Poštnina plačana iuto\ int LETO LA V Ljubijuni, v torek 3. maja 1932. Štev. 101 Cena 1 Diu Naročnlia mesečno 25 Din, za ioozem« •tvo 40 Din — nedeljska i 7.fte j a celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/Ill SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo it*. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 io 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pou deljka in dneva po prazniku Dvoboj na Vzhodu Dogodki v Mandžuriji, ki so bili do sedaj pretežno japonsko-kitajska zadeva, so poslali sedaj problem, ki se mora v |»rvi vrsti rešiti med Japonsko in Rusijo, oziroma USSK. Dokler so se Japonci zadovoljili z zasedbo južne Mandžurije, ne da bi se dotaknili vzhoduo-kitajske železnice, ki loči jug od severa, mandžursko vprašanje za Rusijo ni bilo pereče. Kakor hitro pa je japonska diplomacija po proglasitvi Mančuko-a (neodvisne mandžurske države) razširila svoj vpliv tudi na severno Mandžurijo do Amurja, je prišel za Rusijo čas, da napram mandžurskemu problemu zavzame jasno stališče. Severna Mandžurija, ki je večja od Francije in razpolaga z ogromnimi lesnimi in rudnimi bogastvi, tvori za Rusijo najkrajši in najcenejši prehod iz Sibirije, oziroma iz Zabajkalja, na Pacifik, kjer leži ruska Primorska provinca z Vladivostokom. Zato je že carska Rusija preskrbela, da se po pogodbi s Kitajem sibirska transkonti-nentalna železnica zveže z Vladivostokom po vzhod-nokitajski progi, ki je skoro trikrat krajša od zveze, ki gre iz Cite po toku Amurja in Usurija. Kdor je gospodar severne Mandžurije, ta je Rusijo gospodarsko odrezal od Tihega oceana, ker bi potem Vladivostok izgubil svoj gospodarski položaj na Japonskem morju. Rusiji sploh ne more biti prijetno sosedstvo gospodarsko tako ekspanzivnega in podjetnega naroda, kakor je japonski, dočim ji Kitaj, vsaj dokler je politično tako razkosan, ko aosed ni nevaren. Japonski vpliv v severni Mandžuriji pa bi pomenil tudi močno bariero proti ekspanzivnim namenom, ki jih je USSR podedovala od carske Rusije, zlasti kar se tiče Mongolije. Zato se ni čuditi, če je proglasitev »neodvisnega« Mančuko-a dala jjovod za velikopotezno akcijo Kitajcev v severni Mandžuriji. Mislimo, da ne delajo krivice Sovjetom tisti, ki trdijo, da je akcija četašev, ki hočejo z uporom proti »vladi japonskih lutke v Mandžuriji upostaviti legitimno kitajsko gospodstvo, dobila močne vzpodbude iz Moskve. Saj to ni noben očitek, ampak posledica čisto naravnih dejstev. Bivši kitajski guverner, v resnici neodvisen diktator Mandžurije, Caneuljan, ki sedaj v Pekingu zapravlja milijone dolarjev, ki jih je bil iztisnil iz te dežele, gotovo ne bi bil jirišel na misel, da zopet podpre vstaško akcijo v Mandžuriji, ker je mož vse kaj drugega nego požrtvovalen, ako no bi bil od nekod dobil zagotovila, da mu bodo stroški zn gverilsko vojno bogato poplačani. Na drugi strani pa se zopet ne da tajiti in je baje dokazano, da je tudi japonska vojaška stranka, ki dejansko vodi vlado v Mandžuriji, storila vse, da provocira s severni Mandžuriji nemire, zato da bi japonske četo zasedle deželo do Amurja in tako za vedno onemogočile irtrditev Rusije v zaledju Vladivostoka. V Mandžuriji se torej igra tako z ruske kakor z japonske strani jako nevarna igra. za katero bi mogel plačati stroške ves svet. So pa jako močni razlogi, ki govorijo za to, da bo konflikt rešila diplomacija ne fwi orožje. Res je sicer, da je ruski vojni komisarijat zbral na mandžurski meji veliko število vojaštva in vojnega materijala iu da je USSR tamkaj res za vsak slučaj pripravljena, toda na drugi strani se sovjetska diplomacija skrbno izogiba vsakega resničnega povoda za konflikt Enako tudi japonska diplomacija stvari ne tira do skrajnosti in vesti, da Japonci organizirajo ruske belogardiste, so brez vsake podlage. Razlaga je v tem, da tudi v moskovskem Politbiroju obstojata dve struji: vojaška, ki ji je na čelu ljudski komisar za vojsko Vorošilov, in diplomatična, ki jo vodi zastopnik Litvinova, znani Karahan. Dočim je Vorošilov nn eni zadnjih sej Politbiroja izjavil, da bi sovjetska vlada »storila največjo neumnost, če bi se prizadevala, da se po odnehavanju izogne vojski*, pa je Karahan zastopal precej drugačno stališče. Izjavil je, da Japonska zaenkrat še ni tako nevarna, da bi bilo treba riskirati vojsko, ker ima vezane roke. dokler stoji za njenim hrbtom uepomirljivi Kitaj. Nadalje — lako je rekel — si more USSR zagotoviti diplomatično pomoč Amerike samo, če ne bo ragrabila za orožje, ampak zasledovala miroljubno politiko. Končno je Karahan izjavil, da Rusija ne more voditi vojske, dokler obstoja nevarnost, da ne bi bila napadena v hrbtu. Baš to je glavna misija Litvinova v Ženevi, je izvajal Karahan. do obnovi pogajanja o pakhi nenapadanja tako s Poljsko kakor z Romunijo. Tega pa Karahan ni povedal, da bi Francija tak pakt dovolila le v slučaju, če se Rusija z Japonsko glede Mandžurije •porazume mirnim potom. Tisti, ki so posvečeni v dogodke, kateri se vršijo za kulisami, trdijo, da se taki razgovori med Rusijo in Japonsko v resnici vršijo, in sicer že delj časa. Rožljanje tako ruskih kakor japonskih militaristov s sabljo ima samo namen, ustrašiti nasprotnika, da bi bil bolj odjenljiv. V resnici pa se vojska ne izplača ne Japonski ne Rusiji, dasi je predmet konflikta vitalne važnosti tako za eno državo kakor za drugo. Japoncem gre za neobhodno potrebni življenjski prostor, Rusiji za istotako življenjske gospodarsko interese na Pacifiku j>a za njen položaj v Aziji sploh. Japonska bi imela v slučaju vojske proti sebi Ameriko in Kitaj, Rusija pa največjo silo zapada. Sploh — konflikt na Daljnem Vzhodu bi neizogibno vedel do svetovnega požara. Japonsko tarejo gospodarske skrbi. Rusijo pa istotako. Zakaj kljub naporom pjatiletnega načrta bi morala Rusija nabavljati orožje, municijo, železniški inalerijal in celo sirovinc na zapadu, kjer bi pa radi svoje skrajno slabe plačilne možnosti ne dobila nobenega kredita. Tudi to ni gotovo, kako bi vojna vplivala na notranje razmere v Rusiji. Stalin sam je odločno proti vojski. Sovjetski režim ima toliko sovražnikov, da je morala znana GPU že sedaj ua Daljnem vzhodu interni- Poraz skrajnih strank v Franciji Koncentracija sil v sredini Pariz, 2. maja. Z izidom prvega glasovanja parlamentarnih volitev so zadovoljaie vse stranke, Ako je Marinova desnica (Union Republicaine demo-cratique, demokratska republikanska zveza) zgubila nekaj mandatov, ni ta zguba tako velika, kakor so jo napovedovale zmerne in levičarske stranke in kakor so jo desničarji sami morda tudi pričakovali. Ta izguba nikakor ni bila morda v prid kakim revolucionarnim strankam, kakor so socialisti in komunisti, niti ne v prid zmernejšim Herriotovim radikalnim socialistom, temveč ti volivci so oddali svoje glasove za demokratsko zvezo (Alliance de-mocratique), h kateri se štejejo zmernejše politične skupine, kakor Demokratska in socialna akcija (pok. Andrč Maginot) in Republikanci levice (Republi-cains de gauche — Andre Tardieu in E. Flandin) in deloma tudi Radikalna levica (Gauche radicale, pok. Louis Loucheur in Laurent Eynac). Že prvo glasovanje je pokazalo, da je v teku gibanje od skrajne desnice proti srednji in da se hoče francoski narod bolj koncentrirati, kakor da hi slutil nevarnost sedanjih časov. Dejstvo je, da si socialisti niso priborili uspeha. ki so si ga obetali, edino Herriotovi radikalni socialisti zaznamujejo precejšen napredek. Skrajna levica, to so komnnisti. je bila poražena. Da je dosedanja večina izšla iz boja tako častno, se ima gotovo zahvaliti spretnemu vodstvu vo-livne borbe, ki je bila v rokah ministrskega predsednika Tardieuja. Ostrino je Tardieu naperil proli BI umorim socialistom in postavil volivni boj na gospodarsko pozor išče. kjer je danes vsak Francoz, ki ima količkaj v žepu, zelo občutljiv. Na svojih shodih je venomer poudarjal: Socialisti na vladi, to se pravi frank na tečaju ene desetič«! Brez-dvomno so na volivce nekoliko vplivale tudi volitve v Nemčiji, ki so dvignili Hitlerja nuilodane do popolne oblasti. Tardieu - gospodar položaja Parii. 2. maja. tg. Iz dosedanjih rezultatov francoskih volitev je razvideti. dn je pričakovani sunek na levo stran izostal. V novi poslanski zbornici bo zopet imela večino ona vladna večina, ki jo vodi desna sredina s podporo nacionalistov. Odločilni rezultat za zunanji svet je ta, da Tardieu in njegovi ljudje ostanejo zmagovalci. To je posebno presenečenje, če se upošteva že dolgo naraščajoča nezadovoljnost. Saj kriza tudi Franciji ni prizanesla. Bilo je tam že nad en milijon deloma nezaposlenih in mnogo porušenih eksistenc tudi v meščanskih slojih. Do velike noči so videli v Herriotu bodočega moža. potem pa so vplivali na politično razpoloženje v Franciji Hitlerjevi uspehi pri volitvah državnega predsednika in v Prusiji. Na levičarsko parolo, da more mir Evrope obvarovati samo francoska levičarska večina, so nacionalisti odgovarjali, da je treba Francijo zavarovati. Spretna propaganda je slikala Hitlerja že kot strašilo, ki sloji pred vrati Pariza. Ožje volitve bodo v splošnem izpadle v korist koncentracijske vlade. Vsi ministri so bili izvoljeni, prav tako voditelji strank. Semkaj spadajo zlasti Painleve, Blum. Auriol, Marin, Chautemps. Bouisson. Renaude.l Francois Albert. Herriot, Daladier itd. Paul Faure, glavni tajnik združene socialistične stranke je propadel. Herriot je zastonj upal Udeležba pri volitvah je znašala povprečno 80% torej precejšuja. V mnogo več kot polovici ; vseh volivnih okrožij pa bo prišlo do odločitve ; šele pri ožjih volitvah prihodnjo nedeljo. Po obstoječem volivnem pravu nudi slika poslanske zbornice zelo nejasno sliko o resnični volji voliv-j cev, ker se bo zabrisala prava volja volivcev, kar ! je razvideti iz primera, če se v prejšnji poslanski ! zbornici vpošteva. da so imeli komunisti nad 1 milj. glasov, pa komaj desetino poslancev, socialisti pa 1,750.000 glasov, poslancev pa več kot 100. Pri ožjih volitvah bodo v mnogih okrožjih odstopili meščanski radikali ali socialistični kandidati v korist drugih, enako pa tudi nn desni strani. Skoro ni misliti, da bi mogle ožje volitve bistveno Bojeviti hiilerševci Berlin. 2. maja. ž. V tukajšnjih političnih krogih se čuje da bo od razpuščenih Hitlerjevih vojnih organizacij odšlo 120 pilotov in tehnikov v japonsko vojsko iu sicer sami bivši nemški častniki in podčastniki. Vsi bodo v najkrajšem času odšli preko Ženeve na Japonsko. Nadalje se čuje. da bo velik del Hitlerjevih pristašev odšlo tudi v službo v finsko vojsko. Omenja se 200 bivših nemških častnikov in podčastnikov, ki bodo prevzeli obmejno službo na finsko-ruski meji. rati stotisoče sovražnikov režima. Kakor kažejo dogodki v Sanghnju, pa ima tudi na Japonskem kljub srboritosti militaristov v zunanji politiki še vedno odločilno besedo tradicionalna previdnost japonsko diplomacije. Vojska pa je riskantna stvar tudi za ameriško Unijo, ki ječi danes pod gospodarsko krizo še bolj nego Evropa. Upajmo torej, da se bo mandžurski spor rešil , mirno med nacifiškimi državami samimi. izpreineniti včerajšnje rezultate. Tardieu obvla- ! duje položaj ter bo svojo parlamentarno bazo raz- ( širil morda z radikalnimi socialisti (Herriot) samo tedaj, če jim bo on mogel staviti pogoje, ne pa narobe, kar se je splošno pričakovalo. Verjetno je, da bodo |K>stali meščanski radikali najmočuej-ša stranka v poslanski zbornici. Volitve so v splošnem potekle mirno. Samo pretekla noč je bila nekoliko burnejša, ker so velike množice ponoči čakale pred notranjim mini- j strstvom na volivne rezultate prav do jutranjih ur. Izidi z dežele so prihajali le pozno in redko. Nikjer ni bilo presenetljivih zmag ali porazov. Volilni rezultati Prvi uradni seznam našteva 244 izvoljenih poslancev izmed skupnega števila 615 poslancev. Od teh so dobile dosedanje vladne stranke 129 poslancev, opozicija pa 115, in sicer: 1 moskovski komunist, 2 komunista Trockega, 40 socialistov, 5 republikanskih socialistov (Painleve), 4 neodvisni socialisti (Demonzie), 63 socialnih radikalov (Herriot), S4 neodvisnih radikalov (prej Loucheur), 35 republikanskih levičarjev (Tardieu), 10 katoliških desničarjev (Champetier de Ribes), 14 neodvisnih republikancev (desns skupina), 44 poslancev republikanske unije (Marin) in 2 konservativca. Iz tega izhaja, da so bili komunisti poraženi naravnost uničujoče. Rezultati so znani do sedaj iz 000 volivnih okrajev, ker bodo v ostalih 15 okrožjih v kolonijah volili šele prihodnjo nedeljo. V 356 okrožjih bodo ožje volitve. Kar se tiče velikih mest, je volil Pariz in vzhodna Francija nacionalistično. Marseille, Bor-deau.v in Lille socialistično, Lyon. Toulouse in Le Havx-e radikalno. Trije kandidati pa so postali žrtve volivnega boja. Državni tajnik Ossola je v soboto smrtno ponesrečil, ko se je vozil z avtomobilom po svojem okrožju. Poslanec Durafour je podlegel prevelikim svojim naporom, v Bordeauxu pa je zadela kap poslanca Lorina, ko je zvedel, da pride v ožje volitve. Razmerje strank v prejšnjem parlamentu Pariz. 2. maja. Pri primerjanju volivnih podatkov s položajem posameznih strank v prejšnji poslanski zbornici, je treba upoštevati to, da so se od 6. junija 1928. ko so se vršile zadnje volitve v poslansko zbornico, do 1. aprila 1032, ko je bila ta zbornica razpuščena, precejšnje spremembe v gru-paciji posameznih strank. Posamezne skupine so zgubile zaradi odcepitve posameznih poslancev ali pa zaradi naknadnih volitev, ki so se vršile v tem času. Tako je posebno Marinova skupina »Union republicaine democratique< štela namesto 102 po-slanca, ki so bili izvoljeni 9. junija 1928, v zadnjem času samo 82. Tudi Herriotovi radikali so v tem času padli od 125 na 107, medtem ko so socialisti napredovali od 100 na 112. Razmerje med strankami v prejšnjem parlamentu je bilo sledeče: Demokratska republikanska zveza (Union republicaine democratique — Marin 102), Demokratska in socialna akcija (Action de-mocratique et sociale — Maginot, Ccharles Reibel) 29, Ljudski demokrati (Democrates populaires — Champetier de Ribe«) 19. Republikanci levice (Re-publicains de gauche — Tardieu) 64, Socialna in radikalna levica (Gauche sociale et radicale. — Franclin Boulllon) 18, Radikalna levica (Gauche radicale — pok. Loucheur. Laurent Evnac) 53, Neodvisna levica (Independents de gauche — Dumes-nil) 15. Radikalni socialisti (Herriot) 125, Socialistični republikanci (Republicains socialiste«: — pok. Rriand, Painleve) 18, Socialisti (Blum) iUJ, Komunisti 12. Atentat v Sanghaht - de to Korejcev Kitajci niso udeleženi London. 2. maja. ž. V tukajšnjih diplomatskih krogih z velikim zanimanjem zasledujejo pogajanja za sklenitev miru med Kitajsko in Japonsko, ki so bila zaradi ateintata v šanghaju trenutno prekinjena. Misli se, da atentat ne bo niti najmanje vplival na tek bodočih pogajanj. Japonska vlada je že imenovala namestnike onim japonskim delegatom, ki so bili pri atentatu ranjeni. V diplomatskih krogih so prepričani, da se bodo j>oga-janja že tekom tega tedna nadaljevala ter da bo končno le prišlo do defiuitivne zaključitve premirja. Po vesteh iz Šanghaja je preiskava, ki sc vodi zaradi izvršenega atentata, ugotovila, da so v to afero zapleteni sami Korejci ter da ni imel z njimi zveze niti noben Kitajec. V francoskih koncesiji ima namreč že nekaj let svoj sedež nepriznana in provizorna korenjska vlada, ki vodi kampanjo proti Japonski. Policija je pri preiskavi prijela več sumljivh oseb. Aretirala je 20 Korejcev, za katere je pri preiskavi ugotovila, da so organizirali atentat. Francoska policija jih jc izročila japonskim oblastem. Pri preiskavi, ki je bila izvršena v stanovanjih nekaterih voditeljev korejskega po-kreta, je najdeno mnogo dokumentov. Stanje ranjencev se jo nekoliko zboljšalo. Smrt predsednika japonske kolonije v ftanghaju Kava-gute je izzvala v japonskih krogih veliko vznemirjenje. Japonske oblasti se trudijo, da pomirijo razburjeno ljudstvo. Japonski glavni konzul Murav, ki je bU isto ranjen, leži v bolnišnici. Izdal je pro- glas na japonski narod ler ga pozval, da ostane miren in dostojen, ker so atentatorji že prijeti ter vsled tega niso potrebni nobeni incidenti več. Po čakati je treba, kako se bo položaj razvil. Znani Japonski kirurg Hoto je prispel v Saug-haj ter operiral japonskega j>oslaniika šigeniicuja in generala Širozava. Istotako je nemudoma pri*>ej v Aangha.j znani japonski okulist in izvršil operacijo admirala Namure. London, 2. maja. ž. Dopisnik »Timesovt poroča iz Tokia, da smatrajo v japonskih uradnih krogih atentat v šanghaju za navaden zločin, ker ga je izvršil ja|wnski državljan na od japonske vojske zasedenem področju ter da dogodek ne bc imel nobenih mednarodnih posledic. Boji v Mandžuriji Harbin, 2. maja. ž. Dopisnik Rrulerjevega urada poroča da je kitajskim vstaSem uspelo, da razrušijo del vzhodnokitajske železnice, in sicer ravno v trenotku, ko so se vračali japonski oddelki generala Murraya. V tem delu vzhodnokitajske železnice se razprostirajo ogromni gozdovi, radi česar so vstaši ivršili napad, ne da bi jih bil prej kdo opazil. Razvila se je huda borba, ki je trajala več kot 24 ur. ter so se Japonci komaj rešili. Na obeh straneh je bilo veliko število mrtvih in ranjenih. Za vse manjšine enaka pravica! Priprave na kongres Medpartamentarne zveze Dunaj, 2. maja. V času od 20. do 2(5. julija se bo vršil v Ženevi kongres Mednarodne parlamentarne zveze, v kateri so zastopani člani parlamentov jjosameznih držav. Zveza ima tudi manjšinski ooravnalui sveti, ki naj bi skušali i*)ravnati spor med državo in narodno manjšino že doma, preden bi prišel prod Zvezo narodov. Na Dunaju so se zdaj posvetovali o tem, kako naj bi se ti sklepi v resnici tudi izvedli. Sklenjeno je bilo, naj manjšinski odsek vpraša svet medpnrlamcntnrne zveze 7ji zadevna pojasnila. Na kongresu mednarodne parlamentarne zveze v Ženevi, ne bodo razpravljali samo o predlogih manjšinskega odseka, temveč na dnevni red pridejo tudi vprašanja, ki so v zvezi z gosj>odarsko in finančno krizo, nadalje vprašanje razorožitve in varnosti, in končno vprašanje kodificiranja mednarodnega prava. Irska odpravlja prisego angf. kralju London. 30. aprila. AA. Snoči pred polnočjo je bilo drugo glasovanje o zakonskem načrtu, • katerim je parlament svobodne irsko države ukinil prisego ivestohe angleškemu kralju. De Valera je dobil večino 6 glasov. Zakon je glasovalo 77 poslanrev, preiti 71. Dublin, 30. aprila. AA. Prav malo verjetno je, da bi tudi senat svobodne irske države sprejel zakon o razveljavljanju zvestobe, ki ga je potrdil parlament pri drugem glasovanju s 77 proti 71 gla- Dunajskn vremenska napoved: Spremenljiv« oblačno, hladneje, na zapadu nekoliko doija. Siinu 2ir ; SLOVENEC«, dno S. maja i932. Štev. 101. Ali je naša industrija izpolnila 1 svoje naloge? Dolgo časa se v naši industriji svetovna kriza ni pokazala v onem obsegu koi drugod v industrijskih državah. Proti koncu preteklega leta pa je v razmeromu kratkem času zavzela obseg, ki je podal od dno do dne bolj katastrofalen. Prisiljena je bila slediti v ukrepih zgledu sosednih držav. Vendar pa je bilo to težje radi toga, ker je tam prišel gospodarski zastoj počasneje in je trajal že delj časa, dočim je pri nas prišla kriza industrije iako rekoč preko noči. Mogoče je bil v postopanju industrijo v sedanjem položaju tudi sistem, kajti skrčenje obratov, odpuščanje delavstva itd. se ni omejevalo samo na eno vrsto industrije ali pa samo na eno pokrajino, temveč godilo se je lo skoro po celi državi v toliki meri istočasno, tla je moral postati pozoren v sakdo, tudi taki, ki niso bili radi tega neposredno prizadeti. V slučaju, da je ta domneva resnična, je bila sedanja kriza več ali manj ugodna prilika, doseči gotove namene, ki se v normalnih razmerah ne bi mogle tako lahko uresničiti. Znižanje plač, omejitev vpliva delavskih organizacij, ukinjenje ali pa omejitev raznih, ugodnosti, kakor stanovanja, vrta, kuriva in sličnih dajatev ter končno vprašanje raznih kreditov, bodisi od državnih ali pa zasebnih denarnih zavodov, vse to so bila vprašanja, za katera je bila dana sedaj ugodna prilika, da se urede. Pri kreditih je prišla vmes posebno gospodarska kriza srednje Evrope, ki se pa v preteklem letu 5o ni tako občutila iti radi tega tudi industrija ni v toliki meri z njo računala. Vzrok, da je prišla industrija pri nas v tak položaj, ne leži saino v negotovih gospodarskih razmerah sedanjosti, temveč tudi v tem, da so glavni odjemalci, to so kmetje, obrtniki iu uradniki, skratka tako zvani »rednji stan gospodarsko tako zelo oslabeli, da so svoje potrebe skrčili na najmanjši obseg, in celo še preko tega, ter morebitne potrebe odložili ua boljši- čase. Kako pa j'1 pri nas industrija sledila tem pojavom deloma že obstoječe, deloma pa šele nastopajočo gospodarske krize? Ako smo odkriti, je vzrok neka kratkovidnost, ki ni spoznala potrebo splošnega znižanja cen. dasi so se cene raznim birovinam doma in v inozemstvu znatno znižale. Mesto, da bi se pripravljale izdatne rezerve za slabe čase, .so nekatera podjetja gospodarila kakor v Sasili najboljše konjunkture. Večina naših izdelkov glede kakovoiii moro prenašati primerjanje z inozemskim blagom. Vendar pa je v človeški naravi utemeljeno, da je luje blago boljše od domačega, ter ocenjuje domače izdelke kot manj vredne. Tega naziranja so ravno najpremožnejši krogi, ki naj bi imeli največ smisla za podpiranje domače podjetnosti, dasi bi bilo domače blago pri isti kakovosti cenejše koi tuje, ki se mora cariniti in je že radi tega dražje. Drugo vprašanje pa je, ali jo naša industrija res domača, to se pravi, ali so v njej v pretežni večini bodisi na vodilnih mestih, bodisi kot delavci zaposleni domačini. Žal tega ne moremo potrditi. Kes je, da v mnogih slučajih nimamo strokovnjakov, ki bi znali voditi posle. Ali pa je naša krivda, da nam do sedaj ni bilo mogoče doseči te strokovne izobrazbe? To vprašanje moramo odločno zanikati. Pred 70 leti so iz drugih držav pošiljali cS* svoj tehnični naraščaj v Anglijo, ki jo tam dobil potrebno prakso. Ko so prišli li mladi ljudje domov, so kmalu izpodrinili tujce raz vodilnih mest. Pri nas pa postopa industrija naravnost sistematično, ila daje prednost inozemcem. V raznih podjetjih so zaposleni na vodilnih mestih inozemci, ki niso imeli niti toliko smisla Za ljudi, s katerimi imajo vsak dan posla, da hi sr naučili dotlčnega domačega jezika, še manj,pa, da bi skušali razumeli dušo dotičliega prebivalstvi. So seveda ludi izjeme, vendar pa so zelo redke. Napačno pa bi bilo, če mislimo, da so oni ljudje za svojo ravnanje sami odgovorni, nasprotno, skoro nikdar niso krivi. Pač pa so kriva podjetja, ki ne zahtevajo znanja domačega jezika od nameščencev, ki so ž:' delj časa zaposleni. Brezdvomno pa bi se bi! našel v preteklih lotih za vsako stroko domač mož, ki bi se mogel toliko naučiti, da bi opravljal delo s tolikim znanjem in toliko vestnostjo, kakor se misli to o iuozemcih. Večkrat čujemo o industriji, ki dela z domačim kapitalom, ali pa čujemo, da je prešla v domače roke. Opozarjati moramo tu predvsem na dejstvo, da je kapital mednaroden in da denar ne pozna nikakih državnih mej, dasi to mnogokrat Iako izgleda. Iz tega razloga je nesmiselno govorili o narodnosti kapitala. Običajno se namreč zamenja narodnost one osebe, ki zastopa ta kapital ali pa je vsaj eskponent onega kapitala. Ker torej kapital ne pozna meja, bi morali obračati vso pozornost na lo, dn bi ostal dobiček kapitala doma, ter bi imelo od lega korist domače gospodarstvo. Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker je delovanje tujega kapitala, ali pa če hočemo, tudi domačega kapitala, v naši državi olajšano radi zaščitnih carin. Vendar pa ta zaščita ni popolnoma dosegla svojega smotra, ker je omogočila industriji še večje dobičke. Na vsak način bi bilo umestno, da se nadzorujejo cene takih industrijskih izdelkov, ki imajo carinsko zaščito, da bi se preprečile vse zlorabe. Seveda gleda vsaka država tudi na to, da si ustvari na svojem ozemlju industrijo, ki služi državni brambi bodisi v miru. še več pa v času vojne. Skoro vse države v Evropi imajo svoje industrijske naprave v obmejnih krajih, ker je jasno, da se vsaka industrija naseli tam, kjer ima najpovoljnej-še razmere za razvoj in uspevanje. Radi tega pa so ugovori proti osnovanju takih industrijskih naprav v obmejnih krajih neutemeljeni, posebno še radi lega ker pri današnjih napadalnih sredstvih skoro ni kraja v Evropi, ki bi bil popolnoma varen. Če se pri ustanavljanju novih industrij upošteva tudi okolnost varnosti je to seveda pravilno. Ni pa potreba pod to pretvezo ustvarjati umetna središča industrije, ki se ne morejo opirati niti na cenena pogonska sredstva, niti na surovine, niti na tradicijo delavstva. Vse iako osnovane industrije niso gospodarsko utemeljene ter radi tega nimajo pravico do obstoja. Vidimo, da je industrija, ki se mora ponekod borili še s težkočami početka, izpolnila do seda.i svoje naloge samo deloma in da ostane Be mnogo problemov, ki se bodo morali prej ali slej rešiti. Pri tej rešitvi ji bo vsakdo rad na uslugo, če ho javnost prepričana, da hoče resnično korist in dobrobit države in prebivalstva. Sadjar^ in vrtnarji zborujejo V Ameriki slejkoprej slabo Kreditna inHaciia Netivork, 2. maja. Ameriški denarni trg je radi neprestanih likvidacij in zaradi negotovosti, ki so jo povzročile pesimistične novice o ženevski konferenci, dosegel nove padce. Kljub vsem naporom vlade, trgovina zastaja. Razširjenje kredita je do sedaj imelo za posledico samo pomuožitev rezerv v bankah, ki pa ostajajo brez haska, ker jih industrija ne zahteva in ker niso mogoče zdrave investicije. Kakor znano, je vlada po Federal Reserve Boardu poskusila oživiti denarni Irg s tem, da Fe- deral Reserve Board kupuje vsak dan 100 milijonov dolarjev državnih vrednostnih papirjev, kar se bo nadaljevalo osem dni. Ne more se sicer še reči, da bi se bil ta poskus izjalovil, in vsi z največjo napetostjo pričakujejo, kako se bo končal ta poskus kreditne inflarije, upajoč od njega poživitve. Zaenkrat pa še ni rezultata in ostajajo cene, namesto da bi se dvigale, slabe in imajo tendenco še nadaljnjega padanja. Vzrok temu so mednarodne razmere, ki se ne dajo regulirati. Pismo h Sofije Sofija, 20. aprila UMRL LJUBLJANČAN V SOFIJI Dne 24. aprila je umrl v Sofiji po kratki bolezni. previden s tolažili svete vere g. Franc An-denvald v 02 letu svoje starosti. Gospod Ander-tvald je rojen Ljubljančan, bil je vedno znveden Slovenec ter je prišel v Sofijo leta 1912 iu bil nekaj let ravnatelj podjetij gospoda Ivana Kenda, bančni knjigovodja in trgovec. Bil je mož jeklenega značaja. pošten in priljubljen ter je v bedi ln stiski vedno priskočil na pomoč svojemu bližnjemu. Bil je veren katolik in redno zahajal v tuknjšno kalo-'iško cerkev ter živel v prijateljskih odnošaiih z župnikom, č. o. polroni Leopoldom, rodom Slovencem iz okolice Postojne. Blagemu možu, kateremu se ni izpolnila želja, vrniti se to leto v svojo slovensko domovino, in ki zapušča svojo žalujočo vdovo g. Marijo in sina Bo-Sidara ler hčerko g. Vlasto dr. Tomusiiujevo !er v Sloveniji živeča brata ltudolfa in Ferda, naj bodo lahka zemlja bolgarska! Žalujočim Ostalim pa izrekajo svoje sožalje pokojnikovi v Sofiji živeči — prijatelji — Slovenci. Defirlt skoraj 2 miljardi levov. Budžetno lelo 1830-31. ki se je zaključilo z 51. marca t. 1. izkazuje deficit 1.814.204.211 bolgarskih levov. V loj svoii je zapopaden deficit iz leta 1929-80. ki je bil 1.283,636.881 levov; po odbitku lega sledi, da je v snmi bivši letni periodi znašal deficit le 532,517.380 levov in je pripisovati '.e skrajnim naporom sedanje vlade, ki je po možnosti reducirala iw!»tke, dn nI deficit' Se veliko vifiji. Splošni deficit, ki skoraj dosega 2 mlljanli le. vov (z deficiti I« pfejšnih let vred) kaže najjasneje, v kakem težkem gospodarskem položaju se tinites nahaja Bolgarija, Uradne ure v dravski banovini Ljubljane, 2. maja. AA, V uradih kraljevske banske uprave dravske banovine ter sreskih na-čelstev so uradne ure od 1. maja do 1. oktobra od pol 8 do pol 14 Miren i. maf V nedeljo 1. maja se je vršil v Celju v Celjskem domu 11. občni zbor SVD, ki se gia je udeležilo okoli 100 sadjarjev jzvečine delegatov kot zastopnikov podružnic in nekaj drugih članov. V pozdravnem nagovoru je omenil podpredsednik M. Ilumek, sve.li«. Po vseh deželah se ta »vojska« zbira in mobilizira. Pristaši njeni se nabirajo, vpisujejo, štejejo, izkazujejo, skratka: organizujejo. Metoda, ki je v navadi povsod, mora biti tndi dobra pri nas. Na Slovenskem je ideja treznosti in zdržnosti pač že precej popularizirana, — le armada ni organizirana. Organizacija ni dobro izvedena. Imamo namreč toliko drugih organizacij, da za treznostno ni bilo več časa, prostora, voljo in veselja. Kolikor pa jo je bilo, se je v teku let razrahljala in razbila. Brez armade se pa vojska ne vodi. Zato, če je ni, jo je treba zopet v življenje poklicati, na noge postaviti I Iz tega vzroka naj gre poziv po vsej Sloveniji, da se treznostim organiziraj, — vkolikor se lo že ni zgodilo! Do konca junija naj bi se organizacija izvedla povsod! Mesec junij, Krsnik, bodi posebno posvečen treznostui ideji; lia lo bodi že zdaj opozorjeno. Kres je praznik treznikov. Do 1. julija naj bi prišla oil povsod poročila o stanju svete vojske treznikov. Da so ve, koliko jih je in kje so. Kar velja za vso deželo, velja ludi za Ljubljano. Ni vzroka, da bi Ljubljana v tem delala izjemo. Res pa je v Ljubljani potoni cerkve težje to izvesti kakor po deželi. Zato se mora zgodili potom drugih organizacij: prosvetnih društev, kou-gregacij itd. Te so že ali še bodo dobile od svojili central poziv, da zasnujejo v okviru svoje organizacije treznostno. Po pravici. Kakor verskemu življenju, tako je prosveti treznost nujen predpogoj. Brez treznosti ni ne enega ne drugega. Do konca junija naj bi bilo tudi v Ljubljani izvedeno vse to. Kresno nedeljo, 26. junija, so zberemo vsi k skupnemu shodu. Že prej pa naj prihajajo k sestankom, ki so vsak torek ob osmih zvečer v Rokodelskem domu. Naši sestanki bodo zanimivi in zabavni: vršili se bodo govori, petje in godba. Pridite, da bo še lepše! Da se ima organizacija izvesti tudi po šolah, je jasno. Za lo bo skrbela šolska oblast. Brez organizacije ne grel Po vseh deželah se trezni ki organizirajo. Nemški Kreuzbund šteje 44 tisoč abstinentov. Jugoslovanski Savez treznosti — brez Slovencev — 4000. Guttemplerji so še posebej. Mladina, dijažtvo in drugii, združeni v Savezu trezne mladine, šteje mnogo llsočev. In Slovenci? Ne vemo! Ali sc hočemo ml, ki se štejemo v Jugoslaviji najnaprednejše — od drugih dati osramotiti?! Sveta vojska — organiziraj se, mobiliziraj Povedali treba še, da so se zadnji čas zganili v leni oziru tudi »napredni« krogi. Oživili so svojo za-spalo organizacijo. In zdaj naj nastane med nami plemenita tekma, kdo jih bo dobil več! Senzacija za fizike London, 2. maja. AA. V znanstvenih krogih jc napravila velikansko senzacijo vest, da sta dva mlada angleška učenjaka v Cavendish-laboratori-ju v Cambridgeu razbila atom litiuma in da se pri tem nista poslužila radioaktivne podpore, Mlada znanstvenika sta tir. Cockroft in dr. walton. Profesor Rutherford, ki velja za največjo kapaciteto rta tem področju je izjavil, da sc jc eksperiment posrečil s tem, da sla mlada znanstvenika v brez-zračno cevko pognala električne delce s hitrostjo 10,000 km na sekundo. Ta strahoviti bombarde-ment je uspel. Sir Rutherford se nadeja, da bo vprašanje atomskega razbitja krenilo na podlagi tega eksperimenta na popolnoma nova in uspešna pota. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, to-plo in vetrovno, najbrž se bo zjasnilo. koncu leta 54.381 Din (leta 1930 pa 72.078 Din). Razlika je nastala zaradi tega, ker društvo v minulem letu ni prejelo nikake podpore. Proračun za leto 1982 izkazuje 274.685 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Pregledovalca računov, gg. Vuga in (laberšek sla poročala o pregledu in predlagala g. blagajniku absolutorij in zahvalo za natančno vodstvo računov. Po daljši debati je bil sprejet tudi proračun kakor ga je odbor predlagal. Izmed mnogoštevilnih predlogov odbora in podružnic so posebno važni trije: 1. predlog glede spremembe lovskega zakona; 2. predlog glede pro. meta s strupenimi enovmi, ki so potrebne za zatiranje sadnih zajedavcev iu 3. predlog drevesničar-slcega odseka glede garancije za pristnost sort, glede krošnjarjen.ia s sadnim drevjem in gle.de pravilnika za pospeševanje sadjarstva, ki naj ga izda ministrstvo na podlagi zakona o pospeševanju kmetijstva. — Za prihodnji občni zbor se določi L j u b 1 j a n a. Po končanem občnem zboru se je večina udeležencev z avtobusi odpeljala v bližnjo kmetijsko šolo v Š t. J ti r i j o b južni žele z n i c i. Tu so si udeleženci pod vodstvom ravnatelja g. ing. Petkovška in strok. učit. g, Vardjana ogledali zavod in naprave, ki služijo pouku in gospodarstvu. Soglasna sodba vseh je bila, da je zavod v vsakem oziru vzorno urejen. Povsod je bil videti skrajno natančen red, smotrena urejenost in vzorno gospodarstvo. Kot sadjarje in ljubitelje vrtnarstva nas je posebno zanimal sadovnjak in zelenjadni vrt. Z velikim zadoščenjem smo pa občudovali tudi lepo živino, bogat poljedelski inventar in razne drugo naprave. Voditeljica ondolue na novo ustanovljene in vzorno urejene, kmetijski šoli prideljeine gospodinjske šole gospa Premru nam je nn-tem z izredno ljubeznivostjo razkazala novo šolsko zgradbo in nje notranjo opremo in nas seznanila z učnim načrtom ter z raznimi pripomočki namenjenimi za lajšanje teoretičnega zlasti pa praktičnega pouka iz kmetijskega gospodinjstva. Gospodu ravnatelju, gospej voditeljici in gosp. strok, učitelju Vardjanu bodi izrečena'iskrena zahvala za ves obilen trud in požrtvovalnost. Prepričani naj bodo, da smo dobili na zavodu v kratkih urah toliko lepih in koristnih pobud, da nam bo ostalo popoldne letošnjega krasnega 1. maja v trajnem in najprijetnejšem spominu. Konferenca Male aniante Belgrad, 2. maja. V diplomatifnih krogih za. trjujejo, da se bo konferenca male antante vršila 10. maja v Belgradu, torej prej, nego se bo zbrala lausannska konferenca. Vest iz romunskega vira, ki je trdila, da se bo konferenca odgodila do konca junija, je torej brez podlage. Drobne vesti Praga, 2. maja. AA. Vlada je objavila dekret, ki ž njim prepoveduje izvoz deviz, presegajoČih 1000 kron mesečno. Rim, 2. inaja. ž. Italijanska emisijska banka je pričela veliko akcijo, da ji lastniki starega zlatega denarja in drugih zlatih predmetov odstopijo to zlato. Tisk vodi veliko kampanjo, da je v interesu vsega naroda, če se zviša zlata podloga. Rim, 2. maja. AA. Agencia Štefani poroča: Italijanska narodna banka je danes znižala eskontno mero s 6 na 5%. Marseille, 2. maja. AA. Grški parnih r.ZiehU je nasedel ,južno Korzike. Na kraj nesreče je odplul italijanski parnik Valentino, da pomaga reševati. Akademija Podmladka Rdečega križa na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani. Misel, prirediti v času, ko imamo razmeroma veliko število koncertov in podobnih nastopov, lastno akademijo in to celo v veliki unionski dvorani, je bila za Podmladek Rdečega križa nekoliko drzna. No, polagoma se je le nabralo v dvorani večje število poslušalcev, največ seveda dijakov in njihovih staršev, ki so z zanimanjem sledili pisanemu sporedu. Dve recitaciji smo slišali: Župančičevo Našo besedo in Cankarjevega Kralja Matjaža. V taki veliki dvorani je seveda treba na govorilno tehniko še prav posebej paziti, kar se je recitatorjema le deloma posrečilo. Nekoliko sta posebno v začetku na tem trpela tudi oba dramatska prizora, ki ju je pa občinstvo navdušeno sprejelo. Mešan zbor, vodil ga je prof. E. Adamič, je nastopil v prvem delu z dvemi pesmimi, v drugem delu je pa zapel Mo-kranjčev II. rukovet. Zbor poje ludi daljše stvari brez not, lepo prednaša in sveže zveni. Gotovih stvari v izvajanju mu pa nihče, ki se sam ukvarja s podobnimi zbori, ne bo šlel v zlo. Isto velja za gimnazijski oktet, ki ga je občinstvo rado poslušalo. Nastopil je še šestošolec konservatorist Pre-voršek, ki ga poznamo že iz nastopov na konser-vatoriju, in zaigral na gosli Bachovo Arijo in Tar-tinijevo Variacije na Corellijevo temo. T. III. interna vaja drž. konservatorija. V četrtek 28. aprila so nastopili v Filharmonični dvorani gojenci pevskega oddelka ravnatelja Hubada in Je-anette Foedrancpergove, klavirskega oddelka (prof. Janko Ravnik), goslaškega oddelka (profesor Jan Šlajs) in oddelka za flavto. Seveda ni še vse umetniško dozorelo, kar na leh nastopih slišimo. Te vaje imajo pač namen, da se navadijo gojenci nastopati pred širšim občinstvom (ki ga zaenkrat tvorijo v pretežni večini gojenci konservatorija), da se za nastope skrbneje pripravijo in pa da se že zdaj pri glasbenem naraščaju loči najboljše od dobrega. Kljub šolskemu značaju prireditve pa smo slišali v vseli oddelkih nekaj izborno podanih točk. Kar se tiče klavirskega spremljanja bi pa bilo v interesu gojencev, da se k istemu pritegne čim širši krog učcncev. Brez dvoma je klavirski oddelek številčno najbolj močan, zato ne bi bilo težko dobiti za vsako točko drugega spremljevalca. T, Gostovanje _ gosp. D. Dubeiiča iz Zagreba v ljubljanski operi. V soboto so v operi dvanajstič igrali Kalmanovo opereto Vijolica z Monlmarlra. Kot gost jc nastopil v vlogi sodnega eksekutorja Piscallinija gosp. D. Dubajie iz Zagreba. Opereta sama, ki jc sicer vsebinsko precej prazna in celo plehko, glasbeno pa malo zanimiva, je z njegovim gostovanjem vsaj nekoliko umetniško pridobila, Gosp, Dubajič igra naravno neprisiljeno, je komik že po naravi, njegov dovlip in sploh ves njegov nastop učinkuje neposredno. In kar je glavnot svojo komično vlogo vzame umetniško resno, s» ogiblje banalnih dovtipov in ne koketira z občinstvom, Slikarja, pesnika in glasbenika so igrali gg. Ivelja, Janko in Peček, Ninon št. Poličcva, ministru lepih umetnosti Zupan; zelo simpatična je bila L Ribičeva kol Violetta. X. fttcv. 10T. »SLOVENEC«, dne 3. maja 1932. Stran 3 fi f Jože Gorjup V soboto dopoldne je umrl v Ljubljani slovenski slikar in kipar .ložo Oorjup. Njegova smrt jo bridek udarec za sodobno slovensko likovno umetnq«t, v kateri je bil pokojnik ena najvidnejših osornosti. Sam svoj, po duši. naravi in delu skoraj z nikomur od slovenskih likovnih umetnikov soroden, je bil pokojnik kakor osamljeno drevo. ki je rastlo iz lastnih moči v lastno smer. Komaj je Gorjup dosegel prve vrhunce svoje vedno bolj se razvijajoče moči, je že moral pasti. Jože Oorjup je bil rojen 1. 1907 v Kostanjevici iui Dolenjskem. Idiličnost svojega rojstnega kraja »a je v njegovi mehki dolenjski lirični duši sprem-jala vse življenje. Sveža radost pomladnega cvetja dolenjske pokrajine in barvna pestrost vsipajočega se jesenskega listja, vsi barvni akordi in kontrasti narave, vse lo je dalo Oorjupu notranji temelj za. one mogočne barvne kompozicije, s katerimi je presenečal naše, umetnost ljubeče, občinstvo. Študiral je v Ljubljani, umetnostno akademijo je dovršil v Zagrebu, kjer je bil učenec Meš.ro-viča. Študiral je pozneje tudi na akademiji v Fi-reuzi, rojstnem mestu renesančne umetnosti in še danes zbirališču in shajališču evropskih likovnih umetnikov. Na razstavah so njegove kiparske iu slikarske umetnine dosegle vedno mnoga odlična priznanja. Poseben uspeh je dosegel, ko je preslikal cerkvico sv. Miklavža v Kostanjevici. Pred letom dni se je poročil v Franciji z gospo Marjeto Dufour. \a brzojavno obvestilo, da je hudo bolan, ga je gospa prihitela iz Francije obiskal in mu prinesla pokazat hčerko Tatjano. Četrt ure za tem, ko je objel svoje dete, je Josip Gorjup umrl — na dan obletnice svoje poroke. Za njim žaluje slovanska javnost, žalujejo vsi prijatelji njegovega resnega umetniškega dela. Pokojnika pokopljejo v Kostanjevici, v njegovem rojstnem mestu, Nepozabljene-iiu Josipu Gorjupu naj sveti večna luči f Vida J er a jeva Za dr. Vurnikom, slikarjem in kiparjem Gor-fupom smo zdaj izgubili Sc pesnico Vido Jerajevo. Še pred kratkim smo jo poslušali v Ljubljanskem dvoru, ko je o priliki mladinskega koncerta z orglicami recitirala svoje pesmi in tako razvnela občinstvo, da se je komaj poleglo navdušenje. Danes je tli več. Vida Jerajeva, roj. Vovkova se je rodila 31. marca 1. 1875 na Bledu. Oče ji je bil Prešernov nečak. V šolo je hodila na Bledu in v Ljubljani (1882-83 —87), v meščansko šolo v Dunajskem novem mestu in na Dunaju, nato pa na učiteljišče v Ljubljani v letih 1891—1895. Učiteljevala je najprej v Ljubnem na Gorenjskem, nato pa v blejskem Zasipu (1895—1901), na kar se je omožila s takratnim članom dunajske dvorne opere violinistom Karlom Jerajem. Po prevratu se je preselila z družino v Ljubljano. Njene pesmi so izhajale po-čeuši od I. 1897 v Ljubljanskem Zvonu pod psevdonimom Vida. Leta 1908 je zbrala te pesmi in jih izdala pod naslovom »Pesmi«. Po vojni je pesnica izdala še eno zbirko mladinskih pesmi pod naslovom >Iz Ljubljane čez poljane« (1. 1921). Prav v zadnjem času je pesnica nameravala izdati še eno zbirko mladinskih pesmi, iz katere jih je več recitirala že na omenjenem koncertu v Ljubljanskem dvoru. Te pestni so po mnenju vseh, ki so jih slišali. najboljše, kar jih je ustvarila! Vida Jerajeva je bila po svojem značaju vesele, živahne nravi, zato pa bo njena nenadna smrt globoko pretresla vse one, ki so jo poznali. Ta njen veder temperament je razviden iz vseh njenih pesnik zlasti še iz onih, ki še niso bile objavljene. V naši literaturi ji bo ohranjen časten spomin. Skoz in skoz umetniško čuteča je Vida Jerajeva zlasti po vojni gledala, da je bil njen dom vodno gostoljubno odprt slovenskim pesnikom in pisateljem, upodabljajočim umetnikom in glasbenikom. V njenem stanovanju so se do zadnjega zbirali in razmotrivali o usodi naše kulture. Pokojnica je bila takoj po vojni odbornica Društva slovenskih književnikov in je to funkcijo obdržala do radnjega časa. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Sezonsko delo važen gospodarski in socialni činilelj Slovenske krajine Dr. Jože Jakša specijalist za kožne in spolne bolezni, se jc preselil in ordinira odslej na Kongresnem trgu št. 8/II (vhod: Gledališka Stolba 3, poleg »Kino Matica«) od 9 do U in od 15 do 17 Murska Sobota, 1. maja. Preobljudena Slovenska krajina, kjer imajo posestniki večinoma 1—3 orale plodne zemlje, ne more prehraniti vseh svojih sinov in hčera, zato si že od nekdaj Mejo fantje in dekleta zaslužka ob času največjega poljskega dela zunaj ožje domovine. Svoj čas so hodili na Ogrsko, kjer so jim sicer dajali zaslužka, obenem pa jim skušali rahljati njihovo narodno zavest. Dandanes ne hodijo več na . Ogrsko, temveč, v Slavonijo, Vojvodino in v druge ; pokrajine naše države ter v Francijo in Nemčijo, kjer njihovemu narodnemu prepričanju in mišljenju sploh ne preti nobena nevarnost. Saj so to izključno poljski delavci, ti pa za razne prevratne ideje niso dostopni. Kakor povsod, tako tudi tukaj opažamo, da tu-; jina izobraža. Naši sezonski delavci kažejo na splošno precejšen smisel za napredek. Ali bo dobilo letos vse sezonsko delavstvo, ki je naraslo že skoraj na 10.000, zaslužek? Zdi se. da bosta dobili kruha samo dobri dve tretjini dela željnih čvrstih mladih ljudi, škoda je le, da se za ta začasna dela ne morejo izbirati predvsem tisti, ki so najpotrebnejši. V tem |x>gledu položaj vodje ekspoziture javue borze dela v Murski Soboti gotovo ni zaviden, ko tolikim prošnjam nikakor ne more ustreči. Za Nemčijo izbira delavce in delavke zastopnik Nemške delavske centrale v Berlinu (Deutsche Arbeiterzentrale in Berlin), ki prihaja v Mursko Soboto na borzo dela. Izbere pa seveda liste, ki imajo dobra izpričevala in ki zdiajo nemški. Razumljivo je. da ta delegat ne bo dajal prednosti tistim, ki so potrebnejši. Zanj je glavno to, da se delavci obnesejo. Delavce pa, zoper katere pridejo pritožbe, centrala izbriše iz seznama in ti ne smejo več na delo v Nemčijo. Za tueemstvo ir- birajo posamezne vodje delavskih skupin (70 do 120 delavcev). Za Francijo določa delavce tako zvana »francoska pisarna« v Soboti, ki je zastopni. ca francoskega društva za izseljevanje v Francijo. V Nemčijo jih je 13. aprila odšlo 380, 30. aprila pa 50 delavk. Konec marca, ko so sprejemali ta delo v Nemčijo, so prihajale v Soboto cele trume — gotovo nad 3000 — fantov in deklet. V Francijo so odšli v treh skupinah: v februarju, marcu in aprilu, skupno 190 delavk in delavcev. Konec aprila jih je odpotovalo spet kakih 190 in do konca junija — pravijo — bo dobilo v Franciji še do 800 oseb delo. V začetku maja bo zaposlilo državno velepo-sestvo Belje 1375 delavcev. Prav tako jih bo šlo v Bačka in Slavonijo tudi še kakih 1200. Doslej so gradbena podjetja v Ljubljani, na Sušaku in drugod zaposlovala vsako leto po 7—8 mesecev do 1500 delavcev, letos pa se tvrdke ne oglašajo. Druga lota je bilo ta čas na delu že po 800 dninarjev, zidarjev, tesarjev itd., letos pa jih je komaj 70. Opaža se še nek drug neljub pojav, namreč ta. da inozemstvo vedno bolj zaposluje cenejše ženske moči. tako da je letos samo 20% moških in 80 odstotkov žensk odšlo v Francijo in Nemčijo. V naši državi je to razmerje ugodnejše: 60 odstotkov moških in 40% žensk. Če si predočimo. da je celotno delavstvo leta 1930 zaslužilo blizu 27,000.000 Din in leta 1931 19,000.000 Din, lahko uvidimo, da je sezonsko delo za Slovensko krajino življenjskega pomena. Letos ho zaslužek gotovo manjši, čeprav si javna borza dela v Murski Soboti na vso moč prizadeva, da bi zaposlila čim več delavcev. Mariborsko gledališče ali Casanova in drugo Maribor, t. moja Plakati, ki vabijo k predstavi novo .slovenske opere »Casanova«, nosijo opombo: »Zadnjikrat«. Ob tej melanholično barvani besedi se zbudi človeku, ki je zasledoval delo našega mariborskega gledališča tekom tega leta, iskrena želja, da Ivi bilo res »zadnjikrat«. Zadnjikrat »Casanova«. zadnjikrat »Lutka«, zadnjikrat »Trije vaški svetniki« in zadnjikrat tudi »Viktorija« s svojim huzarjem vred. Vzroke tej čudni želji je treba iskati v idejnem ozadju imenovanih oper, operet in dram. Umetniška in glasbena vrednost teh maribor-skih starin in »novitet« je vprašanje zase, ki nas trenutno ne zauimu. Toda človek se od nekod prav narahlo spominja, da je mogoče in potrebno govoriti tudi o tekem narodnem gledališču, ki bi naj bilo visoka šola prave kulture. Mogoče je to v očeh naše gledališke uprave star predsodek. Trudi sc vsekakor, da bi z njim temeljito pomedla. Sicer ni vsa krivda na strani tistih, ki izbirajo, čeprav so izbrane stvari vsaj običajno znamenje okusa in simpatij vodstva in igralcev. Tudi avtorji so krivi. Ali je res danes, v dobi ogromnih socialnih in duhovnih pretresov, pohotni nepridiprav Casanova vreden opevanja in mesta v vrsti redkih slovenskih oper? In potem to krivično prikazovanje samostanskega življenja. Človek, ki pozna zgodovino (ki res ni bila vedno solnčna) in vrednost ideje, ki so ji tLsoči in milijoni v veliki zvestobi in požrtvovalnosti služili in tako obvarovali milijone ljudi moralne gnilobe, kakor so jo širili razni Casanove in njihovi verni in-ternreti, takemu človeku, tako mislim, mora biti huoo, ko gleda to gorostasno prikazovanje duhovniškega in redovniškega življenja. Izgovor, da so se take in podobne stvari v resnici dogajale, ne zadene bistva stvari in je zaio povsem prazen. Kaj pa ko bi si kdo drznil prikazati na odru narodnega gledališča privatno življenje kake, recimo igralske skupine? Mogočo bi bilo sklicevanje na resničnost mnogo bolj upravičeno, kakor je v slučaju Casanove in njegovih pohodov v razne sumostanc. ln vendar... Sploh pn je v tem smešenju rodovniškega in duhovniškega življenja ua mariborskem odru viden sistem, še Cankarjev -•Kralj na Bctajnovi« je v tej luči te tendence lažje razumljiv. Takšen namreč, kakor so ga podali v Mariboru. »Triie vaški svetniki« tudi niso taka mojstrovina, da bi jih po gostovanju Nemcev morali videti še v slovenski obleki. »Lutka« je v tem koncertu inarilvonske gledališke »prosvete« važna točka, kar je celo mariborska dijaška mladina s svojim smehom in burnim ploskanjem priznala in potrdila. (Misel o gledališču, ki je visoka šolo ljudske kulture, torej vendarle ni prazna.) Ta sistem je mogoče zaenkrat še bolj podzavesten. Nerazumevanje in ironiziranje se javlja bolj spontano kakor preračunano. Na zunaj prihaja vse to do izraza v doslednem prikazovanju odurnih duhovniških tipov. Ker je du-hovništvo nositelj religijozne ideje, je brez vsega in povsem razumljivo, da je tudi religijoz-nost čudno slikana, odurna (»škorpijon«), brez srca (»Kralj na Betajnovic), bedasta (»Trije vaški svetniki«, »Lutka«, »Casanova«). Ob taki duševni hrani naj mlad človek zori v polnost razumevanja in obvladovanja življenja. Ob slučajnih stranpotih gledališkega repertoarja bo radi svojega idealnega hotenja ostal miren in bo neresnico in krivico razumel, kakor je prav. kot izjemo. Sistematično smešenje pa l>o vplnvalo nanj kot resnica, ki se ji mora radi lastne iskrenosti ukloniti. Sicer pa ne gre samo za mladega človeka. Starejši rod je v religioznih vprašanjih prav tako slnlio podkovan. Marsikomu manjka tudi pripravljenosti in volje, da bi svet religioznega (ki je sicer prav tako njegov legitimen dom kakor domača hiša in nurod, v katerem je zrnstol) pravilno vrednotil. Vsem tem so take odersske umetnine dobrodošel prašek za uspavanje vesti, ki svojega domotožja po krščanstvu še ni mogla povsem preboleti. Zakaj nam gledališče ne pokaže življenja \ bolj pravilni luči? Krščanstvo ie brez dvorno Se vedno vsaj toliko vredno kakor nova vera. ki nosi ime psihoanalize. Tudi socialni problemi bi menda zaslužili, da stopijo v svetišče mariborskega gledališča. Čes zelo naglo hiti mimo nas. In kar ste včeraj še svoje imenovali, bo jutri iskalo rešitev izven vaše plehkosti. Mogoče pa bo tekom časa tudi naša mladimi (mislim tisto, ki so ob scenah iz »Lutke« tako naivno smeje) spoznala, da je gledališče zadeva vsega ljudstva, in da ni samo zabavališče duhovno okostenelega meščanstva. Ln potem bi utegnili slišati znani refren: »Zbrišino to!« v povsem drugačni zvezi. Vel jal bi lahko taki neresnični gledališki umetnosti, kakor je bila vse prevečkrat mariborska. —S. Naročajte .Slovenca*! Nova planinska koča na Ljubnihu Škofja Loka, 2. maja. Na binkoštno nedeljo otvori škofjeloška podružnica SPD nov planinski dom na Ljubniku, c katerega je izredno lep razgled po vsej Selški dolini, na kranjsko ravnino s Sonškim poljem, proti Ljubljani in Borovnici. ••• - ...