triestina , Messina - Modena, Pisa - Treviso, Ravenna - Brescia, Rimini - Frosinone, Spezia - Piacenza, Vicenza - Grosseto Trevisan), Raimondi, Lorenzi, Zavagno; Genevier, Braiati (39.dp Luisi); DAnna, Ku-tuzov, Castillo, Ciotola (19.dp Mezavilla). Trener: Ventura. SODNIK: Rosetti iz Turina 5,5; OPOMINI: Petras, Genevier, Princivalli, Feussi, Da Dalt, Minelli, Babu', Luisi; IZKLJUČITVI: Genevier v 18.dp, Princivalli v 27.dp; GLEDALCEV: 6.500. Stolp v Pisi že stoletja visi, včeraj pa so Triestino v devetdesetih minutah igre Toskanci do tal porušili. Zadali so ji pravo nogometno lekcijo in tako še desetič letos slavili v gosteh, za zmago pa se niso niti prekomerno spotili. Zlasti v drugem polčasu je Pisa v bistvu onemogočila Triestini, da bi sploh streljala na vrata, po novem porazu, in tokrat brez možnih izgovorov, pa se Triestini obetajo težki časi, čeprav na dnu lestvice nekaj ekip ne hiti pretirano. V postavi Triestine ni bilo zadnji trenutek poškodovanega Della Rocce, tako da je Granocheju v napadu delal družbo Šedi-vec, medtem ko je v vezni vrsti na levem pasu igral Sgrigna. V prvih osmih minutah srečanja smo lahko že beležili več nevarnih priložnosti (in žal tudi več golov... ) kot na zadnji domači tekmi proti Spezii, ki se je zaključila brez zadetkov. Prvo priložnost si je priigral Šedivec, čigar strel s kratke razdalje pa je vratar Morello odbil. Le minuto kasneje je Pisa takoj pokazala smrtonosnost svojega protinapada, ko se je Ciotola izognil ofsajd zanki in s krasnim strelom (podobnim tistim, ki jih je pred leti dosegal Del Piero v ligi prvakov) ukanil Deia. Precejšnje število zelo barvitih navijačev iz Toskane se je tako že lahko veselilo zadetka svojega moštva. Ko redno zmaguješ v gosteh pa seveda postajajo tudi dol- Čeh Sediveč igra zdaj boljše kot na začetku sezone kroma ga potovanja prijetnejša... Za Triestino je bil torej začetek zelo negativen, a Maranovi varovanci (tokrat jih je sicer s klopi vodil pomožni trener Maraner, saj je Maran prestajal krog diskvalifikacije) so takoj reagirali in si v treh minutah ustvarili prav toliko nevarnih priložnosti. V 6. minuti je Granoche, po podaji Šediveca, s šestnajstih metrov streljal za las mimo vrat, nato je Čeh poskusil sam, a z razdalje ciljal malo previsoko, nazadnje pa so Tržačani poskušali še po kotu, žoga pa je znova švignila nekaj centimetrov mimo Morellove vrat-nice. Po teh treh minutah preplaha se je ofenzivna Pisa takoj spremenila v defenzivno, strnila vrste pred vratarjem Morel-lom in za Triestino je postalo ustvarjanje priložnosti precej bolj zahtevna naloga. Na pasovih sta Ciotola in D'Anna naredila nekaj desetin korakov nazaj in omejevala svo- bodo Tabbianija in Sgrigne, na sredini pa se je začelo poznati odsotnost Allegretti-ja, ker je zmanjkovalo idej. V 30.minuti je Piangerelli prestregel žogo in jo takoj podal do Granocheja, ki je usnje s prsi zaustavil in nemudoma streljal: Morello se je znova izkazal in strel lepo odbil. Vendar proti Pisi se vsako napako drago plača, tako da se je izgubljena žoga na sredini igrišča takoj spremenila v protinapad 4:3 (štiri napdalci Pise in trije branilci Triestine): prvi strel D'Anne je vrhunsko odbil Dei, na drugem strelu Kutuzova pa je bil odločilen vrhunski poseg Minellija, ki je preprečil gotov gol. Ta priložnost pa je veliko povedala o gostih. Pisa je namreč pokazala odlično organiziranost. Pomikanje igralcev po igrišču je bilo popolnoma usklajeno in vsakdo je točno vedel, kje je v tistem trenutku soigralec. Umetna svetloba, ki je zasijala na igrišču v drugem polčasu, ni spremenila slike iz prvega polčasa. Igralci Triestine so poskušali napadati s srcem in zmedo, Pisa pa se je branila in protinapadala z organiziranostjo, uigranostjo, brezhibnimi ekipnimi mehanizmi. In vse do osemnajste minute drugega polčasa, ko je sodnik še drugič pokazal rumen karton in nato še rdečega Genevieru, črnomodri niso ničesar tvegali. Obratno v 54. minuti so tudi drugič zadeli, vendar je sodnik Rosetti gol razveljavil zaradi nedovoljenega položaja Ku-tuzova. Maran(er) je proti ekipi z igralcem manj tvegal in zamenjal branilca Petrasa z veznim igralcem Gorgonejem, a le devet minut kasneje je pokazal rdeč karton še Princivalliju, tako da je tudi ta prednost (ki jo sicer Triestina ni uspela niti minimalno izkoristiti) v trenutku skopnela. Triestina je do konca tekme poskušala (brezglavo) napadati - ustvarili so le dve priložnosti z Babujem in Gorgonejem v sodnikovem podaljšku - Toskanci pa se niso pretirano naprezali, da bi gol prednosti ubranili do trojnega sodnikovega žvižga. Še dve besedi o Rosettiju. Nobene odločilne napake, ampak če je to najboljši sodnik, kar jih trenutno premore italijanski nogomet, se tudi na tem področju Italiji obetajo težki časi. Osem opominov in dve izključitvi za dokaj športno in nič kaj grobo tekmo je absolutno preveč. Top: Minelli je v obrambi znova kraljeval in preprečil, da bi bila zmaga gostov še bolj gladka.. Flop: Sgrigna je bil najšibkejši člen Triestine. Zgrešil je neverjetno število podaj, nerazumljivo pa je na igrišču ostal vse do konca tekme... Iztok Furlanič NOGOMET - Afera »calciopoli« pod drobnogledom Zakaj se sploh še navdušujemo? Pretresljiva knjiga nekdanjega nogometaša Carla Petrinija razkriva umazano zakulisje nogometnega sveta v Italiji Oktobra lani je izšla nova knjiga (Calcio nei coglioni, založba Kaos, 178 strani, 16 evrov) bivšega nogometaša Carla Petrinija, ki v svojih delih (zbirka Colpi di testa) obsoja nori svet italijanskega žogobrca. Danes 60-letni Toskanec je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih prvoligaški napadalec, igral je tudi za Roccov Milan, leta 1980 pa je prejel dve in pol letno kazen zaradi vpletenosti v škandal okoli nogometnih stav. Njegove kariere je bilo s tem dejansko konec, zagrenjenost do umazanih poslov, ki prevevajo nogometno dogajanje pri nas, pa ga je spodbudila k razkritju številnih šokantnih pričevanj in predvsem k dodatnemu raziskovanju vsega, kar se vrti okrog posa mez ni kov, klu bov, sod ni kov in vse ga, kar laž -no navdušuje naivne navijače (to smo mi vsi). Kako majhen je svet, Petrinijevo življenjsko zgodbo je v gledališki igri Attaccante nato povzel tržaški režiser Gian Claudio Guiducci z Opčin. Zanimivo je, da je bil Guiducci, letnik 1965, poklicni košarkar v B in, kot rezerva, tudi v A ligi. Ob koncu kariere pa je sredi devetdesetih eno sezono treniral tudi z Jadranom. Diplomiral je v političnih vedah, opravil podiplomski študij v ZDA in nato postal znan gledališki režiser. V prejšnjih delih se je Petrini med drugim lotil zagonetne smrti (Il calciatore suicidato) nogometaša Cosenze Donata Bergaminija (njegov konec so tedaj označili za samomor, avtor pa je tezo skušal izpodbiti), Moggijevega pohoda na vrh italijanskega nogometa (Lucky Luciano), sumljivega Juventusovega štiriletja 1994-98 (Scudetti dopati), Berlusconijevih interesov pri vodenju Milana (Le corna del Diavolo), napisal pa je tudi avtobiografi-jo Nel fango del dio pallone. Vse omenjene knjige so se po ustnih priporočilih močno oprijele med ljudmi, čeprav so jih športni časopisi povsem zamolčali. Pisec trdi, da je namreč glavnina novinarjev velikih dnevnikov vpletena v bolni sistem. Tokrat se je Petrini spravil nad afero Calciopoli: poslužil se je zbranih pričevanj, predvsem pa objavljenih prestreženih telefonskih pogovorov, karabinjerskih zapisnikov in sodnih aktov. Srce knjige predstavljajo številne pretresljive zgodbice, na koncu pa so objavljene zahteve neapeljskega tožilstva v zvezi s prekrški, ki jih je doslej kaznovala le športna pravica. Več zapisanih novic so sicer pred dvema letoma že objavili časopisi, ogromno pa je originalnih vesti. Zanimiva figura je na primer nekdanji med na rod ni sod nik Pi er lu i gi Pai ret to, ki je na to v času, ko je dodeljeval sodnike posameznim tekmam, v družbi Juventusovih nogometašev (kako ime? Montero, Davids, Trezeguet...) obiskoval v Turinu masažni center, kjer so nudili zlasti usluge spolne narave. Predvsem pa je bil naklonjen ekipam iz mest, kjer je imel lastne podjetniške interese. Zabavno je tudi branje telefonskih pogovorov med četverico Diego Della Valle (lastnik Fiorentine), Luciano Moggi (zloglasni Juventusov direktor), Innocenzo Mazzini (podpredsednik vsedržavne zveze FIG C, tisti z dolgimi lasmi in belo brado) in Paolo Bergamo (s podobno vlogo kot Pairetto). Ko so uvideli, da zna biti (slabo prikriti) uporabljeni kodeks nevaren, so se odločili za švicarsko telefonsko družbo in seveda tovrst- ne telefončke s posebno mednarodno kartico razdelili tudi sodnikom-pajdašem, ki so jim najbolj zaupali. Tak zanimiv možiček je na primer znani sodnik Gianluca Paparesta, ki je z režiranjem tekem rad samo dobrohotno pomagal očetu (tudi bivšemu sodniku