------ - - f .j Ljubnik je bil že od nekdaj priljubljena izletniška točka domačinom in pa gostom, ki so prihajali od vseh strani. Z otvoritvijo nove, udobno opremljene koče bo dan le pogoj, da bo Ljubnik še bolje obiskan in spoznan tudi od onih, ki jim je do-sedaj neznan. Hoda je za dobro nedeljsko popoldne. Iz Škofje Loke dve uri in pol do vrha. Koča jo večji del zgrajena na Guzeljevem »vetu, ki so ga lastniki velikodušno prepustili planincem za postavitev koče. Notranjščina planinskega doma ima prostorno kuhinjo in še večjo jedilnico. V podstrešju so spalnice. Prijetna domačnost zaveje pri prvem koraku ob vstopu v novi planinski dom, ki bo gotovo v najkrajšem času poznan po slovenski domovini. Blagoslovitev koče bo dopoldne okoli 11 po končani božji službi. Sedaj se vrše zadnja dela, da bo koča do otvoritve docela izdelana. Stroški za gradnjo so znašali 50.000 Din, a so obveznosti le majhne, ker so pokazali Škofjeločani vseh slojev svojo polno razumevanje za lepo namero planincev. Koča bo stalno oskrbovana in dobro založena. Vsi prijatelji loških planin iskreno vabljeni 15. inaja na Ljubnik I Afanackovic Milena načelni«! odseka za zaščito deoe in mater v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, se je udeležila kot odposlanka tega ministrstva XVI. zasedanja Mednarodnega urada dela v Ženevi. O sklepih tega zasedanja in o delovanju žen v Zvezi narodov s posebnim ozirom na MUD, bo poročala g. Atanaokovič drevi ob 18 v Delavski zbornioi. na kar opozarjamo predvsem naše žene, ki se udej-stvujejo na socialnem polju. Jože Gregorič: Blagoslov zemlje Sveta si. zemlja, in blagor mu, komur plodiš ... 0. Zupančič. Pomlad je prišla v deželo... Letos se je bližala sicer nekam počasi in kakor strahoma, a pri-Sla je vendarle. Prišlo in prešlo je Gregorjevo, ko se ptički ženijo; prišlo in prešlo jc Jožetovo, ki kaže, kakšna bo koruza; in zeleni Jurij, ko se konča in začne novo poselsko leto na kmetih, je že tik pred vrati. Zemlja se drami, prebuja. Solnce plava vsak dan više in više in kliče na dan tisoče, milijone pisnnih cvetov in drobnih žuželk... V zraku visi Skrjanček in drobi svojo srebrno popevko, nad njim jadrajo beli oblaki in se topijo na obzorju... Vrh smreke, ki je že polna poganjkov, prepeva kos svojo pomladno budnico, na brstečem javoru pa se po-zlbava jata vran, ki stegujejo vratove in na vse grlo kličejo v vas: Ora-a-at! Ora-a-at! Ora-a-at!... Kmet pa ne čaka, da bi ga šele vrane domislile, da bo doba iti orat. Od jutra do noči je na njivi In orje in seje pa vlači in gnoji, da mu teče znoj po obrazu, dasi prav je vrgel suknjič s sebe in si je še rokave do komolcev zavihal. Solnce in delo segreje človeka I Polje je oživelo. Zemlja puhti, nad brazdami migota eoparica, v ozračju plava sladkoben in opojen vonj... Saj mora biti vse to in tako, zakaj pomlad je, pomlad, ko vse zadiha s polnimi prsi in ko se prične za človeka, ki živi z zemljo in od nje, čas setve in trdega dela za kos vsakdanjega kruha... Zato pa se mi vidi, da je ta čas prav primerno in v današnjih razmerah močno potrebno, spregovoriti nekaj besed o pravi ceni zemlje in še o dolžnosti, spoštovanju in ljubezni, ki smo jo dolžni svoji zemlji; zakaj z bolestjo gleda človek, kako zblojeni nazori vladajo danes v javnosti glede vrednotenja zemlje in kako se ljudje zemlji zmerom bolj izneverjajo in odtujujejo. V slovenski literaturi najdemo v vseh dobah nemalo del. ki govorijo o lepoti naša zemlje in se havijo s problemom odnosa med našim kmetom in njegovo zemljo. In prav ob pisanju tega članka sta mi prišli v roke dve najnovejši in najboljši deli mladega Miška Kranjca, ki v obedveh privede brav. ca do istega spoznanja: s Da je Ie v zemlji in njeni ljubezni skrivnost življenja od vekomaj do vekomaj« Ali o teh Kranjčevih knjigah morda kje drugod nekoliko več. Tukaj pa bi rad opozoril predvsem na troje odličnih knjig, ki smo jih dobili v zadnjem času iz sodobne norveške književnosti. To so: Knut Hamsun, »Blagoslov zemlje«, Johan Bojer, »Izseljenci« in Marta Osteuso, »Klic divjih gosi«; njih umetniška moč pada v isiom redu, kakor so pri nas izšle in kakor sem jih navedel. Vsi trije umetniki nam slikajo priprostega naturnega človeka in njegov boj z naravo, govorijo o zemlji, pojejo o njeni silni rasti in poveličujejo njeno nedopovedljivo silo in moč. >Vse te epske pesnitve se odigravajo na trdi zemlji, pripovedujejo o radostih iu bolestih človeka, ki živi z zemljo, in so slej-koprej veličastne hvalnice mogočni materi zemlji.« Tako jih ocenjuje Miran Jarc. Posebno Hamsuinu in Bojerju je zemlja neusahljivi vir notranjega zdrav-j ja in moči, bogastva in blagoslova, kar vse radodarno deli onemu, kdor jo s pravim umevanjem ne-gujo in z ljubeznijo obdeluje. Zares vredno branja in razmišljanja!... To je prva, solnčna stran zemlje. Drugo, senčno, nnm pa riše pisateljica Marta Ostenso, ki na pretresljiv način kaže, kako zemlja človeka lahko popolnoma zasužnji in mu zatre vsa blaga čuvstva, ga takorekoč poživini. Človek, ki je uprt samo v zemljo in v dobiček, ki mu ga donaša. se kakor Kaleb Gare niti ne zavoda samega sebe in svojega bližnjega, marveč v slepi strasti grabi in hlasta tako dolgo, dokler ne ugonobi samega sebe. Isto inisel je prav lepo izrazil tudi ruski mislec Tolstoj v znani zgodbi »Koliko zemlje potrebuje človek«. Ne smemo namreč pozabiti, da je zemlja ob vsej svoji lepoti in veličastvu tudi strašna, hladna in neizprosna in da nosi v sebi zakone in skrivnosti, ki jih ne bomo do dna nikdar doumeli! Ravno v tem je tragična krivda in zabloda modernega človeka, da je knkor Kaleb Gare stopil z nadčloveško izkoriščevalno gesto zemlji preblizu in jo samo racionalistično izrabljal, dočim se je s svojim duhom čedalje bolj oddaljeval od nje. To pa se nad njim strahovito maščuje. Kako vse drugačno je bilo nekoč razmerje i>o-Ijedelca do njegove zemlje! Kako skrbno je pasli na vsak košček svojega polja, ki nm je bilo drago kakor ud laslnega telesa! Zemlja mu ni bila samo gospodarska vrednota, kapital, proizvajalno sred- stvo. temveč domače ognjišče dela in življenja, skupna last preteklih in sedanjih rodov, ki se vsi trudijo za rodno grudo. Po tem pojmovanju je kmet služil svojemu domu in rodu, ni smel svojega doma svobodno prodajati, ne razdeljevati in drobiti na malenkostne kose. (Dr. J. Jeraj, »Socialno vprašanje«.) Zavedali so se, da je Bog ob stvarjenju položil zemljo človeku k nogam, naj si jo osvoji in podvrže ter vlada nad njo, da tnu bo služila za ohranjevanje življenja in ga podpirala v službi Bogu. Vedeli so, da »je Gospodova zemlja in vse, kar jo napolnjuje«, kakor pravi sveti pesnik v 23. psalmu. Vedeli so. da zemlja ni naše stalno bivališče in naš končni cilj, ampak samo začasno, prehodno, in kot tako jo moramo vedno gledati. In dalje se po univerzalističnem krščanskem pojmovanju niso smatrali za absolutne lastnike zemlje, marveč samo za njeno upravitelje, gospodarje, ki imajo dolžnost, da varujejo domačijo in družinska izročila ter jih neokrnjena prepuščajo svojim naslednikom (Dr. J. Jeraj, o. c.). Kako je včasi poljedelec obdeloval svojo zemljo, kako je oral in sejni! Z odkrito glavo, zatopljen v tiho pobožnost in v božjem imenu je stopal po težkih brazdah, ki so čakalo, da sprejmejo vase zlato zrnje, ki naj iz njoga vzklije novo klasje, novo življenje. Z nekim svetim spoštovanjem je metal se-javec kleno seme, ki se je ko zlat dež vsipalo v plodno zemljo... Z božjim imenom na ustnicah je šel na delo, skrivnostno ubran je delal in se potil in z božjim imenom se je poslovil od polja, naredil nad njim križ za blagoslov in ga izročil božjemu varstvu. Zakaj vse to je prihajalo iz živo zavesti, da moraš zemljo lepo obdelovati in gnojiti, potem rodi, daje kruha! In ljubiti jo moraš, ljubiti blazno, kakor samega sebe, naravnost oboževati, ne kakor priležnico, temveč kot ženo, ki ti rodi zaroti I — kakor nazorno in prepričevalno piše Miško Kranjec. To je kmet, to je pravi eejavec, kakršnega dandanes le malokdaj ugledaš na polju, kakršnega ti pa danes nihče več ne zna ustvariti ne s peresom, ne s čopičem, no z dletom. Dolgo so ljudje lako gledali svojo zemlja s strahom in skrbjo so spremljali rasi na polju, kakor lastne otroke so hodili gleda! in božal bujno žito. In s kakšno slastjo so uživali, kar je zraslo doma, naj je bilo kakršnokoli že, zakaj domače jo bilo... Pa je prišel pogubni racionalizem, za njim liberalizem in iz njega nastali kapitalizem, ki je do dna izmaličd pravilno gledanje na zemljo in zakrivil vso bedo, ki jo sami gledamo in čutimo vsak dan. Danes so ljudje — in žal, ni malo takšnih -ki menijo, da je zemlja samo zategadelj, da si nekateri napasejo svoj nenasilni pohlep po imetju in uživanju, ne pa zato, do vsemu svetu, vesoljnemu človeštvu izrečno izjavljam, da s tem ne govorim proti osebni lastnini, nudi vsakdanjega kruha. In potem ni nič čudno, če pridejo do tako nečloveških misli, dn v Ameriki in drugod s pšenico kurijo stroje, medtem ko v isti deželi milijoni stradajo in gladujejo ko psi! Cele stotine in tisoče vagonov bombaža sežigajo in mečejo v morje, zraven njih pa milijoni brezposelnih siromakov prezebajo in se tresejo od mraza! Na stotine in tisoče vagonov živil uničujejo in potapljajo v vodo — samo leta 1931 ko v Braziliji na ukaz vlade vrgli v morje 2,<552.o07 vreč. kave! — samo, da hi se vzdržala cena na stalni višini! Torej rajši uničiti pridelek, nego znižati cene! Ali ni to peklensko delo, vnebovpijoč greli, ki nikakor ne more ostati nekaznovan?! In pridejo ljudje, ki vse to satansko početje mirno gledajo ter se še roga jo lačnim siromakom I To jo dobrola ln svoboda, ki jo je obetal in prinesel toliko hvaljeni liberalizem. Zato bo Bog bolj kaznoval te neusmiljene krivičnike, kot pa bedne in zaslepljene množice, ki radi tega izgubljajo vero in dofžijo predobrega Boga, češ, da je on dal takšen red! Prav za prav pa to ni nikak red, marveč strašen nered, ki ga Bog nikakor ne more dati, zakaj on s polnili« rokami deli bogastvo na zemlji. Nemški župnik in pisatelj Emil Fiedler je zares lopo zapisal: »Zein Ija rodi živil, vsega tega, kar imenujemo vsakdanji kruh, stokrat, najbrž tisočkrat več, kot moreta zaužiti dve milijardi ljudi. Miza je pogrnjena za vse. Celo bogato. Toda razdeljevanje oskrbujejo ljudje sami. Pri tej pogrnjeni mizi se izdivjajo vse podlo strasti in vsi zverinski nagoni... Svetovni red, po katerem obrodi žito tridesetkrat, petdesetkrat in ie večkrat, po katerem zraste iz jabolčne peške drevo, ki nosi na stote zrelega sadja, ta svetovni red je od Boga. Svetovni red pa, po katerem pride nn sto takih, ki živijo v izobilju, milijon drugih, ki trpijo pomanjkanje, ta svetovni red pa so naredili ljudje sami ...« Takšne so posledice sebičnega in rozkra-jajočega liberalizma, po katerem je poslala zemlja predmel dobičkarslva, trgovine in mainonističnih človeških strasti (Konec prihodnjič.) Siraii 4. -■SLON ENEC.", dne 3. maja 111(32. Stev. 101, Ljubljana Odpri srce - preglej omare! Ljubljana, 2. maju. Pomlad so je sicer oglasila pozno, vendar pa zato tembolj močno in zimske suknje in druga topla obleka kakor tudi obutev roma za (i mesecev nazaj v omare, du počaka prihodnje zime. Marsikaj bo seveda šlo v proti moljem dobro zavarovane in obsežne shrambo zastavljalnice, če ni ta že napolnjena 5e od lanskega leta. Brez dvoma pa je mnogo Se takih, ki so odlagajo zimsko suknjo in drugo volneno obleko sklenili, da si za prihodnjo zimo oskrbe novo. Take obleke romajo navadno v shrambe, kjer se potem prnse in kvarijo, dokler jih mogoče ne dobi kak revež. 2e letošnjo zimo je bila stiska huda in mnogoštevilni brezposelni niso le gladovali, ampak tudi prezebali. Vsi, ki so bili navezani na javne podjio-re in usmiljena srca, so prezebali pozimi pred vruli v skoro prosojnih poletnih oblekah, katerim je dalo težko poletno delo močen pečat. Ni izključeno, da bo prihodnjo zimo še mnogo voč takih revežev, katerim bosta za zimo ostala edina tovariša glad in mraz. Dobrodelne akcijo jim bodo gotovo poskrbele za najnujnejše življenjske potrebščino — za obleko in obutev pa bo poskrbel s sedanjo pomladansko akcijo — lldeči križ. 15.000 dopisnic je te dni razposlal Bdeči križ nu razne naslove po Ljubljani. Po teh dopisnicah bodo sporočili dobrosrčni in usmiljeni ljudje Rdečemu križu, kaj so pripravljeni darovati za pozimi prezebajoče, lldeči križ se ne bo branil najmanjšega in unjskrottlnejšegtt daru, pa najsi bi to bila po- Nočm obisk v mestnem ioga Ljubljana, 2. maja. Prvi svit prihajajočega pomladnega dne je žo nad ljubljanskim poljem. Po cesti v Mestni log pri-pekcMajo trije jezdeci v uniformah. To jo policija, ki nadzoruje življenje na robu mesta. Pred osamljeno župo se jezdeci ustavijo in poskačeio s konj. Najprej pričtio preiskovali prvi del Supe. Svetijo po slami z električnimi svetilkami in v kotu zagledajo strgan moški Čevelj. Potegnejo za nogo in kmalu privlecejo v slamo zakopanega možu na dan. Presenečeni tnož si mane oči, godrnja in vos prestrašen sprašuje: ;Šta je? Stražnik mu napove aretacijo. Iz kupa slaure pogleda druga skušlrana glava: rše ponoči nima človek miru! Drugi nočni gosi v tej šupi pa takoj umolkne, ko zagleda policijo. Tudi on mora iz slame. Je Se kdo v slami'? : vprašuje stražnik. >No znam! Ne vem! — odgovarjala oba. Vendar stražniki natančno preiščejo vso slamo v lem dolu šupe in res priviečejo še tretjega moškega. Vsi Irijc so brezposelni delavci. Luni so bili zaposleni pri lavnih delili v Ljubljani, letos pa ne morejo dobiti zaslužka, dva sta Slovenca, eden pa Bosanec, Vsi trije so pač iz one številne množice ta-vajočlh brez cilja po meslu, ki žive od tega, kur jim Bog In dobri ljudje pač dajo, spe pa, kjerkoli nanese, po hlevih, pod kozolci, nocoj na primer v tej šupi, kjer jih je (staknila policija. šo drugi del poslopja preiščejo stražniki. 1» slame izvlečejo mlado dekle. Niti dekle samo nili prvi trije moški niso vedeli drug za drugega. Prišli so pač ponoči in se vsak zase zavlekli v slamo. Zalo stražniki tudi, ko jih privedejo na policijo, ne napišejo ovadbe o nemorali, temveč samo o raciji. Tako Izgledajo racije, ki jih vrši sedaj na spomlad policija po predmestjih. Tukaj tako, kje drugje pa stražniki aretirajo druge osebe, več ali manj. Vsi II ljudje pa so si enaki po svoji usodi. Brea deta so, btvr, zaslužka, ln se morajo potikati na la način, pravi brezdomci, ki so veseli, Če najdejo ponoči kup slame, v katero so zavijejo, da vsaj v opanju pozabijo svoje križe in težave. Kaj bo danes? Drama: Zaprlo. Opera: >Rusalka , Red C. Nočno službo imajo lekarne: mr. Buhovec, Kongresni trg 12; mr. Uslar, Sv. Petra c. 78. in mr. Hočevar, Celovška c. 31. Ativoliat ima pisarno v PražakovS ulici št. 15/11 (vogalna hiša Pokojninskega zavoda.) nošena in tudi že raztrgana zimsku suknja ali obrabljena obutev. Sprejemal bo z veseljem .škornje, copate, najrazličnejše perilo, zimsko odejo, nogavice itd. Gotovo je, da bodo letošnjo pomlad romalo ogromne množine lakih nerabnih potrebščin v staro kramo. Vsak lahko vse to, mesto da zavrže, spravi na kup in zavije v papir ter nato obvesti po dopisnici Bdeči križ, ki bo tudi to, za lastnika ničvredno : šaro« čez poletje pokrpal, zašil in popravil, 1111 zimo pu razdelil med najpotrebnejše. Desetega maja se bo začela ta brez dvomu najobsežnejše zasnovana nabiralna akcija Rdečega križa. Lepo število tovornih avtomobilov bo vozilo po mestu iu nabiralo darove. Pred vsemi pa bo vozil voz, okrašen z veliko zastavo Rdečega križa in fanfaro, ki jo bo vodil znan ljubljanski godbenik Cvirn. Kdor bo do tedaj pozabil kaj pripraviti, bo lahko še v zadnjem momentu pristopil k akciji in poklical kar skozi okno. Pri akciji bo sodelovalo lepo število medicincev, sanitejcev in skavtov, ki bodo od vrat do vrat z vnemo pobirali darove. Polne avtomobile bodo raztovarjali v velikem skladišču Rdečega križa na Dunajski cesti, kjer jih bodo sortirali in če treba, desinficirali, nakar se bo začelo krpanje in popravljanje. Nihče naj ne misli, da nima ničesar, kar ne bi mogel odstopiti, nihče naj ne misli, da bo njegovo darilo premalenkostno; če bo to enodušno mnenje vseh Ljubljančanov, potem bo akcija Rdečega križa v Ljubljani nekaj edinstvenega, njen uspeh pa lahko v ponos vsem, ki imujo le malo srcu do bližnjega. O .Tugoslovanske-čoškoslovaškc lige dravske banovine so na svojih zadnjih občnih zborih izvolile za svoja častna člana senatorja Ivana Hribarja in urednika /Narodtilch Listov« v Pragi g. Jana Strakatega v priznanje njihovega dela za poglobitev prijateljstva med obema narodoma. Jug,-čsl. lige dravske banovine priredijo 7. maja ob 20 v Zvezdi : obema slavljencema časlni večer, na katerem jima bodo izročiii častni diplomi. O Tiskarski lev gotov. Za Grafični dom izdeluje znani ljubljanski obrtnik g, Lojze Smerkolj v Florijanski ulici velikega tiskarskega leva iz tolčene bakrene pločevine. Leva je v ilovici izdelal akademski kipar JurkoVič, kakor smo svoj čus že poročali. Lev je sedaj dovršen in ga občinstvo stalno ogleduje v veži, kjer ga izdelujejo. Leva bodo še pozlatili, v petek pa gn prepeljejo na Ma-sarykovo cesto, kjer bo krasil ponosni dom našega grafičnega delavstva. © Trgovine na dan Vnebokoda v četrtek, dno 5. t. m. smejo biti v smislu čl. 33 uredbe o odpiranju in zapiranju dopoldne odprte. — Gremij trgovcev v Ljubljani, j O Prememba posesti. Hišo z gospodarskim j poslopjem in zemljiščem Fr. in Angele LaVtižar na Sv. Petra cesti št. 83 je kupil na javni dražbi Jožef Rozman mesar na Sv. Petra cesta št. 8o. 0 Poljanski most je dobil to pomlad novo železno ograjo, ki jo je izdelal Josip Rebek ml. Staro grajo je magistrat baje prodal. © Manjši ogenj v Gosposki ulici. Poklicni gasilci so bili včeraj dopoldne obveščeni, da gori v Gosposki ulici št. 3, v Prelogovi hiši. K sreči je šlo ie za manjši ogenj, ker so se vnele saje. Ogenj ' sta pogasila dva gasilca, ki sta napravila v zidu večjo odprtino in ogenj pogasila. Škoda je le malenkostna. O Javna dralba zarubljenih predmetov bo 1 dne 14. maja 1932 od 9 dopoldne dalje v skladišču nu II. dvorišču poslopja Mestni trg št. 2. Več na oklicih, ki so nabili na mestni deski. O Razne nesreče in poškodbe. V nedeljo zvečer je nekdo napadel na Laverci 19-letnega zidarskega vajenca Alojzija Jagra in ga sunil z nožem v desno roko. Jager je izgubil precej krvi, tako, da je moral takoj v bolnišnico, — Z motornega kolesa jo padel v Ljubljani trgovec Anion Mulivič lil dobii hude notranje poškodbe. — V soboto pa je padel s kolesa 27-letni posestnikov sin Feliks Brogant z Brezja. Zlomil si je ključnico. — Neznanec je streljal v Poljanah nad skofjo Loko na 20-letnega Maksa Krmelja, posestnlkovega sina. Krinelj je bil ranjen v desno nogo. Vsi ranjenci so zdravijo v ljubljanski bolnišnici. © Vrat si je prerezal. Včeraj zjutraj si je poskušal prostovoljno vzeti življenje 34-letni Anton Abram, kovač in pečar pri tvrdki ing. Guzelj v BeljaSki ulici 4, kjer Abram tudi stanuje. Abram se je zaklenil v svojo sobo. kjer so ga ob 8 zjutraj našli. Na vratu je imel dve veliki rani. Abram je ubil šipo in si prerezal dvakrat vrat. Izgubil je do tedaj, ko so ga našli, žs precej krvi. Ing. Gu-i zelj je poklical reševalni avto, ki je Abrama pre-| peljal v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Zadnja poročilai Gospodarska kriza v Podomavju Pariz. 2. maja. Ig. dnformalion piše, da so v odboru strokovnjakov končana dela o proučevanju finančnega položaja Avslrije, Mudjarske, Bolgarske in Grčije. Angleški strokovnjak, državni pod tajnik sir Froderik Leilh-Ross je priporočal nekaterim državam, da opustijo zlati standard. — Temu pa so so uprli drugI strokovnjaki, ki sma- trajo, da je za sanacijo neobhodno potrebno, da državo ostanejo pri zlatem standardu. Stockliolm, 2. maja. tg. Na Švedskem so v izredni meri širijo konkurzi. V zadnjem času jo izvršilo samo v Stockholmu 50 brezposelnih samo-umor s tem, da so si v ustih zažgali diiKiinitna putrone. Milan, 2. maja. Ig. Včeraj je bilo izdano poročilo preiskovalne komisije za državno bilanco, ki priznava poostritev gospodarske krize v Italiji in ki svuri, da bi se davčni pritisk- poostril še bolj, ker bi samo škodoval državnim dohodkom, ko usihajo vsi davčni viri. Ker trajajo davčna bremena m je le malo ljudi, ki bi mogli vlagati svoje pri-Iiranke v javne zavode, je nemogoče, da bi mogla država pričakovati dobiček pri svojih posojilih. Državni dohodki se manjšajo, dočim so se izdatki zvišali za 045 milijonov lir, tako da je računali z Pariz, 2. maja. tg. Generalni tajnik radikalno socialistične stranke objavlja nocoj po proučitvi re-zultalov prvega volivnega due, da ima stranka izredne uspehe. Do sedaj je stranka dobila 64 mandatov, upa pa, da bo pri ožjih volitvah imela tudi uspehe še v 88 okrožjih. Stranka upa, dn bo dobila 152 mandatov, dočim Jih je imela do sedaj le 108. London, 2. maja. Ig. Po veslcii iz Šanghaja se bodo japonsko-kitajska pogajanja za premirje obnovila v torek. Dalje se govori, dn je dospel v deficitom 2 milijard. Spričo domačega in medna« rodnega položaja jo komisija mnenja, da so proračunski zneski za obrambo in zu obresti inozemskih dolgov ne smejo zmanjšali, dočim jo treba o vseh drugih izdatkih dopustili razpravo. Posebno priporoča komisija nadaljnje znižanje dohodkov državnih nameščencev. A Rim, 2. maja. Ig. Italijanska narodna banka jo z veljavnostjo od 2. maja znižala diskontno mero od (i na 5%. šanghaj močen kontingent japonskih čet kot proti-odredba proli nekemu nepojasnjenemu atentatu na Japonca in proli mlstcrioznenui izginotju nekega Japonca. japonskim poslaništvom London, 2. maju. Ig. Na dan 1. maja je jirišlo v Londonu do krvavih incidentov, ko so hoteli udeleženci shoda v Hydeparku demonstrirati pred japonskim poslaništvom radi dogodkov v vzhodni Aziji. Policija se jim jo postavila nasproti ter sta bili dve osebi ranjeni. Več oseb je bilo aretiranih. Japonsko poslaništvo je morala policija stražili vso noč. Tudi v Dundeeju je prišlo do spopadov s policijo in je bilo aretiranih 21 komunistov. Maribor, 2. maja. V vrsti ubojev in sličnih krvavih zadev, ki so v zadnjem času skoro izključno dajale opravka senatu okrožnega sodišča, je tvorila izpremembo današnja razprava proli vlomilcu mednarodnega slovesa in obsega, kakor jih dobi mariborsko sodišče le redkokedaj v delo. Zagovarjal se je Hans Armand, ki je lani meseca decembra ogrožal mariborske blagajne ler izvršil celo vrslo drznih vlomov. Hans je prišel šele meseca septembra lani na svobodo. Obsedel je v mariborski kaznilnici štiriletno ječo; prisodilo mu jo je svoječasno porotno sodišče za vlom v pekarno Robaus. Na svežem zraku ga je zopet Zamikal njegov vlomilski poklic. Najprej si je ogledal nekoliko po svetu, posetil je Dunaj in še druga avstrijska mesta, nato pn se je, decembra zatekel v Maribor v družbi dveh dunajskih dolgoprstih strokovnjakov Liendla in Misele. Utaborili so se na mestni periferiji, skrito pred očmi postave. Nato pa so sledili vlomi, eden za drugim, dne 16. decembra v blagajno tvrdke Kokra, 19. decembra v pisarno odvetnika dr. Kukovca iu 21. decembra v pisarno in blagajno splošne bolnišnice. Prvi in zadnji vlom sla bila uspešna, vlomilcu je padla v roke lepa svota. Vlom v pisarno dr. Kukovca se jo pn ponesrečil, ker ni bil vrtalni stroj kos debelemu jeklu blagajne. Vlomi so bili izvršeni vsi po enem kopitu, katerega pa policija pozna kol Hansovo specijaliteto. Radi lega je bilo takoj jasno, da se je zopet on priklatil v mesto in temeljito iskanje je imelo popolen uspeh. Že 21. decembra se je nahajal v rokah detektivov. Skraja je lajil vlome in najbrže bi se bil izmazal, dn ni bilo nesrečnega prstnega odtisa, katerega je v neprevidnosti zapustil v blagajni bolnišnice. Sicer jo bil samo desni jialec tako nepreviden, da se je dotaknil železne steno, toda za spretnega daktilo-skopa je bilo to dovolj. Hans je pod silo tega dokaza ta vlom tudi priznal, vztrajno pa zanika ostala dva, pri katerih je bil previdnejši ter ni zapustil vidnih dokazov. Toda način vloma jo v vseli slučajih povsem isli, kur jasno dokazuje njegovo krivdo. Oba njegova tovariša slu se aretacija srečno umaknila in sedaj vali Hans na nju izključno krivdo. Obtoženec je trdovratno lajil doslej vsakršno krivdo; pri današnji razpravi je priznal (1.v;a vloma. V Svrho zasliševanja novih prič se jo 'zA' nimiva razprava preložila. □ Zlatu poroka. Danes slavi v Mariboru zlato poroko Ludvik pl. Reizner s svojo soprogo Marijo, roj. Koch. Slovesnost se vrši ob 11 v stolnici ter bo izvršil cerkvene ceremonije stolni župnik msgr. Mihael Umek. Kot priči nastopita slavljenčev nc-čak polkovni poveljnik, polkovnik Lulič in upokojeni podpolkovnik Rudolf Reizner. 