Romeu), ki mu je bilo v pokoju dolgčas in si je zelo želel na vrh sodnikov (ved no z vlo go tis te ga, ki ne delj skim pa rom do -deli najbolj primernega delivca pravice...) v C2 ali D ligi. Tudi gospod Pierluigi Collina sploh ni imun na ta prefinjeni sistem: redno se je sestajal z odgovornim za sodnike pri Milanu Leonardom Me-anijem (tesnim Gallianijevim podrepnikom) in, glej čudo, ob koncu sodniške kariere v zahvalo za predane usluge dobil zaposlitev kot reklamni testimonial pri avtomobilskem podjetju Opel, ki je bil slučajno Milanov sponzor... Juventusov vo-jaček med sodniki pa je bil Massimo De Santis. Poglavje zase je slovita družba prokurator-jev Gea. V bistvu loža nekaterih vplivnih družin italijanskega nogometa: oče in sin Moggi, oče in sin (odvetnik) Capello, oče in sin Lippi. Naključna druščina. V bistvu si je s pridobljeno močjo zagotovila predstavništvo cele vrste nogometašev in jih nato delila po ekipah ter jih lepo usmerjala (na primer, če je bilo treba zrežirati kak rezultat sorodne enajsterice). V italijansko nogometno blato, kot ga označuje Petrini, so se globoko pogreznili tudi marsikateri kolegi novinarji. Kdo ne pozna Itala Cuc-cija, priletnega komentatorja in bivšega direktorja dnevnika Corriere dello Sport? Je velik Mog-gijev prijatelj in v knjigi je lepo opisano, kako ga je skupaj s kolegom Lambertom Sposinijem Luci a no ne na nek pred bo žič ni dan po va bil na hit -ro kosilce, da bi jima izročil majhno dolžnostno darilo za praznike. Posebno pokvarjen je bil - po avtorjevem pisanju - športni novinar RAI Igna-zio Scardina, tudi televizijska pajaca Tony Damas-celli (v prid Juventusa) in Franco Ordine (v prid Milana) pa sta časnikarja z vse prej kot pokončno hrbtenico. Za veliko krepost v italijanskih časopisih pa je veljala (in najbrž velja še danes) glede delikatnih nogometnih zdrah - samocenzura. Lepo je obdelan primer Gianluca Pessotto: časopisi so v glavnem prikrili dejstvo, da je furlanski nogometaš Juventusa, ki je nato poskusil samomor, v devetdesetih letih tako kot soigralci načrtno jemal (ne da bi to narekovala kaka posebna patologija) tablete za srce in protidepresiv-na sredstva. To je Pessotto pričal na sodišču. Ostalo kar je v knjigi bi lahko združili v ležerno rubriko Ali ste vedeli? Napadalec Juventusa Michele Padovano je bil znan razpečevalec kokaina in Gianluca Vialli je bil njegov zvest odjemalec... Francesco Coco, danes menda pri Livor nu, je za mast ne de nar ce ku pil od Co ro no -vih kolegov paparacev fotografije, v katerih je ujet gol v moški družbi na počitnicah na barki pred Formentero... Da bi rešil svojo poroko, je tu di Da vid Tre ze gu et od štel več-de set-ti soč ev -rov radovednim fotografom... Njegov prijatelj Gi-anluigi Buffon pa je pri stavah glede vseh mogočih športov zapravil dva milijona evrov... Ber-lusconijeva somišljenika Giuseppe Pisanu (bivši notranji minister) in Antonio Tajani sta se preko družine Moggi zelo zavzela za izvolitev v deželni svet v Laciju v vrstah Forza Italia bivšega Rominega kapetana Giuseppeja Gianninija... Bivši Juventusov talent iz srede devetdesetih Corrado Grabbi ni prodrl na najvišji ravni, eno-stav no ker je za vr nil vklju či tev v druž bo Gea in so mu Moggijevi onemogočili, da bi dobil kako pogodbo v A ligi... Bivši igralec Cagliarija in Juventusa, Urugvajec Fabian O'Neill, je priznal, da je bil zadolžen za udejanjanje kodeksa, po katerem je bilo znano, da je tekma zrežirana. Če se je igralo za poraz, je moral soigralcem in na-sprot ni kom v znak ob vsto pu na igri šče dvig ni -ti obe roki... Brazilski as Socrates je nekemu francos ke mu ča so pi su pri znal, da je, ko je igral pri Fio ren ti ni, sko raj zle zel iz ko že, ko je ne ko ne -deljo prišel pred tekmo v slačilnico in kapetan Eraldo Pecci je ob vstopu naglasil, da se tisti dan igra za neodločen izid. Kako za neodločen izid, se je čudil Socrates. Jasno je dejal, da on že ne bo igral za re mi. Po pr vem pol ča su, ko je bil pre -več dejaven, ga je trener povlekel z igrišča... La-ziov predsednik Claudio Lotito baje slovi po stalnem preklinjanju, torej po ne ravno odvetniškem izrazoslovju... In še to: velik Moggijev prijatelj je seveda tudi kdo drug kot zloglasni general Roberto Speciale... Za kaj naj se v Italiji sploh še navdušujemo ljubitelji nogometa? (nš) 32 Nedelja, 28. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI MOŠKA C-LIGA - Pekoča poraza v Buii in Villi Vicentini Taboru Televiti se izmika play-off Valu Imsi spet resno grozi izpad Okrnjena Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje klonila pred Natisonio Buia - Sloga Tabor Televita 3:1 (25:18, 23:25, 25:20, 25:22) SLOGA TABOR TELEVITA: Vasilij Kante 11, Peterlin 7, Riolino 5, Slavec 9, Sorgo 10, Vanja Veljak 4, Privileggi (L) 1, Igor Veljak 11. TRENER: Božič Sloga Tabor Televita se iz Buie vrača s porazom, vendar predstavlja rezultat le nekoliko prehudo kazen, saj bi si naša ekipa prav gotovo zaslužila točko. To se žal ni zgodilo, kar pomeni, da je tudi uvrstitev v play off po včerajšnjem porazu nekoliko bolj oddaljena. Tekma se ni začela najbolje, saj so Slogaši precej grešili in niso znali izkoristiti napak, ki jih je bilo tudi na drugi strani mreže kar precej. Domačini so tako set osvojili brez večjih težav, v nadaljevanju pa se je igra razživela in prav gotovo zadovoljila tudi gledalce. Sloga Tabor Televita si je takoj priigrala nekaj točk prednosti, ki jih je potem obdržala do konca seta, čeprav si je Buia na vse kriplje prizadevala, da bi izid obrnila v svojo korist. Izenačen je bil tudi tretji niz, v katerem sta si bili ekipi enakovredni skoraj do konca, ko se je Buii le uspelo odlepiti. V tem setu se je lažje poškodoval Sorgo, ki pa je stisnil zobe in ostal na igrišču do konca. Zelo borben je bil tudi četrti niz. Pri izidu 17:16 za Buio je očitna napaka prvega sodnika, ki je spregledal dotik domačega bloka, spravila s tira naše igralce, po protestih je kapetan Matevž Peterlin dobil rumeni karton in namesto Buia je povedla za tri točke. Tu je bilo seta praktično konec in razblinila so se upanja na igranje tie breaka. Zelo zanimiv je bil seveda »domači obračun« med Ambrožem in Matevžem Peterlinom, ki sta bila pozitivno motivirana in sta temu primerno tudi igrala: po mnenju gledalcev je bil Ambrož najboljši mož na igrišču, zelo dobro pa se je odrezal tudi Matevž, ki je poleg svojega običajnega doprinosa v sprejemu bil tokrat dober tudi na mreži. Ambrož je tako strnil svoje občutke po tekmi: »Tokrat sem bil nepri- Gabriele Berzacola kroma merno manj živčen kot na prvi tekmi na Opčinah, kjer je Buia tudi doživela doslej edini poraz z 0:3. Zelo čuden in zame nenavaden je občutek, da igram proti bratu in proti ostalim prijateljem, s katerimi sem odbojkarsko toliko let rasel pri Slogi. O sami tekmi lahko povem, da je ta zmaga za Buio zelo pomembna, saj pušča odprte vse možnosti za play off, iz katerega pa po mojem mnenju sploh še ni odrezana niti Sloga Tabor, čeprav ima zdaj pred sabo nekoliko težjo pot.« Vivil Valpanera - Val Imsa 3:0 (25:13, 25:20, 25:21) VAL IMSA: Berzacola 0, Lavrenčič 1, Ombrato 11, Mucci 1, Masi 7, Florenin 5 Plesničar (L), Pantič 6, Nanut 0, Corva 1, Sancin, Povšič. TRENER: Jerončič. Valovci so gladko izgubili eno ključnih tekem za obstanek, po kateri jim je Vivil tudi prepustil nehvaležno predzadnje mesto na lestvici. Jerončičevi varovanci so imeli zvrhano mero smole, saj se je v že pri izidu 7:7 poškodoval podajalec Berzacola. Po doskoku z bloka je sto- pil na nogo nasprotnika in moral zapustiti igrišče z močno otečenim gležnjem. Ber-zacolo je zamenjal Corva, dogodek pa je precej zmedel ekipo, ki je popolnoma popustila. Zgovoren je podatek, da je v tem setu dosegla z napadom eno samo točko! V naslednjih dveh setih je bilo boljše, vendar je bil napad še naprej izredno jalov. Corva je dobro opravil svojo nalogo, pozna pa se, da je njegova uigranost z obema centroma slabša, mladi krilni tolkači pa so drug za drugim odpovedali, morda zato, ker so preveč občutili pomen tekme. Vi-vil je tako bil v obeh setih stalno v vodstvu in je zmagal razmeroma brez težav. Pav Natisonia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:20, 25, 22: 25:16) SOČA ZBDS: Testen 11, Čevdek 10, Valentinčič 10, M. Černic 8, I. Černic 2, J. Černic 0, Juren (L), Butkovič. TRENER: Battisti. Sočani so morali priznati premoč ekipe z vrha lestvice: odločilna je bila najbrž okrnjena postava, saj so bili odsotni Daniele Braini, Simon Černic in libero Matej Košir. Vseskozi je bila igra neurejena, preveč je bilo tudi napak. Dobro predstavo so Battistijevi varovanci pokazali le v prvem nizu, ko so vodili vse do 19:15, nato pa se je zataknilo. Natisonia je padec koncentracije izkoristila, izenačila na 20:20 in tudi zaključila niz v svojo korist. V drugem nizu so domači igralci prevzeli vajeti v svoje roke že v uvodu in jih obdržali vse do konca. V zadnjem nizu pa so sočani zaigrali brez pravega odpora in tako omogočili, da so gostitelji osvojili vse tri razpoložljive točke. Ostali izidi: Basiliano - San Vito 3:2, VBU - Faedis 3:0, Prata - CUS 3:0. Vrstni red: VBU Videm 44, Prata PN 35, Pav Natisonia 33, Buia 31, Faedis 27, Sloga Tabor Televita 25, San Vito 23, Soča ZBDS 21, Basiliano 15, Valpanera UD 12, Val Imsa 10, Cus 9. ŽENSKA C-LIGA - Sloga List Spet zadihale! Po važni zmagi proti Teorju spet polnopravno v boju za obstanek Sloga List - Teor 3:0 (25:19, 26:24, 25:9) SLOGA LIST: Ciocchi2, Cvelbar 5, Fazarinc 22, Pertot 17, Alice Spangaro 4, Starec 6, Mi-chela Spangaro (L), Gantar 0, Gregori 0, Maurovich 0. TRENER: Maver. Sloga List je dosegla pomembno zmago in se tako povsem enakopravno spet vključila v boj za obstanek v ligi. Tekma je bila za obe ekipi zelo pomembna, saj bi se Teor z gladko zmago že precej oddaljil od slogašic, ki pa so tokrat zaigrale zelo motivirano. Strah, da bi se ponovila situacija (ki se je letos že velikokrat), v kateri naše igralke v preveliki želji po zmagi popustijo, se je kaj kmalu razblinil. Daniela Ciocchi je s serijo odličnih posegov v obrambi vlila soigralkam veliko samozavest. Z ostrim servisom so spravljale v težave nasprotnikov sprejem in tako večkrat »odrezale« od napada najboljšo Teorjevo napadalko bolgarskega rodu Na-tovo (letnik 66!). Dobra obramba je omogočila učinkovite protinapade, tako da je Sloga List pove-dla z 18:10 in nato 21:15. Nekaj netočnosti v sprejemu je dovolilo Teorju, da je znižal na 21:19, vendar so se Slogašice pravočasno zbrale. Drugi set je bil najbolj izenačen, saj sta si bili ekipi stalno za petami. Na mreži se je razigrala Chiara Fazarinc, ki je bila sploh najuspešnejša napadalke Sloge List, za zmago pa so enako zaslužne prav vse igralke, ki jih je trener zvrstil na igrišču: v zelo napeti končnici (po vodstvu Sloge List z 22:20 je do set žoge pri 24:23 prišel Teor) so bile odločilne prav taktične menjave, ki so svojo nalogo zelo dobro opravile in bistveno pripomogle k uspehu. Tu je bilo tekme praktično konec, saj je uspeh vlil dodatno moč Slo-gašicam, ki jim je šlo od rok prav vse; demoralizirane nasprotnice se niso mogle upirati odličnim napadom Irine Pertot in set je bil povsem enosmeren. Čisto na koncu pa še kritika odbojkarski zvezi, ki je na tako pomembno tekmo v boju za obstanek poslala enega samega sodnika! Ostali izidi: Triveneto PN -Talmassons 3:2, Volleybas UD -Martignacco 3:1, Porcia - Villa Vi-centina 3:0, Lucinico - Libertas TS 3:1, Chions - Virtus 3:0, Cor-mons - Palazzolo 3:0. Vrstni red: Porcia 50, Triveneto PN 43, Lu-cinico 41, Martignacco 37, Libertas TS 33, Chions 29, Volleybas UD 27, Cormons 26, Talmassons 25, Palazzolo 21, Virtus in Teor Rivignano 16, Sloga List 14, Villa Vicentina 0. ŽENSKA D-LIGA - Proti Boru Bregu Kmečki banki Kontovelu derbi! Govolley Kmečka banka že osmič letos potegnil krajši konec po petem setu Kontovel - Bor Breg Kmečka banka 3:2 (25:21, 25:21, 22:25, 23:25, 15: 8) KONTOVEL: Bukavec 28, Lisjak 12, Micussi 12, Pertot 1, M.Starc 13, A. Žužič 5, Kapun (L), Milič 0, N. Starc, V. Žužič, Verša. TRENER: Cerne. BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 21, Flego 13, Colsani 16, Spe-tič 7, Grgič 6, Gruden 2, Contin (L), Della Mea 9, Žerjul 0, Legovich 0, Sancin, Sa-dlowski. TRENER: Kalc. Povratni derbi med Kontovelom in združeno ekipo Bora in Brega so po dolgem boju zasluženo osvojile domačinke, ki so igrale res odlično v polju. Na mreži pa je bila še posebno Bukavčeva praktično neustavljiva. Združena ekipa Bora in Brega, ki je bila po dveh setih že na pragu gladkega poraza, je bolj agresivno igrala le v tretjem in četrtem setu, v ostalih pa so bile prepričljivo boljše domačinke. Kalčeve varovanke so sicer dobro začele prvi set in tudi povedle z 8:4, nato pa zgrešile nekaj zaporednih napadov in omogočile Kontove-lu, da jih dohiti. Tedaj se je vnel boj za vsako žogo, pri rezultatu 16:16, pa so domačinke pritisnile na plin in osvojile set. V drugem setu so Kontovelke igrale še boljše, visoko vodile cel set. Združena ekipa Bora in Brega pa je zaostanek delno nadoknadila le proti koncu niza. Od tretjega seta dalje so začele igrati Vodopivčeva in soigralke bolj učinkovito, Kontovel pa je v polju nekoliko popustil in na mreži več grešil. Podobno je bilo v četrtem setu, v katerem so gostje vodile že 24:20, Kontovel pa ni popustil in se jim je približal na 24:23, ko je Maria Della Mea z udarcem izsilila tie-break. V odločilnem nizu so plave povedle z 2:1, od tedaj naprej pa so bile prepričljivo boljše domačinke, ki so bile s centra neu- stavljive v obrambi pa so polovile vse žoge, tako, da so povsem zasluženo slavile. (T.G.) Cervignano - Govolley Kmečka banka 3:2 (25:20, 27:29, 23:25, 25:20, 15:8) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Visintin 4, Mama 28, Zavadlav 5, I. Černic 29, Bressan 7, Petejan 1, M. Černic, Turus. Tudi na gostovanju v Cervignanu so odbojkarice Govolleya ponovile predstavo, kateri smo lahko bili priča že osmič letos. Srečanje so izgubile namreč po petih nizih igre in si tako ponovno priigrale le točko, ki je vsekakor dobrodošla glede na odsotnosti v ekipi trenerja Petejana. Tokrat je bila zaradi službenih obveznosti odsotna Pao-la Uršič, katero je pod silo razmer zamenjala trinajstletna, običajno podajalka, Mateja Petejan, ki je tako prvič odigrala celotno srečanje med četrtoligaši. V prvem nizu je bil rezultat izenačen vse do petnajste točke, ko se je v vrstah gostij pojavila običajna negotovost, predvsem v obrambi, kar so spretno izkoristile domače odbojkarice. V drugem nizu so go- Kontovelka Sabrina Bukavec je bila na mreži za Bor Breg neustavljiva kroma stje povedle 4:0 in prednost počasi zapravile in zaostajale do rezultata 20:16, ko je prišlo do pravega preporoda. Najprej so po-vedle 23:21 in nato v razburljivi podaljšani končnici, s tremi zaporednimi napadi, le spravile niz pod streho. V tretjem nizu so goriške odbojkarice vodile z minimalno razliko skozi cel niz in jo uspešno obdržale tudi v zaključni fazi, ko so takoj izkoristile prvo set žogo. Od tu naprej pa že običajna zgodba. Igralke je zajela trema in napake so se vrstile kot za stavo. Dodati je treba, da se je pojavila določena utrujenost dveh krilnih napadalk, kajti sta bili skozi celotno srečanje preferenčni terminal napadalnih akcij. Zato tudi zaključni skrajšani niz je bil v vsem enosmeren.(J.P.) Ostali izidi: Manzano - Pasiano PN 3:0 Cordenons - Roveredo 1:3, Reana - Buia 1:3, Fiume Veneto - Tarcento 1:3, Prada-mano - Paluzza 3:2. Vrstni red:Tarcento 50, Roveredo 37, Cordenons in Cervignano 35, Paluzza 35, Reana in Buia 29, Pradamano 26, Manzano in Bor/Breg KB 23, Fiume Veneto 20, Kontovel 16, Govolley 11, Pa-siano PN 9. MOŠKA D-LIGA Pomembni zmagi Sloge in Olympie Olympia Tmedia - San Quirino 3:0 (25:20, 25:21, 25:21) OLYMPIA Tmedia: Faganel 13, Terčič 14, Lango 9, Dornik 9, Caregari 4, Hlede 3, Maraž (L), Bernetič 3, Sfiligoj in Brotto n.v. TRENER: Conz. Proti neposrednemu zasledovalcu so Goričani dosegli pomembno zmago in se mu oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva, ko so v okrnjeni postavi klonili po petem nizu. Terčič in soigralci so se v vseh treh nizih prepričljivo upirali nasprotniku, ki je le v drugem nizu nekoliko ogrozil pot do gladke zmage. Začetek drugega niza je bil namreč v rokah gostov, ki so povedli na 11:8. Takrat si je center Dornik poškodoval gleženj: trener Conz je na igrišče poslal Bernetiča, ki je zaigral v vlogi, ki sicer ni njegova. Kljub zamenjavi pa so Goričani uredili svoje vrste, izenačili (13:13) in zaključili niz v svojo korist. Pohvalo zasluži Terčič, ki je bil obenem tudi najboljši realizator. Pallavolo Trieste - Sloga 2:3 (17:25, 25:27, 25:16, 25:18, 15:17) SLOGA: Iozza 24, Romano 17, Rožac 11, Strain 4, Štrajn 5, Taučer 10, Jernej Šček (L), Cettolo 2, Rauber 0. TRENER: Igor Štrajn Po ogorčenem boju so slogaši osvojili novi pomembni točki. Šlo je za tekmo dveh mladih ekip tudi v potrditev, da sta trenutno prav Pallavolo in Sloga tisti, ki v mlade sile vlagata največ svojih energij. Sloga je začela zelo dobro in v prvem setu na-digrala domačine. Od rok jim je šlo vse, bili so dobri tako na mreži kot v polju. Že v drugem setu se je začelo nekoliko krhati, Pallavolo je začel igrati odločneje in grenil Slogi pot do zmage vse do konca. Ko so slo-gaši set osvojili z minimalno razliko, so v tretjem začeli spet zelo dobro, žal pa le do polovice, ko so bili verjetno prepričani, da imajo zmago že v žepu. Napake so si sledile kot na tekočem traku, popustila sta tako obramba kot sprejem in Pallavolo je povsem zasluženo osvojil niz, nato pa