1< redkemu jubileju iskreno čestitamo. Aretacija dveh posestnikov. Veliko pozornosti je vzbudila med prebivalstvom Prvencev aretacija dveh uglednih posestnikov-bratov, ki se je izvršila rad i suma soudeležbe tatvine in prikrivanja ukradenih stvari. Sledila ie na prijavo trgovca Alojzija Herge i/. Maruševca, pri katerem je bil svoječasno brat omenjenih dveh, Peter za trgovskega vajenca. Potru je njegov gospodar popolnoma zaupal, kar ga je spravilo v izkušnijave, katerim se ni mogel ustavljati. Izmikal je gospodarju blago in denar ter ga nosil na dom bratoma. Nekoč je dobil Ilerga i/. Prvencev celo pismo brez podpisa, ki je razkrivalo te tatvine; pisec lega pisma je omenjal, da so baha brat Petra doma s tisočaki ter jih nosi za klobukom kakor petelinovo pero. pa to razkritje ni omajalo trgovčevega zaupanja v po- štenost svojega vajenca, šele ko jo Peter odslužil svojo učno dobo ler se neposredno nato osamosvojil lor odprl lastno trgovino v Lepoglavi, so se odprlo llergi oči in po natančnem pretresanju blagajne in blagovne zaloge je dognal, da mu je zmanjkalo blaga in denarja v skupni vrednosti 05.000 Din. Orožniki so našli pri aretiranih celo nekaj blagn, ugotovili pa so da sta dobivala od svojega brata velike količine blaga in ludi denarja v gotovini. Blago sta skrivala pri nekem sosedu ter ga razpe-čavala. Eden bratov je svojo krivdo doloma žo priznal, laji še samo, da bi bil dobival blago od svojega brata Petra. Oni, ki jo nosil jurje za klobukom, pa zanika vse ter se izgovarja, da je dobil denar za vino. Iz Lepoglave pa je prišlo obvestilo, da je tretji in glavni krivec že vso krivdo v polnem obsegu priznal. Sodišče je uvedlo obširne poizvedbe in govori se, da bo še več aretacij... Razgovor s Francetom France Vodnik je ime, ki ga slovenska javnost žo pozna. Prve pesmi je kmalu po vojni priobčeval v Domu in svetu . >Krlžu na gori ter Ljubljanskem Zvonu i it se leta 1928. predstavil z antologijo Slovenska religiozna lirika*. dočim se v zadnjih lotih uspešno uveljavlja kot kritik iu esejist. Prav le dni pa je skoro nepričakovano izšla njegova pesniška zbirka »Borivec z Bogom . Sicer bo o njej izrekla prvo veljavno besedo poklicna kritika, poslednjo pa bodočnost, vendar imuni vtis. da so te pesmi lep izbor sedanji čas tako revne slovenske lirike. To dejstvo daje še posebno aktualnost knjigi, ob kateri sem si nehote zastavil nekatera vprašanja. Poiskal sem avtorju, ki mi ga pač ni bilo ležko najti, saj naletiš nanj lahko ob vsaki uri, naj bo žo v unioilski kavarni ali pa na promenadi. Takole mi jo odgovoril: Zakaj si se prav zn prav odločil izdati zbirko in pod (cm naslovom? Na prvi del vprašanja ne morem odgovoriti natanko, ker nisem mnogo premišljeval, marveč sem sledil, kakor vedno, ukazu trenotnega domisleka. Jo žo menda moralo biti tako. Zbirka bi morala prav za prav iziti že prod leti, da ni, lemu je bil vzrok največ slab položaj naših založb, ki so si opomogle šele v zadnjem času, odkar so uvedlo sistem slainih naročnikov. Sam nn si takrat še nisem upal postati direktor, tajnik, blagajnik in agent lastnega, dasi skromnega knjigotrškega podjetja, ki se mu pravi samozaložba. — Toda lo so zunanje stvari. Poleg vsega je gotovo vplivalo na mojo odločitev tudi to, da človek, ki piše, venomer čuti potrebo po sprostitvi od vsega, kar je za njim, Saj bi ga sicer le oviralo v nadaljnjem prizadevanju. Naslov >Bori-vec ri Bogom (naslov ene izmed pesmi) se mi je zdel za vsebinsko oznako zbirke najprimernejši. Verujem v religiozni red vesoljstva in la vera jc najvišji ideal mojega življenja. Zato je nujno, da so tudi moje pesmi po vsebini izraz duhovnega napora in iskanja v tej smeri. Odkod religioznost v tvoji poeziji? Nekateri I menijo, da vera umetnika ovira v svobodnem razmahu. Kaj« praviš ti? Umetnost je in je vedno bila izraz umetnikovega življenja. Olrok dobe sem iu zalo sem religiozen, če sine človek reči o sobi kaj takega. Vendar v tem pogledu niso bili toliko odločilni vplivi od zunaj, zakaj vedno sem bil pripravljen kljubovati vsemu, če sem bil drugačnega mnenja, a prav lako niso dobra semena mojo vzgoje mogla zabraniti, dn ne bi šel skozi peklo zanikanja iu skozi kaos samote brez Boga. Moja vera v Boga zalo ni naivna dediščina, privzeta od drugod, marveč je usodni zakon moje osebnosti, brezpogojnosl, izven katere no spoznam nobenega smisla svojemu življenju, svobodno afirmiran red sveta, ki sem ga doživel po vseli blodnjah kol veliko razodetje in luč svojega življenja, J a •/, veruje m iz nujnosti s v o j e narave, v e 1 i g i j a je e d i u a m o ž-n o s t mojega življenja i n m o j o n o -I ran j o svobodo. Izven religije je zame temu, kaos, brezup, nesvoboda. S leni je označen tudi moj odnos do lako zvanega mladinskega križarskega gibanju, Ii kateremu sem so prišteval. Po krivici so lomu gibanju iskali zgledovzakaj bilo je izraz nas samih, nas, kakršen jo vsakdo bil sam zase, v svoji samoti, še preden smo vedeli drug zn drugega iu še preden so je gibanje objektiviralo v času iu poslalo na zunaj viden kulturni pokrel. To velja vsaj zaino. O tem priča 11. pr. prvi ciklus pesmi pod naslovom »Znamenje na nebu , ki som jih vse napisal še v gimnaziji, tri, štiri leta pred tistim našim pokrelom. Človek jo značilen za pokret, 110 narobe. Religiozna vprašanja so me vznemirjala ze zgodaj. A dočim so prve pesmi napisano bolj v smislu nekakšnih •..■samogovorov-, so pesmi iz drugega cikla bolj lirskega značaja. Naslov >Na beli poli je simbolična oznaka za duhovno življenje v smislu približevanja k idealu moje duhovne podobe. Formalno sem nezavedno stremel, se mi zdi, po združenju duhovne, krščanske vsebine in slovenskega narodno preprostega občutja. Najbolj sp mi jo to posrečilo v pesmi .Na beli poli , ki zaključuje zbirko. A forma prvega cikla —• stilna razlika mi je narekovala razdelitev zbirke na dva dela — je nastala pod neposrednim vplivom sv. pisma, zlasti knjig prerokov in razodetja. Uvodni citat, iz sv. Janeza zato ni samo vsebinski ključ, marveč kaže tudi nu moj estetski vzor. — Da bi religija kakorkoli ovirala človeka, bodisi duhovno bodisi samo umetniško in kulturno, je zapoznela fraza plitvega pro-svetljenstvu. Religija, ne pa listo, kar si pod religijo predstavlja enostranski racionalist. Jaz sovražim vsako aprlornost ter vsako nedoživeto resnico, zato si tudi religioznosti, ki bi ne bila iskrena, nujna in notranje svobodna, nili misliti ne morem. Tako nuziranje nasprotuje žo samemu bistvu religioznosti, ki vendar pomeni razodetje najbolj skritega obrazil človekove notranjosti pred obličjem Najvišjega, s katerim se človek želi strniti v najtesnejšem objemu. Če je sploh kje svoboda, jo na ravnini zadnje človekove skrivnosti, ln religiozno .se sme imenovali le doživetje tistega, preko katerega za človeka sploh ničesar več ni, kajji le najvišja vrednota je Bog in se. more imenovali Bog. Sicer pa milost in genij nista ono in duhovna svoboda ter kulturno slvarileljskn darovitost (ali svoboda) ni-sla nujno združena, a šo toni manj sc pa sevedu izključujeta. Kako pojmuješ pesem? Marsikoga tudi zanima, ali jo pesem plod inspiracijo ali zavestnega hotenju? Zame pesem ni nesmiselna iu slraslna izpoved, marveč več: prispodoba tega, kar si. Ne lega, kar misliš, marveč tega, kar si. Ustvarjanje jo iracionalnega značaja, a 110 lo oblikovanje, ludi doživetje samo so izmika kontroli razuma. Smisel duhovnosti je gledanje stvari in pojavov od obličja do oblič- ja", to jc v njih notranjem blslvu. Čim bolj spon-iano iu neposredno se porodita vizija in izraz zanj, tem globja je življenjska vrednota iu tem prislnejša umetniška oblika. Kvaliteta je od človekovega hotenja popolnoma neodvisna, kar umetnik ustvari, je v resnici prejel le kot dar geniju. Najboljše so tisle, ki te dobesedno iznenadijo. Nikoli ne veni naprej, ali bom kaj napisal. Kako sploh nastane pesem? Zamisli se v tale položaj: naenkrat znaš na pamet pesem, ki se je nisi nikoli učil. Tako nekako. Toda čisto natanko tako vendarle ni s to stvarjo. Kaj praviš o sodobni slovenski liriki? Kje sa vzroki, da jo med ljudmi razmeroma malo zanimali ja za pesem? O posameznih pesnikih sem že in še bom pisal drugod. Omenim naj le, dn sta prva lela po vojni dala največ: Anton Vodnik in Tone Selišknr, ki sla edina dva velika lirika najmlajše generacije. Vsi drugi smo se ustavili nekje pred idealom oziroma siuo ga dosegli le deloma. — Zakaj jc malo zanimanja zu pesem? Poglavitni vzrok vidim v tem, da je povprečen človek obrnjen v vsakdanja skrbi in osebni življenjski uttlilarizem, lirika pa predpostavlja odpoved temu idealu, zakaj ona je podoba oislo lepote. Zlasti povojna ekspresionistična lirika, ki je stremela za poduhovljenjem človeka. Pa tudi preusmeritev povojno umetnosti k čim večjemu upoštevanju konkretnosti, radi česar je začela uspevati v zadnjem času ludi naša mlada proza, odvrača ljudi od lirike k epiki, ki jim je na splošno življenjsko bližja in prislopuejša nego subtiinejša pesem. Kaj te jo privedlo do nove smeri v literarnem ustvarjanju? Saj so zadnji ras posvečaš skoro izključno kritiki iu eseju. Kake mirile imaš';' Mislim, da tega nisem odločil sam: pišem, ker čutim v sebi lak ukaz. Tudi delo kritika in esejista smatram za ustvarjanje, za plod inspiracije, a ne za delo golega razuma. Tudi kritik in esejist si ali pa nisi, kakor pesnik. Priznali pa moram, da novo iidejstvovanje izpodriva v meni pesnika. Toda bodi, kakorkoli že, moja dolžnost je le-lus bili na meslu, ki mi jo bilo odkiuuno. Vidiš, lo je moj edini načrt! štev. lOf. >ŠLOVENEC«, due 3. maja 1932. Stran o. Dnevna kronika Koledar Tcrek, 3. velikega travna: Najdenje sv. križa; Aleksander, papež m učenec. Novi grobove + Franc Vcrbič. V nedeljo zvečer je umrl v Ljubljani g. Franc Verbič, bivši trgovec na Borovnici. Pokojnik jo bil eden najstarejših ljubljan-čanov, saj je dočakal starost 93 let. Bil je do zadnjega čil iii zdrav in vedrega duha. Pred leti, ko jo praznoval svojo 90-letnico so ga je spomnil tudi naš list. Zapušča tri sinove, ki so vsi v uglednih službah, hči Matilda pa je gospa dr. Ranta, sinanč-nega referentu nu mestnem magistratu. Pogreb pokojnika bo danes ob pol IG iz hiše žalosti v Streliški ul. 32. Žalujočim naše sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč! •f- V Bovcu jo včeraj umrla gospa Josipina Mlekuš, vdova posestnika in trgovca ter tašča g. Ant. Zevnika notarja v Kamniku. Pokopali jo bodo dne 4. maja. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! ■f V Sofiji je dne 25. aprila umrl od kapi zadet ondotni trgovec g. Franc Andervvnld v 57. letu starosti, rojen Ljubljančan. Zapušča vdovo in troje otrok. N. p. v miru! Preostalim naše sožalje! Osebne vesti =Praktlčni učiteljski izpit so napravile na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani gg. učiteljice: Benedičič Ivanu, Cvar Stanislava, Gale Ana, Gradišnik Katarina (s. Melanija), Karlin Marija (s. Cecilija), Kosmač-Neuiman Pavla, Kralj Vida. Kramar Jožefu, Mate Marija, Miklavič Pavlina, Mlakar Nada, Mrlak Antonija. Rabič. Marija, šercelj Ana, švigelj Marija, Tomec Kristina, Welley-Fomla Ana iu Žebre Viktorijo. Ostale vesti — Binkoštni izlet Jadransko straže na morje bo radi zadostnega zanimiuija vrši. Izletniki naj bodo na dau 14. maja točno ob 16 na peronu glavnega kolodvora v Ljubljani. Prostih je še nekaj mest v I. in II. razredu. Prijavite se nemudoma in zahtevajte prospekt. Pojasnila daje in prijavo sprejema I z 1 e t n.a pisarna J a d r. Straže, Ljubljana, Gledališka ul. S, pritličje, v popoldanskih urah. _ V nižjo šolo intenduntske akademije bo sprejetih letos do 60 gojencev. R flektanti morajo biti naši državljani iu popolnoma zdravi Ne smejo biti mlajši od 16 in ne starejši od^ 2 < let. Dovršiti morajo najmanj šesti razred drž, gimnazijo ali realke z najmanj dobrim uspehom. Ostali pogoji «o razvidni iz Službenega vojnega lista (stran 763—766), ki je interesentom ua razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah. Prošnje naj se pošljejo do najkasneje 10. avgustu t. 1. »Upravniku intenduntske akademije« v Belfft-adu. — V Službenem listu kraljevske bauske uprave dravske banovine št. "4 od 30. aprila t. L je objavljena »Uredba o opravljanju pomočniških izpitov« dalje »Uredb,a o monopolnih taksah«, »Uredba, du je. mula prodaja monopo-jiziramih predmetov izvzeta iz zakona o obrtih«, »Uredba o draginjskih dokladah graničarjev«, »Uredba o velikost: nagrado dnevnieurjem iti i -nistrstva za telesno vzgojo naroda^, »Pravilnik o pobiranju šolnine«, »Pravilnik o zdravniškem pregledu otrok za vpis v šolo«, »Pravilnik o disciplinskih predpisih za uče.uce-učenke strokovnih šol za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi«, »Pravila o opravljanju pomočniških izpitov«, »Navodilo za knjiženje in obračun bonov Privilegirane izvozno družbe v prometu s pšenico«, »Norme za okroglo železo za armirani beton«, »Razdelitev banovinske imovine glede na teritorialne izpremembe banovin«. -Popravek k zakonu o pomorskih trgovinskih akademijah« in »Objave bunske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1932«. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenja črev. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. — Trnpistovski samostan pri Banja Luki v nevarnosti. Znani trapistovski samostan »Marija Zvezda« pri Banja Luki, ki jc bil zgrajen letu 1866, sc nahaja v veliki nevarnosti. Samostan s svojimi tvornicnmi leži na neki višini ob reki Vrbasu. V zadnjem času so zapazili, o«lopje, ki je bilo zelo dobro ohranjeno. Poleg tega j)o-slopja je našel cel kup odpadkov. Ta kup je bil narejen iz samih rokopisov, iz česar Bergman sklepa. da je obširno poslopje bila kaka vladna palača in da so birokratje pred 2000 leti svoje ogromne pisane proizvode, ki so postali brez pomena, metali za hišo na kup. Ameriško vojaštvo proti stavknjočim rudarjem. V" premogovnih revirjih Cadiz v severnoameriški državi Ohio se je policija spopadla s stavkujočimi rudarji. Priti je moralo na pomoč vojaštvo. Strašen boj na smrt obsojenega V mestu Eddyville v severoameriški državi Rentucky so 29. aprila na električnem stolu usmrtili tri na smrt obsojene zamorce, ki so bili obsojeni na smrt zaradi umora. Dva obsojenca: 23-let stari Cooksey in 23-letni Rodgers sta mirno sedla na električni stol ter sta se mirno dala nanj privezati in usmrtiti. V nekaj sekundah sta bila mrtva. Tretji obsojenec pa je bil 21 le4 stari zamorec Holmes. Ta se ni dal tako mirno usmrtiti. V strašnem smrtnem strahu je pobesnel ter se pričel ru-vati z ječarji, ki so ga hoteli privezati na električni >i.ilček jiila male medvedke. V berlinskem zoološkem vrtu so letos odprli ludi oddelek za mladiče, kamor se hodijo berlinski otročiči igrat z njimi. Na sliki vidimo berlinskega fantka, ki je prinesel malim medvedkom v steklenicah mleka, katero medvedki veselo pija stol. Pograbil je, kar mu je prišlo v roke, in s tem mahal okrog sebe kakor nor. Odnekod je odlomil vodovodno cev in z njo začel udrihati po paznikih. Enega teh je hudo poškodoval na glavi. Ta strašni obsojencev boj za življenje je trajal poldrugo uro. Ker obupanca nikakor niso mogli ukrotiti, so celico zaprli in šli po strupene bombe, ki povzročajo solze. Od daleč so potem vrgli v celico kar tri take bombe, ki so nesrečnega zamorca onesposobile za boj. V tem hipu so planili v celico pazniki, nesrečneža zgrabili, privezali hitro na električni stol ter nato z elektriko usmrtili. Bodoča mesta Le Coubusier, vodilni francoski arhitekt hoče popolnoma spremeniti naše zunanje življenje. Ima zdaj v Parizu niz ognjevitih predavanj o --mestu bodočnosti*. Sedanja velemesta kot Pariz in London se mu nepopisno gnusijo. Pravi, da je mogoče zdravo življenje samo po manjših mestih, kjer nismo tako neusmiljeno ločeni od narave. Velemesta, umazane, nepregledne, obupne črede visokih hiš. so samo ječe, ki ubijajo pogum iu zdravje. Trg in ulica idealnega bodočega mesta bosta namenjena izključno pešcem. Avtomobili se bodo vozili po visečih mostovih ali podzemeljskih cestah, a izginiti morajo z lica zemlje. Hiš ne bodo zidali v strnjenih blokih. Zaokroženo pročelje bo izkoriščalo solnce in branilo pred mrzlim vetrom. Zidovje iz stekla bo lepo in snažno. Velikanska okna na solnčno stran morajo biti v vsakem sta-novanju. Vsaka šola bo stala sredi parka. Le Cor-busier ima bujno domislijo in je izdelal svoj načrt do najmanjših podrobnosti. Cvetlice, sobice, kopalnice, zrak so seveda dobre stvari. Noben državljan ne sme imeti več kakor 14 kv. m. stanovanjskega prostora. Vsaka hiša bo imela samo eno skupno kuhinjo. Gospodinje bodo kuhale |>o vrsti in nudile sostanovalcem zadostno izbiro roseb-nemu okusu primernih jedi--. Poleg kuhinje sp bo nahajalo skladišče živil, ki jih bodo dobavljali kmetje naravnost z dežele. Branjevke bodo izumrle. Nobena gospodinja ne b ohodila na trg, ki ga ne bo več. Idealni zamisel zasluži vse priznanje, a vendar... Moskva docet. Upajmo, da bodo shajali naši otroci in vnuki brez komunizma, ki ga tako navdušeno pričakuje Le Corbusier. Prve -like o delovanju južnoameriških vulkanov: Na levi: Ognjenik Descabezado bruha. Zgoraj: Pokrajina 150 km daleč od ognjenikov je pokrita z belim pepelom, da se zdi. kakor bi bil zapadel sneg. — Spodaj: V mestu Curico v Čile spravljajo delavci z ulic debele plasti pepela, ki ga je vrglo semkaj. Nemo gledališče Mih. Čehov, igralec Hudožestvenega gledališča in nedoseženi tolmač spisov svojega strica Antona Čehova. si je v emigraciji zastavil popolnoma novo nalogo. Lahko bi govorili o revoluciji na odru. Medtem ko poskuša kinematograf govoriti, lioce gledališče Mih. Čehov a j>o možnosti shajati brez besede. Nemo gledališče ni nov pojav. Poznamo baletne predstave, kjer govori samo ples. in tudi pantomime. kjer nadomeščajo govorico le izrazite kretnje ozir. mimika obraza. Čehov, ki nastopa v pariškem gledališču Odeonut, je hotel približati svojo umetnost mednarodnemu ozir. francoskemu, ruščine neveščemu gledalcu. Odrekel se je besede, a obdržal glasove (zvoke) kol zunanji splošno um-ljiv izraz notranjih cuvslev. Torej zavzema njegova predstava v dramski umetnosti približno isto stališče kakor zvočni (sonorni. brez razgovora) film v kinematografu. -Prebujena palača-. otvoritvena predstava novega gledališča, je povzročila nad vse živahno kritiko, ki je seveda najboljši dokaz splošnega zanimanja. Znana ruska pravljica o Ivanu Carjeviču je dobila v prireditvi M. Čehova nov smisel. Režiser je hotel dejanje približati sedanjim usodnim ruskim dogodkom. Temu namenu je popolnoma žrtvoval sniejavo vedro ozračje čudežne ljudske zgodbe. Namesto navadne pisane starine in kmečke devete dežele (kakor jo gledamo v -Zlatem petelinSku ali Snegulčici ) je zavladala nn odru preteča. mrka simbolika. Pravljične postave so se spremenile v označbe mučnih duševnih bojev, ki jih poznamo iz neusmiljenih romanov Dostojevskega. Namesto preprostih elementarnih glasov gozda, morja, živalstva poslušamo samo stok, ibtenje, besni smeh ali celo renčanje. Glavni junak, Ivan Carjevič, se je prelevil iz vzornega neustrašenega krasnega viteza v histeričnega, napol blaznega Ivana bedaka. Njegovo hrepenenje po Prelepi devici, vtelešeni modrosti in blagosti. njegov tragični boj s pošastnim neumrjočim Koščejem in muke v ujetništvu pri veščah — so izraz ruskih ali splošno človeških blodenj, ki ovirajo pol do resnice. Dobrodušen, kakor medved neroden Gozdni mož, ki Carjeviču pomaga v boju s strahovi, samo muka ali se grohoče, ker nima druge možnosti za izražanje. Medtem, ko omaguje Carjevič na trnjevi poli, se je polastil pijan divjak Jeremka njegove dedne krone, zaprl v ječo Prelepo devico in pleše kakor prismojen v carski palači, kjer slavi zmago. Zopet moramo misliti na grozote revolucije! Napeto mučno tavanje po gozdni temi traja skoro tri ure in zadosti nazorno predoči gledalcem, kako težko je priti do srečnega konca s povratkom Car-jeviča v palačo in zmago luči nad mrakom. Godba mladega skladatelja Btiteova, ki spremlja igro. je nalašč primitivna (spisana kakor za lutke) in zadosti živahna. A njena slikovitost se potaplja in se izgubi sredi stalne enolične napetosti obupnega dejanja. Edino plastika bi bila v Stanju rešiti slično igro brez besedila. Samo godbi podrejene ritmične kretnje bi utegnile razbremeniti morilno grozo na odru. A režiser je bolj mislil na vsebino igre kakor na njeno zunanjo ubranost. Poročevalci j>išejo o njegovem napornem delu in neštevilnih poskuš-njah. Kljub temu ni bilo videti vsaj trenotne prepričevalne ritmične ubranosti pri veščah, ki se zakadijo v Carjeviča. ali pri Koščeju (pri slednjem so naredile po mačje zelene, v temi lesketajoče velike oči res globok vtis). Baf'ca tudi v Angliji Batova osrednja pisarna je poslala veliki angleški informacijski agenciji Reuter zanimive podatke o svoji novi tovarni v Angliji: Bata je že kupil zemljo ob kraju v pokrajini Essex. Kakor j v Nemčiji tako bo tudi na Angleškem njegova tovarna zgrajena v teku poldrugega leta. Tovarno ■ bodo takoj pričeli graditi, kakor hitro se zaklju-j čijo pogajanja s stavbnim podjetjem. V njej bodo ; proizvajali 5000 čevljev na dan. Čevlji so po večini namenjeni za angleške kolonije v prvi vrsti za Indijo. V ta namen je Bat'a nedavno potoval v Indijo. Tomaž Bat'a namerava odpreti v angleških kolonijah velike podružnice. Angleške delavske organizacije ne nasprotujejo Bat'i, ker so se sprijaznile 7. njegovim sistemom, ki baje odgovarja tudi angleški miselnosti. Umetno grlo. V Ameriki so iznašli aparat, s katerim ljudje, ki so izgubili glas, zopet lahko glasno govore. Besede delajo usta, jezik in premikajoče se ustnice. Malo cevko vtakne bolnik v usta. Ta cevka je v zvezi z umetnim grlom, ki ga mož drži pod pazduho. KIT'BEŽNI V NASA" RT Tujec: »-Prosim vas, kako pridem najbolj hitro na kolodvor?« Neiiljnden domačin: Tecite k Gospodinja: -Micka, kje pa ste vendar? Kličem in kličem, vas ni od nikoder. Ali me niste slišali?« Služkinja: :>Nisem takoj, šele ko ste me poklicali četrtič.« >Kako se vam je kaj dopadla nova arama?« ^Izvrstno. Posebno tatovi so sijajni. Celo. kar govorijo, je ukradeno! Francoski volivci pred volišči na pariških ulicah na volivni dan 1. maja Štev. 101'. »SLOVENEC«, dne 3. maja 193:2. Stran . 7. Športno predavanje Začudil bi sc kdo in rekel, športniki bodo predavali? .Razna društva vabijo k predavanjem, kjer skušajo z besedo pridobiti prijatelje za svoje cilje. Le športniki, li skromni delavci za narodno zdravje, še niso vabili. Pozimi pač, imeli smo par zanimivih predavanj o smučanju. Gotovo so bili navzoči zadovoljni. Toda predavanja o problemih športa še nismo imeli, čeprav je ravno ta tema vtijvo potrebna obravnavanju! Spori se danes širi in zavzema čedalje večji razmah. Treba je pridobiti poleg aktivnih mladih ljudi tudi one. ki vodijo in so odgovorni za razvoj današnje mladine. Spori je tako posegel v našo dobo, da je nujno načeti to temo, kajti ne gre, da bi mogoče radi napačnega pojmovanja športa, radi predsodkov, bilo obsojeno gibanje, od katerega imamo lahko velikih koristi. Kot ic v tolikih drugih stvareh, tako bo Ilirija tudi z uvedbo športnih predavanj pričela orali ledino. V petek (i. inaja ob 20 bo v dvorani Delavske zbornice predaval Drago Ulaga o: Sodobnih problemih športa. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Ker je f/. Ulaga strokovnjak, bo gotovo znal dobro prikazati športne probleme. Orisal bo dobre in tudi slabe strani športa. Predavatelj je dovršil svetovno znano visoko šolo za telesno sulturo v Berlinu, kar jamči, da bo znal dobro obdelati tvarino predavanja. Vse prijatelje športa in tudi one, ki se morajo neposredno zanimati za spori, vabimo k predavanju. POKALNO TEKMO VANJE HAZENASIC. Ljubljanska bazenska podzveza priredi v času od 1. VI. do 15. X. t. I. propagatidmni bazenski turnir, za katerega poklanja pokal, ki postane trajna last končnega zmagovalca. Turnir je namenjen neorganiziranim klubom, udeleže pa se ga lahko tudi zvezni člani, ki imajo sedež na teritoriju LUP, vendar samo z rezervnimi družinami in izven konkurence. Turnir se igra po pravilih JIIS, in sicer po dvojnem sistemu na točke. Prijavnina za turnir maša za nečlane 30 Din. Zvezni člani so oproščeni prijavnine. Prijave za turnir se pošiljajo na pod-zvezin naslov: LHP Rupel Milica, Ljubljana, Poljanski nasip 14. Prijave, katerim mora biti priložena prijavnina, se sprejemajo najkasneje do 10. maja ob 18. Prijave brez prijavnine, ali prekasno vpo6lane prijave, se ne bodo sprejele. Žrebanje terminov in nasprotnikov izvede u. o. LHP-a na svoji seji dne 11. t. m. Klubi, ki so neoficijelno že pristali na sodelovanje, se morajo kljub temu pravilno prijaviti. Točne propozicijc za doigranje tega tur-uirja prejmejo vsi prijavljeni klubi tekom prihodnjih dni. JUNI0RSK1 LAH KO ATLETSKI MEET1NG ASK PRIMORJA. ASK Primorje priredi v nedeljo 22. maja ob 0 dopoldne na svojem igrišču ob Dunajski cesti juniorski propagandni lahlcoallehki meetinu z naslednjim sporedom: A. 1. tek 100 m kat. Č. H. A. in letnik 1913; 2. met krogle kat. C. in B. ter letnik 1913; 3. skok v višino z zaletom, kat. C. B. A. in letnik 1913; 4. tek 1500 m kat. C. in letnik 1013; 5. skok v daljavo z zaletom, kat. C. B. A. in 1913; (!. tek 200 m, kat. B. C. in 1913; 7. met diska, kat. C. in 1913; 8. tek 1000 m, kat. B.; 9. troskok kat. (.'. 10. 4X100 m, kat. B. C. 1913. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a ua tekališču, dolgem 396 m z ugaski. Tekmujejo lahko verificirani iu neverifi- ciraui atleti. Za kategorije so inerodajnt letniki: za C. 1911-1915, B. 1910-1917, A. 1918-1919, ter letnik 1913. Tekmovanje so vrši po pravilih, oziroma pravilnikih JLAS-a. — Darila: priznanice, iu sicer po dve v poedinih disciplinah in kategorijah pri petih tekmovalcih, po tri pri več kakor petih tekmovalcih. Prijave je poslati na naslov Dušan Raič, akad., Frankopnnska ulica, do 18. maja ob 12 s priloženo prijavnimi 5 Din zn točko in osebo, 15 Din za moštvo. Neverificirani atleti, ki niso člani nobenega kluba JLAS-a, so prosti prijavnine. Poznejše prijave se sprejemajo na isli naslov, oziroma na igrišču do pol uro pred pričelkoin tekmovanja, samo proti dvojni prijavnim. Radio Programi ftadio-Ljubljana t Torek, 3. maja: 11.30 Šolska ura: Naš mladinski tisk (Marjan Tratar). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Otroški nastop, vodi gdč. Vencajz. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. Iv. Oralenauer: Nemščina. — 20.1X1 Plošče. — 20.15 Haydnova proslava. Koncert mariborske Glasbene Matice (prenos iz Maribora). — 22.00 Cas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Sreda, 4. maja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Cas. plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina 19.80 Literarna ura: M. Kranjc: »Težaki in življenje - (Silvester Škerlj) 20.00 Plošče 20.15 II. Haydnova proslava (prenos iz Maribora): Oratorij »Vstajenje«. Izvajajo: mešani zbor r Maribor , orkester Glasbene Matice mariborske, solisti; gospa Pavla Lovšetova in hčerka Majda, gg. Živko in Neralič 22.00 Čas, poročila. Drugi programi i Sreda. 