z do-kajšnjo lahkoto tudi naslednjega. Slogaši pa so v zadnjem le reagirali. Ta set je bil tudi najlepši, saj so si tako eni kot drugi igralci srčno želeli zmage in niso hoteli popustiti. Igor Štrajn, ki zaradi bolezni že dalj časa ni treniral, je uspel zbrati še dovolj moči, da je vodil svoje varovance, ki so s srčno igro in odločnostjo na koncu tesno, a zasluženo slavili. Ostali izidi: Volley UD - Fincantie-ri 0:3, Rigutti - Cordenons 3:0, Cervignano - Porcia 0:3. Danes: Club Altura - Broker TS. Vrstni red: Porcia 42, Fincantieri 40, Rigutti 38, Olympia Tmedia 36, San Quirino PC 30, Sloga 28, Club Altura* 23, Pallavolo TS 16, Cordenons 12, Broker TS* 10, Cervignano 8, Volley UD 2 (*s tekmo manj). UNDER 16 MOŠKI Sloga - AU SA PAV 3:0 (25:16, 25:22, 25:13) SLOGA: Calzi 2, Devetak 10, Dus-sich 13, Ilič 18, Juren 7, Moscati 0, Pilato 1, Škerlavaj 1, Žerjal 0. TRENER: Peterlin. Tekmo predzadnjega kola so slogaši odigrali že v petek zvečer, ko so na Opčinah gladko odpravili četrtouvrščeno ekipo iz Červinjana. Slogaši so nastopili brez dveh standardnih igralcev - Košute in Riose - a kljub temu zaigrali zelo učinkovito in odločno. Izenačen je bil le drugi set, v katerem so nasprotniki nekaj časa tudi vodili, a Sloge pravzaprav miso nikoli resneje ogrožali. / KOŠARKA Nedelja, 24. februarja 2008 29 MOŠKA C1-LIGA - Pekoč poraz Bora Radenske proti Spilimbergu Preobrat se je izjalovil v zadnji minuti Nasprotniki so bili boljši - Možnosti za play-off so se zmanjšale Bor Radenska - Spilimbergo 73:77 (12:16, 26:40, 47:56) BOR RADENSKA: Bole 7 (2:2, 1:3, 1:3), Krizman 12 (6:8, 3:8, 0:3), Visciano 3 (1:4, 1:4, -), Burni 13 (2:5, 4:12, 1:3), Samec 20 (4:5, 8:11, 0:1); Štokelj 18 (1:2, 4:4, 3:7), Madonia, Crevatin (-, -, 0:2), Nadlišek, Ze-riali nv. TRENER: Andrea Mura. SON: Bor 22, Spilimbergo 21; PON: Krizman, Crevatin; SKOKI: Bor 30 (19 v obrambi, 11 v napadu), Spilimbergo 24 (21, 3). Sanje o uspehu so se razblinile 34 sekund pred zvokom sirene, ko je pri izidu 69:71 sodnik dosodil Miranu Boletu nerazumljiv prekršek in omogočil nepogrešljivemu Francescu Da Ponte (6:6 pri prostih metih), da je z dvema prostima metoma dejansko zapečatil zmago, saj so znova pove-dli za 4 točke. Burni je sicer 13 sekund pred iztekom znižal zaostanek na sami dve točki (73:75), vendar je Spilimbergo imel zadnji napad in zmaga je splavala po vodi. Spilimbergo je objektivno gledano pokazal več kot Svetoivančani. Bor je predvsem na sredi srečanja predvajal zelo slabo igro. Treba je sicer tudi poudariti, da trener Andrea Mura tokrat ni mogel računati na dva ključna igralca, in sicer Ivana Kralja in Stefana Babicha, kar se je v določenih trenutkih tudi poznalo. Prvih pet minut so borovci igrali zbrano in z lepimi akcijami pod košem Samca in Visciana tudi zasluženo povedli 7:3. Nato pa se jim je zataknilo, predvsem v napadu. O tem zgovorno priča že podatek, da borovci niso zadeli cele štiri minute. Slaba igra gostiteljev se je nato nadaljevala tudi v drugi četrtini, tako da so gostje s Cabassom in Da Pontejem iz minute v minuto večali zaostanek. Da Ponte je bil na koncu z 20 točkami najboljši strelec Spilimberga (4:5 za 3T), drugi najboljši strelec pa je bil z 18 točkami prav Cabasso (8:13 iz igre). Po odmoru so se košarkarji Radenske delno zbudili iz polsna in s koši Burnija začeli nižati zaostanek (1:39 pred iztekom so zaostajali le pet točk), škoda le, da so v končnici napravili nekaj napak in Spilimbergo je znova povedel. Odločilna je bila tako zadnja četrtina. Ob bučni podpori navijačev so s koši kapetana Štokelja in Samca iz minute v minuto začeli nižati zaostanek. 2:46 pred zvokom sirene je Alan Burni le uspel izenačiti (62:62). Vnel se je nato boj za vsako žogo (gostje so bili sicer vedno v prednosti), o razpletu zadnjih sekund pa smo že pisali. Ostali izidi: Padova - Montebelluna 74:55, Limena - Cordenons 71:88, S. Daniele - Codroipo 79:59, Eraclea - Corno di Ro-sazzo 78:70, Caorle - Marghera 70:61. Danes: Vicenza - Virtus Ud, Roncade Venezia. PROMOCIJSKA LIGA Štefan Samec je bil z 20 točkami najboljši strelec Bora. Zbral je tudi 15 skokov (7 v obrambi in 8 v napadu) kroma Domači šport Danes, nedelja, 24. februarja 2008 KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - Venezia Giulia UNDER 17 DRŽAVNI - 16.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: UBC - Jadran ZKB NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina -Azzanese; 15.00 v Torviscosi: Torviscosa - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex - Pro Gorizia 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Turriaco; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Ponziana; 15.00 v Vilešu: Villesse -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Lucinico; 15.00 v Podgori: Piedimonte - Breg NARAŠČAJNIKI PLAY-OUT - 10.30 v Dolini: Pomlad - San Luigi NAJMLAJŠI PLAY-OUT - 10.30 na Padričah: Pomlad - Moimacco NAJMLAJŠI 1994 - 11.00 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Pomlad ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Killjoy UNDER 18 MOŠKI - 10.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Terpin - Soča Gostilna Devetak UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Vidmu: Aurora -Sloga; 18.00 v Trstu, Morpurgo: Pallavolo Trieste - Olympia UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Sovodnjah: Soča - S. Andrea; 18.00 v Huminu: Gemona - Sloga UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Rocol: Virtus -Kontovel MOŠKA D-LIGA - Zmaga in poraz za naši peterki Breg strl odpor Don Bosca s consko obrambo Kontovel Sokol Hmeljaku navkljub praznih rok C2-LIGA - Danes Pokrajinski derbi za Jadran Mark Jadran Mark bo danes v C2-ligi pred pomembnejšo preizkušnjo, saj bo pri Briščikih (pričetek ob 18. uri) gostil milsjko venezio Giulio, eidno ekipo, ki je v prvem delu premagala jadranovce. Včerajšnji izidi: Cormons -CUS Udine 64:68, Ronchi - Latisana n.p., ACLI Fanin - CBU 95:85, Ge-atti - Aviano 83:64, San Vito UD -Santos 59:84; danes ob 18.00: Jadran Mark - Venezia Giulia, Portogruaro - Tricesimo, Cervignano - Ardita. Cicibona ugnala vodilnega, Dom pa nešportno publiko Cicibona - Scoglietto 69:42 (13:10, 32:22, 52:36) CICIBONA: Kemperle 18, Smilovich 4, Grilanc 7, Mirceta 2, Susanj 9, Barini 20, Perčič 4, Romano 3, Palumbo, Furlan 2. TRENER: Gaetano De Gioia. 3T: Barini 3, Kemperle, Smilovich, Grilanc in Susanj 1. IZKLJUČEN: Smilovich v 3. min. V zadnjem krogu rednega dela prvenstva promocijske lige so se sanje o play-offu, kljub prepričljivi zmagi proti peterki Sco-glietta, dokončno razblinile, saj samo prve tri uvrščene peterke iz tržaškega se bodo lahko skupaj s prvimi tremi ekipami iz goriškega potegovale za prestop v deželno D-ligo. Varovanci trenerja De Gioie so drago plačali poraz proti Virtusu v prejšnjem krogu. Ne glede na to, povratni del Cicibone je bil skorajda brezhiben, saj so utrpeli le dva poraza. Proti Scogliettu, prvi sili prvenstva, so Barini in soigralci igrali zelo dobro, kljub temu, da so večji del srečanja igrali brez organizatorja Smilovicha, ki ga je sodnik izključil zaradi oporekanja ko je tekla tretja minuta. Na Goriškem Falcon - Dom: 64:88 (22:17, 36:39, 47:64) DOM: Voncina 6, Ambrosi 6, Brešani, Grauner 19, Cej 9, Belli 15, Franco 16, Kri-stancic 4, Faganel 5, Kojanec, Pahor 8, TRENER: Brumen. SON: 22, PON: nihče, 3T: Grauner 2 in Belli 1. Domovci so v okrnjeni postavi premagali v gosteh nižjo uvrščeno ekipo Falcon. Njegova publika bi nedvomno zaslužila nagrado za najbolj neomikano in nešportno publiko v ligi, če bi ta nagrada obstajala. Gostje so na začetku precej grešili. Zadevala sta edino Grauner in Franco. V drugi četrtini sta se pa v napadu razigrala Ambrosi in vedno solidni Franco, ki sta domovce popeljala do zelo rahle prednosti. Vse boljša igra Doma se je le stopnjevala in v tretji četrtini dosegla svoj vrh. Varovanci trenerja Brumna so provokacijam nasprotnikove publike odgovorili s sijajno igro, kjer sta blestela povsem neustavljiva Belli in Franco. Tako so do-movci poskrbeli za delni izid 25:11, s katerim so v bistvu razblinili kakršen koli dvom o zmagovalcu tekme. (A.V.) Don Bosco - Breg 77:88 (24:22, 44:43, 56:67) BREG: Posar 7 (3:4, 2:4, 0:1), Sila 12 (2:3, 2:5, 2:5), Škorja 8 (1:2, 2:3, 1:1), Laudano 5 (1:1, 2:2, 0:1), Lorenzi 18 (4:5, 7:17, 0:2); Cerne 6 (2:2, 2:4, 0:1), Ciacchi (-, 0:1, -), Jevnikar 16 (2:3, 7:8, -), Grazioso (-, 0:1, -), Križman 16 (-, 2:4, 4:5), trener David Pregarc. Breg je proti Don Boscu dosegel že četrto zaporedno zmago. Trener Pregarc se je tokrat odločil za »visoko« začetno peterko z Laudanom v vlogi beka ter Škor-jo in Lorenzijem pod košema. Izbira se je nedvomno dobro obnesla, saj sta prav Pre-garčeva centra dosegla prvih devet točk svoje ekipe (5 Škorja in 4 Lorenzi). Sploh je Kristjan Škorja zelo dobro igral in zbral kar osem pik v prvi četrtini. Obe ekipi sta že v tem delu veliko zadevali izza črte treh točk, domačini pa so bili pri tem nekoliko bolj uspešni in so tako nekaj minut pred koncem prvega dela vodili z 19:15. Pavel Križman je s trojko ob izteku zmanjšal zaostanek na dve točki. Trener gostiteljev Giorgio Zerial je v drugi četrtini stalno spreminjal obrambo: najprej je to bila »običajna« mož moža, nato pa je poskusil conski postavitvi 3-2 in 2-3 in na koncu še pressing. Zvijače tržaškega stratega so omogočile Salezijancem, da so v sedemnajsti minuti dosegli najvišje vodstvo 6 točk pri izidu 39:33. Tedaj se je tudi Pre-garc odločil za cono 3-2, ki je takoj spravila v škripce domačine. V slabih dveh minutah so Brežani z delnim izidom 8:0 nadoknadili zamujeno, s trojko z obrambne polovice pa je igralec Don Bosca Dolce podaril svojemu moštvu še poslednje vodstvo. Po glavnem odmoru so Brežani takoj poskrbeli za preobrat in z dvoročnim zabijanjem Sile v protinapadu po petdesetih sekundah že vodili s 44:47. Ključ tekme je bila nato odlična conska obramba gostov, proti kateri domačini celih pet minut niso dosegli niti točke, medtem ko so Brežani medtem dali kar 9 pik. V zadnjem delu so predvsem po zaslugi pridobljenih žog odličnega Sile prednost še dodatno povečali na 19 točk (66:85) in jo nato dobro upravljali. Gostje so v zadnjih minutah pokazali nekaj več volje in nekoliko omilili poraz, izid tekme pa je bil že zdavnaj zapečaten. (Mitja Oblak) Kontovel Sokol - Poggi 70:78 (16:22, 30:40, 52:58) KONTOVEL/SOKOL: Švab 11 (4:5, Mitja Jevnikar je dosegel 16 točk in zgrešil iz igre le en met kroma 2:6, 1:5), Paoletič 6 (4:4, 1:7, 0:1), A. Šušteršič 10 (2:2, 4:9, 0:1), Godnič (-, 0:1, -), Hmeljak 24 (9:12, 5:8, 2:4), Gantar 3 (3:4, -, -), Rogelja, Budin 3 (-, 0:1, 1:3), Genar-di 3 (1:1, 1:1, -), trenerja: Starc in D. Šušeršič. PON: Švab (39), A. Šušteršič (40). Tudi nastop Marka Hmeljaka, ki se je spet vrnil na igrišče po daljšem obdobju, ni pomagal združeni ekipi, da bi dosegla toliko pričakovano zmago. Solidni Pog-gi, pri katerem je izstopal nekdanji borovec Luca Celega (dosegel je 28 točk), je bil sinoči v Nabrežini le prehud zalogaj za naše moštvo. Takoj pa naj pristavimo, da je, kljub sinočnjemu porazu, povratek Hmeljaka za ekipo velika okrepitev. Izredna požrtvovalnost in izkušenost tega igralca bo gotovo še kako koristila moštvu v odločilnih tekmah za obstanek med-D ligaši. Tekma se ni začela začela najbolje za naše košarkarje, ki so takoj zaostali za 11 točk (6:17, 9:20). Bili so v težavah predvsem pod košema, kjer je gospodaril visoki Celega. Naposled pa so z boljšo obram- bo le reagirali in sklenili četrtino s 6 točkami zaostanka. Gostje pa so obdržali zanesljivo vodstvo tudi v drugi četrtini. V 24. minuti je združena ekipa zaostajala za 13 točk (35:48), tedaj pa preobrat: gostitelji so s čvrsto obrambo in z učinkovitimi protinapadi zmanjašli v 8. minuti zaostanek le na točko razlike (50:51). Peterka Švab, Paoletič, Hmeljak, Doglia in Šušteršič se je končno razigrala. Žal pa do popolnega preobrata ni prišlo, gostje so uredili svoje vrste, takoj vzpostavili razliko 6 točk, da bi v zadnji četrtini ohranili vodstvo in tudi zasluženo zmagali. Poleg Marka Hmeljaka, ki je bil s 24 točkami tudi najboljši strelec združene ekipe, bi pohvalili Marka Švaba, ki je dal 11 točk in imel kar 10 skokov. »Podlaga tu v Nabrežini gotovo ni idealna za moja kolena,« je po koncu tekme potožil Marko Hmeljak, ki ni izgledal utrujen, čeprav je igral vso tekmo. (lako) Ostali izid: Dinamo - Perteole 70:80, Athletismo - Monfalcone 61:81, NAB Tržič - Goriziana 78:66, Drago Basket - Fo-gliano n.p., Romans - San Vito TS 93:86. 32 Nedelja, 30. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI KOLESARSTVO - Pogovor s športnim direktorjem moštva Zalf Desiree Fior Lucianom Ruijem » Z novo progo je dirka v Lonjerju manj zahtevna« Šef najuspešneješega moštva na Trofeji ZSŠDI napoveduje za nedeljo odločitev v šprintu Najbolj uspešna ekipa na lonjer-ski dirki je prav gotovo moštvo Zalf Desiree Fior. Kar šestkrat so njeni kolesarji z dvignjenimi rokami prešli skozi ciljno črto nad Lonjerjem. Med temi velja omeniti Fondriesta leta 1986 in Fi-guerasa leta 1996, ki sta nato žela velike uspehe tudi med profesionalci. Ekipa iz Castelfranca Veneta je zmagala v zadnjih dveh letih, vendar žal tudi le tos, kot la ni, ne bo nas topil lan -ski zmagovalec. Lani si je Marco Ban-diera teden pred dirko zlomil ramo, pred dnevi pa je Simone Ponzi zbolel za mononukleozo in bo moral mirovati nekaj tednov. Tehnični vodja ekipe Luciano Rui ni skrival nezadovoljstva: »Ponzi je bil v zelo dobri formi in bi prav go tovo bil tudi le tos med pro -tago nis ti dir ke. Sam si je moč no že lel kolesariti na tej dirki letos. Tudi, ker bi nastopil z dresom italijanskega prvaka na cesti do 23 let. Vendar v Venetu pravimo, da je nesreča dobrodošla (»La sfi-ga porta bene«). Lani se je isto zgodilo z Bandiero in smo nato zmagali, upam, da bo tako tudi letos.« Rui je že od leta 1991 v ekipi Zalf in zato gre tudi nje mu zaslu ga, da je ta ekipa med najbolj uspešnimi italijanskimi mladinskimi ekipami. Sicer Rui odlično pozna kolesarstvo, saj je bil več let profesionalec in je leta 1981 nastopil na Giru d'Italia, leto kasneje pa tudi na Tour de France. Pod njegovim vodstvom, v šestnajstih letih, so kolesarji ekipe Zalf Desiree Fior dosegli nad 500 zmag. Kako vam uspeh vsako leto imeti tako kompetitivno ekipo? »Zelo dosti investiramo v mlade. Pazljivo jim sledimo po celi Italiji. Ko pridejo k nam pa dobijo najboljše razmere za dobro treniranje in tekmovanje. Več naših članov je tudi že obleklo dres državne reprezentance.« Bo odpoved Ponzija spremenila vaše načrte za letošnjo lonjersko dirko? E9 HOKEJ NA ROLERJIH - A1-liga Polet ZKB Kwins nadigral nasprotnika Dosedanji zmagovalci moštva Zalf Fior 1985 Federico Ghiotto 1986 Mauruzio Fondriest 1987 Fausto Boreggio 1996 Giuliano Figueras 2002 Faniele Pietropolli 2006 Marco Bandiera 2007 Simone Ponzi Luciano Rui »Prav gotovo, saj smo nanj zelo računali. Vendar mislim, da imamo tudi druge kolesarje, ki se lahko povzp-nejo na najvišje stopničke, npr. sta to Oss in Modolo. Upam zato, da bomo tudi letos med protagonisti. Dodal pa bi tudi rad, da bodisi osebno bodisi celotna ekipa vedno rade volje prihajamo na to dirko.« Od lanskega leta je proga nekoliko spremenjena. Kaj menite o njej? »Prejšnja proga je bila težja. Nova je po mojem mnenju manj zahtevna. Lani npr. ni prišlo do velike selekcije in tudi letos po mojem naj bi prišla na cilj skupina kakih 20, 30 kolesarjev in tako bo skupinski šprint odločal o zmagovalcu.« Kaj pa če bo vreme takšno kot je bilo pred dvema letoma, ko je na Tržaškem razsajala snežna nevihta? »V tem primeru bi bila vsaka napoved tvegana. V Trstu imate poleg drugega tudi burjo. Tudi ta lahko prekriža načrte.« Več vaših kolesarjev je prestopili med profesionalce, predvsem v ekipo Lampre. Ali imate posebno pogodbo z njimi? »Ne. Mi smo prijatelji z vsemi ekipami. Res pa je, da smo v zadnjih letih izpostavili posebne stike z ekipo Lam-pre, kamor je lani šel Bandiera in kjer bo nastopal tudi Ponzi.« Ob koncu pa še napoved? »Prav gotovo računamo na zmago. Slišal pa sem, da so letos slovenske ekipe prav posebno dobro pripravljene.« Edvin Bevk Polet ZKB Kwins - Milano Rams 17 8:1 (4:1) STRELCI ZA POLET: Fajdiga 7, Lončar 1. POLET: Petronijevic, Mar-chioro, Poloni, J. Ferjanič, Fajdiga, Lončar, S. in G. Cavalieri, A. in B. Fabietti, De Iacco, Kokorovec, Sila, Battisti. TRENER: A. Ferjanic. Poletovci so proti pepelki prvenstva (ekipa iz Milana še ni osvojila točke) upravičili vlogo favorita in osvojili vse razpoložljive točke. Nasprotniki so se na Opčinah sicer pripeljali v spremenjeni in okrepljeni postavi, a kljub temu so bili nedorasli Fajdigi in soigralcem. Tekmo so Ferjeničevi varovanci upravljali že od uvodnih minut, tako da končna zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Edini gol so Mi-lančani dosegli v 15. minuti (Raggi), za pravi šov pa je poskrbel Fajdiga, ki je dosegel kar sedem zadetkov. Zmaga je za openske hokejiste na rolerjih zelo pomembna v boju za končnico prvenstva. Po včerajšnji zmagi čakata poletovce še dva neposredna spopada s Forlijem in Ci-vitavecchio. Naslednjo nedeljo bodo na gostovanju igrali proti močnemu Asiagu. Ostali izid: Empoli - Edera 0:5 (strelci: Kos, Vellar, Corradin, Sotlar 2) Kristjan Vidali med finalisti Mladi slovenski plavalec Kristjan Vidali (letnik 1997), ki tekmuje za društvo Rari Nantes TS, je na deželnih kvalifikacijah v kategoriji začetnikov zmagal na razdalji 50 m prsno (43,01) in se uvrstil v deželni finale, ki bo aprila v Trstu. Vida-li si je že prej zagotovil finalni