4. maja: Budapcst: 12.05 Opoldanski koncert 19.40 aol-ski koncert — Dunaj: 11.30 Operni koncert 22.15 Večerni koncert — Praga: 19.45 Prenos koncerta vojaške godbe — Langrnhcrg: 20.30 Goethe 22.30 Nočna glasba — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert 20.45 Pester koncert in komedija — Belgrad: 19.30 Ciganska glasba 20.30 Zagreb — Berlin: 19.30 Plesna glasba 22.30 Radio orkester — Toulonse: 20.15 Koncert vojaške godbe 20.45 Simfonični koncert — Stuttgart: 20.00 Pestra glasba 21.00 Pesniška galerija — Barcelona 21.00 Radio orkester — Milano: 20.45 Komedija Plošče — Zagreb: 20.30 Klavirski koncert 21.00 Drama, prenos iz studia 2*2.00 Klavirski koncert LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Torek, 3. maja: Zaprto. Sreda. 4. maja: LEDA. Red D. Četrtek, 5. maja: (iOSPODA GLEMBAJEVI. Izven. Znižane cone. Opera. Začetek ob 20. Torek, dne 3. maja: RUSALKA. Red C. Sreda, 4. maja: CAVALERIA ItUSTICANA, GLU- MAČI. Red B. Četrtek, 5. maja: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven. Znižane cene. mimM Potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je danes, dne 2. maja umrla naša draga mati, tašča in babica, gospa Josipina Mlekuš rog. Gruntar vdova posestnika in trgovca v Bovcu Pogreb se bo vršil dne 4. maja v Bovcu. Bovec-Kamnik, dne 2. maja 1932. Oskar, Stanko, sinova; Olga por. Zevnik, Maruša, hčeri; Anton Zevnik, javni notar v Kamniku, zet; Maja Zevnik, vnučica. HPPŠS^I mammMmm Baivft ?aiosa Hovinaslih krst i Sravsiii Mm Kovinasto krste za deco: SO do 100 cm dolge Din 550 - do 1.050'—, kovinaste krste za odrasle i 200 cm dolge, Din 1.401) do 2.200'-, iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 50% prihranka potoin nakupa pri izdelovalcu. maks ussar, Gregorčičeva ulica 17 Traino ondulacijo 7. aparatom najnovejše konstrukcije izvajam v svojem salonu prvovrstno in po znižani ceni Fr. Wildmann frizer za dame in gospode Ljubljana, Napoleonov trg vis-a-vis Napoleonovega spomenika Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhliai in srbež izgineta če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, I. 1599 uctanovljcna Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE. Radioemanacijsko termalno kopališče »OLENJSKE TOPLICE zdravi sigurno reuinalizem, ISias, ženske bolezni i. I, Sezona od t. maja 30, septembra. Stanovanje, hrana in kopolj v kopališkem domu 50 Din dnevno. Postaj«: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačen prospekt. Mmk Yv čar jeva 2/1 prodaja razno manufakturno blago še vedno po znano najnižjih cenah. Prepričajte se! jyiiMlHiiiiiimmimmiiiiiiimiimiiiiuimiiiiii u iiiiiiiiiihiuiihhi iiiiiiiiiiu Cenjenim damam | in gospodom | priporočam trajno kodranje z novim aparatom = | model 32. Trajno kotiranje že od Din 80 - £ = naprej Prevzamem vso garancijo, kodranje S 5 ne peče iu jamčim, da se ne kvarijo in sežoo = S lasje. G?, uradnikom zn<žani mesečni abonma § I Striženje otrok Din 5'—. onduliranje Din 7 —. 1 § znižanje cen posebno opozarjam gg. urad- i £ nikc in njih diužine. Priporoča se Frizerski salon za dame in »ost ode 1 | Franc Lohorec, Liubliana Š Borštnikov trg št. 4, pri Rimski cesti 1 Smiiiimmii.......uiiiiiiiitiiiiitiiiiiitiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiii^ KROVEC FRANC FUJAN, LJUBLJANA, Galjevica št. 9. ZALOGA š K R 1 L J A in vseh strešnih potrebščin. — Delo garantirano. V bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega sina Mmk Ošaben smo prejeli mnogo sožalja, za katera se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. dr. Perkotu ter Lichtenturnovemu zavodu ter vsem, za udeležbo pri pogrebu in zs darovane šopke in cvetje. — Vsem Bog plačaj! Ljubljana, dne 2. maja 1932. 2alujoči starši in ostali sorodniki. f V neizmerni tugi in bolesti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je naš nadvse ljubljeni brat, stric in svak, gospod Friderik Kocjan po dolgi in težki bolezni, v cvetu mladosti za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 3. maja ob 1 pop. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 4. maja ob 7 zjutraj v farni cerkvi. Celje-Zagreb, 2. maja 1932. Rodbine: Kocjan, Kuhar in Miinster. Zahvala Za vse izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega pokojnika, gospoda višjega kontrolorja Mestne hranilnice v pokoju je najprisrčneje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 4 maja 1932 ob pol 7 zjutraj v stolni cerkvi. V Ljubljani, dne 2. maja 1932. ŽALUJOČI OSTALI «2 ^ o?, c .J ^ ^r ° — •j g Ei o «.5 i' <1 - z s ^ c p fj Jjc.-cgc. S t■» (—S S ^ ^ - o Bi 2 S: .S »3 .o •• N t- N «' s -g^Sa •2 S » S ca S d~> E ..g ►J x -J -r -a S go Rolancl Dorgeles: Leseni križi 26 Sg-" . te? sNfNI g "'sSS .5 > a o j a i x — ~ 5 41 c a ^ ti S C -S <» > ~ « g .o-si; c ^ S ao — K 0 O o Q i, -r c r —' : . t/> S ei ■S«.a s'š > § K paJ i •fe! S Tak na svidenje, tovariši,« nam želi debeli'ku-hač... Le kar veselo pa brez skrbi, saj kroglica lahko prav prileti... In to je, kar želim vsakemu izmed vas — majčkeno, lepo ranico s tremi tedni bolnice!" Te želje, ki jih je oni izgovoril z dobrodušnim glasom, so Fouillarda razbesnele. Osinil je rdečela-sega konjskega mešetarja, ki je podedoval njegovo mesto, z zlobnim pogledom. Ti je ne dobiš, ti, take ranice,« je zakričal nad njimi z jeličnirn glasom. »Ti lehko gobezdaš o napadu, ko se vedno skrivaš v zaplotnitništvu, posrek Bouffioux se okrene: : Veš kaj, li ... To pa že rečem, če bi moral na naskok, ne bi imel hujše driske k o ti... Nazadnje sem se tudi jaz udeležil umika ...« »Kajpak, na rili tovornega avta ...« »Ti venomer slega.š svoj gobec ... saj ni vredno, da bi se s teboj prepiral. In zaničljivo odhiti za juharji, ki se oddaljujejo po zuavskem rovu, želeč še zadnji pot: ; Dobro opravite, kameradi! Takoj nato je slišati samo še rala-skanje obedujočih; glave nam tiče v skodelah kakor fijakarskim konjem v zobnicah. »To nič ne de, dobro vas jc pa le dal,- se posmehuje očka Hamel, ki se baše s čokoladnim rižem. -Najsibo , deje Fouillard; po redki bradi se mu cedi juha. Meni se je že ves čas nekaj sanjalo, da napadeino.c »Eh, kaj neki, saj se bo videlo, če je res,« je zavpil Gilbert. »Vsaka krogla tudi ne zadene.« Mali Belin, ždeč v svoji duplji kakor krošnjar pred svojo robo, mu pritegne: Saj veš, da. Švabi so pa tudi krvavi pod kožo, ko mi. Ni vredno, da bi se vnaprej jiodelul v hlače. Ves jarek že ve sedaj za novico; povsod! žrebajo med seboj, s pločevinastimi krožniki v rokah, in nove govorice vrše od desetnije do desetnije. Baje pridejo nocoj pionirji, da pripravijo naskočne lestve. Tudi male 3.7 cm-ske topove in pa bombometalce namestijo pri nas. Prva stotnija odpošlje bojno patrolo. Vse to polagoma izpodkopava moje zaupanje; kljub temu skušam GHberta, deleč z njim svoj sir, prepričati, da ne bomo naskočili. Sulphart j)siije s polnimi usti. Na naskok niti ne misli več, marveč samo na krivice, ki jili vidi vsepovsod. S šopom trave čisti svoj krožnik, vmes pa strupeno zabavlja proti malopridnosti vrhovnega vojnega vodstva, ki brez vsake spodobno*! i razvaja špeharje pri tretjem bataljonu, da jim nikoli ni treba niti z malim prstom gonili in ki niti udarnim četam ne da žganja, do katerega imajo pravico. Vse to kriče daje pod nos Bre-valu, edinemu našitkarju med nami, ki je pa na vseli teh justičnih zločinih seve popolnoma nedolžen. Priti je moral naposled sam sergent Berthier, da mu jc zavezal jezik. Po večerji kolovratijo moštva po strelskem jarku kakor vaški možanoi po svoji vasi. Vse klepeče, se prepira, razburja. Nekdo me pokliče: Jacquesl Bil je Bouland, eden polkovnikovih oglasnikov. Kaj novega? Resnica je; napadli bomo... Pravkar sem Sel prejemat dva tisoč cigar.« Naglo sem okrenil glavo. Kaj... cigar, cigar z opasico? Ta jx>t sem bil preverjen, napadli bomo. Še Hamel, čegar razum ni bil ravno ustvarjen za tenkoumne sodbe, je takoj vedel, koliko je ura. »Tak je j>a imelo ono zmuzne le prav! je vzdihnil. Ker pa mora modrec tudi na slabih stvareh videti vselej le dobro stran, je dodal: »Ti sam ne kadiš, daj, odstopi meni svojo, lej; povrnem ti.« Raz ti 'esen, z nekako zadrego v srcu sc pridružim tovarišem. Vairon stoji na stopnici in se ozira skozi strelnico po širnem opustelem polju, ki je posuto ■/, granatnimi lijaki in črnimi lisami. Tu se je bil izjalovil zadnji napad. I'o oveli travi še sedaj razmetano leže mrliči, da jih je mogoče šteli. Padli so, kakor so bili naskočili: z obrazom naprej; ncktileri, ki so bili klecnili na kolena, so videti, kakor da se pripravljajo na nov skok. Mnogi imajo še rdeče hlače od začetka vojne. Eden stoji s hrbtom naslonjen na majhen senik, krčevito držeč razprt svoj plašč, kakor da nam hoče pokazati rane, ki so mu prinesle smrt. Dolgo jih gleda Vairon, zatopljen v misli, nepremičen, polom pa za-mrmra: »Potemtakem bo treba ojačiti tovariše tu zunaj.' * Ker moram nocoj že drugi na stražo, se vrnem v stanišče, da bi nekoliko počival. Breval je že notri, jjiše. Zleknjen na šolorki, z rokami pod gavo, sanjari Gilbert. Pripravim si svoj kot. položim poti glavo kruš-nik ter se zleknem. Slišati je samo šo naše enakomerno dihanje in cviljenje podgan v tramovju na stroj)u. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 3. maja 1932. Štev. 101. Vsaka beseda 50 parali prodor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viŠ/e.Zaogla*e rtrogotl-govskega in reklamnega značaja vjaka vr>tica20i'r? Naimanjii zneieklODin.Prijtojbina za šifro2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.Ček.račun LjubljanalO-SM^- " » lEMI Beseda samo 50 par Pekovski pomočnik mlad, zanesljiv, kateri s spričevali dokaže, da ima prakso iz večjih parnih pekarij kot mešac, se sprejme. — Ponudbe na .tpravo »Slov.« pod »Nekadilec« št. 6413. (b) ODDAJO: Stanovanje Kom!, stanovanje parterno, v centru mesta, obstoječe iz kuhinje, šti- dveh sob in kuhinje od- r'b s°b in pritiklin — se dam v Zeleni jami, To- °dda s 1. avgustom. Po- varniška ul. št. 19. Moste nudbe na upravo »Slov.« (č) pod »Zračno« 6090. (č) Beseda samo 50 par Natakarico periektno, sprejmem s takojšnjim nastopom. Na-dov pove uprava »Slov.« pod št 6399. (b) Služkinja pridna in poštena, vajena otrok, pospravljanja sob in nekoliko kuhe — se tprejde takoj pri J. Go-ričar, Sv. Petra c. 29 (b) I Stanovanja Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje dvo- ali trisobno za avgust išče tričlanska družina. Ponudbe na "avo »Slov.« pod »Avi št. 6400. (c) Stanovanje dvosobno in kabinet z vsemi pritiklinami in po možnosti nekaj vrta, išče mirna stranka štirih odraslih oseb za 1. avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Točen plačnik«. (c) Stanovanje dveh sob. kuhinje, pritiklin, parket in elektrika, išče mirna stranka 2 oseb v mestu. Cena 600 do 800 Din, za juni. Ponudbe na upravo »Slov,- pod >Dve osebi« št. 6393. (c) Oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Masarvko-va cesta 12/IV. — palača Vzajemne zavarovalnice, s Sobo z 2 posteljama s souporabo kopalnice in .hrano ali brez iste takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6367. _M Prazno sobo in eno malo meblirano sobico v Gosposki ulici, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6394. (s) Meblovano sobo lepo, 2 postelji, oddam. Einšpilerjeva 25 — Bežigrad. (s) Beseda samo 50 par IŠČEJO: V Kamniku ali bližnji okolici želimo najeti več lokalov ali hišo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro -Primerno za manjši industrijski obrat« št. 6411 m ODDAJO: Trgovski lokali i lepi. novi, pripravni za vsako trgovino ali obrt, tudi za vinotoč, se oddajo v najem. Izve se pri Jos, Prelesnik, les. trg., Ljubljana 7, Janševa ul. (n) Mesnica na Gorenjskem, pri glavni cesti, na prometnem in industrijskem kraju, z vsem inventarjem, se radi bolezni takoj odda v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 6140. (n) Večja, boljša gostilna z vsem inventarjem, na prometni točki, v letoviškem kraju, se odda v najem. Prednost imajo le prav zmožni gostilničarji. Naslov v upravi »Slov.« št. 6370. (n) Beseda samo 50 par Vaš kapital zelo dobro naložite, ako kupite v neposredni bližini Ljubljane rentabilno podjetje z zelo obširnim zemljiščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Dobra kupčija št. 6329. (d) Posojilo do 200.000 Din — tudi v vložnih knjižicah, proti prvi vknjižbi na nezadol-ženo veleposestvo v Ljubljani, se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kapital« št. 6364. (d) Beseda samo 50 par Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih napravi moja žena. — Trbovlje, 2. maja 1932. Dolenc Leopold. (o) Ne recite: »Vsi odjemalci me poznajo, zato mi ni potreba oglaševati.« Recite: »Jaz poznam vs<> svoje odjeroaleo. z oglaševanjem bom spoznal tiuli še druge.« Proti predložitvi tega nakazila, ki ga iz-režite, priobčimo brezplačno od 3. do 7. maja 1032 vsak na novo naročeni mali oglas v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako nadatjno besedo doplačati 50 par. L.vzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naroči lom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca« v Ljubljani ali Mariboru. Nakazilo mora vsebovati Vaš natančen naslov: Ime: ................................................................................. Poklic: ................................................................ Bivališče: ........................... Gotovo Vas ie mnogo. ki bi hoteli st-i-e predmete zamenjati ali pa kupiti. S cenenim malim oglasom v Slovencu' najdete zanesljivo kupca! Upravništvo »Slovenca* Preklic. Podpisani Pečnik Avgust iz Stožic, p. Ježica, javim I cenjenemu občinstvu, da moja žena Kristina ni več pri meni in ni opravičena do inkasa ali sklepati kakršnekoli kupčije in tudi ne odgovarjam za dolgove, katere bi napravita na moje ime. Pečnik Avgust. I (o) Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci vedno na razpolago. So-'dna in točna izvršitev z večletno garancijo. TONE MfllGAJ IT' stavbeni pohištveni pleskar in Hf.tr. -oho in črkosliknr Ljubljana, Kolodvorska ul.6 Zapustila nas je za vedno naša ljubljen« Vida F ranica Jerajeva Pogreb se bo vršil v torek, dne 3. maja ob 3 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Vse znance in prijatelje prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 2. maja 1932. Prof. K. Jeraj, soprog. Neža Poznik, mati. Vid«, 01ly, Mara, otroci, in ostali sorodniki. Oglejte si izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuch-ly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. Cene nc-prekosljive. — Popravila točna in poceni. (o) Izjava. PodpisaDa Terezija Rues izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi naredil moj sin Ivan Šalamun. Terezija Rues. (o) Beseda samo 50 par V korist brezposelnim! - Z ozirom na to, da se v tem času krize pravočasno pomaga brezposelnim in gladujo-čim, se prireja dobrodel na loterija. Srečke po 10 Din se naročajo v Beogradu, Kosmajska 53. — Kupujte in priporočajte srečke te loterije, ker s tem boste realno pomagali svojemu bratu v nesreči. (r) Posestva Beseda samo 50 par Enodružinsko hišo novozidano, z velikim vr- ! tom, ceno prodam. Zadostuje hranilna knjižica. Naslov v upravi »Slov.« Maribor (p) Nova hiša enonadstropna, tristano-vanjska, pri Stadionu, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca« pod št. 6369. (p) Velika hiša s staroznano gostilno v sredini Ljubljane ugodno naprodaj Gotovine je potreba malo, ker se kot kupnina sprejmejo hranilne knjižice. Vprašati pri Društvu posestnikov, Sa-lendrova 6. (p) Šest parccl v najlepšem kraju Ljubljane, ob vodi, elektrika, vodovod, kanalizacija. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6279. (p) Večje podjetje, mlini, žage na stalni vodi 160 IIP, ugodno naprodaj. Pojasnila daje reali-tetna pisarna Grašek — .Ljubljana — Kolodvorska ulica 24. (p) Hotelirji, kopališča, zavodi! Parcela cca. 3000 nr, ob vodi v najlepšem kraju Ljubljane, brez konkurence. po ugodni ceni naprodaj. Parcelacija mogoča v šest parcel. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 6280. (p) Vsakovrstno turove po oaivišiih cenah ČERNE, iuvelir. Ljubljana Wolfova ulica St 3. mihova drva in oasie kupuje stalno Uran franc Ljubi ana Sv. Petra oesta 24. Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Šelenbtir-gova 6/II. (k) I Aufomofor i Beseda samo 50 par Indian motocikl Scout Din 6.000 ter več drugih motociklov in avtomobilov —- poceni odda O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. (1) Beseda samo 50 par Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen, prodam. — Blejec, Vošnjakova 4.-III, levo. 1 Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6/II. (1) Dolomitni pesek ki Vam ga dostavi K. Vodnik, se naroča pri »Jeklo«, Stari trg, tel. 2845, Ljubljana. (1) Nagobčnike za pse, v vseh velikostih, priporoča I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Damsko kolo in moško naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva cesta 7/III. (I) Vino žlahtnih trt, lastnega pridelka, trošarine prosto po novi troš. noveli, prodaja dokler je zaloga, liter 4, 4 in pol, 5 Din. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. (1) 125 Din 1 nr žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25, — Telefon 2708. Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Mam, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Žagana drva D n 120 — Premog - fižolove preklje razni stavbni les •I. PRELESNIK Ljubljana VII, Janševa ul. Telefon St. 33-89. Krušno moko in ifžem? m o k. a »edno svežo, knpite telo neodnn on A. VOLK. LJUBLJANA Hpslie»n cesta 24 Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (1) Šivalni stroj nov, naprodaj za 1300 dinarjev. Miklošičeva cesta 7/III. (1) Čebele 9 Žnideršičevih družin — proda Ivan Dežman, Ska-ručna pri Ljubljani. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (I) Damsko kolo kupim. Ponudbe pod »Navedba cene« št. 6383 na upravo »Slovenca«. (1) KOMBINEŽE svilene 39 Din, svilene hlačke 17—18 Din. Modno blago M. SUŠNIK Krekov trg 10 (nasproti Mest. doma) Banatsko za naše kraje najbolj prikladno dobite pri FRAN POGAČNIKU v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 67, nasproti mitnice. Renault ter več drugih rabljenih, prvovrstnih avtomobilov in motociklov ceno odda O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul, 11. (1) Apno Ia nudim stalno najceneje. Ugodno za Štajersko. — Apnenica Polzela. (1) Novo moško kolo pod ceno proda Ivan Ro-tar, Črnuče 36, (1) Otroški voziček poceni naprodaj. Čopova c. 21, pritličje levo. (1) Surovo rips svilo v vseh barvah, po zelo nizkih cenah kupite pri ' OjSliber, Stari trg 21. (I) Damski klobuki in slamniki že od 60 Din naprej, vedno zadnje no-vosti. Preoblikovanje Din I 28.—. Salon »La famme ] Chic«, Anica Puhek, Še- j lenburgova 6.-I. (1) je tudi izvrstno sredstvo za ribanje, čiščenje in sna-ženje poda, miz, stolov, hodnikov, stopnic. V ARE-KINA očisti vse, desinfi-Navodilo na vsaki steklenici. — Dobi se povsod, cira, ter uniči ves rsrčes. Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah. Birmanska darila po znižanih cenah pri L.VILHAR, urar Ljubljana. Sv. Petra c. 36 Berite Slovenca in oglašujte v njem! + DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV SPOROČA SLOVENSKI JAVNOSTI ŽALOSTNO VEST, DA JE NJEGOVA ČLANICA GOSPA VIDA JERAJEVA SLOV. PESNICA DNE 1. T. M. TRAGIČNO UMRLA. OHRANIMO JI ČASTEN SPOMIN. V LJUBLJANI, DNE 2. MAJA 1932. ODBOR. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod 5 Franc FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 18, bivši trgovec v Borovnici dne I- t. m. v 93. letu starosti, boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 3. maja ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Streliška ulica 32 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. maja 1932. Karol, Franc, Josip, sinovi; Matilda dr. Rantova, hči; Anka Verbič, sinaha; dr. Rant Alojzij, Avgust Pire, zeta. Mestni pogrebni znvod v l.jttbljotii Za Jugoslovansko tlakarno » Ljubljani: Karel Cee. I/dajntelj: Ivan K:iko»ee Pridobivaife novih naročnikov! Urednik; Franc Kreinzar. štev. 101. »SLOVENEC«, uub 3. maja jys2. Stran 3 f Jože Gorjup V soboto dopoldne je umrl v Ljubljani slovenski slikar in kipar Jože Gorjup. Njegova smrt je bridek udarec za sodobno slovensko likovno umetnost, v kateri je bil pokojnik ena najvidnejših osornosti. Sam svoj, po duši. naravi in delu skoraj z nikomur od slovenskih likovnih umetnikov soroden, je bil pokojnik kakor osamljeno drevo, ki je rastjo iz lastnih moči v lastno smer. Komaj je Gorjup dosegel prve vrhunce svoje vedno bolj se razvijajoče moči, je že moral pasti. Jože Gorjup je bil rojen l. 11)07 v Kostanjevici na Dolenjskem. Idiličuost svojega rojstnega kraja ga je v njegovi mehki dolenjski lirični duši spremljala vse življenje. Sveža radost pomladnega cvetja dolenjske pokrajine in barvna pestrost vsipajočega se jesenskega listja, vsi barvni akordi in kontrasti narave, vse to je dalo Gorjupu notranji temelj za one mogočne barvne kompozicije, s katerimi je presenečal naše, umetnost ljubeče občinstvo. študiral je v Ljubljani, umetnostno akademijo je dovršil v Zagrebu, kjer je bil učenec Meštro-viča. študiral je pozneje tudi na akademiji v Fi-renzi, rojstnem mestu renesančne umetnosti in še danes zbirališču in shajališču evropskih likovnih umetnikov. Na razslavah so njegove kiparske.iu slikarske' umetnine dosegle vedno mnoga odlična priznanja. Poseben uspeh je dosegel, ko je preslikal cerkvico sv. Miklavža v Kostanjevici. Pred letom dni se je poročil v Franciji z gospo Marjeto Dufour. Na brzojavno obvestilo, da je hudo bolan, ga je gospa prihitela iz Francije obiskal in mu prinesla pokazat hčerko Tatjano, četrt ure za tem, ko je 'objel svoje dete. je Josip Gorjup umrl — na dan obietnice svoje poroke. Za njim žaluje slovanska iavnosl, žalujejo vsi prijatelji njegovega resnega umetniškega dela. Pokojnika pokopljejo v Kostanjevici, v njegovem rojstnem mestu, Nepozabljene-,nu Josipu Gorjupu naj sveti večna luč! f Vida Jerajeva Za dr. Vurnikom, slikarjem in kiparjem Gor-fupom smo zdaj izgubili še pesnico Vido Jerajevo. Še pred kratkim smo jo poslušali v Ljubljanskem dvoru, ko je o priliki mladinskega koncerta z orglicami recitirala svoje pesmi in tako razvnela občinstvo, da se je komaj poleglo navdušenje. Danes je ni več. Vida Jerajeva. roj. Vovkova se je rodila 31. marca 1. 1875 na Bledu. Oče ji je bil Prešernov nečak. V šolo je hodila na Bledu in v Ljubljani (1882-83 —87), v meščansko šolo v Dunajskem novem mestu in na Dunaju, nato pa na učiteljišče v Ljubljani v letih 1891—1895. Učiteljevala je najprej v Ljubnem na Gorenjskem, nato pa v blejskem Zasipu (1895—15(01), na kar se je omožila s takratnim članom dunajske dvorne opere violinistom Karlom Jerajem. Po prevratu se je preselila z družino v Ljubljano. Njene pesmi so izhajale po-čenši od i. 1897 v Ljubljanskem Zvonu pod psevdonimom Vida. Lela 1908 je zbrala te pesmi in jih izdala pod naslovom »Pesmic. Po vojni je pesnira izdala še eno zbirko mladinskih pesmi pod naslovom »Iz Ljubljane čez poljane« (1. 1921). Prav v zadnjem času je pesnica nameravala izdati še eno zbirko mladinskih pesmi, iz katere jih je več recitirala že na omenjenem koncertu v Ljubljanskem dvoru. Te pesmi so po mnenju vseh, ki so jih slišali, najboljše, kar jih je ustvarila! Vida Jerajeva je bila po svojem značaju vesele, živahne nravi, zalo pa bo njena nenadna smrt globoko pretresla vse one, ki so jo poznali. Ta njen veder temperament je razviden iz vseh njenih pesmi, zlasti še iz onih, ki še niso bile objavljene. V naši literaturi ji bo ohranjen časten spomin. Skoz in skoz umetniško čuteča je Vida Jerajeva zlasti po vojni gledala, da je bil njen dom vedno gostoljubno odprt slovenskim pesnikom in pisateljem, upodabljajočim umetnikom in glasbenikom. V njenem stanovanju so se do zadnjega zbirali in razmotrivali o usodi naše kulture. Pokojnica je bila takoj po vojni odbornica Društva slovenskih književnikov in je to funkcijo obdržala do tadnjega časa. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Sezonsko delo važen gospodarski in socialni cinitelj Slovenske krajine Dr. Jože Jahša specijalist za kožne in spolne bolezni, se je preselil in ordinira odslej na Kongresnem trgu št. 8/n (vhod: Gledališka Stolba 3, poleg »Kino Matica«) od 9 do 11 in od 15 do 17 Murska Sobota, 1. inaja. Preobljudena Slovenska krajina, kjer imajo posestniki večinoma 1—3 orale plodne zemlje, ne more prehraniti vseh svojih sinov in hčera, zato si že od nekdaj iščejo fantje in dekleta zaslužka ob času največjega poljskega dela zunaj ožje domovine. Svoj čas so hodili na Ogrsko, kjer so jim sicer dajali zaslužka, obenem pa jim skušali rahljati njihovo narodno zavest. Dandanes ne hodijo več na Ogrsko, temveč v Slavonijo, Vojvodino in v druge pokrajine naše države ter v Francijo in Nemčijo, kjer njihovemu narodnemu prepričanju in mišljenju sploh ne preti nobena nevarnost. Saj so to izključno poljski delavci, ti pa za razne prevratne ideje niso dostopni. Kakor povsod, tako tudi tukaj opažamo, da tujina izobraža. Naši sezonski delavci kažejo na splošno precejšen smisel za napredek. Ali bo dobilo lolos vse sezonsko delavstvo, ki je naraslo že skoraj na 10.000, zaslužek? Zdi se. da bosta dobili kruha samo dobri dve tretjini dela željnih čvrstih mladih ljudi. Škoda je le, da se za la začasna dela ne morejo izbirati predvsem tisti, ki so najpolrebnejši. V tem pogledu položaj vodje ekspoziture javne borze dela v Murski Soboti gotovo ni zaviden, ko tolikim prošnjam nikakor ne more ustreči. Za Nemčijo izbira delavce in delavke zastopnik Nemške delavske, centralo v Berlinu (Deutsche Arbeiterzentrale in Berlin), ki prihaja v Mursko Soboto na borzo dela. Izbere pa seveda tisle, ki imajo dobra izpričevala in ki znajo nemški. Razumljivo je, da la delegat ne bo dajal prednosti tistim, ki so potrebnejši. Zanj je glavno to, da se delavci obnesejo. Delavce pa, zoper katere pridejo pritožbe, centrala izbriše, iz seznama in ti ne smejo več ua delo v Nemčijo. Za tujsemslvo izbirajo posamezne vodje delavskih skupin (70 do 120 delavcev). Za Francijo določa delavce tako zvnna »francoska pisarna« v Soboti, ki je zastopnica francoskega društva za izseljevanje v Francijo. V Nemčijo jih je 13. aprila odšlo 380, 30. aprila pa 50 delavk. Konec marca, ko so sprejemali za delo v Nemčijo, so prihajale v Soboto cele trume — gotovo nad 3000 — fantov in deklet. V Francijo so odšli v treh skupinah: v februarju, marcu in aprilu, skupno 190 delavk in delavcev. Konec aprila jih je odpotovalo spet kakih 190 in do konca junija — pravijo — bo dobilo v Franciji še do 800 oseb delo. V začetku maja bo zaposlilo državno velepo-3estvo Relje 1375 delavcev. Prav tako jih bo šlo v Bačka in Slavonijo tudi še kakih 1200. Doslej so gradbena podjetja v Ljubljani, na Suša k u in drugod zaposlovala vsako leto po 7—8 mesecev do 1500 delavcev, letos pa se tvrdke ne oglašajo. Druga leta je bilo ta čns na delu že po 800 dninarjev, zidarjev, lesarjev itd., letos pa jih ,ie komaj 70. Opaža se še nek drug neljub pojav, namreč In. da inozemstvo vedno bolj zaposluje cenejše ženske moči, lako da je letos samo 20",, moških in 80 odstotkov žensk odšlo v Francijo in Nemčijo. V naši državi je to razmerje ugodnejše: 60 odstotkov moških in 40% žensk. če si predočimo. da je cololno delavstvo leta 1930 zaslužilo blizu 27,000.000 D bi in leta 1931 19,000.000 Din. lahko uvidimo, da je sezonsko delo za Slovensko krajino življenjskega pomena. Letos bo zaslužek gotovo manjši, čeprav si javna borza dela v Murski Soboti na vso moč prizadeva, da bi zaposlila čim več delavcev. Mariborsko gledališče ali Casanova in drugo Maribor, I. maja Plakati, ki vabijo k predstavi nove (slovenske opere Casanova«, nosijo opombo: »Zadnjikrat«. Ob tej melanholično barvani besedi se zlnidi človeku, ki je zasledoval delo našega mariborskega gledališča tekom tega leta, iskrena želja, du bi bilo res »zadnjikrat«. Zadnjikrat »Casanova«. zadnjikrat »Lutka«, zadnjikrat »Trije vaški svetniki« in zadnjikrat tudi Viktorija« s svojim huzarjem vred. Vzroke tej čudni želji je treba iskati v idejnem ozadju imenovanih oper, operet in dram. Umetniška in glasbena vrednost teh mariborskih stnrin in novitet« je vprašanje zase, ki nas trenutno ne zanima. Toda človek se od nekod prav narahlo spominja, da je mogoče in potrebno govoriti tudi o tekem narodnem gledališču, ki hi naj bilo visoka šola prave kulture. Mogoče je to v očeh naše gledališke uprave star predsodek. Trudi se vsekakor, da bi z njim temeljito pomedla. Sicer ni vsa krivda na strani tistih, ki izbirajo, čeprav so izbrane stvari vsaj običajno znamenje okusa in simpatij vodstva in igralcev. Tudi avtorji so krivi. Ali je res danes, v dobi ogromnih socialnih in duhovnih pretresov, pohotni nepridiprav Casanova vreden opevanja in mesta v vrsti redkih slovenskih oper? In potem to krivično prikazovanje samostanskega življenja. Človek, ki pozna r-godovino (ki res ni bila vedno solnčna) in vrednost ideje, ki so ji tisoči in milijoni v veliki zvestobi in požrtvovalnosti služili in tako obvarovali milijone ljudi moralne gnilobe, kakor so jo širili razni Casanove in njihovi verni in-terpreti, takemu človeku, tako mislim, mora biti hudo, ko gleda to gorostasno prikazovanje duhovniškega in redovniškega življenja. Izgovor, da so se take in podobne stvari v resnici dogajale, ne zadene bistva stvari in je zato povsem prazen. Kaj pa ko bi si kdo drznil prikazati na odru narodnega gledališča privatno življenje kake, recimo igralske skupine? Mogoče bi bilo sklicevanje na resničnost mnogo bolj upravičeno, kakor je v slučaju Casanove in njegovih pohodov v razne samostane. In vendar ... Sploh pa je v tem smešenju redovniškega in duhovniškega življenja na mariborskem odru viden sistem, še Cankarjev »Kralj na Betajnovi« je v tej luči te tendence lažje razumljiv. Takšen namreč, kakor so ga podali v Mariboru. »Trije vaški svetniki« tudi niso taka mojstrovina, da bi jih po gostovanju Nemcev morali videti še v slovenski obleki. »Lutka« je v tem koncertu mariborsko gledališke »prosvete« važna točka, kar je celo mariborska dijaška mladina s svojim smehom in burnim ploskanjem priznala in potrdila. (Misel o gledališču, ki je visoka šola ljudske kulture, torej vendarle ni prazna.) Ta sistem je mogoče zaenkrat še bolj podzavesten. Nerazumevanje in ironiziranje se javlja bolj ,s|)oiitano kakor preračunano. Na zunaj prihaja vse to do izraza v doslednem prikazo-vnnjn odurnih duhovniških tipov. Ker je du-hovništvo nositelj religijozne ideje, je brez vsega in povsem razumljivo, da je tudi religijoz-nost čudno slikana, odurna (»škorpijon«), brez srca (.-Kralj na Betajnovi«), bedasta (»Trije vaški svetniki«, »Lutka«. »Casanova«), Ob tnki duševni hrani naj mlad človek zori v polnost razumevanja in obvladovanja življenja. Ob slučajnih stranpotih gledališkega repertoarja l>o radi svojega idealnega hotenja ostal miren in bo neresnico in krivico razumel, kakor je prav. kot izjemo. Sistematično smešenje pa bo vplnvalo nanj kot resnica, ki se ji mora radi lnstne iskrenosti ukloniti. Sicer pn ne gre samo zn mladega človeka. Starejši rod je v religioznih vprašanjih prav tnko slnlio podkovan. Marsikomu manjka tudi pripravljenosti in volje, da bi svet religioznega (ki je sicer prav tako njegov legitimen dom kakor domača hiša in narod, v katerem je zrastel) pravilno vrednotil. Vsem tem so take oderske umetnine dobrodošel prašek za uspavanje vesti, ki svojega domotožja po krščanstvu še ni mogla povsem preboleti. Zakaj nam gledališče nc pokaže življenja v bolj pravilni luči? Krščanstvo je brez dvoma še vedno vsaj toliko vredno kakor nova vera, fci nosi ime psihoanalize. Tudi socialni problemi bi mendn zaslužili, da stopijo v svetišče ma-riiborskeea gledališča. Čes zelo naglo hiti mimo nas. In kar ste včeraj še svoje imenovali, bo jutri iskalo rešitev izven vaše plehkosti. Mogoče pa bo tekom časa tudi naša mladina (mislim tisto, ki se oh scenah iz »Lutke« tako naivno smeje) spoznala, da je gledališče zadeva vsega ljudstva, in da ni samo zabavališče duhovno okostenelega meščanstva. In potem bi utegnili slišati znani refren: »Zbrišmo to!« v povsem drugačni zvezi. Veljal bi lahko taki neresnični gledališki umetnosti, kakor je bila vse prevečkrat mariborska. —S. Narotajte .Slovenca*! Nova planinska koča na Ljubnihu Škofja lx>kn. 2. maja. Na binkoštno nedeljo otvori škofjeloška podružnica SPD nov planinski dom na Ljubniku, s katerega je izredno lep razgled po vsej Selški dolini, na kranjsko ravnino s Sorškim |K)ljein, proti Ljubljani in Borovnici. Ljitbnik je bil že od nekdaj priljubljena izletniška točka domačinom in pa gostom, ki so prihajali od vseh strani. Z otvoritvijo nove, udobno opremljene koče bo dan lo pogoj, da bo Ljubnik še bolje obiskan in spoznan tudi od onih, ki jim je dosedaj neznan. Hoda jo za dobro nedeljsko popoldne. Iz škofje Loke dve uri in pol do vrha. Koča je večji del zgrajena na Guzeljevem svetu, ki so ga lastniki velikodušno prepustili planincem za postavitev koče. Notranjščina planinskega doma ima prostorno kuhinjo in še večjo jedilnico. V podstrešju so spalnice. Prijetna domačnost zavoje pri prvem koraku ob vstopu v novi planinski dom, ki bo gotovo v najkrajšem času pozjian po slovenski domovini. Blagoslovitev koče bo dopoldne okoli 11 po končani božji službi. Sedaj se vrše zadnja dela, da bo koča do otvoritve docela izdelana. Stroški za gradnjo so znašali 50.000 Din, n so obveznosti le majhne, ker so pokazali Škofjeločani vseh slojev svoje polno razumevanje za lepo namero planincev. Koča bo stalno oskrbovnna in dobro založena. Vsi prijatelji loških planin iskreno vabljeni 15. maja na Ljubnik! Atanackovic Milena načelniea odseka za zaščito dece in mater v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, »e je udeležila kot odposlanka tega ministrstva XVI. zasedanja Mednarodnega urada dola v Ženevi. O sklepih tega zasedanja in o delovanju žen v Zvezi narodov s posebnim ozirom nn MUD, bo poročala g. Atanackovič drevi ob 18 v Delavski Tabornici, na knr opozarjamo predvsem naše žene, ki so udoj-slvujejo nn socialnem polju. Jože Gregorič: Blagoslov zemlje Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš ... O. Zupančič. Pomlad je prišla v deželo... Letos se je bližala sicer nekam počasi in kakor strahoma, a prišla je vendarle. Prišlo in prešlo je Gregorjevo, ko se ptički ženijo; prišlo in prešlo je Jožefovo, ki kaže, kakšna bo koruza; in zeleni Jurij, ko se konča in začno novo poselsko leto na kmetih, je že tik pred vrati. Zemlja se drami, prebuja. Solncc plava vsak dan više in više in kliče na dan tisoče, milijone pisanih cvetov in drobnih žuželk ... V zraku visi Skrjanček in drobi svojo srebrno popevko, nad njim jadrajo beli oblaki in se topijo na obzorju ... Vrh smreke, ki je že polna poganjkov, prepeva kos svojo pomladno budoico, na brstečem javoru pa se po-r.lbava jata vran. ki stegujejo vratove in na vse grlo kličejo v vas: Orn-a-at! Ora-a-at! Ora-a-at!... Kmet pa ne čaka, da bi ga šele vrane domislile. da bo doba iti orat. Od jutra do noči je na njivi in orje in soje pa vlači in gnoji, dn mu teče znoj po obrazu, dasijirav je vrgel suknjič s sebe in si je Se rokave do komolcev zavihal. Solnce in delo segreje človeka! Polje je oživelo. Zemlja puhti, nad brazdami migola soparica, v ozračju plava sladkoben in opojen vonj... Saj mora bili vse to in tako, zakaj pomlad je, pomlad, ko vse zadiha s polnimi prsi in ko se prične za človeka, ki živi z zemljo in od nje, čas setve in trdega dela za kos vsakdanjega kruha... Zalo pa se mi vidi, da je ta čas prav primerno in v današnjih razmerah močno potrebno, spregovoriti nekaj besed o pravi ceni zemlje in še o dolžnosti, spoštovanju in ljubezni, ki smo jo dolžni svoji zemlji; zakaj z bolestjo gleda človek, kako zblojeni nazori vladajo danes v javnosti glede vrednotenja zemlje in kako se ljudje zemlji zmerom bolj izneverjajo in odtujujejo. V slovenski literaturi najdemo v vseh dobah nemalo del, ki govorijo o lepoti naš« zemlje in »e bavijo s problemom odnosa med našim kmetom in njegovo zemljo. In prav ob pisanju tega članka sta mi prišli v roke dve najnovejši in najboljši deli mladega Miška Kranjca, ki v obedveh privede brav. ca do istega spoznanja: »Da je le v zemlji in njeni ljubezni skrivnost življenja od vekomaj do vekomaj.« Ali o teh Kranjčevih knjigah morda kje drugod nekoliko več. Tukaj pa bi rad opozoril predvsem na troje odličnih knjig, ki smo jih dobili v zadnjem času iz sodobne norveške književnosti. To so: Knut Hamsun, »Blagoslov zemlje«. Johan Bojer, »Izseljenci« in Marta Ostenao, »Klic divjih gosi«; njih umetniška moč pada v istem redu, kakor so pri nas izšle in kakor sem jih navedel. Vsi trije umetniki nam slikajo priproelega naturnega človeka in njegov boj z naravo, govorijo o zemlji, pojejo o njeni silni rasti in poveličujejo njeno nedopovedljivo silo in moč. >Vse te epske pesnitve se odigravajo na trdi zemlji, pripovedujejo o radostih in bolestih človeka, ki živi z zemljo, in so slej-koprej veličastne hvalnice mogočni materi zemlji.« Tnko jih ocenjuje Miran Jarc. Posebno Hamsumu in Bojerju je zemlja neusahljivi vir notranjega zdravja in moči, bogastva in blagoslova, kar vse radodarno doli onemu, kdor jo s pravim umevanjom neguje in z ljubeznijo obdeluje. Zares vredno branja in razmišljanja!... To je prva, solnčna stran zemlje. Drugo, senčno, nam pa riše pisateljica Marta Ostcnso. ki na pretresljiv nnčin kaže, kako zemlja človeka lahko popolnoma zasužnji in mu zatre vsa blaga čuvstvn, ga tnkorokoč poživini. Človek, ki jc uprt samo v zemljo in v dobiček, ki mu gn donašn. se kakor Kaleb Gare niti ne zaveda samega sebo in svojega bližnjega, marveč v slepi strasti grabi in hlastn tako dolgo, dokler ne ugonobi samega sebe. Isto misel je prav lepo izrazil tudi ruski mislec Tolstoj v znani zgodbi »Koliko zemlje potrebuje Človek«. Ne smemo namreč pozabiti, da je zemlja ob vsej svoji lepoti in veličastvu tudi strašna, hladna in neizprosna in da nosi v sebi zakone in skrivnosti, ki jih ne bomo do dna nikdar doumeli I Ravno v tem je tragična krivda in zabloda modernega človeka, da je kakor Kaleb Gare stopil z nadčloveško izkoriščevalno gosto zemlji preblizu in jo samo racionalist.ično izrabljal, dočim se je s svojim duhom čedalje bolj oddnljeval od nje. To pa se nad njim strahovito maščuje. Kako vse drugačno je bilo nekoč razmerje poljedelca do njegove zemlje! Kako skrbno je pasil na vsak košček svojega polja, ki mu je bilo drago kakor ud lastnega telesa! Zemlja mu ni biln samo gospodarska vrednota, kapital, proizvajalno sred- stvo. temveč domače ognjišče dela in življenja, skupna last preteklih in sedanjih rodov, ki se vsi trudijo za rodno grudo. Po lem pojmovanju je kmet služil svojemu domu in rodu, ni smel svojega doma svobodno prodajati, nc razdeljevati in drobiti na malenkostne kose. (I)r. J. Jeraj, »Socialno vprašanje«.) Zavedali so se, da je Bog ob stvarjenju položil zemljo človeku k nogam, naj si jo osvoji in podvrže ter vlada nad njo, da mu bo služila za ohranjevanje življenja in ga podpirala v službi Bogu. Vedeli so, da »je Gospodova zemlja in vse, kar jo napolnjuje«, kakor pravi sveti pesnik v 23. psalmu. Vedeli so, da zemlja ni naše stalno bivališče in naš končni cilj, ampak samo začasno, prehodno. in kot tako jo moramo vedno gledati. In dalje se pd univerzalističnem krščanskem jx>jmovanju niso smatrali za absolutne lastnike zemlje, marveč samo za njene upravitelje, gospodarje, ki imajo dolžnost, da varujejo domačijo in družinska izročila ter jih neokrnjena prepuščajo svojim naslednikom (Dr. J. Jeraj, o. c.). Kako je včasi poljedelec obdeloval svojo zemljo. kako je oral in sejali Z odkrito glavo, zatopljen v tiho pobožnost in v božjem imenu je stopal po težkih brazdah, ki so čnkale, da sprejmejo vase zlato zrnje, ki naj iz njoga vzklije novo klasje, novo življenje. Z nekim svetim spoštovanjem je metal se-javec kleno seme, ki se je ko zlat dež vsipalo v plodno zemljo ... Z božjim imenom na ustnicah je šel na delo, skrivnostno ubran je delal in se potil in z božjim imenom se je poelovil od polja, naredil nad njim križ zn blagoslov in ga izročil božjemu varstvu. Zakaj vse lo je prihajalo iz žive zavesti, da moraš zemljo lepo obdelovati in gnojiti, potem rodi, daje kruha! In ljubiti jo moraš, ljubiti blazno, kakor samega sebe, naravnost oboževati, ne kakor prlležnico, temveč kot ženo. ki ti rodi zarod! — kn-kor nazorno in prepričevalno piše Miško Kranjec. To je kmet, to je pravi sejavec, kakršnega dandanes le malokdaj ugledaš nn polju, kakršnega ti pn danes nihče več ne zna ustvariti ne s peresom, ne s čopičem, ne z dletom. Dolgo so ljudje tnko gledali svojo zemljo, s strahom in skrbjo so spremljali rasi nn polju, kakor lnstne otroke so hodili gledal in božat bujno žito. In s kakšno slastjo so uživali, kar je zraslo doma, naj je bilo kakršnokoli že, zakaj domače j« bilo... Pa je prišel pogubni racionalizem, za njim liberalizem in iz njega nastali kapitalizem, ki Je do dna izmaličil pravilno gledanje na zemljo in zakrivil vso bedo, ki jo snmi gledamo in čutimo vsnk dan. Danes so ljudje — in žal, ni malo takšnih — ki menijo, da je zemlja samo zntogndelj, da si ne kateri napasejo 3voj nennsitni pohlep i*> imetju in uživanju, ne pn znto, da vsemu svetu, vesoljnemu človeštvu izrečno izjavljam, dn s tem ne govorim proti osebni lastnini, nudi vsakdanjega kruha. In potem ni nič čudno, če pridejo do tako nečloveških misli, da v Ameriki in drugod s pšenico kurijo stroje, medtem ko v isti deželi milijoni stradajo in gladujejo ko psi! Cele stotine in tisoče vngonov bombaža sežigajo in mečejo v morje, zraven njih pn milijoni brezposelnih siromakov prezebajo in se tresejo od mraza! Na stotino in tisoče vagonov živil uničujejo in potapljajo v vodo — samo lela 1981 so v Brnziliji nn ukaz vlade vrgli v morje 2,052.507 vreč. kave I — samo. da bi se vzdržala cena na stalni višini! Torej rajši uničili pridelek, nego znižnti cene! Ali ni to peklensko delo, vnebovpijoč greh, ki niknkor no more ostnti neknznovan?! In pridejo ljudje, ki vse to satnnsko početje mirno glodnjo ter se še rognjo lačnim siromakom! To je dohroln In svoboda, ki jo je obetal in prinesel toliko hvaljent liberalizem. Znlo bo Bog bolj kaznoval te neusmiljene krivičnike, kot pa bedne in zaslepljene množice, ki radi lega izgubljajo vero in dolžijo predobrega Boga, češ, da jo on dal tnkšon rod! Prnv za prnv pa to ni nikak rod, mnrveč strašen nered, ki ga Bog nikakor ne more dati, zakaj on s polnimi rokami deli bogastvo nn zemlji. Nemški župnik in pisatelj Krnil Fiedler je zares lopo zapisal: »Zemlja rodi živil, vsega tega, knr imenujemo vsakdnnji kruh, stokrnt, nnjbrž tisočkrnt več, kot moreta zaužiti dve milijardi ljudi. Mizn je pogrnjena zn vse. Celo bogato. Toda razdeljevanje oskrbujejo ljudje sami. Pri tej pogrnjeni mizi se izdivjajo vse podlo strasti in vsi zverinski nagoni... Svetovni red. po katerem obrodi žilo tridesetkrat, petdesetkrat in še večkrat, po katerem zraste iz jabolčne peške drevo, ki nosi na stote zrelega sadja, la svetovni red je od Boga. Svetovni rod pn, po katerem pride nn sto takih, ki živijo v izobilju, milijon drugih, ki trpijo pomanjkanje, la svetovni rod pa so naredili ljudje snmi...« Takšne so posledice sehičnecn in rnzkrn-jajočegn liberalizma, po katerem je poslnln zemlja predmet dobifiknrstvn, Irgovine in mnmonističnih človeških strasti. (Konce prihodnjič.) Stran 4. »SLOVENEC-", dne 3. maju 1932. Stev. 101. LJubljana Odpri srce - preglej omare! Maribor Strah mariborskih blagajn Ljubljana. 2. maja. Pomlad so jo sicer oglasila pozno, vendar pa zato tembolj močno in zimske suknje in druga topla obleka kakor tudi obutev roma za ti mesecev nazaj v omare, da počaka prihodnje zime. Mursikuj bo seveda šlo v proti moljem dobro zavarovane in obložile shrambo zastavljalnice, Ce nI ta žo napolnjena še ml lanskega lota. Brez dvoma pa je mnogo še takih, ki so odlagajo zimsko suknjo in drugo volneno obleko sklenili, da si za prihodnjo zimo oskrbe novo. Take obleke romajo navadno v shrambo, kjer so polom praše in kvarijo, dokler jih mogočo no dobi kak revež. Zn leloštijo zimo Je bila stiska huda in mnogoštevilni brezposelni niso le gladovall, ampak tudi prezebali. Vsi, ki so bili navezani na javno podporo in usmiljena srca, so prezebali pozimi pred vrni i v skoro prosojnih poletnih oblekah, katerim je dnlo težko poletno delo močen pečat. Ni Izključeno, da bo prihodnjo zimo še mnogo več takih levežev, katerim bosta zn zimo ostala edina tovarišu glad in mraz. Dobrodelno akcije jim bodo gotovo poskrbele za najnujnejšo življenjsko potrebščine — za obleko in obutev pa bo poskrbel s sedanjo pomladansko akcijo — Rdeči križ. l.jiOOO dopisnic je to dni 1'asposlal Rdeči križ ua razno naslove po Ljubljani. Po toli dopisnicah bodo sporočili dobrosrčni in usmiljeni ljudje Rdečemu križu, kaj so pripravljeni darovali zu poziiiii prezebajoče, Rdeči križ se ne bo branil najmanjšega in najskromnejšegu daru. pa najsi bi lo bila po- nošena in tudi ie raztrgana zimska suknja ali obrabljena obutev. Sprejemal bo z veseljem škornje, copate, najrazličnejše perilo, zimsko odejo, nogavico itd. Gotovo je, dn bodo letošnjo pomlad romale ogromno množino lakih nerabnih potrebščin v Klaro kratilo. Vsak lahko vse to, mesto da zavrže, spravi na kup in zavije v papir ter nato obvesti po dopisnici KdeČi križ, ki bo tudi to, za lastnika ničvredno šaro čez poletje pokrpal, zašil in popravil, nu zimo pa razdelil med najpotrebnejše. Desetega maja se bo začela la brez dvoma najobsežnejše zasnovana nabiralna akcija Rdečega križa. Lepo število tovornih avtomobilov bo vozilo po m oslu in nabiralo darove. Pred vsemi pa bo vozil voz, okrašen k veliko zastavo lidečega križa in fanfaro, ki jo bo vodil znan ljubljanski godbenik Cvirn. Kdor bo do tedaj pozabil kaj pripraviti, bo lahko še v zadnjem momentu pristopil k akciji iu poklical kar skozi okno. Pri akciji bo sodelovalo lepo število medicincov, sanitejcev ili skavtov, ki bodo od vrat do vrat z vnemo pobirali darove. Polne avtomobile bodo raztovnrjali v velikem skladišču lidečega križa tla Dunajski cesti, kjer jih bodo sortirali in če treba, desinficjruli, nakar se bo začelo krpanje In popravljanje. Nihče naj ne misli, du nima ničesar, kar ne bi mogol odstopiti, nihče naj ne misli, da bo njegovo darilo premalenkostno; če bo to enodušno mnenje vseh Ljubljančanov, potem bo akcija Rdečega križu v Ljubljani nekaj edinstvenega, njen uspeh pa lahko v ponos vsem, ki imajo le malo sna do bližnjega. Maribor, 2. maja. V vrsll Ubojev In stičnih krvavih zadev, ki so v zadnjem času skoro iaključno dajale opravka senatu okrožnega sodišča, je Ivorila tepremembo današnja razprava proti vlomilcu mednarodnega slovesa In obsega, kakor jih dobi mariborsko sa-dlščo le redkokedaj v delo. Zagovarjal se jo Halis Armnnd, ki je lani meseca decembra ogrožal mariborsko blagajne ler Izvršil celo vrsto drznih vlomov. Hans jo prišel šele meseca septembra lani na svobodo. Obsedel je v mariborski kaznilnici Štiriletno ječo; prisodilo mu jo je svoječasno porotno sodišče za vlom v pekarno RobaUs. Na svežem zraku ga je zopet zamikal njegov vlomilski poklic. Najprej si je ogledal nekoliko po svetu, poselil je Dunaj in še druga avstrijska mesta, nato pa se je decembra zatekel v Maribor v družbi dveh dunajskih dolgoprstih strokovnjakov Liondla in Misele. Ulaborili so se na mestni periferiji, skrito pred očmi postave. Nato pa so sledili vlomi, eden za drugim, dno 10. decembra v blagajno tvrdke Kokra, 19. decembra v pisarno odvetnika dr, Kukovca in 21. decembra v pisarno itt blagajno splošne bolnišnice. Prvi in zadnji vlom sta bila uspešna, vlo- □ .'10 letnica Krščanske ženske zveze. Krščanska Ženska zveza v Mariboru obhaja V nedeljo, 8. maja, 30 letnico obstoja društva. t')b tej priliki ima zjutraj ob 0 v stolni ni mestni župni cerkvi primerno pridigo, ob pol 7 pa daruje prevzvisehi g. knezoškof dr. Andrej K ar I in zahvalno službo božjo. Popoldne priredi zveza v dvorani Narodnega doma malo akademijo, združeno z materinskim dnevom. Pricetok ob pol 5 popoldne. Na sporedu so: slavnostni go.vor pro!. Živortnika, govor ge. A. ŠtUpce, ileklamacije, petje, dve enodejanki ili godba. Sodelujejo pevski zbor Magdalenskih pevcev iti s|odba Katoliške mladine. Vstopnina za akademijo je naslednja: sedeži po 15 Din, 10 in 4, stojišča pa po 8 in 2 Din. Vstopnice se dobijo pri vseh odbornicah, na dan prireditve pa ono uro pred pričetkom pri blagajni. HAYDNOVA PROSLAVA 3. in 4. maja v »Unlonu«. čisti dobiček v korist poplavljencem. Predprodaja vstopnic Brišnlk, Ci-rilova knjigarna, Hofer. OMnaBHHnMHBii □ Zlata poroka. Danes slavi v Mariboru zlato poroko Ludvik pl. Reizner s svojo soprogo Marijo, roj. Koch. Slovesnost se vrši ob U v stolnici ter bo izvršil cerkvene ceremonije stolni župnik msgr. Mihael Umek. Kot priči nastopita slavljenčev nečak polkovni poveljnik, polkovnik Lulič in upokojeni podpolkovnik Rudolf Reizner. K redkemu jubileju iskreno čestitamo. □ Zaključna seja odbora Pomožne akcije se je vršila v mestni posvetovalnici pod vodstvom mestnega načelnika. Poročilo o uspehu aikcije jc podal vodja mestnega sooijalno-politienega urada gosp. Brandtuer. Pomožno akcija je preko zime podpirala 1789 brezposelnih ler jim razdelila 142.908 jiorcij brane. Stroški za prehrano znašajo Din 218.803. S 1. majeui je delovanje Pomožne akcije prenehalo. V liodoČe se bo iz sredstev, ki so še na razpolago, nudila pomoč v prehrani samo najnujnejše potrebnim. G Z zakonom o državni trošarini je na vino iu žganje ukinjena državna iu banovinska Irošnrina, loda nadalje ostane So v veljavi pobiranje občinsko trošarino mi vino, žganje, rum, liker, konjak iil špirit po oddelkih finančne kontrole tia dosedanji način. Prodajalci, odlujitelji in prejemniki alkoholnih pijač (gostilničarji, točil oi iu privatniki) se opozarjajo, da so dolžni vsako odtujitev odnosno projem pijač prijavili pristojnemu oddelku finančno kontrole v svrho pobiranja občinske trošarino in eventuelno banovinske trošarine. □ llnirl jo občinski delavec Simon Gumzej, star 7<1 let. Pogreb pokojnega so vrši danes ob pol 4 popoldne na magdulensko pokopališče. Nuj počiva v miru! |J Kodni občni r. bn r Društva magistralnih nameščencev so je vršil včeraj popoldne ob polno-štovilni udeležbi. Sprejeta je bila spomenica, naslovljena na občinski svet. Nameščenci zavzemajo stališče, da jo odtegnitev plačevanja službenskega davka po prugmntiki nedovoljena. □ Zaščitno crpljcnje zoper oscpnicr. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljcnjc zopet oseptilee od 2. do 7. maja (Izvzemši praznik 5. maja) v svojih rednih prostorih v Frančiškanski ulici 8 in sicer v času od 9 do 11. ure. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljenje je obvozno za vsakega otroka, ki je bil rojen v pred sodniki mllcu .ie padla v roko lepa svotn. Vlom v pisarno dr. Kukovca so jc pa ponesrečil, kor ni bil vrtalni stroj kos debelemu jeklu blagajne. Vlomi so bili izvršeni vsi po enem kopitu, katerega pa polioija pozna kot Hansovo specijalitelo. Radi lega jo biio lukoj Jasno, da se je zopet on priklatil v mesto in temeljito iskanje jo imelo popolen uspeh. Že 21. decembra se jo nahajal v rokah detektivov. Skraja je tajil vlome iti najbrže bi se bil izmazal, da ni bilo nesrečnega prstnega odtisa, katerega je v neprevidnosti zapustil v blagajni bolnišnice. SIcer je bil samo desni palec tako nepreviden, da se jo dotaknil železne steno, loda za spretnega duktllo-skopn je bilo to dovolj, llans je pod silo toga dokaza ta vlom tudi priznal, vztrajno pa zanika ostala dva, pri katerih je bil previdnejši ter ni zapustil vidnih dokazov. Toda način vloma jo v vseli slučajih povsem isli, kar jasno dokazuje njegovo krivdo. Oba njegova tovariša sla eo aretacija srečno umaknila in sedaj vali llans na nju izključno krivdo. Obtoženec jo trdovratno tajil doslej' vsakršno krivdo; pri današnji razpravi je priznal dva vloma. V svrho zasliševanja novih prič se je v.a-niitiiva razprava preložila. preteklem letu ler za ono dceo, ki je rojena v tekočem letu ter stara najmanj S mesece. — Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje. U Ljudsko delo m nedriavno cesto za 1. 1932. Mestni magistrat razglaša: Radi sestave obvezan-cev za uporabo ljudskega dela zu nedržavne ceste se ponovno poživljajo v smislu določenih odredb vsi denarni zavodi, tovarne, trgovine, obrtniki in vsi delodajalci v obče, da nemudoma prijavijo pri mestnem knjigovodstvu vse svoje uslužbence 110 glede na spol. V seznamu naj navedejo ime uslužbenca, poklic, bivališče, rojstno leto in višino v 1. 1931 vplačanega uslužbenskega davka. □ Dva aboja. Mariborsko okrožno sodišče jo razpravljalo včeraj o dveh slučajih uboja. Franu VaržiČ, želar iz Propolj, je stal pred sodniki radi Uboja Ivana Zupahlčn. Dne 17. januarja ga je v napadu ljubosumnosti zabodel z nožem. Zupani« jo radi zadobljetiih ran ran umrl v mariborski bolnišnici. Oba sta se potegovala za isto dekle, ki pa je^ dajalo pokojnemu Zupaniču prednost ter jo zavračala Val-žica, ki je vdovec. Zagovarjal se jo Varžifi s silobraiioni. — Druga razprava se je vršila proti nekemu mladoletnemu, žele 18 letnemu, fantu iz Slivniskega Pohorja. Dne 20, decembra lanskega leta je ubil z lesenim tolkačem Antona Frasa, ki je živel s fantovo nezakonsko materjo. Radi ljubosumnosti so bili prepiri na dnevnem redu, često jo prišlo tudi do pretepov, V tale pretep jo usodno posegel 20. dcccinbra tudi sin ter razbil s tolkačem Frasu lobanjo. Na posledicah toga udarca jo Fran nekaj dni kasneje umrl v bolnišnici. Obtoženi Varžič jc bil obsojen na šest let robije in trajno izgubo častnih • pravic. — Obtoženi 18 letni fant pa pride v vzgojevalnico. Ptal Aretacija dveh posestnikov. Veliko pozorno*!! jo vzbudila med prebivalstvom Prvencev aretacija dveh uglednih posesliiikov-bratov, ki se je Izvršila radi suma soudeležbe tatvine ln prikrivanja ukradenih stvari. Sledila Je na prijavo trgovca Alojzija Herge iz MaruSevca, pri katerem je bil svoječasno brat omenjenih dveh,"* Peter za Irgov-skega vajenca. Petru je njegov goopodar popolnoma zaupal, kar ga je spravilo v izkušnjave, katerim so ni mogel ustavljati. Izmikal je gospodarju blago in denar ter ga nosil na dom bratoma. Nekoč jo dobil llerga Iz Prvencev celo pismo brez podpisu, ki je razkrivalo te tatvine; pisec tega pisma jo omenjal, da so baba bral Petra doma s tisočaki ler jih nosi za klobukom kakor pelellnovo pero. Pa to raakritje ni omajalo trgovčevega zaupanja v poštenost svojega vajenca. Šele ko je Pe.ler odsluži! svojo učno dobo ter se neposredno nalo osamosvojil ter odprl lastno trgovino v Lepoglttvi, so se odprlo Ifergi oči ln po natančnem pretresanju blagajno in blagovne zaloge je dognal, du mu je zmanjkalo blaga in denarja v skupni vrednosti tio.OOO Din. Orožniki so našli pri aretiranih celo nekaj blagu, ugotovili pa so tla »ta dobivala od svojega brata velike količine blaga in ludi denarja v gotovim. Blago sta skrivala pri nekem sosedu ter ga razpc-čavala. Eden bratov je svojo krivdo deloma žo priznal, taji še samo, da bi bil dobival blago od svojega brata Petra. Oni, ki je nosil jurje za klobukom, pa zanika vse ter se izgovarja, da je dobil denar za vino. Iz Lepoglave pa jo prišlo obvestilo, da jc tretji in glavni krivec že vsn krivdo v polnem ob srgu prignal. v>otli.sce jo uvedlo obširne poizvedbe in govori se, da bo več Aretacij... Sočni obisk v mestnem logu Ljubljana, 2. maja. Prvi svil prihajajočega pomladnega dno je že nad ljubljanskim poljem. Po cesti v Mastni log pfi-peketajo trije jezdeci v uniformah. To je policija, ki nadzoruje življenje na robu mesta. Pred osamljeno Šupo se jezdeci ustavijo in poukačejo s konj. Najprej prično preiskovati prvi tlel šupe. Svetijo po slami z električnimi svetilkami in v kotu zagledajo strgan moški čevelj. Potegnejo *a nogo lu kmalu pri vlečejo v slamo tnkopunegu moža na dan. Presenečeni mož si mane oči, godrnja iu ves prestrašen sprašuje: ■Sta je'.' Slrnžnik mu napove aretacijo. Iz kupa slame pogleda druga skuštrana glava: : še ponoči nima človek miru! Drugi nočni gost v tej šupi pa takoj umolkne, ko zagleda policijo. Tudi 011 mora iz slame. Je še, kilo v slami? vprašuje stražnik. N'e znam! Me vem! — odgovarjata oba. Vendar stražniki natančno preiščejo vso slamo v tem delu šupe in res pri vlečejo še tretjega moškega. Vsi Irijo so brezposelni delavci. Lani so bili zapo- t sloni pri javnih delih v Ljubljani, letos pa ne 1110. j rejo dobiti zaslužka, dva sta Slovenca, eden pa Bosanec. Vsi trije so pttč iz one Številne množice ta-vajočlh brez cilja, po mestu, ki žive od lega, kar jim Rog ili dobri ljudje pač dajo, spe pa, kjerkoli nanese, po hlevih, pod kozolci, nocoj na primer v 1 tej šupi, kjer jih je izlaknila policija. še drugi del poslopja preiščejo stražniki. U slame Izvlečojo mlado deklo. Nit I dekle samo niti prvi irijo moški niso vedeli drug za drugega. Prišli so pač ponoči in se vsak /.ase zavlekli v slamo. ' Zalo stražniki tudi. ko Jih privedejo na policijo, ne napišejo ovadbo o nemorali, temveč sntno 0 raciji. Tako Izgledajo racije, ki jih vrli sedaj 1111 spomlad policija po predmestjih. Tukaj tako, kje drugje pa stražniki aretirajo druge osebe, več ali tnartj. Vsi li ljudje pa *o si enaki po svoji usodi. Brez dela so. nro* zaslužka, in se morajo potikati na la način, pravi brezdomci, ki so veseli, Če naj- , dojo ponoči kup slame, v katero se zalijejo, da vsaj v spanju pozabijo svoje križe in ležave. Kaj bo danes? Drama: Zaprto. Opera: Rusalka-, Red C. Normi flarbo imajo lekarno: mr. Buhovec, : Kongresni trg 12; mr. l"*lnr, Sv. Pelra c. 78. in mr. Hočevar, Celovška c. 34. Advokat Dr. R. KRIVIC ima pisarno v Pražakovi ulici št. 15/11 (vogalna liišn Pokojninskega zavoda.) 0 .lugoslovanske-češkosloVaške lige dravske banovine so na svojih zadnjih občnih zborih izvolile za svoja častna člana senatorja lvatia Hribarja in urednika Narodnifh Listov- v Pragi g. Jana Strakatega v priznanje njihovega dela za poglobitev prijateljstva med obema narodoma. Jug.-čsl. ligo dravsko banovine priredijo 7. maja ob 20 v Zvezdi obema slavljenceina častni večer, na katerem jima bodo izročili častni diplomi. 0 Tiskarski lev gotov. Za Grafični doni Izdeluje znani ljubljanski obrtnik g. Lojze Smerkolj v Florijanski ulici velikega tiskarskega leva iz lolčene bakrene pločevine. Leva je v ilovici izdelal akademski kipar Jurkovič, kakor smo svoj čas že poročali. Lev je sedaj dovršen in ga občinstvo stalno ogleduje v veži, kjer ga izdelujejo. Leva bodo šo pozlatili, v petek pa ga prepeljejo lia Ma-snrjkoVo ceslo, kjer bo krasil ponosni dom našega grafičnega delavstva. © Trgovino na (lan Vnebohoda v četi tek, dne 5. t. m. smejo biti v smislu čl. 33 uredbe o odpiranju in zapiranju dopoldne odprte. — Gremij trgovcev v Ljubljani. O Pro me m ha posesti. Hišo z gospodarskim poslopjem 111 zemljiščem Fr. iu Angele Lavtižar na^ Sv. Petra cesti 83 je kupil na javni dražbi Jožef Rozman mesar ua Sv. Petra cesta št. So. 0 Poljanski most jo dobil to pomlad novo železno ograjo, ki jo je izdelal Josip Robek ml. Staro grajo jo magistrat baje prodal. 0 Manjši ogenj v Gosposki ulici. Poklicni gasilci so bili včeraj dopoldne obveščeni, du gori v Gosposki ulici št. 3, v Prelogovi hiši. K sreči je šlo lo zu manjši ogenj, ker so so vnele saje. Ogenj sla pogasila dva gasilca, ki sta napravila v zidu večjo odprtino in ogenj pogasila. Skoda je le malenkostna. © Javna drailin larubljonili predmetov bo dne 14. maja 1932 od 9 dopoldne dalje v skladišču na II. dvorišču poslopju Mestni trg št. 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski, Itaznn nesreče in poškodbe. V nedeljo zvečer je nekdo napadel na Laverci 1 (Motnega zidarskega vajenea Alojziju Jagra in ga sunil i. nožem v desno roko. Jager je izgubil precej krvi, lako, da jo moral takoj v bolnišnico. — 7, motornega kolesa je padel v Ljubljani trgovce Anton Mulivič In dobil hude notranje poškodbo. -- V soboto pa j» padel s kolesa 27-letni posestnikov sin Feliks Progam z Brezja. Zlomil si je ključnico. — Neznanec je Streljal v Poljanah nad škofjo Loko na 21 kletnega Maksa Krm olja, posesti! Iknvegit Sina. Krmelj je bil ranjen v desno nogo. Vsi ranjenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. 0 Vrat si je prerekal. Včeraj zjutraj si je poskušal prostovoljno vzeti življenje fU-letni Anton Ahram. kovač in pečar pri tvrdki ing. Guzelj v Iteljaški ulici 4, kjer Abratu tudi stanuje. Abrain se je zaklenil v svojo sobo, kjer so ga ob 8 zjutraj našli. Na vratu je imel dve veliki rani. Abrain jo ubil šipo in s! prereza) dvakrat vrat. Izgubil je do ledaj. ku so ga našli, že precej krvi. Ing. Uu-zelj je poklical reševalni avto, ki je Abrama prepeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Razgovor s Francetom Vodnikom France V o d n I k je ime. ki ga slovenska javnost žo pozna. Prve pesmi je kmalu po vojni prtobčeval v Domu in svotu . »Križu nr. gori ler Ljubljanskem Zvonu in se leta 1928. predstavil z antologijo Slovenska religiozna liriku . dočim se v zadnjih letih uspešno uveljavlja kol kritik in esejist. Prav te dni pa je skoro nepričakovano izšla njegova pesniška zbirka IS o r i v e c z Bogom . Sicer bo o njej izrekla prvo veljavno besedo poklicna kritika, poslednjo pa bodočnost, vendar imam vtis. dn so lo pesmi lop izbor sedanji čas tako revne slovenske lirike. To dejstvo daje še posebno aktualnost knjigi, ob kateri sem si nehote zastavil nekatera vprašanja. Poiskal sem avtorja, ki mi ga pač nt bilo težko najti, saj naletiš nanj lahko ob vsaki uri, naj bo že v unionski kavarni ali pa na promenadi. Takole mi jo odgovoril: Zakaj si se prav /.a prav odločil indati zbirko in pod lem naslovom? Na prvi del vprašanja ne moreni odgovoriti natanko. ker nisem mnogo premišljeval, marveč sem iledil, kakor vedno, ukazu trenotnega domisleka. Je že menda moralo bili tako. Zbirka bi morala prav za prav iziti že pred leti, da ni, Ienui je bil vzrok največ slab položaj naših založb, ki so si opomogle Sele v zadnjem času, odkar so uvedlo sistem -talnih naročnikov. Sam pa si takrat šo nisem upal poslali direktor, tajnik, blagajnik in agent lastnega, dasi skromnega knjigotrškega podjetja, ki se mu i pravi samozaložba. — Toda to so zunanje stvari. I Poleg vsoga je gotovo vplivalo na mojo odločitev I tudi to, da človek, ki piše, venomer culi poirebo po j sprostitvi od vsega, kar Jc za njim, saj bi ga sicer le oviralo v nadaljnjem prizadevanju. Naslov >Botl-ver z Bogom- (naslov ene izmed pesmi) se mi je zdel zn vsebinsko oznako zbirke najprimernejši. Verujem v religiozni red vosoljstva In ta vera je najvišji ideal tnojegn življenja, /ialo je nujno, da so tudi moje pesmi po vsebini izraz duhovnega napora in iskanja v tej »meri. Odkod religioznost v tvoji poetiji? Nekateri menijo, da vera umetnika ovira v svobodnem ra«-ntahu. Kaj praviš li? Umetnost je dn je vedno bila izraz umetnikovega življenja. Otrok dobe sem in zato sem religiozen. čo sme človek reči o sobi kaj takega. Vendar v tem pogledu niso bili loliko odločilni vplivi od zunaj, zakaj vedno sem bil pripravljen kljubovali v.-temu, če sem bil drugačnega mnenja, a prav tako niso dobra semena moje vzgoje mogla znbratiili, da ne bi šol skozi peklo zanikanja in skozi kaos samoto brez Boga. Mojsi vera v Boga zato ili naivna dediščina, privzela od drugod, marveč je usodni zakon mojo osebnosti, brezpogojnost, izven katere no spoznani nobenega smisla svojemu življenju, svobodno afirmiran red sveta, ki sem ga doživel po vseli blodnjah kol veliko rn/.odelje iil luč svojega življenja. Jaz veruj eni iz nujnosti svoje narave, religija jo edina možnost ni o j e g a življenja i n moje n o - I .r a n j e svobod e. Izven religije je zame lema. kaos, brezup, nesvoboda. S tem jo označen tudi moj odnos do tako zvanega mladinskega križarskega gibanja, h kateremu sem so prišteval. Po krivici so temu gibanju iskali zgledov , zakaj bilo jo izraz nas samih, nas, kakršen je vsakdo bil sam zase, v svoji samoti, še preden smo vedeli drug za drugega in še preden so je gibanju obiaktiviralo v času m postalo na zunaj viden kulturni pokret. To volja vsaj zame. O tom priča n. pr. prvi ciklus pesmi pod naslovom »Znamenje na nobu , ki sem jih vse napisal Se v gimnaziji, tri, Štiri leta pred tistim na-| Sini pokretom. Človek jo značilen za pokret, ne na-I robe. Religiozna vprašanja so me vznemirjala že I Zgodaj. A dočim so prve pesmi napisane bolj v | smislu nekakšnih - samogovorov«, so pesmi iz drugega cikla bolj 1 irskega značaja. Naslov »Na beli poli je simbolična oznaka za duhovno življenje v smislu približevanja k idealu moje duhovne podobe. Formalno sem nezavedno stremel, se ini zdi, po združenju duhovne, krščanske vsebino iil slovenskega narodno preprostega občutja. Najbolj se mi je lo posrečilo v pesmi »Na beli poti , ki zaključuje zbiiko. A forma prvega cikla — stilna razlika mi jo narekovala razdelitev zbirko nn dva dela —• je nastala pori neposrednim vplivom sv. pisma, zla si i knjig prerokov in razodetja. Uvodni citat iz sv, Janeza zalo ni samo vsebinski ldjuč, marveč, kaže tudi na moj estetski vzor. — Da bi religija kakorkoli ovirala človeka, bodisi duhovno bodisi samo umetniško in kulturno, je zapoznela fraza plitvega pro-svetljenstva. Religija, ne po tisto, kar si pod religijo predstavlja enostranski racionaiisl. Jaz sovražim vsako apriornost ter vsako nedoživoto resnico, zato si tudi religioznosti, ki bi ne bila iskrena, nujna in notranje svobodna, niti misliti ne moreni. Tako uazirunje nasprotuje že samemu bistvu religioznosti. ki vendar pomeni razodetje najbolj skritega obraza človekove notranjosti preti obličjem Najvišjega, s katerim se človek želi strniti v najtesnejšem objemu. Če jo sploh kje svoboda, je na ravnini zadnjo človekove skrivnosti, in religiozno se smo imenovaLi le doživetje tistega, preko katerega za človeka sploh ničesar več ni, kajti le najvišja vrednota je Bog in se more imenovati Bog. Sicer pa milost in genij nista eno in duhovna svoboda ler kullurno slvuriteljska durovitost (ali svoboda) nista nujno združena, a šc tem manj se pa seveda izključujeta. Kako pojmuješ pesoni? Marsikoga tudi zanima, ali je pesem plod inspiracije ali zavestnega hotenja? Zamo pesem ni nesmiselna iu strastna izpoved, marveč vec: prispodoba tega, kar si. Ne tega, kar misliš, marveč', tega, kar si. Ustvarjanje je iracionalnega značaja, a no le oblikovanje, tudi doživetje samo se izmika kontroli razuma. Smisel duhovnosti . jo gledanje slvari in pojavov od obličja do oblič- I ja . lo Je v njih notranjem bistvu. Čim bolj spontano in neposredno se porodita vizija in izraz zanj, tem globja je življenjska vrednota lu tem pristnejša umetniška obliko. Kvaliteta je od človekovega hotenja popolnoma neodvisna, kar umetnik ustvari, jo v resnici prejel le kot dar genija. Najboljše so liste, ki te dobesedno iznenadijo. Nikoli lic vem naprej, ali bom kaj napisal. Kako sploh nastane pesem? Zamisli se v tale |iolofcij: naenkrat znaš na pamet pesem, ki se je nisi nikoli učil. Tako nekako. Toda čisto natanko tako vendarle nI s to stvarjo. Kaj praviš o sodobni slovenski liriki? Kje so vzroki, da je med ljudmi razmeroma malo tanima-n ja za pespm? O posameznih pesnikih sem že in Sc boni pisal drugod. Omenim naj le, da sta prva lota )>o vojni dala največ: Anton Vodnik iu Tone Selišker, ki sla edina dva velika lirika najmlajše generacije. Vsi drugi smo se ustavili nekje pred idealom oziroma smo ga dosegli le deloma. — Zakaj je malo zanimanja za pesem? Poglavitni vzrok vidim v tem, da je povprečen človek obrnjen v vsakdanje skrbi iu osebni življenjski ulilitarizem, lirika pa predpostavlja odpoved temu idealu, zakaj ona je podoba čiste lepote. Zlasti povojna ek*presionistična lirika, ki je stremela za poduhovtjenjein človeka. Pa tudi preusmeritev povojno umetnosti k čim večjemu upoštevanja konkretnosti, radi česar jo začela uspevati v zadnjem času tudi naša mlada proza, odvrača ljudi od lirike k epiki, ki jim je na splošno življenjsko bližja in pristopnejša nego subtilnejšn pesem. Kaj to je privedlo do nove smeri v literarnem ustvarjanju? Saj se zadnji čas posvečaš skoro izključno kritiki ia eseju. Kake načrte imaš? Mislim, dn lega nisem odloČil sam: pišem, ker čutim v sebi tak ukaz. Tudi delo kritika in esejista smatram za ustvarjanje, za plod inspiracije, ii ne za delo golega razuma. Tudi kritik in esejist si nli pa nisi, kakor pesnik. Priznati pa moram, da novo udejstvovanje izpodriva v meni pesnika. Toda bodi, kakorkoli že, moja dolžnost jo le-la: bili na mc-. slu, ki mi je bilo odkazano. Vidiš, lo je moj edini I nactfti 4 # Stov, 101', »SLOVENEC*., gojenca v. ti ?krk(»m4i morajo biti naši državljani in popolnoma zdravi. Ne smejo biti mlajši od 16 in ne starejši -hI -j let. Dovršiti morajo najmanj šesti razred drž. gimnazije ali realke z najmanj dobrim usp -hom. Ostali pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista (stran 7b>-~"66> ki je inioresemom na razpolago pri pristojnih vojnih okro/.jih in na vseh orožniških postajah. Prošnjo naj se pošljejo do najkasneje 10. avgustu t. I. Upravniku intendantske ekudemije« v Lel.-radu. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. ""i <>■' "Mi. aprilu t. .1. jc objavi jena -Uredba o opravljanju pomočniških izpitov« dalje i-li redlia o monopolnih taksah«. »Uredba, da je mala prodaja monopoli ziram i h predmetov izvzeto i:, zakona o obrtih«, »Uredba o draginjskih dokladoh gruničarjev«, »Uredba o velikost: nagrade d ne vr. i čar j eni ministrstva /u telesno vzgojo narodu«. Pravilnik o pobiranju šolnine«. Pravilnik o zdravniškem progi«!« otrok zu vpis v solo«. Pravilnik o disciplinskih predpisih za uconce-učenke strokovnih šol za pomožno osebje v socialni in zdravstveni služIti«, Pravilu o opravljanju pomočniških Izpitov«, »Navodilo za knjiženje in obračun bonov Privilegirane izvozne družbe v prometu s pšenico«. -Norme za okroglo železo ya armirani beton«, -»Razdelitev lianoviitokc imo->ino glede na teritorialne {spremembe bauio-a in«. Popravek k zakonu o pomorskih trgovinskih akademijah« in Objave banske opravo o pobiranju občinskih trošarin v I. 1932«. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdihovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. — Trapistovski samostan pri Banja Luki v nevarnosti. Znani trapistovski samostan Marija Zviv.da« pri Banja Luki. ki je bil zgrajen leta 1806, so nahaja v veliki nevarnosti. Samostan s svojimi tvornicami leži nu neki višini oh reki Vrbasu. V zadnjem času so zapazili, da sc jc hrib Krčmaricu, nn katerem le/i samostan, /u-čel vdirati. On se i/og.nejo novnrnosti, da ne bi samostan nekega dne zdrčul v A rbas. so trupisti poklicali iz Nemčije inženjerje, ki so ugotovili, du je. nujno potrebno zgraditi okrog hriba betonski zid. čigar temelj mora biti zelo globok. Tu zid, ki bo dolg okrog 2000 iii, bodo začeli graditi /e te dni. — Nesreča rudarja v kamnolomu. Včeraj z opoldanskim vlakom so pripeljali iz Zagorja v Ljubljano 46-1etnega rudarja Ivana šuligoja, sta-nujočega v Kisovou 59. Žo v soboto se je ponesrečil v rudniškem kamnolomu. Utrgala se je namreč velika skala, ki je padla šuligoju na levo nogo iu mu Jo zlomila, šuligoja je najprej obvezal dr. Zamik, ki je odredil dn mora ranjenec v bolnišnico. Nn kolodvoru je šuligoja prevzel reševalni avlo, ki ga je prepeljal v bolnišnico. — Pijani šofer povzročil smrtno nesrečo. V Zagrebu se je v nedeljo neki šofer, ki je bil, kakor so pozneje ugotovili, močno pijan, vozil z avtomobilom po raznih cestah in ulicah. Po neki ulici jo peljal voz s kovčkog hotelski sluga Štefan Kumparlč. Ko je ua koncu ulice zavil v drugo ulico, je v tem hipu pridrvel omenjeni šofer in podrl Kumpariča s tako silo, da jo na mestu obležal mrtev, šoferja so aretirali, pa je bil tako pijan, da ga na policiji niso mogli zaslišatl. — Ponesrečen roparski napad. V vasi Stri-ježevici v okraju Pakrucu jo bil izvršim drzen roparski nopud, ki pa se je ponesrečil, štirje maski run i roparji .so vdrli v hišo pravoslavnega župnika Buzdunoviču in zahtevali od njega 50.000 Din. Kor ni hotel dati denarja, so ga roparji pretepali. Tudi župnikovo ženo so roparji napadli in raniti, ker jim ni hotela izročiti ključev od cerkvene blagajne. Služkinja in vaški učitelj sta alarmirala vaščanc. nakar so roparji zbežali. — Velik vlom v Zagrebu. Nozuani /likovci so vlomili v pisarno tvrdke Royalc v Zagrebu. Razbili so tam veliko jekleno blagajno in odnesli 58.803 I lin. SOI Ki Din je ostalo \ blagajni, ker jih vlomilci pač niso zapazili. Isto noč je bilo vlomljeno v pisarno podjetja >Chromoi>». Tu so se pu vlomilci opekli. Dobili so namreč samo 100 dinarjev. — Našim gospodinjam je namenjena najnovejša knjiga. Naši gostje — kako jim streže m o, ki jo je spisala S. Deodatu Kump, učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 63 strani besedila. 66 slik. Cepr. vezani knjigi jo Din 45.—. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. To je po vojski prvo sloveiuska knjiga, ki ho izpolnila veliko vrzel v literaturi vsuke gospodinje t. j. o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine, ki so prirejajo v domačem krogu meti znanci iu prijatelji ali izrednih družabnih slavnostih (čajanke, banketi itd.), knjiga je razdeljena v dva delu. a) \ splošni, b) v posebni del. V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeti o obednic.i, mizi, namiznemu perilu, namizni posodi. narhi/nemu priboru, stekleni namizni posodi in k rušen j u miz: poleg tega daje še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priprave jedil. — V posebnem delu pogrinjanje mize. strežba pri zajutrku. pri mali južini (malici, predjiižniku). pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, roiit. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buifetu in o pikniku. — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, bivšim učenkam gospodinjske, šole io tečajev, ter natakaricam in natakarjem. — Ne 1 do 4, ampak 4 do 5 krat je kurjenje s plinom cenejše od električnega ogrevanja. Tako se ima pravilno glasiti predmetni stavek v našem včerajšnjem članku o plinarstvu. — - Ženska sodba o vrlinah, ugodnostih in eleganci damskih opank Maja jo povsod enotna; idealna noša. Zahtevajte »Maja opanke. Odstranitev zobnega kamna izvrši najboljše Vaš zobozdravnik, toda njegovo tvorbo preprečite lahko z stalno uporabo Chlorodont zobno paste. Tuba Din 8.—. Masnanila milili—■!——■ IIIMI—IIIBIII.......■■»......MM Ljubljana Seja stolne prosvete je nocoj v Jugoslovanski tiskarni po šmarnicah v stolnici . Z«dmRa dimnikarjev v Ljubljani vabi člane, dimnikarske mojstre in gg. pomočnike, da se v proslavo sv. Florijana udeleže v četrtek, na praznik dne o. maja t. 1. sv. maše, ki se bo brala v cerkvi sv. Florijana ob 10 dopoldne. — Načelstvo. Podmladek Rdečega križa na gimnaziji bo igral 4. maja 1932 ob K zvečer Nušičevo komedijo ^Navaden človek . Maribor Materinski dan proslavi tudi letos mariborsko Slovensko žensko društvo v nedeljo dne 8. t. m. z igro v gledališču. Druga dekliška meščanska šola uprizori ponovno M. Grošljevi »Dve Maričkk. V Studencih na tamošnji dekliški osnovni šoli bo v sredo dne 4. in v četrtek dne 5. maja, obakrat ob pol 20 proslava materinskega dne. Na sporedu je bujna pravljica s petjem v treh dejanjih -Čudežne gosli«:. Deklice nastopajo v krasnih novo-izdelanih kostumih. Ljudska univerza. V petek dne 0. maja t. 1. predava dr. llolzapfel, meteorolog iz Dunaja, o gronlandski ekspediciji dr. AVagnerja, znamenitega učenjaka, ki jo tamkaj tragično končal. Predavatelj se je udeležil ekspedicije kot meteorolog. Mnoge skiopllčne slike. Mariborsko gledališče ostane danes, v torek, in jutri, v sredo, zaprto. Gledališke abonente poziva gledališka uprava, da poravnajo svoje obroke vsaj do 10. maja. Celje Na dobrodelnem koncertu Glasbene Malice 3. t. m. ob pol 9 zvečer v »Unionu« nastopi,jo učitelji celjske Glasbene matice, naši odlični umetniki gg. lvarlo iu Mirca Sancin, gdč. Marenka Plza-kova in mali mnogo obetajoči goslač Miran Viher, ki je s svojim nastopom v decembru v Ljubljani naravnost frapiral občinstvo s svojo zrelo igro. Na koncertu nastopi ludi pribljubljeni član marib. gledališča g. Beliza Sancin. Spored jc zelo bogat. Vabljeni vsi! Pevski koncert v Celju priredi v četrtek dne 5. maja ob pol 1« v dvorani Ljudske posojilnice gojenci V. let. drž. m. učiteljišča v Ljubljani pod okriljem 1'. U. K. Zbor vodi g. Slavko Miheičič. Ker jc dobiček namenjen za ekskurzijo, upajo pevci, da se Celjani odzovejo vabilu mladih kulturnih delavcev. 