nastop tudi na razdaljah 100 m prsno in 50 m hrbtno. SMUČANJE - Deželni finale Na pokalu Koimpex kar 226 mladih smučarjev V kraju Forni di Sopra se bo danes zaključil deželni smučarski finale za kategoriji baby in cicibani v organizaciji SK Brdina. Včeraj je 226 mladih smučarjev 18 deželnih društev tekmovalo v veleslalomu za Pokal Koimpex. Sončno in toplo vreme je spremljalo karavano tekmovalcev, ki so se za naslov deželnega prvaka pomerili na progi Fi-enili na Varmostu 2. V kategoriji baby se je izkazal mladi Blaž Klinec (Devin), ki je bil včeraj četrti (42,50), za zmagovalcem Tommasom Bicocchi-jem pa je zaostal 2 sekundi in 52 sto- tink (39,93). V is ti katego riji so tek -movali še: 24. Igor Gregori (49,03), 25. Carlo Francesco Rossi (49,48), 28. Matej Kalc (50,56), 47. Jan Ostolidi (59,82) (vsi Brdina). V ženski konkurenci je bila Lorenza Jež (Brdina) 34., Oriana Šmit (Mladina) pa 41. Med ci-cibankami je tekmovala le Brdinina smučarka Katrin Don (Brdina), ki pa je odstopila. Danes bo na isti progi slalom za Pokal ZSŠDI. Prijavljenih je 167 tekmovalcev. V popoldanskih urah bo na glavnem trgu v kraju Forni di Sopra nagrajevanje slaloma in veleslaloma. NOGOMET - 3. amaterska liga Okrnjeni Mladosti točka Prvi so prebili led Tržačani, Mladost je izenačila z Benso v 20. minuti drugega polčasa - Deželni mladinci: derbi Vesna - Juventina 1:1 Mladost - CGS 1:1 (0:1) STRELEC ZA MLADOST: Ben-sa v 65. minuti MLADOST: Kuštrin, Batistič, Jarc, Škabar, Černic, Zorzin, Pertin, Bressan, Braida, Galliano, Bensa. TRENER: Sambo. Nogometaši Mladosti niso ponovili rezultata iz prvega dela prvenstva, ko so tržaško ekipo odpravili z 2:0. Poudariti pa je treba, da je tokrat trener Sambo razpolagal z majhnim številom igralcev: odsotni so bili poškodovani Radetič, Buzin in Ferlez ter Padovan, ki je bil odsoten zaradi službenih obveznosti. Kljub okrnjeni postavi pa so se Sambovi varovanci dobro upirali nasprotniku. V prvih 15. minutah so imeli kar nekaj priložnosti s Terpi-nom, Benso in Gallianom, naposled pa so prvi prebili led Tržačani (v 20. minuti). Mladost je prepričljivo nadaljevala in v drugem polčasu spet nevarno ogrozila nasprotnikovo polovico igrišča: Galliano in Zorzin z glavo sta poskušala zatresti mrežo, a brez uspeha. Do prvega zadetka so Do-berdobci prišli v 20. minuti drugega polčasa z Benso. Neponovljivo priložnost je imel v končnici spet Galliano, ki je strel zgrešil pred praznim golom. Rezultat je ob izteku časa rešil vratar Kuštrin, ki je v zadnji minuti ubranil strel. Trener Sambo je bil po tekmi zadovoljen s predstavo svojih varovancev, posebno pohvalo pa si tokrat zasluži vratar Kuštrin, ki je v obeh polčasih suvereno branil doberdobski gol. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Juventina 1:1 (0:1) STRELCA: Peric (Juventina) v 22. minuti, Turello (Vesna) v 84. minuti. JUVENTINA: Karadas, Mammi, lamanda, Patrone, Cipolla, Gaggioli, Galliussi, Kabec (Ciroleti), Pazient (Černic), Paric (Crismani). TRENER: Currato. VESNA: Sapienza, Burni, Zarba, Ota (Turello), Milinkovic, S. Rossini, Zampino, Tuccio, Krizmančič, De-bernardi, Simonis. TRENER: Toffoli. Izključen: Tuccio. Derbi slovenskih društev se je končal brez pravega zmagovalca, postregel pa je z lepo športno predstavo in borbeno igro. V prvem polčasu so vajeti igre prevzeli Goričani, ki so imeli kar nekaj priložnosti. Prevlado je v točko prelevil Mauro Peric v 22. minuti. V drugem polčasu pa sta si ekipi zamenjali vlogi. Predvsem izključitev Vesninega igralca Tuccia je med kriške nogometaše vlila novega elana: kljub temu da so igrali z igralcem manj, so povsem prevladali in naposled tudi izenačili. ZAČETNIKI 7:7 Sant'Andrea - Pomlad B 2:1 (1:0, 0:1, 1:0) STRELEC ZA POMLAD: Patrick Racman. POMLAD B: Carli, Racman, Fer-luga, Sancin, Caselli, Stojkovič, La- schizza, Esposito, Kovacic. TRENER: Andrej Kos. Začetniki Pomladi, ki igrajo na malem igrišču 7:7, so v prvem krogu spomladanskega dela prvenstva nezasluženo izgubili proti tržaškemu SantAndreii. Kosovi varovanci so prikazali za oko lep nogomet, saj so igrali povezano in zgradili so kar nekaj lepih gol-akcij. Dodati moramo, da so gostitelji nastopali z moštvom, ki so ga za dve tretjini sestavljali otroci letnika 1995. Pri Pomladi pa so vsi nogometaši letnika 1996. CICIBANI Kras - San Luigi 1:6 (1:1, 0:2, 0:3) KRASOV STRELEC: Ivan Koc- man. KRAS: Gregori, Perelli, Cherin, Samsa, Udovič, Matija Leghissa, Kau-rin, Suppani, Kosovel, Vidali, Kosman. TRENER: Andrej Pahor. Cicibani Krasa so se enakovredno borili le v prvi tretjini. Zatem so se gostje iz Svetega Alojzija razigrali in zasluženo zmagali. V PULJU Imenovali »naj« Unije Italijanov Monica Marinelli, sinkro plavalka z Reke in Giovanni Cerno-goraz, strelec na golobe iz Novi-grada sta bila proglašena za najboljšo športnico oziroma športnika Unije Italijanov iz Slovenije in Hrvaške. Nagradili so tudi številne perspektivne mlade športnice in športnike ter Viviano Perič z Reke ter Flaviana Verbanaca iz Labina, kot športna delavca. Glavni gost in center pozornosti celotne manifestacije pa je bil slavni nogometaš Milana in italijanske državne raprezentance Franco Baresi, ki se je tudi ob tej priliki izkazal za izredno osebnost, prav tako, kot je bil na no go met -nih igriščih. To je bilo vidno tako na samem nagrajevanju kot tudi na tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo ogromno število novinarjev, kar kaže na veliko zanimanje hrvaških medijev do tega slavnega igralca in do celotnega italijanskega nogometa. Manifestacije, kije bila v Pu-lju in jo je kot vedno mojstrsko vodil odgovorni za športni sektor Unije Sergio Delton, so se udeležili, poleg najvišjih predstavnikov organizacije Maurizia Tremula in Furia Radina, številni gostje iz Italije, med katerimi predsednik goriškega pokrajinskega odbora CONI Giorgio Brandolin, generalni direktor Ljudske univerze iz Trsta Alessandro Rossit, italijanski konzul z Reke Fulvio Rustico ter predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Pomenljiva pa je bila prisotnost Aleksandra Tolnauerja, predsednika Državnega sveta za nacionalne manjšine, kar je dokaz pozornosti centralnih hrvaških oblasti tudi do športne dejavnosti manjšin. Predsed nik ZSŠDI je v svo -jem pozdravu podčrtal pomembnost sode lo vanja med obe ma skupnostima, ki se je začelo prav na športnem področju in se je nato razširilo tudi na druge dejavnosti. Izrazil je upanje, da se bo to sodelovanje nadaljevalo ter zaželel, da bi čim prej padla meja med Slovenijo in Hrvaško, ki trenutno ovira skladen razvoj italijanske narodnostne skupnosti teh dveh držav. Načelno so se dogovorili, da bo letošnje športno srečanje manjšin jeseni v Poreču. ŠPORTEL Kdaj bo Trofeja ZSŠDI prešla tudi mejo? 32. Trofeja ZSŠDI bo glavno vo di lo pogo vo ra, ki ga bomo lahko spremljali na jutrišnji oddaji Športel (TV Koper ob 22.30). Voditelj Igor Malalana bo v studi u gos til du šo naj prestiž nej še kolesarske dirke v deželi, direktorja dirke Radija Pečarja. Ob njem bosta o 138 kilometrov dolgi dir ki spre go vo rila tudi Damjan Coretti, odgovorni za mladinski krožek pri lonjerskem klubu, in Giorgio Močilnik (član odbora dirke). Gostje bodo pred kamerami razpravljali tudi o tem, kdaj bo dir ka mo go če pre šla dr -žavne meje in zakaj društvo ne privablja mladih kolesarskih nav-du šen cev. Gledalci si bodo lahko ogledali prispevke odbojkarske tekme med Slogo in Teorjem (ženska C-liga) ter odbojkarskega derbija med Kontovelom in združeno eki po Bor-Breg. Sle di la bos ta še pri spe vek o ko šar kar ski tek mi med Jadranom in Muggio ter o nogometni tekmi med Pirmor-jem in Tur ria com. Oddajo bo sklenla igra Poglej me v oči. /— GLEDALIŠČE La Contrada Carlo Goldoni: »Il teatro comico«, režija: Marco Bernardi; nastopajo: Patrizia Milani in Carlo Simoni. Danes, 24. februarja ob 16.30 4 i FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Miserabili. Io e Margaret Thatcher« / Produkcija: Jolefilm. Urnik: v petek, 29. februarja in v soboto, 1. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 2. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Corrado Travan: »Sala d'attesa« / nastopa Compagnia L'Argante. Urnik: v sredo, 27. in v četrtek, 28. ob 21.00, v petek, 29. februarja ob 19.00, v soboto, 1. marca ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 2. marca ob 17.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 25. februarja ob 9.30 in 10.45 / gledališka predstava v abonmaju Veliki polžek, nastopa Mestno gledališče Ptuj s predstavo »Kokorolek«. V torek, 26. februarja ob 9.30 in 10.45 / gledališka predstava v abonmaju Mali polžek, nastopa Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana s predstavo »Mali ribič«. TRŽIČ Občinsko gledališče Georges Perec: »L'arte e la maniera di abbordare il proprio capoufficio per chiedergli un aumento«. Nastopa Teatro Stabile di Innovazione iz FJK. Režija: Alessandro Marinuzzi. Predstave od 26. februarja do 1. marca vedno ob 20.45. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Še danes, 24. februarja ob 20.45 / Dino Buzzati: »7 piani«. Režija: P. Valerio. Teatro Palamostre V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ter 1. marca ob 21.00 / »La caccia«, povzeto iz Evripidovih Bakantk. Nastop in režija: Luigi Lo Cascio. Nastopa CSS Teatro stabile di innovazione iz FJK. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 25. februarja ob 20.00, mala gledališka dvorana / Večer z Iztokom Mlakarjem. V sredo, 27. februarja ob 20.00 / »Ko-mikaze: Akcija!«. Gostuje skupina Ko-mikaze. SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 25. februarja ob 20.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. Nastopata Prešernovo gledališče Kranj in Gledališče Koper. ŠEMPAS Kulturni dom V soboto, 1. marca ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. BRANIK Kulturni dom V nedeljo, 2. marca ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ob 20.00 / Quentin Tarantino: »Stekli psi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 25., v četrtek, 28. in v petek, 29. februarja - 19.30-21.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V torek, 26. februarja - 18.00-22.10 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heil-bronna ali Preizkus z ognjem«. V sredo, 27. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 1. marca ob 19.30 / William Shakespeare: »Sen kresne noči«. Gostuje Mestno dramsko gledališče Ga-vella Zagreb. V ponedeljek, 3. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 4. marca ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. Mala drama V torek, 26. februarja - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V četrtek, 28. februarja - 20.00-21.45 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 29. februarja - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. MGL Veliki oder V torek, 26. in v sredo, 27. ob 19.30 ter v četrtek, 28. februarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V petek, 29. februarja ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 1. in v ponedeljek, 3. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V torek, 4. marca ob 15.30 in 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. Mala scena MGL Jutri, 25. in v torek, 26. februarja ob 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«. V sredo, 27. februarja ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V četrtek, 28. februarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 29. februarja ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V torek, 4. marca ob 20.00 / José San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče V torek, 4. in v sredo, 5. marca ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka, (črna komedija), režija Goj-mir Lešnjak - Gojc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V sredo, 27. februarja ob 20.30 / Glasbena matica - Koncertna sezona 2007/08: Kvartet Čajkovski - Moskva. Lev Maslovski - violina, Zahar Mala-khov - violina, Sergej Baturin - viola in Kirill Rodin - violončelo. Gledališče Verdi P. I. Čajkovski: »Anna Karenina«, balet / Urnik: v torek, 26., v sredo, 27., v četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ob 20.30, v soboto, 1. marca ob 15.00 in 20.30 ter v nedeljo, 2. marca ob 16.00. Mala dvorana V petek, 29. februarja ob 17.30 / »Buon compleanno, Rossini!«, nastopa Camerata Strumentale Italiana pod vodstvom Fabrizia Ficiurja. Gledališče Rossetti Tato Russo: »Masaniello«, muzikal / Urnik: danes, 24. februarja ob 16.00. »La fin des terres«. Odrska postavitev: Philippe Genty in Mary Underwood«. Nastopa: Ater - Associazione Teatrale Emilia Romagna. Urnik: v torek, 26., v sredo, 27. in v četrtek, 28. februarja ob 20.30. GORICA Avditorij V petek, 29. februarja ob 20.45 / Jo-plin Ragtime Orchestra. Dirigent: Li-vio Laurenti. »Kako je plesal moj ameriški dedek«. Plesalca Stefano Vi-doni in Giulia Settomini ter pevka Martina Feri. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 25. februarja ob 20.15, velika dvorana / Godalni kvartet Čajkovski, Rusija. LJUBLJANA Cankarjev dom »Yin & Yang«, Linhartova dvorana, baletni večer. Nastopa Balet SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: jutri, 25. in v torek, 26. februarja ter v torek, 11. in v sredo, 12. marca ob 19.30. V sredo, 27. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester severnonemškega radia (NDR) iz Hamburga. Dirigent: Alain Gilbert. V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana. / Orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Letonja. _KOROŠKA_ CELOVEC Dom glasbe V nedeljo, 2. marca ob 14.30 / Koroška poje, ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Cigana. Vstopnice v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze, 10.-Oktoberstrasse 25/3, Celovec, tel. 0463516243, e-mail: office@kkz.at, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Haček ter eno uro pred koncertom. PRIREDITVE RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V galeriji Narodnega doma razstavlja bolgarski fotograf Zafer Galibov. Razstava bo na ogled do 7. marca s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, sreda in petek od 17. do 19. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 29. februarja bo na ogled likovna razstava Matjaža Hmeljaka z naslovom: »Po-mejski iz-rezki«. Urnik razstave». od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 29. februarja ob prireditvah in po dogovoru. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled še danes, 24. marca med 9. in 19. uro. Knjigarna Equilibri (Ul. Seminario in v E.QU. v Ul. Oberdan): do 27. februarja je na ogled razstava »Unodi-due«. Razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere. Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali bo odprta v sredo, 27. februarja, ob 18. uri. Razstavljali bodo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Ar-jan Pregl, Claudia Raza, Larissa To-massetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Galerija La Bottega (Ul. Nizza): na ogled je razstava Diega Valentinuzzija z naslovom »Ricordi di Viaggio«; odprta bo do 28. februarja, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V hiši Morassi v grajskem naselju, bo v soboto, 1. marca, ob 10.30 odprtje fotografske razstave Gianfranca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; na ogled do 8. marca med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30 razen nedelje in ponedeljka. DOBERDOB Center Gradina: do 2. marca, ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, bo na ogled fotografska razstava z naslovom »Sta-ranzano. Le donne - I lavori nel Nove-cento«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Severia (pristaniška ul. 3): razstava ob 110-letnici rojstva Avgusta Černigoja. Razstavljeno je preko 70 del, večina le-teh je prvič na ogled. Odprto do konca februarja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 14. do 18. ure. Informacije: 0038656278822 ali galerija@severia.si Nekatera dela so tudi naprodaj. Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: od petka, 29. februarja do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. SEŽANA Kosovelov dom: v Mali galeriji Mira Kranjca razstavlja slike Ida Rebula. Kosovelov dom: v Veliki galeriji razstavlja akvarele do 4. marca Andrej Kosič. AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pilono- vi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Nedelja, 24. februarja 2008 Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-3689177. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 7. marca, je na ogled razstava z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Mednarodni grafični likovni center: še danes, 24. februarja je na ogled razstava Hermana Gvardjančiča »Zapisi«. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. 2. 2008) Vodoravno: Sarata, obj., mapa, akadem, kriminal, Lodl, A. B., amo-rala, Ali, trakt, laser, Zak, Morrone, T. S., Adam, demokrati, relikt, Dol, Asir, kirasir, pi, nauk, moa, mat, L. I., La, Romana, O. T., komponenta, Korotan, Starr, France Prešeren, Toronto, Onassis, Na, to, Animal, Omo, tutor, lues, R. E., ata, sin, asana, ANSA; na sliki: Uroš Koren. 32 Nedelja, 24. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla Nad osrednjo Evropo je anticiklonsko območje. Od po- Nad Alpami, južno Evropo in Sredozemljem je območje nedeljka bodo začeli pritekati od jugozahoda postopno visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi do-bolj vlažni tokovi. teka nad naše kraje topel in precej suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.44 Dolžina dneva 10.