98 nagrad v vrednosti 17.200 Din! Pripravljenih imamo za Vas bravce 82 nagrad v vrednosti 7800 Din, za Vas inserenle pa 16 nagrad v vrednosti 9400 Din. Kdor izmed inserentov še ni prejel vabilnega pisma, ga zahtevaj od uprave „Slovenca". Več v »Slovencu" v čelrlek, 5. maja! Eden izmed sto tisoč odjemalcev Računski zaključek O UZD za 1931 Primanjkljaj znaša 1.4 milj. Din Pravkar je seslavil in objavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani svoj računski zaključek za preteklo leto. Gospodarska kriza v preteklem letu jo naravno imela svoj vpliv lurli na socialno zavarovanje. Povprečni stalež zavarovancev je padel od 97.688 v letu 1930 na 01.K48. Poleg lega pa so bile lani znižano tudi mezde iu so je povprečna dnevna zavarovana mezda znižala od 26.45 Din na 26.21 Din. Dohodki so padli od 48 na 44.9 milj. Din. Pri tem je treba upoštevati, da so bili uveljavljeni nekateri ukrepi, ki naj sanirajo bolniško zavarovanje šele 1. oziroma 0. decembra 1031 (skrajšanje podporne dobe od 52 na 20 lodnov in zmanjšanje porodniških dajatev). Dohodki bolniško-za varovalne panoge so lani znašali 45.4 (48.5) milj. Din, izdatki pa so znašali 46.8 (47.9) milj. Din. Iz tega je razvidno, da je znašal v boluiško-zavarovahii panogi primanjkljaj 1,431.748 Din, dočim je Iola 1930 izkazalo 649.000 Din prebitka. Od skupnih dohodkov 45.4 milj. Din odpade na člana in leto -191 Din. Pod dohodki jo razumeti predpis, ne glede na to, če je plačan ali ne. Od skupnih izdatkov bolniško-zavarovalne panogo 40.8 milj. Din odpade na člana in leto 509.50 Din. Vsak član partietpira na izgubi s 15.59 Din. Med dohodki je bil zmanjšan predpis prispevkov. Pri lein je omeuiti, da so v preteklem letu zaostanki narastli, kar pomeni, da lanski predpis ni bil v celoli plačan. Celotni predpis (neporavnani prispevki konec 1930 in predpis 1931) je znašal lani 61.1 (65.0) milj. Din. Od skupnega predpisa odpade: na prispevek za slučaj bolezni i 44.9 milj. Din, nezgode 11.6, onemoglost, starost iu smrt 0.3, Borza dela 2.2 in Delavska zbornica 2.1 milj. Din. Zaostanek je narastel od 13,6 na 15.1 milj. Din, oziroma od 20.87% na 24.74'/» ciloluega predpisa. V tem se vidi, da je plačilna 7.niožno>t lani še nadalje padla. Poročilo Se nadalje konsta-tira, da se je to stanje zlasti poslabšalo z orno-I jitvijo razpolaganja z imovino v denarnih zavodih, I ki je koncem septembra lani stopila v veljavo. Ce primerjamo zaostanek s celokupnim letnim predpisom, odgovarja trimesečnemu predpisu. Vinski vzorčni sejem na Sušakii. ki bi imel biti od 8. do 16. maja, bo prirejen od 18. do 22. maja. — Društvo za tujski promet na Sušaku. Borza Denar Dne 2. maja. »(Jodbeno društvo« v št. Juriju pri Grosupljem proslavi v nedeljo dne 8. maja svojo 20letnico. Ob tej priliki priredi društvo koncert in vrtno veselico s srečolovom v prostorih g. A. Goriiča. Zveze vlakov so ugodne. Zato ne zamudile prilike in priditel Celje & Smrtna kosa. V nedeljo 1. maja je umrl v Zavodni št. 6 tovarniški delavec Kocijan Friderik v starosti 24 let. — Isti dan je umrl v javni bolnišnici v starosti 32 let Normali Dragotin, artilerijski poročnik v pokoju. — V ponedeljek 2. t. m je umria v javni bolnišnici v starosti 67 let dninarica Veber Frančiška iz Levca. — Umrlim blag spomin, preostalim pu naše iskreno sožalje. SK Železničar : SK Atletlk 2 : 0 (2 : 0). V nedeljo 1. t. m. ob pol 4 popoldne se je vršili na igrišču Atletikov pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma v ligi LNP med mariborskimi Železničarji in celjskimi Atletiki, ki se je končala z zasluženo zmago Mariborčanov. Po poteku igre bi zaslužili Železničarji zmago z boljšim rezultatom, a ni šlo, pred golom so strelci odpovedali. & Padec v prepad. V nedeljo 1. t. m. »ta Pod-breznik Martin in Vlček Rudolf, eden rudar v Hrastniku, drugi pa avtomehanik v Celju, šla na Hum nad Laškim. Med potjo je postalo enemu nepričakovano slabo, da je padel v globok prepad ob poti. Drugi pa, ki je hotel prvega obdržati, je izgubil pod težo ravnotežje in ludi padel v prepad. Oba so prepeljali v javuo bolnišnico v Celje. Gr Občinstvu v vpoštevanjc. V nedeljo 1. t. m. je bilo mošlvo rešilnega društva pozvano na pomoč trikrat po nepotrebnem. V dveh primerih ie bil avlo pozvan zaradi pijanih oseb in moštvu rešilnega avta ni preostalo drugo kot da je zapeljalo dotiCne osebo v policijski zapor, ker bolnišnica pi- Položaj ua deviznem trgu jc ostal nespremenjen. Vkljub lerminiranju znanih deviznih odredb za 29. april 1982 so ostale še v veljavi. Devizni promet na ljubljanski borzi znaša brez kompenzacij nekaj pod 100.000 Din. K temu je ireba še upoštevati, da je danes šo praznik v Belgradu in da se delo začne šele jutri, na kar nam je pričakovati nadaljnlb odločitev. V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Berlina, Bruslja, Curiha in Prnge nespremenjeni, dočini so bili drugi tečaji čvrstejši. Edino Nevv.vork je nekoliko oslabel. Na zagrebški borzi so bili zabeleženi isli tečaji kot na ljubljanski. — Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij Din 112.071. Ljubljana. Amsterdam 2291.87- 2803.23. Berlin 1844.42—1855.22, Bruselj 792.80—790.2-1, Curih 1097.35—1102.85, London 207.39—208.99, Ne\vyork 5680.76—5759.02, Pariz 222.70—223.82, Praga 107.44 do 108.30, Trst 291.15—293.55. Curih. Beograd 8.95, Pariz 20.2950, London 18.88, Nevvvork 515.12, Bruselj 72.1750, Milan 26.5750, Madrid 40.60. Amsterdam 208.70. Berlin 122.55, Stockholm 94.50, Oslo 95,40, Kopenhagen 103.50, Sofija 3.73, Praga 16.28, A'aršava 57.70, Atene 4.—, Carigrad 2.4750. Bukarešta 3.07, Hel-siugfors 8.70. Dunaj. Dinar nolira (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Danes jo bila tendenca za državne papirje slabejša in so bili tečaji nižji kol v petek. Slaba tendenca je bila vidneje opažena pri vojni škodi in 8% Bleru. Promet v vojni škodi znnten, dočim na zagrebški borzi v dolarskih papirjih ni prišlo do zaključkov. Promet na zagrebški borzi je bil naslednji: vojna škoda 1300 kom., begluške obveznice 25.000, 7% investicijsko posojilo 150.000. Ljubljana. 8% Bler. pos. 51 bl„ 7% Bler. pos. 10 bi., Stavbna 40 deli., ItuŠe 125 den. Zagreb. 1% inv. pos. 52-53 (54, 53, 52, 50. 52), agrarji 20—28, vojna škoda ar. kaša 184—185 (188, 185, 186, 181, 182), 5. 184—186 (181. 184), 6. 182—180 (180). 8% Bler. pos. 49—51. 7% Bler. pos. 45.50—46, 1% pos. Drž. hip. b. 52 den., (S% begi. obv. 30—32 (33). Dunaj. Don. sav. jadr. 67.60. \Viener Bank-verein 11, Kscompteges. 101, Živno 53, Aussiger Chemischo 83, Alpine 10, Trboveljska 17.50. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je bil danes neizpre-raenjen, ravnotako tudi cene. janih oseb ne sprejme, v tretjem primeru pa se je izkazal alarm na pomoč kot slep in bo imela zadeva še svoj epilog pred sodiščem. Rešilno društvo prosi cenjeno občinstvo, da naj ne pozove avtomobila v takih malenkostnih primerih, ako kdo začne v kaki gostilni razgrajali in slično, posebno ker pijanih oseb ne more spravljati drugam kot v policijski zapor, ker jih bolnišnica ne sprejme. C Mesto živinozdravnika razpisano, Meslna občina celjska razpisuje mesto živinozdravnik«. Mesto je pogodbeno in sicer proti obojestranski trimesečni odpovedi. Z mestom je zvezana pravica do nabiralnega stanovanja v mestni klavnici. Prošnje je vložiti najkasneje do 20, t, m. pri mestnem načelstvu. Natančneje naj si interesenti ogledajo razglas na uradni deski mestnega načelstva. Med izdatki so se nekoliko zvišali upravni stroški, kar jo utemeljeno /, večjim valovanjem prijav in odjuv ter s tem, du mora urad z veliko večjim aparatom izterjovati zaostanke, kakor je bilo potrebno pred pooslreno krizo. Upravni stroški se še znižajo za bonifikacijo, ki jo prispeva no-•/.godiio-zavarovaliia panoga po statutih. Skupno znašajo upravni stroški 7.58 (7.47) milj. Din. Zu vzdrževanje ambulatorijev brez zdravniških honorarjev je urad izdal 1.48 (1.44) milj. Din. Na hra-nariiii je bilo plačanih 12.8 113.4) milj. Din. Porodniških podpor članicam je bilo 2.15 (3.51) milj. Din, svojkam pa 022 (0.27) milj. fco. Za dečio opremo jo bilo Izdano članicam 0.48 (0.5), svojkam 1.95 (2.25) milj. Din. Dojnin je bilo Izplačanih 0.03 (0.08) milj. Din. Za babiško pomoč je izdal urad članicam 0.28 (0.25), svojkam pa 0.73 (0.79) milj. Din. Skupno znašajo vse porodniške podpore 6,1 (6.6) milj. Din. /.a pogrobnino je urad izplačal 0.44 (isto) milj Din. Oskrbnino v bolnišnicah so doseglo za člane 4.7 (4.9), za svojce pa 1.40 (1.41) milj. Din. Za zdravila in pripomočke je urad izdal članom 3.16 (3.19) milj. Din, svojcem 0.9 (0.9) milj. Din. Za zdravljenje zob je urad izdal 0.53 (O.09) milj. Din. Stroški za zdravljenje v zdraviliščih in okrevališčih so znašali: Laško 0.36, na Golniku 0,1, na Brestovcu 0.3, na Kleuovniku 0.75, v Jadranu« 0,3 in v drugih kopališčih 0.03 milj. Din. Skupno znašajo izdatki za dajatve 32.0 (33.45) milj. Din, Za zdravnike iu zdravniške stroške so znašali izdatki 5.15 (5.05) milj. Din. Zvišali so se izdatki za obresti zaradi višjega dolpa pri nezgodno-za varovalni panogi. Tu namreč se je zvišal dolg od 9.15 na 12.1 milj. Din. Skupni promet urada znaša 563.1 milj. Din. Dolg Osrednjemu uradu zu zavarovanju delavcev se je povečal od 9.1 na 12.4 milj. Din. To so pred-| p'siiiii in odpisani prispevki, pobrani in preodkn-1 »nai, razni računi, globo po zakonu o zavarovanju | delavcev, likvidirana imovina Okrajne bolniške ; blagajno v Ljubljani, predpisani in odpisani, po-j brani in pn-edkazani prispevki za onemoglost, slarost in suni. Ljubljana. Notacije so oslale neizpremenjeno pri srednjo živahni tendenci. Budimpešta. Tendenca, slabša, pšenica: trdna. Promet: miren. — Pšenica: maj 12.70—12.82, zaklj. 12.74—12.75; junij 18,06—13.15, zaklj. 13.02 .lo 13.03. Rž: maj 14.35—14.60, zaklj. 14.30 do 14.40, junij - , zaklj. 11.80-44.40. — Koruza: maj 15.70, zaklj. 15.00_15.70, jul. —, zaklj. 15.10—15.20. Ohieago (začetek). Pšenica: maj 51.25. julij 57.35, september 59.75, december 68.25. — Koruza: maj 29, julij 33, september 85.625, december 85.75. — Oves: maj 21.875, julij 22. september 22.75. ■ 1U: maj 46.25. julij 39.25, september 41 50. AVinlpe* {začetek 1: maj 59.375. julij 62, oktober 04.50. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Kdv. Saborskv in Comp., Dunaj.) Na trg je bilo prignanih 2IIo goved, iz Jugoslavije KM). Cene: voli najboljši 1.67, L 1,40—1.55, II. 1.18—1.30, III. 0.95 do 1.08, krave 1. 0.95—1.05, II. 0.85 —0.95, biki 0.85—1.0, klavna živina 0.55—0.88. Tendenca: I. voli so se pocenili za 5 grošev, biki za 2—3 groše, oslale ceno pa so oslale uelzpremenjcne. Litija Občina jc dala podaljšati frliško cesto, ki pride na glavno cesto pod pokopališčem. Potreba je bila res nujna, ker so vozniki svoje vozove komaj obračali, ker cesta ni bogvc kako široka, d: ■o mogli priti nazaj n« glavno ceslo. Tako pa bodo zda i lahko prihajali z enega in odhajali na drugem koncu ceste. Se posuli jo bo treba dobro s peskom, s čimer bo tamkajšnjim hišnim lastnikom zelo ustreženo. Birma. Na praznik Vnebohoda bo v Šmartno in birma za litijske in šmarske šolarie. Nesreča. Tri prste na levi roki jc zmečkalo zidarskemu delavcu Nacetu GradiSku, domi iz Šmartna. Z levo roko je namreč prišel med hlode in voz, natovorjen i zidno opeko. Novo mesto Kopališče »Sanitas« v Prosvetnem domu na Florjanskem trgu je od 1. maja dalje odprto le vsako sredo in četrtek od 13—20 in vsako soboto od 12 do 22. Smrtna kosa. Pretekli četrtek sc je vršil pogreb pok. gospe Kle Grom, roj. Illadnik, hčerke pokojnega skladatelja in organista g. Ignacija Hlad-nika. Pokojnica je umrla v ljubljanski bolnišnici in zapustila žalujočega soproga in tri nepreskrbljene otročiče. S svojim soprogom gosp. Milanom Gromam je poučevala na ljudski šoli v Babinem polju, kjer so jo imeli ne samo otroci, marveč tudi njih starši zelo radi, kar priča dejstvo, da se je pogreba udeležil tudi tamkajšnji župan, ki je prebivalstvo Babinega polja zastopal. Na grobu sc je od pokojnicc poslovil njen službeni tovariš učitelj Vilko Menard. K večnemu počitku jo je spremilo mnogo ljudi. — Blagi pokojni večni mir — žalujočemu soprogu našo globoko sožalje. Epidemija. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu so vsi učenci razen šestih zboleli za hripo. Kamnih Redukcije v tovarnah so zop«l na dnevnem redu. Smodnišnica je s L majem odslov ila začasno 45 delavcev, ki pa bodo sprejeti na delo lakov ko prispejo nova naročila. V tovarni »Titan« na Pe-rovem pa so zadnje čase vsak teden reducirali po par delavcev in celo lake, ki so bili že 14 let zaposleni v tovarni. Pomanjkanje naročil sili tovarno, da skrči obral v posameznih oddelkih. V soboto je odpustila tudi štiri uradnike, obelajo pa se menda še nove redukcije. Stran 6. Bankovci in šivanke pred 2000 leti Čudovite izkopanine Sven Hedinove ekspedicije na Kitajskem »SLOVENEC«, dne 3. maja 1932. fitev. 101. Na čudovito najdbo je naletela ekspedicija znanega raziskovalca Sven Hediua na Kitajskem. Na šel jc znamenite izkopanine iz dobe znamenite kitajske dinastije lian, ki je v času kakih 200 let pred Kr. usodno krmarila kitajsko cesarstvo. Tedaj sc je ta ogromna država nahajala v boju za obstanek. Tri leta so se Kitajci borili z napadajoči-mi sovražniki ter branili severozahodna vrata v svoje cesarstvo. Tam je sedaj Sven Hodili s svojo ekspedicijo izkopal znamenite ostanke iz tiste junaške kitajske dobe. Mladi starinoslovec Polke Bergman, ki se nahaja v ekspediciji, je že leta 1930 in 1931 začel kopati v tistih krajih. Izkopal je poslej iz trd-njavskih ruševin silno mnogo spomenikov, ki so stari kakih 2000 let. Našel je med drugimi na tisočo ozkih lesenih palčic, nn katerih so bili krajši ali daljši napisi. Ti napisi še niso razvozljani, vendar lahko rečemo, da so med najstarejšimi doslej znanimi pismenimi kitajskimi spomeniki. Prvi so iz dobe prvega stoletja pr. Kr. Večina njih menda ne obsega drugega, kakor osebne podatke o vojakih. ki so bili tam za posadko. Drugi pa bodo najbrže dali podučile podatke o delovanju in nehanju Kitajcev, posebno jia kitajskih vojakov v listih časih. Bergman je izkopal dalje tudi mnogo lesenih posod, lončevine, dobro ohranjene puščice z bronastimi ostmi, železne sekire, železne nože in tudi zelo lep nož v usnjati nožnici. Kitajski krojač, ki je živel lam pred 2000 leti, je med drugimi stvarmi izgubil ali pustil nekje iz sukna narejen pisemski ovitek, v katerem je imel spravljene tudi šivanke. Sedaj po 2000 letih je to našel Bergman. Ker tedaj pisemskih ovitkov še niso lepili z gumi-jem, kakor to delamo dandanašnji, so pisma pečatih z nekako tvarino. narejeno iz mešanice brona, roževine in lesa. Iz teh pečatov bo mogoče razvi-deti tudi razvoj visoko stoječe kitajske umetnosti v izdelovanju pečatnikov, ki je bila brez dvoma predhodnica našega današnjega tiskarstva. Eden od najdenih pečatov (v premeru 1 in pol do 2 cm) nam kaže obliko male pisalne mize. V izkopanih papirnatih ovitkih so našli vdolbine, v katere naj bi prišel pečal. Velike vrednosti je najden pisalni čopič, ki so ga našli popolnoma dobro ohranjenega še z vsemi dlakami. To je doslej najstarejši znani pisalni čopič, ki je morda le poldrugo stoletje mlajši kakor pa čas, ko je živel kitajski general Meng-Tien, ki je zgradil znani kitajski veliki zid ler poleg tega proti koncu 3. stoletja iz- I našel tudi pisalni čopič, najčudovitejše pisalno sred-; stvo vseh dob. Iz Bergmauovih najdb je tudi razvidno, kak-| šne so bile kitajske knjige v času dinastije lian, ko Kitajci še niso poznali papirja. Dobro ohranjena knjiga, ki so jo našli iz tistih časov, nam lo nazorno pojasnjuje, '/.c znane vrste denarja, ostanki rumene, rdeče, modre in zelene svile, kos svilenih vezenin, to vse so med ogromno množico že ugotovili. Izkopavanje se je vršilo na obširnem ozemlju starih utrdb in slražnih stolpov. Prekopal je Bergman nekaj sto razvalin iz dobe dinastije lian. Mlajše kakor čas dinastije Han je lako zvano mrtvo mesto Kara-Koto, katero je v severni in severovzhodni smeri prekopal že ruski raziskovalec. Bergman je v tem inestu našel 150 razvalin hiš iu svetišč. Vse pa je slabo ohranjeno. Tu je odkril rokopise v zagonetni pisavi in jeziku naroda Si-hija, j)a tudi kitajske, ujigurske, mongolske, libe-tanske in morda ludi perzijske rokopise. Med drugimi najdbami je morda najvažnejša la. da je našel najstarejši doslej znani papirnati denar, o katerem pa ni znano, ali je ta denar iz dobe znanega Džin-gis-kana (13. stoletje) ali pa iz poznejšega II. stoletja. Druge najdene stvari iz tega mesta pa so bron, zaponke in lepotičje. Žejo mnogo je našel ko sti od puščic in porcelana. Odkril je popolnoma ohranjene pladnje nn visokih podstavkih iz dobe Sungov. Tudi ploščene lončevine ne manjka kakor ludi ne vreten zn prejo, bronastih pečatov in ključavnic. Z mnogih najdenin je že prej veter odnesel pesek in jih nn la način odkril, med tem ko so hišne razvaline bile globoko zasuto v peksu. Včasih je Bergman samo iz slamnatih ostankov sklepal, kje je stala kdaj kaka hiša. Prav tako je ugotovil, kje je včasih bilo obdelano polje, kje namakalni jarki, kateri so dobivali svojo vodo iz reke. ' kalera pa je danes posušena. Ta reka je tekla proti severovzhodu, kjer Berg- ! man misli, da je slalo nekoč mesto Ši-Hen-llaj, katero j'e v zgodovini znano, pa ne vedo več, kje je stalo. To mesto je ležalo najbrže ob sedaj izsušeni rečni strugi. Tu je našel Bergman obširno poslopje, ki je bilo zelo dobro ohranjeno. Poleg tega poslopja je našel cel kup odpadkov. Ta kup je bil narejen iz samih rokopisov, iz česar Bergman skle-pa, dn je obširno poslopje bila kaka vladna palača in da so birokralje pred 2000 leli svoje ogromne pisane proizvode, ki so postali brez pomena, metali za hišo na kup. t | * ' Ameriško vojaštvo proti stnvkujočim rudarjem. V premogovnih revirjih Cadiz v severnoameriški državi Ohio se je policija spopadla s stavkujočimi rudarji. Priti je moralo na pomoč vojaštvo. Strašen boj na smrt obsojenega V mestu Eddjrville v severoameriški državi Kentuckv so 29. aprila na električnem stolu usmrtili tri na smrt obsojene zamorce, ki so bili obsojeni na smrt zaradi umora. Dva obsojenca: 23-let stari Cooksey in 23-letni Rodgers sta mirno sedla na plektrični stol ter sta se mirno dala nanj privezati in usmrtiti. V nekaj sekundah sta bila mrtva. Tretji obsojenec pa je bil 21 let stari zamorec Holmes. Ta se ni dal tako mirno usmrtiti. V strašnem smrtnem strahu je pobesnel ter se pričel ru-vati z ječarji. ki so ga hoteli privezati na električni >i ilček pita male medvedke. V berlinskem zoološkem vrtu so letos odprli tudi oddelek za mladiče, le.mor se hodijo berlinski otročiči igrat z njimi. Nn -liki vidimo berlinskega fantka, ki je prinesel nudim medvedkom v steklenicah mleka, katero medvedki veselo pijo. stol. Pograbil je, kar mu je prišlo v roke, in s tem mahal okrog sebe kakor nor. Odnekod je odlomil vodovodno cev in z njo začel udrihati po paznikih. Enega teh je hudo poškodoval na glavi. Ta strašni obsojencev boj za življenje je trajal poldrugo uro. Ker obupanca nikakor niso mogli ukrotiti, so celico zaprli in šli po strupene bombe, ki povzročajo solze. Od daleč so potem vrgli v celico kar tri take bombe, ki so nesrečnega zamorca onesposobile za boj. V tem hipu so planili v celico pazniki, nesrečneža zgrabili, privezali hitro na električni stol ter nato z elektriko usmrtili. Bodoča mesta Le Coubusier, vodilni francoski arhitekt hoče popolnoma spremeniti naše zunanje življenje. Ima zdaj v Parizu niz ognjevitih predavanj o mestu bodočnosti«. Sedanja velemesta kot Pariz in London se mu nepopisno gnusijo. Pravi, da je mogoče zdravo življenje samo po manjših mestih, kjer nismo lako neusmiljeno ločeni od narave. Velemesta. umazane, nepregledne, obupne črede visokih hiš. so samo ječe, ki ubijajo pogum in zdravje. Trg in ulica idealnega bodočega mesta bosta namenjena izključno pešcem. Avtomobili se boflo vozili jio visečih mostovih ali podzemeljskih cestah, a izginiti morajo z lica zemlje. HiS ne bodo zidali v strnjenih blokih. Zaokroženo pročelje bo izkoriščalo solnce in branilo pred mrzlim vetrom. Zidovje iz stekla bo lepo in snažno. Velikanska okna na solnčno stran morajo biti v vsakem stanovanju.^ Vsaka šola bo stala sredi parka, l.e Cor-busi er ima bujno domislijo in je izdelal svoj načrt do najmanjših )K)drobnosti. Cvetlice, solnce, kopalnice, zrak so seveda dobre stvari. Noben državljan ne sme imeli več kakor 14 kv. m. slano, vanjskega prostora. Vsaka hiša bo imela samo eno skupno kuhinjo. Gospodinje bodo kuhale po vrsti in nudile sostanovalcem zadostno izbiro osebnemu okusu primernih jedi . Poleg kuhinje se bo nahajalo skladišče živil, ki jih bodo dobavljali kmetje naravnost z dežele. Branjevke bodo izumrle. Nobena gospodinja ne b ohodila na trg, ki ga ne lio več. Idealni zamisel zasluži vse priznanje, a vendar... Moskva docet. Upajmo, da bodo shajali naši otroci in vnuki brez komunizma, ki ga tako navdušeno pričakuje Le Oorbusier. Pri like o delovanju južnoameriških vulkanov: Na levi: Ognjenik Descabezado bruha. Zgoraj: Pokrajina 150 km daleč od ognjenikov je pokrila z belim pepelom, da se zdi. kakor bi bil zapadel sneg. Spodaj: V inestu Curico v čile spravljajo delavci z ulic debele plasti pepela, ki ga je vrglo semkaj. Nemo gledališče Mih. Čehov, igralec lludožestvenega gledališča in nedoseženi tolmač spisov svojega strica Aniona čehova. si je \ emigraciji zastavil popolnoma novo nalogo. Laliko bi govorili o revoluciji na odru. Medlem ko poskuša kinematograf govorili, hoče gledališče Mih. Čehova po možnosti shajati brez besede. Nemo gledališče ni nov pojav. Poznamo baletne predstave, kjer govori samo ples, in tudi pantoinime. kjer nadomeščajo govorico le izrazile kretnje ozir. mimika obraza. Čehov, ki nastopa v pariškem gledališču Odeomt . je hotel približati svojo umetnost mednarodnemu ozir. francoskemu, ruščine neveščemu gledalcu. Odrekel se je besede, a obdržal glasove (zvoke) kot zunanji splošno um-1 ji v izraz notranjih Čuvstev. Torej zavzema njegova predstava v dramski umetnosti približno islo stališče kakor zvočni (sonorni, brez razgovora) film v kinematografu. Prebujena palača . otvoritvena predstava novega gledališča, je povzročila nad vse. živahno kritiko, ki je seveda najboljši dokaz splošnega zanimanja. Znana ruska pravljica o Ivanu Carjeviču je dobila v prireditvi M. čehova nov 7,inisel. Ui žiser jc hotel dejanje približati sedanjim usodnim ruskim dogodkom. Temu namenu je po-jjolnoma žrtvoval smejnvo vedro ozračje čudežne ljudske zgodbe. Namesto navadne pisane starine in kmečke devete dežele (kakor jo gledamo v Zlatem petelinčku ali Snegulčici ) je zavladala na odru preleča- mrka simbolika. Pravljične postave so se spremenile v označbe mučnih duševnih bojev. ki jih poznamo iz neusmiljenih romanov Dostojevskega. NameMo preprostih elementarnih glasov gozda, morja, živalstva poslušamo samo stok, ihtenje, besni smeh ali celo renčanje. Glavni junak. Ivan Carjevič. se je prelevil iz vzornega neustrašenega krasnega viteza v histeričnega, napol blaznega Ivana bedaka. Njegovo hrepenenje y>o Prelepi devici, vtelešeni modrosti in hlagosti. njegov tragični boj s pošastnim neumrjočim Koščejem in muke v ujetništvu pri veščah — so izraz ruskih ali splošno človeških blodenj, ki ovirajo pot do resnice. Dobrodušen, kakor medved neroden Gozdni mož, ki Carjeviču pomaga v boju s strahovi, samo muka ali se grohoče. ker nima druge možnosti za izražanje. Medtem, ko omaguje Carjevič na trnjevi j>oti, se je polastil pijan divjak Jeremka njegove dedne krone, zaprl v ječo Prelepo devico in pleše kakor prismojen v carski palači, kjer silavj zmago. Zopet moramo mislili na grozote revolucije! Napeto mučno tavanje po gozdnii temi traja skoro tri ure in zadosti nazorno predoči gledalcem, kako težko je priti do srečnega konca s povratkom Car-jeviča v palačo in zmago luči nad mrakom. Godba mladega skladatelja BiKzova. ki spremlja igro, je nalašč primitivna (spisana kakor za lutke) in zadosti živahna. A njena slikovitost so potaplja in s« izgubi sredi stalne enolične napetosti obupnega dejanja. Edino plastika bi bila v stanju rešiti stično igro brez besedila. Samo godbi podrejene ritmične kretnje bi utegnile razbremenili morilno grozo na odru. A režiser je bolj mislil na vsebino igre kakor na njeno zunanjo ubranost. Poročevalci pišejo o njegovem napornem delu in neštevilnih poskuš-n.jah. Kljub temu ni bilo videti vsaj trenotne prepričevalne ritmične ubranosti pri veščah, ki se zakadijo v Carjeviča, ali pri Koščeju t pri slednjem so naredile po mačje zelene, v temi lesketajoče velike oči res globok vtis). Bafa tudi v Angliji Batova osrednja pisarna je poslala veliki angleški informacijski agenciji Uouter zanimive po-dalke o svoji novi tovarni v Angliji: Bata je že kii|)il zemljo ob kraju v pokrajini Essex. Kakor v Nemčiji tako bo tudi na Angleškem njegova to-| varna zgrajena v teku poldrugega leta. Tovarno bodo takoj pričeli graditi, kakor hitro se zaključijo pogajanja s stavbnim podjetjem. V njej bodo proizvajali 5000 čevljev na dan. Čevlji so po večini namenjeni za angleške kolonije v prvi vrsti za Indijo. V ta namen je Bata nedavno potoval v Indijo. Tomaž Bafa namerava odpreti v angleških kolonijah velike podružnice. Angleške delavske organizacije ne nasprotujejo Bat'i, ker so se sprijaznile z njegovim sistemom, ki baje odgovarja tudi angleški miselnosti. Umetno grlo. V Ameriki so iznašli aparat, s katerim ljudje, ki so izgubili glas, zopet lahko glasno govore. Besede delajo usta, jezik in premikajoče se ustnice. Malo cevko vtakne bolnik v usta. Ta cevka je v zvezi z umetnim grlom, ki ga mož drži pod pazduho. LJUBEZNIV NASVET Tujec: »Prosim vas, kako pridem najbolj hitro na kolodvor?« Neuljuden domačin: »Tecite!« * Gospodinja: »Micka, kje pa ste vendar? Kličem in kličem, vas ni od nikoder. Ali me niste slišali?« Služkinja: -Nisem takoj, šele ko ste me poklicali četrtič.« * Kako se vam je kaj dopadla nova arama?< »Izvrstno. Posebno tatovi so sijajni. Celo. kar govorijo, je ukradeno! Francoski volivci pred volišči mi pariških ulicah na \oli\ni dan I. maja