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 7.55. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden, le v Pri-morju bodo pri najbolj občutljivih občasno možne manjše težave. PLIMOVANJE Danes: ob 5.48 najnižje -29 cm, ob 11.14 najvišje 22 cm, ob 17.06 najnižje -38 cm , ob 23.53 najvišje 43 cm.. Jutri: ob 6.23 najnižje -27 cm, ob 11.43 najvišje 12 cm, ob 17.15 najnižje -27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 15 2000 m............6 1000 m.......... 13 2500 m............4 1500 m............8 2864 m............2 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 0/17 TRBIŽ O 2/13 O -2/12 KRANJSKA G. CELOVEC O 1/15 O c TRŽIČ -2/14 o 0/15 S. GRADEC CELJE 1/18 O MARIBOR O 2/17 PTUJ O / M. SOBOTA 01/17 O ¿23-! KRANJ cT^ > o ^ LJUBLJANA 2/14 POSTOJNA O 0/12 KOČEVJE O ZAGREB 1/19 O ÎNAPOVED ZA DANES Povečini bo zmerno oblačno. V nižinah in ob morju bo razmeroma vlažno, v nočnih urah bo ponekod zamegljeno ali bo nastala megla. V gorskih dolinah bo zjutraj nastal izrazit temperaturni obrat, čez dan bo tudi v visokogorju za ta čas zelo toplo. Povečini bo jasno, popoldne pa bo na zahodu že nekaj oblačnosti. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, najvišje dnevne od 10 do 18 stopinj C. O GRADEC 3/16 CELOVEC O 1/13 TRBIŽ O 1/10 o -1/11 KRANJSKA G. o -1/13 S. GRADEC ČEDAD O VIDEM O 3/12 2/13 O PORDENON 3/12 o TRŽIČ 2/14 O KRANJ CELJE 6/17 O MARIBOR O 4/17 PTUJ O M. SOBOTA O 4/17 t o LJUBLJANA. GORICA 1-1 O N. GORICA 5/15 A/ MESTO 4/16 5/13 A s. 4/12 g»™™ -O _ , , ^ KOČEVJE TRST O J .. > /U, O _ _ PORTOROŽ O ČRNOMELJ 4/12 ^ ^ ^^ ^ REKA 7/14 OPATIJA ZAGREB 6/18 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Spremenljivo bo. V nižinah in ob morju bo zamegljeno, v nočnih urah bo ponekod lahko nastala megla. Možne bodo tudi obsežnejše razjasnitve. V gorah bo nekoliko manj toplo kot v preteklih dneh. Jutri bo na Primorskem pretežno oblačno in megleno, drugod pa bo povečini jasno. V torek bo na vzhodu še pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na zahodu bo lahko rosilo ali rahlo deževalo. Še bo precej toplo, pihal bo jugozahodni veter. Predaja NEPREMIČNINSKE STORITVE CALCARA ulica Nordio, 3/a - ulica Settefontane, 6 - ulica Oriani, 1 od ponedeljka do petka: 09.00 -13.00 in 15.00 -18.00 0PČINE ^ ULICA CARSIA Del dvojčka, 240 m2: vhod, dnevna soba, kuhinja, štiri spalnice, tri kopalnice, klet, ta-verna, vrt, portik, dva balkona in 2009; € 450.000 P0RTSCHACH (Avstrija) V elegantni večlastnlški stavbi na jezeru VVorthersee: vhod, dnevna soba, majhna kuhinja, zakonska spalnica, kopalnica in terasa. Prostor za parkiranje. €79.500 Avstrija: več kot 200 ponudb na spletni strani www.calcara.it 040/634690 MILJE - Novogradnja v drugi gradbeni fazi, sestavljena iz vhoda, salona, kuhinje, štirih spalnic, treh kopalnic, portika, taverne. Dvojna garaža. Odprt pogled na morje. Predaja v kratkem. Bogata izbira pri notranjih dodelavah. €480.000 www.calcara.it 040/634690 SESLJAN Trgovska dejavnost (ne oblačila niti gostinstvo), edina v zvrsti, visok promet in dober dobiček, strateška pozicija, možnost odkupa same dejavnosti ali tudi nepremičnine. Podrobnejše informacije nudimo (ne telefonsko) le v uradu (na sedežu v ulici Nordio) s predhodno domeno 040/632666. Resnična priložnost! ULICA COMMERCIALE Zadnje nadstropje, dvigalo, sestavljen iz vhoda, kuhinje, dnevne sobe, 2 spalnic, kopalnice, shrambe, balkona in iz manjše razgledne terase. € 135.000 www.calcara.it 040/634690 Hočete prodati, najeti ali kupiti hišo? MAVHINJE (DEVIN NABREZINA) Del dvojčka, več kot 200 m2 sestavljen iz vhoda, prostorne dnevne sobe, kuhinje - 30 m2, štirih spalnic, dveh kopalnic, taverne in kleti. 500 m2 vrta. Čudovit! € 420.000 www.calcara.it 040/634690 Pokličite na številko 040/634690. Nudimo: 4 PODRUŽNICE Od ponedeljka do petka: v Trstu - ulica Nordio, 3/a - ulica Settefontane, 6 - ulica Oriani, 1; g 00 -13.00 v Avstriji - Beljak/ Villach Lederergasse, 12; in 15 00 18 00 OGLASE NA GLAVNIH DNEVNIKIH: ^- Primorski dnevnik, Piccolo, Mercatino, Corrierecasa (Julijska krajina in Benečija) 3 IZLOŽBE (ulica Coroneo, 5 - drevored XX Settembre - ulica Carducci • Luminosa) Telematska registracija najemniških pogodb, katasterski izpisek nepremičnin on line neposredno iz naših uradov DOPIS IZ PARIZA - V periferijah je spet gorelo »Banlieues« Policijsko akcijo med »kriminalci«iz predmestja izrabili v medijske, reklamne in volilne namene Ponovno so v ospredju »banlieues«, predmestja. Tokrat pa ne zaradi izgredov: v ponedeljek zjutraj je policija namreč vdrla v Villiers-le-Bel, da bi aretirala 37 »kriminalcev«, ki so novembra 2007 »napadli« policijo. Obnovimo skupaj dogodke. Dne 25. novembra 2007 sta v prometni nesreči izgubila življenje 15 oziroma 16-letna mladeniča Mohsin in Laramy, ko sta z motorjem trčila v policijski avtomobil. Zaradi silnega udarca in ker nista nosila čelade, sta bila pri priči mrtva. Po nesreči se je ponovno razvnela jeza: goreli so avtomobili ter trgovine in prišlo je do spopadov s policijo. Povod teh drastičnih dogodkov so bile predvsem nejasne okoliščine nesreče: po uradnem poročilu sta najstnika privozila z leve in policija naj bi vozila v hitrosti 50 km/h, po mnenju drugih prič pa nista prišla z leve in hitrost policijskega avta je bila veliko višja. In še: zakaj je minilo toliko časa, preden so posegli reševalci? Zakaj in pa kdo je premaknil motor? Mnogi so se prestrašili, da bi se spet ponovili dogodki iz jeseni 2005, ko je mesec dni gorela večina francoskih »banlieues«: tudi takrat je namreč počilo po smrti najstnikov. Tokrat se je stanje uredilo v nekaj dneh, toda zakaj se te mestne četrti tako hitro »vnamejo«? »Banlieus« so pravi geti ob robu družbe, kjer so osnovne pravice le neuresničljive sanje. Tako je na primer s službo: če prihajaš iz »določenih con«, se zelo pogosto znajdeš pred zaprtimi vrati (tako početje je seveda nezakonito, kontrol pa skorajda ni). Šole se tako rekoč samoupravljajo in v njih običajno poučujejo mladi profesorji, ki komaj čakajo na premestitev. In še odnosi s policijo: ta se vsakič poda v te četrti kakor, da bi se spustila na bojno polje in ljudje jo kratko malo pojmujejo kot sovražnika. Po drugi strani pa ne gre policistom zameriti, saj so prepuščeni samim sebi in nimajo zadostne priprave; edino, kar vedo, je dejstvo, da živijo tam razbojniki. Samo dobrodelne organizacije so do danes ukrepale: država govori o periferijah kot o peklu in še to le takrat, ko poči ali ko se ji izplača. Izplača? Med predsedniškimi volitvami so namreč kandidati celo romali na t.i. bojna polja: Bayrou, Se-golene in celo Le Pen (no, Sarkozy takrat se ni podal v Argentuil, ker je dobro vedel, da ni tam dobrodošel). Ali je kandidate res, kar naenkrat, zanimala ta »divjina«? Že takrat so mnogi potožili, da gre le za volilno reklamo. In res, po volitvah so šle vse obljube v pozabo in periferije so ostajale nikogaršnja zemlja, geto priseljencev in njihovih potomcev, kjer ni v bistvu nobenega izhoda. In zakaj so se tokrat spomnili nanje? Sarkozyje po lanskih novembrskih nemirih obljubil, da bodo krivci kaznovani in dodal, da lahko policija pri tem uporabi katerokoli metodo. Takoj se je začela preiskava in v ponedeljek je prišlo do prvih are- tacij. Dogodek sicer ni pritegnil le pozornosti v javnosti, ampak je predvsem spodbudil val ogorčenja. Ko je policija prišla na lice mesta, jo je tam čakala truma novinarjev, fotografov in snemalcev. Le kako so izvedeli za akcijo? Po uradnih vesteh naj bi bila policija nezadovoljna, sicer pa si težko predstavljamo, daje novica kar zdrsnila mimo varnostnih sistemov. Vse je presenetilo izredno število policistov: 1000 mož oziroma 30 na osumljenca; tako število je sicer bolj primerno za teroriste kot pa za ulične razbijače. Mnogi so označili akcijo kot sad policijske diktature in ne demokratične republike. Ogorčenje se je v tednu še povečalo, saj se je izkazalo, daje bilo več aretirancev popolnoma nedolžnih. Na dan je tudi prišlo dejstvo, da se ni policija odzvala na mnoge klice pomoči, ker je bilo veliko njenih mož zaposlenih v tej »Rambo misiji«. Na koncu se je akcija izkazala kot neučinkovita fasada. Fasada? Prvič naj bi dogodek pritegnil pozornost medijev, ki nenehno opozarjajo na padec predsednikove priljubljenosti, drugič pa naj bi tovrstna akcija pripomogla k ponovnemu zagonu predsednikove popularnosti. Sar-kozy naj bi z njo dokazal, kako ravna z »razbijači«, toda zaradi prisotnosti medijev in nedolžnosti nekaterih aretiranih, je bil učinek povsem obraten. In nenazadnje: bližajo se občinske volitve... Ponovno v ospredju »banlieus«. Spet veliko besed in spet nič narejenega. Ponovno je bilo vse izrabljeno v medijsko-reklamne-volilne-itd. namene. Jana Radovič POREČ